taktika gaŠenja poŽarov - gasilec.net gasenja v naravnem okolju... · taktika gaŠenja poŽarov v...
Post on 30-Aug-2019
61 Views
Preview:
TRANSCRIPT
TAKTIKA GAŠENJA POŽAROV
V NARAVNEM OKOLJU
Osnovni pojmi taktike v naravnem okolju.
Taktični postopki in metode v naravnem okolju.
Osnovni načrti vodenja enot.
Vrste gasilnih sredstev.
Oskrba enot na požarišču.
Gašenje požarov na
območjih z neeksplodiranimi
ubojnimi sredstvi (NUS).
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 2
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU - Mehanizmi
gorenja, ter vrste požarov
3
POŽARNO OGROŽENA OBMOČJA V
SLOVENIJI: Najbolj ogroženo je sežansko
gozdnogospodarsko območje (pokriva Kras, obalni in priobalni del, Slovenska Istra; nastane več kot 60% vseh požarov in pogori 80% vseh površin – Obalno kraška regija)
Kras sodi med najbolj ogrožena območja v Sloveniji. Razlogi:
- submiteransko ali zmerno sredozemsko podnebje (nižje povprečne tem., padavinski režim),
- daljše suše, visoke tem., vetrovi (burja, jugo, zahodnik),
- porozna tla, neenako porazdeljene padavine,
- zaraščanje.
VISOKOGORJE.
Tabela: s podatki o požarih v naravnem okolju, v letih 2000 do 2012, na
kraškem gozdnogospodarskem območju, ki pokriva Kras, obalni in
priobalni del in slovensko Istro (ZGS OE Sežana) in za celotno ozemlje
Slovenije.(vir: ZGS OE Sežana)Zavod za gozdove Slovenije - SLOVENIJA
LETO ŠTEVILOPOVRŠINA SKUPAJ
(ha)GOZD (ha)
2000 98 265,38 124,14
2001 65 340,09 240,36
2002 60 160,79 77,47
2003 224 2100,14 1592,84
2004 51 138,17 76,87
2005 73 279,73 142,23
2006 112 1401,32 1022,81
2007 133 124,04 98,61
2008 74 75,38 46,69
2009 122 201,2 114,73
2010 43 123,93 52,08
2011 114 291,81 189,93
2012 168 1005,99 605,84
SKUPAJ 1337 6507,97 4384,60
4
Zavod za gozdove Slovenije – ZGS OE SEŽANA
LETOŠTEVILO
%
POVRŠINA
SKUPAJ (ha) %GOZD (ha) %
2000 64 65,31 112,72 42,47 87,68 70,63
2001 50 76,92 327,05 96,16 232,37 96,67
2002 29 48,33 125,37 77,97 47,3 61,06
2003 144 64,28 1557,16 74,14 1311,98 82,37
2004 46 90,20 135,04 97,73 73,6 95,75
2005 59 80,82 141,73 50,66 70,85 49,81
2006 72 64,28 1315,93 93,90 984,18 96,22
2007 78 58,65 76,8 61,91 55,19 55,97
2008 35 47,30 35,98 47,73 14,82 31,74
2009 91 74,59 148,22 73,67 76,33 66,53
2010 32 74,72 78,27 63,15 30,92 59,37
2011 87 76,31 228,7 78,37 135,77 71,48
2012 108 64,28 717,54 71,33 349,09 57,62
SKUPAJ 895 66,94 5000,51 76,84 3470,08 79,14
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU - Mehanizmi
gorenja, ter vrste požarov
5
NASTANEK POŽARA:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU - Mehanizmi
gorenja, ter vrste požarov
6
GIBANJE ZRAČNIH MAS:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU - Mehanizmi
gorenja, ter vrste požarov
7
ŠIRJENJE POŽARA:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 8
OSNOVNI POJMI TAKTIKE V
NARAVNEM OKOLJU:
Požara ne smemo podcenjevati.
Biti moramo previdni ter do požara spoštljivi.
Opazovanje.
Komunikacija.
Reševalne poti.
Varne cone.
GASILSKI
DOM
MESTO
INTERVENCIJE
HITROVARNO
USPEŠNO
NEPOŠKODOVANI GASILCI IN TEHNIKAUSPEŠNO DELO
OSNOVNI POJMI TAKTIKE V
NARAVNEM OKOLJU
Taktika gašenja ima
svoja pravila, katera
moramo pri gašenju
upoštevati.
Lokalizacija požara.
Pogasitev požara.
Varovanje pogorišča.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 9
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 10
OSNOVNI POJMI TAKTIKE V
NARAVNEM OKOLJU Najprej rešujemo ogrožene ljudi in živali.
Premoženje.
Manjši požar takoj pogasiti.
Po potrebi poklicati pomoč.
Preprečitev širjenja požara.
Ali so v nevarnosti človeška življenja?
Ali so v nevarnosti živali?
Kaj gori, kakšen je obseg požara?
Ali obstaja možnost razširitve požara?
Ali so v nevarnosti objekti?
Ali je potrebna pomoč drugih enot in služb?
Kako bomo priskrbljeni z vodo in drugimi sredstvi za gašenje?
Kje je najkrajši in najboljši dostop do ognja?
Kje so varne cone in poti za umik?Sela na Krasu 2003
Sela na Krasu 2003
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 11
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V
NARAVNEM OKOLJU –
pojmi za označevanje požarišča:
VŽIG
ČRNO
OTOK
REP POŽARA
POŽARNA LINIJA
DESNI BOK
POŽARA
PRST
POŽARNI PRESKOKJEZIK
ČELO POŽARA
ZELENO
OBMOČJE
SMER
ŠIRITVE
POŽARA
LEVI BOK
POŽARA
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE
V NARAVNEM OKOLJU:FAZA LOKALIZACIJE POŽARA:
1. FAZA:
Ocena in določitev lokacije, smeri in dostopa do
mesta požara.
Ocena potreb po ustreznem številu gasilcev.
Določitev meje zajezitve požara.
Določitev taktike gašenja.
Ocena požara-višina.
Naravne prepreke.
Način gašenja v prvi fazi.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 12
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE
V NARAVNEM OKOLJU:
FAZA LOKALIZACIJE POŽARA:
1. FAZA:
Načini gašenja požara – sektorji.
Izbor opreme za gašenje in reševanje.
Ocena požara-višina.
Naravne prepreke.
Komandno mesto.
Sprejemno mesto.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 13
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 14
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V
NARAVNEM OKOLJU:
Oblika požara.
Razvoj požara – hitrost.
Površina požara in ogroženost.
Dim – premikanje, smer dima,
barva dima.
Barva in moč žarišča.
Višina in vzpenjanje zubljev.
“ŠUMKA 2006”
ŠUMKA 2006
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V
NARAVNEM OKOLJU
(kaj lahko izberemo iz slike):
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 15
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE
V NARAVNEM OKOLJU:
2. FAZA:
Pogasitev požara
Dobava vode – delo.
Transport vode do mesta požara.
Sodelovanje s helikoptersko enoto.
Oskrba in zamenjava moštva.
Postavljanje in dobava cevovodov.
Varovanje cevovodov.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 16
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE
V NARAVNEM OKOLJU:
3. FAZA
Gašenje manjših
preostalih žarišč.
4. FAZA
Gasilska straža
(po potrebi).
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 17
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V
NARAVNEM OKOLJU – požarni sektorji:
Ob večjih požarih ( preglednejše, učinkovitejše
vodenje).
Razdelitev na dva, tri ali več sektorjev.
Vodje sektorjev postavi vodja intervencije.
Vodja intervencije razporedi enote po sektorjih
glede na potrebe in stanje požara.
Vodje sektorjev komunicirajo z vodjem
intervencije (IPS!).
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 18
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V
NARAVNEM OKOLJU – metode gašenja:
Direktna metoda gašenja:
Talno: pehotno, ročno,
strojno, kombinirano.
Iz zraka: helikopterji,
letala, padalci.
Gašenje s čela, gašenje z
bokov, kombinirano
gašenje…
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 19
GAŠENJE zunaj, znotraj:
Z bokov, s čela, z repa.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 20
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 21
Direktna metoda gašenja:
GAŠENJE Z REPA POŽARA
Najpogostejše, ko na terenu
piha veter in ni možno
gašenje z zaokrožitvijo.
Gasimo na repu požara in
se z obeh bokov
približujemo čelu požara..
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 22
Direktna metoda gašenja:
GAŠENJE S ČELA POŽARA
Uporabljamo, ko grozi
razširitev požara na
ogrožen teren ali objekte.
Ko je pogašeno čelo, se
enote pomikajo po bokih.
Gasilci, ki posredujejo na
čelu požara, morajo biti
zelo previdni.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 23
Direktna metoda gašenja:
GAŠENJE Z BOKA
Gasimo takrat, ko grozi, da
se bo požar širil po bočni
strani.
Gasimo tudi v primerih, ko
pričakujemo spremembo
vetra.
Gasilci začnejo gasiti na
boku in gasijo proti čelu in
repu požara.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 24
Direktna metoda gašenja:
KOMBINIRANO GAŠENJE (obkrožitev, naravne prepreke: voda, prometnice,…)
PREPREKA
(cesta)
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V
NARAVNEM OKOLJU – metode gašenja:
Indirektno gašenje:
Predogenj, protiogenj,
močenje z vodo in
retardanti.
Preseke, poseke, oranje,
buldožiranje, ripanje.
Določene metode se lahko
izvajajo tudi iz zraka.
Možna je hkratna uporaba
več metod.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 25
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V
NARAVNEM OKOLJU – metode gašenja:
Paralelno:
Kombinacija direktnega in
indirektnega gašenja
istočasno.
Talno.
Iz zraka: močenje,
uporaba retardantov,
požigi,…
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 26
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V
NARAVNEM OKOLJU – metode gašenja:
Gašenje preskokov – jezikov, prstanov:
V določenih primerih se izvaja prioritetno gašenje
posameznih preskokov in prstov zaradi
zaustavitve napredovanja požara.
Sploh je to pomembno v bližini naselij.
Gašenje se izvaja v prvi fazi razvoja oziroma čim
prej.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 27
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V
NARAVNEM OKOLJU – metode gašenja:
Gašenje žarišč in čiščenje
Izvaja se po lokalizaciji
požara oz. pogasitvi oboda
požara.
V notranjosti (črno območje)
so lahko posamezni požari ali
gorijo kupi materiala.
V primeru vetrov potrebno
takoj pogasiti.
Čiščenje se izvaja na koncu,
kjer so topla ali vroča tla.
Kopanje z
orodjem?
Termo-kamere.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 28
VARNE CONE:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 29
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 30
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V
NARAVNEM OKOLJU – metode gašenja:
PROTIOGENJ, POŽIGI (usmerjeni požari),
Uporabljamo, kadar nam teren to omogoča
(jase, prometnice, poseke, pašniki,
obdelovalna površina, reke).
Rastje (iglavci, listavci, gostota rastja).
Teren – relief (oblika terena).
Ocenitev sredstev (dovolj gasilcev in
tehnike).
Analiza območja.
Zadostne količine vode.
Ugodne vremenske razmere (temperatura,
vlažnost, veter,..)
Poselitev (ljudje).
Premisliti !!! (vodja intervencije)
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 31
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V NARAVNEM
OKOLJU – metode gašenja:
Protiogenj, požigi - PREDNOSTI
Varčevanje pri gašenju (voda,
vozila, ljudje).
Ogenj ustavimo.
Dobimo območje, ki nam ustreza.
Varna območja – cone.
Uporaba podnevi in ponoči.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 32
TAKTIČNI POSTOPKI IN METODE V NARAVNEM
OKOLJU – metode gašenja:
Protiogenj, požigi - SLABOSTI
Preskoki ognja.
Žareči ogorki.
Prenos plinov.
Nadzor.
Poznavanje področja.
Pomešanje med protipožarom in
požarom (lahko je protipožar večji).
Smer in hitrost.
Obračanje ognja.
Vročina.
Gasilci – zaupanje.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 33
PRIMER PROTIOGNJA NA RAVNINSKEM
TERENU:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 34
PRIMER PROTIOGNJA NA HRIBOVITEM
TERENU:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 35
PRIMER PROTIOGNJA NA TERASASTEM
TERENU:
OSNOVNI NAČRTI VODENJA
ENOT - formacije
Ročne enote, (ročno orodje, metle, sekire, greblje, vejniki,... ).
Pehotne enote (naprtnjača, izpihovalnik, motorna žaga, nahrbtna škropilnica,…).
Strojne enote (vozila in naprave: GVGP-1, GVGP-2, GCGP-1, GCGP-2, GCGP-3, VT naprave, retardanti, …).
Kombinacija strojne in pehotne enote.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 36
FORMACIJE GASILSKIH ENOT ZA
GAŠENJE V NARAVNEM OKOLJU:
Po številu gasilcev
- skupina - trojka 1+2,
- povečana skupina:
petica 1+2+2,
- oddelek (1+6)
Opremi
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 37
Shematski prikaz vozil in moštva:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 38
OSNOVNI NAČRTI VODENJA
ENOT – taktična uporaba moštva
SKUPINA Z OSNOVNO OPREMO
Je v sestavi 3 gasilcev, ki imajo:
- Izpihovalnik zraka (cifarelli).
- Nahrbtnjača, nahrbtna
škropilnica.
- Gasilska metla.
Skupina deluje samostojno.
Obvladuje srednje razvit požar.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 39
OSNOVNI NAČRTI VODENJA
ENOT – taktična uporaba moštva
SKUPINA Z VODO
Skupino sestavljajo:
- Strojnik VT naprave.
- Napadalec 1.
- Napadalec 2.
Pomembno je, da napadalec 2
pomaga pri raztegovanju cevi.
Opremljen je lahko z metlo ali
izpahovalnikom.
Skupina z vodo obvladuje srednje
razvit požar.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 40
OSNOVNI NAČRTI VODENJA
ENOT – taktična uporaba moštva
ZMANJŠAN ODDELEK Z OSNOVNO OPREMO
Sestavljen je iz 7 gasilcev, ki imajo:
- 3 nahrbtnjače V-25.
- 2 izpihovalnika.
- 2 gasilski metli.
Zmanjšan oddelek napreduje s hitrostjo cca
50m/min.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 41
OSNOVNI NAČRTI VODENJA
ENOT – taktična uporaba moštva
ZMANJŠAN ODDELEK Z VODO
Se oblikuje v dve skupini:
- 1. skupina kot skupina z vodo (3 gasilci).
- 2. skupina se opremi (2 nahrbtnjači, 2
izpihovalnika.
V tem primeru 2. skupina pomaga pri kontroli in
čiščenju.
S tem osnovna skupina hitreje napreduje.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 42
OSNOVNI NAČRTI VODENJA
ENOT – taktična uporaba moštva
GASILSKI ODDELEK Z OSNOVNO OPREMO
Je sestavljen iz 9 gasilcev, ki so opremljeni:
- 3 gasilske metle,
- 3 izpihovalniki zraka,
- 3 nahrbtnjače.
Takšen oddelek lahko na samostojnem sektorju
napreduje s hitrostjo cca 70 m/min.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 43
OSNOVNI NAČRTI VODENJA
ENOT – taktična uporaba moštva
GASILSKI ODDELEK Z VODO
Običajno ustvari 3 skupine:
- 1. skupina za delo z VT napravo,
- 2. skupina: 2 nahrbtnjači, 1 metla,
- 3. skupina. 2 nahrbtnjači, 1 metla.
Gasilski oddelek je uspešen pri gašenju
povprečno velikih požarov.
Napreduje s hitrostjo cca 90 m/min.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 44
Ročne enote:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 45
Pehotne enote:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 46
Strojne enote:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 47
Kombinacija strojne in
pehotne enote:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 48
Delo na liniji požara:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 49
IPS – Intervencijsko poveljniški sistem
Podlaga za sklic štaba
Ob večjih požarih se v dogovoru med poveljnikom
Gasilske zveze SLO in poveljnikom CZ RS
aktivira:
DRŽAVNI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB
VELIKIH POŽARIH V NARAVI,
ki tudi opredeljuje operativni štab
IPS- Intervencijsko poveljniški sistem
Štab intervencije
V štabu intervencije so
vodja intervencije,
vodja načrtovanja,
vodja operative ter
vodja administracije in
financ.
Poleg njih ima vodja
intervencije še tri
pomočnike za
posamezne resorje to
pa so:
pomočnik za stike z
javnostjo,
pomočnik za varnost,
pomočnik za
koordinacijo.
Štab kontinuirano
operativno deluje
maksimalno 12 ur.
Naloge štaba
Vodenje intervencije (domači vodje).
Usklajevanje načrtovanih nalog z vodjem operativnih sil na
terenu.
Zagotavljanje verodostojnih informacij-stiki z javnostmi.
Koordinacija s sodelujočimi službami (ZGS, Policija, SV,..).
Koordinacija dela na požarnih sektorjih (Sektor I, Sektor II,
Sektor ZRAK….).
Zagotavljanje zadostnega števila gasilcev in tehnike –
planiranje.
Načrtovanje poteka intervencije in zbiranje podatkov.
Zagotavljanje logistične podpore.
Administrativna dela.
Poveljniško mesto
Poveljniško mesto je lokacija, ki
jo vodja intervencije določi za
vodenje intervencije.
Pri manjših intervencijah je
običajno istočasno tudi
sprejemno mesto enot, ki
prihajajo na intervencijo.
Poveljniško mesto mora vodji
intervencije zagotavljati ustrezne
pogoje za delo.
Poveljniško mesto
Pogoji, ki narekujejo postavitev
poveljniškega mesta:
Rast intervencije.
Nastop večjega števila gasilskih
enot.
Nastop različnih enot sistema
varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
Zahtevnost intervencije.
Zahtevnost vodenja intervencije.
Trajanje intervencije.
Poveljniško mesto
Postavitev poveljniškega mesta:
Na ustreznem prostoru izven področja nevarnosti.
Prostor mora zagotavljat osnovni pregled nad
intervencijo ali vsaj nad delom intervencije.
Paziti moramo na smer vetra in širjenje dima ter
nevarnosti.
Zagotavljati mora ustrezne komunikacije.
Poveljniško mesto mora biti obvarovano pred
vrvežem in hrupom - v skladu z možnostmi.
Po potrebi se lahko poveljniško mesto med
intervencijo preseli na ugodnejšo lokacijo.
Poveljniško mesto
Označitev poveljniškega mesta
Poveljniško mesto mora biti
ustrezno označeno z rdečo
zastavico, ponoči pa tudi z rdečo
lučjo.
Primerna je uporaba poveljniškega
vozila v katerem je zagotovljena
tudi miza in prostor za delovanje
vodje intervencije ter najnujnejša
radijska oprema za komunikacijo.
Vodja Intervencije
Neposredno vodi gasilsko intervencijo ob
ustrezni podpori štaba.
Odreja in opravlja strokovno – operativne
naloge v skladu s Pravili gasilske službe
in Zakonom o gasilstvu.
Organizira delo v štabu po posameznih
sektorjih in funkcijah.
Seznanja Župana in Poveljnika CZ RS ter
poveljnika GZS o posledicah in stanju na
prizadetem območju, ter daje mnenja in
predloge v zvezi z zaščito in reševanjem.
Vodja Intervencije
Zagotavlja povezljivosti in sodelovanje
z drugimi službami.
Po intervenciji opravi podrobno analizo
dogodka v sodelovanju z vsemi
sodelujočimi službami.
Ob širitvi intervencije mora vodja pričeti
z osnovnim prenosom pristojnosti,
hkrati tudi imenuje pomočnike, ki so
mu neposredno podrejeni.
Pomočnik za stike z javnostjo
Skrbi za vso komunikacijo
navzven, pripravlja vmesna
poročila za javnost in deluje
v povezavi s predstavniki za
stike z javnostjo drugih
služb in lokalne skupnosti.
Pomočnik za varnost
Skrbi za varno
izvajanje nalog in
odreja varnostne
ukrepe v
posameznih
sektorjih.
Vodja načrtovanja
Je dejavnost, ki na terenu zbira
podatke, pridobiva ustrezna poročila
in na osnovi tega načrtuje nadaljnje
aktivnosti na terenu.
Izdela načrt intervencije s pomočjo
katerega zagotavlja operativnim
enotam ustrezno število gasilcev,
opreme in gasilnih sredstev skladno z
operativnimi načrti in predvidenim
razvojem intervencije.
Administracija in finance
Ta sektor je odgovoren za
spremljanje stroškov in
evidentiranje vseh
aktivnosti posameznih
enot na mestu
intervencije.
Na osnovi načrtov lahko
planira določena finančna
sredstva, skladno s tem
pa se vodja intervencije
lažje odloča za neke
aktivnosti.
Z beleženjem posameznih
aktivnosti, pomaga pri
izdelavi sprotnih poročil,
kakor tudi končnega
poročila o intervenciji in
stroških z izvedbo
intervencije.
Administracija in finance
Skrbi za spremljanje in pripravo ocene stroškov
posredovanja – podatke pridobiva od sektorja za
načrtovanje kot tudi od vodje operativnega sektorja.
Zbira podatke o stroških delovanja štaba.
Skrbi za administrativno podporo vodji intervencije
oziroma po potrebi tudi ostalim sektorjem štaba.
Skrbi za sprotno obdelavo: delovnih nalogov,
evidence o časovnih obremenitvah moštva, porabi
gasilnih in drugih sredstev, obračunov stroškov
moštva in obračunov stroškov opreme in sredstev.
Opravljajo naloge po naročilu vodje intervencije.
Vodja operativnih sil
Vodenje in koordinacija operativnih
nalog.
Zagotavljanje varnosti vseh
sodelujočih.
Pomoč vodji intervencije pri
določanju strategije.
Izvajanje načrta intervencije.
Načrtuje potrebe po razpoložljivih
silah na terenu.
Sprotno obvešča vodjo intervencije o
situaciji na terenu.
Vodja sektorja
Vodje sektorjev, ki
poveljujejo enotam na
svojem območju -
sektorju. Vodji poročajo o
izvajanju nalog oz.
zahtevajo nove enote,
sredstva in tehniko.
Vodja logistike
Enote logistike zagotavljajo operativnim enotam
nemoteno delo. Skrbijo za vzpostavitev in
vzdrževanje radijskih zvez, oskrbo enot z gasilnimi
sredstvi, določeno tehniko in gorivom, oskrbo
moštva s hrano in pijačo.
Enote logistike so pomemben člen na intervenciji,
predvsem, ko je intervencija dolga. Organizirajo in
vodijo sprejemna mesta in zagotavljajo NMP za
enote posredovalcev.
Zagotavlja celoten suport enotam in službam
na intervenciji.
Sprejemno mesto
Vodja intervencije bo poleg poveljniškega mesta,
postavil tudi sprejemno mesto.
Postavljeno je na točki prihoda enot na mesto
intervencije.
Sprejemno mesto je potrebno primerno označiti.
Na intervencijah velikih razsežnosti je organiziranih
lahko več sprejemnih mest. Med njimi mora biti urejen
dober pretok informacij in povezava z načrtovalci ter
štabom.
Organizacija in izvedba sprejemnega mesta sodi v
sektor logistike.
Sprejemno mesto
Naloge na sprejemnem mestu so naslednje:
Sprejem in evidentiranje prispelih enot.
Javljanje podatkov na predpostavljeno mesto.
Pošiljanje enot iz sprejemnega mesta na mesto
(sektor), ki ga določi vodja intervencije, skladno s
potrebami in zahtevami s terena.
Končno evidentiranje pred odhodom z intervencije.
IPS – intervencijsko poveljniški sistem
Izkušnje so pokazale,
da je sistem primeren
za uporabo v praksi,
seveda pa zahteva
neprestano
obnavljanje,
izpopolnjevanje in
urjenje.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 73
VRSTE GASILNIH SREDSTEV:
VODA sladka – slana.
VODA Z DODATKI – retardanti.
PENE ZA GAŠENJE – kemične,
zračne, kombinirane.
GELI.
OGLIKOV DIOKSID !!!
PRAH ZA GAŠENJE ???
ZRAK – izpihovalniki.
PRIROČNA GASILNA SREDSTVA-
zemlja, pesek, veje, tkanine.
Zajetje Vogršček 2006
VODA KOT GASILNO SREDSTVOVODNA NAHAJALIŠČA
Naravna nahajališča so:
morje,
jezera,
potoki,
mlake in
reke.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 74
VODA KOT GASILNO SREDSTVOVODNA NAHAJALIŠČA
Umetna nahajališča so:
vodnjaki,
bazeni,
rezervoarji ali cisterne,
akumulacijska jezera,
vodovodno in
hidrantno omrežje,
tehnološka voda
in kanalizacija.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 75
RETARDANTI IN SUPRESANTI
So snovi oziroma kemična
sredstva, ki olajšujejo gašenje.
Otežujejo - zmanjšujejo vnetljivost
goriv in zavirajo širjenje požara.
Povečujejo prodornost vode.
Imajo veliko sposobnost ovlažitve
in penetracije (prehajanje snovi v
snov), tako da so učinkoviti za
gašenje vršnih, talnih in podtalnih
požarov.
Proizvedeni so v praškasti ali
tekoči obliki.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 76
RETARDANTI IN SUPRESANTI
Sestavine retardanta so amonijev
fosfat (NH4)3PO4 ali amonijev
hidrogen fosfat (NH4)2HPO4 in
amonijev sulfat (NH4)2SO4.
Supresanti pa vsebujejo še
kalcijev klorid CaCl2.
Retardante uporabljajo zračni
vodni tankerji ali helikopterji (pogosto se jih odvrže preden gredo
gasilci, ki so na tleh, gasit požar) in
gasilska vozila.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 77
RETARDANTI IN SUPRESANTI
Mešanje v koncentraciji od
0,1 – 1,0 %.
Namenjeni gašenju požarov
razreda A, nekateri pa tudi
za požare razreda B.
Uporabljajo se, da se
upočasni oziroma zavira
plamene.
Retardant se odlično meša
s sladko ali slano (morsko)
vodo.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 78
RETARDANTI IN SUPRESANTI
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 79
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 80
MOČENJE - GAŠENJE Z RETARDANTI Z ZRAKA
Je metoda, s katero mečemo
na ogenj večje količine vode
ali vodnih mešanic. (geli)
Močenje je lahko tudi
obarvano – viden efekt.
Šumka 2006
Šumka 2006
MOČENJE - GAŠENJE Z
RETARDANTI Z ZRAKA
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 81
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 82
GAŠENJE – POŽARNA PRESEKA
Zahteva veliko ljudi in
mehanizacije, ki pa jo v prvih
urah gašenja nimamo na
razpolago.
V poštev pride pri dolgotrajnejših
požarih.
Požigi iz zraka (ping pong žogice):
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 83
Požigi:
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 84
ZRAK: Izpihovalniki zraka, za
gašenje požarov v naravnem okolju:
Dvotaktni motor s turbino (2%-3%
mešanica).
Teža prazne naprave je cca 10 kg.
Delovanje cca 1 uro.
Izpihne 20m3 zraka v min.
Hitrost na šobi tudi 125 m/s ali 450 km/h.
Izpihuje se plamen in gorljivo snov v
požarišče.
Učinkovitost na dolžini cca 30 cm.
Učinkoviti v večjem številu in v kombinaciji.
Močan hrup (cca 100 dB) – zaščita sluha in
obraza.
Slaba slišnost med seboj – nezgode.ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 85
PRIROČNA GASILNA SREDSTVA
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 86
OSKRBA ENOT NA POŽARIŠČU:
Gorivo.
Voda, vodni viri.
Menjava ekip gasilcev.
Helioport.
Postavitev bazena za
helikopterje.
Okvare.
Prva pomoč.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 87
OSKRBA ENOT NA POŽARIŠČU:
Dehidracija, NE POZABI NA PIJAČO.
1% dehidracija pomeni 10% -15% zmanjšanje
psihofizičnih sposobnosti.
Permanentno uživati tekočino, 10 – 15 min in ne šele
po opravljenem delu.
Intenzivno delo gasilca ob ognju:
teža gasilca KG
temperatura zraka oC
20 25 30 35 45
50 0,67 l/h 0,68 l/h 1,03 l/h 1,21 l/h 1,39 l/h
60 0,85 l/h 1,03 l/h 1,21 L7h 1,39 l/h 1,57 l/h
70 1,03 l/h 1,21 l/h 1,39 l/h 1,57 l/h 1,75 l/h
80 1,21 l/h 1,39 l/h 1,57 l/h 1,75 l/h 1,93 l/h
90 1,39 l/h 1,57 l/h 1,39 l/h 1,93 l/h 2,11 l/h
100 1,57 l/h 1,75 l/h 1,75 l/h 2,11 l/h 2,29 l/h
OSKRBA ENOT NA POŽARIŠČU:
Primerni gostinski obrati, šole,
menze, …..
Suhi obroki – energija; ogljikovi
hidrati.
Prigrizki: sadne tablice, suho
sadje, čokoladne tablice, voda in
energijski praški.
Obroki: mesne in testeninske
jedi.
ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU 89
VARUJMO
GOZDOVE
PRED POŽARI
Hvala!VIRI:
- Internet
- PGD Komen
- ZGRS Sežana
- PPT– Muhič Darko, Boštjan Triler, Marko
Adamič
- GE JZGRD Nova Gorica, Simon Vendramin
- Zavod za gozdove OE Sežana90
top related