univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vede - … · renal colic pain usually originates from...
Post on 29-Oct-2019
1 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA
ZDRAVSTVENE VEDE
ZDRAVSTVENA NEGA PRI PACIENTU Z AKUTNIMI LEDVIČNIMI KOLIKAMI
(diplomsko delo)
Maribor, 2009 Anamarija Bratkovič
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA
ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: Predav. Anton Koželj, dipl. zn. univ. dipl.org. Somentor: Izr. prof . Breda Pečovnik Balon, dr .med.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
POVZETEK
Sečni kamni ali urolitaza je bolezen, ki po arheoloških dokazih spremlja človeka že
tisočletja. Sečni kamni so ena najpogostejših ledvičnih bolezni, saj zaradi njih oboleva 5
% prebivalstva, prav tako pa so eden od najpogostejših vzrokov za prihod pacientov na
Splošno nujno medicinsko pomoč Zdravstvenega doma v Ljubljani. Najdemo jih lahko
kjerkoli v sečilih, od ledvic do sečnice. Najpogosteje se kamni pojavljajo med 18. in 45.
letom starosti, lahko pa jih imajo tudi otroci ali ljudje v pozni starosti. Pogostost nastanka
kamnov je 2-4 krat večja pri moških. Pri 6% obolelih je imel kamne že nekdo v družini
(Bresjanc, 1999). Ledvična kolika je močna enostranska bolečina, ki nastane zaradi
oviranega odtekanja seča po sečevodu zaradi kamnov. Večina kamnov, manjših od 4 mm,
se izloči sama. Pri kamnih, ki se ne izločijo sami, je potreben urološki poseg. Bolečina je
pogosto prenesena, seva navzdol proti spolovilom. Spremlja jo lahko slabost, bruhanje,
najpogosteje je pridruženo neznatno izločanje rdečih krvničk s sečem oz. mikrohematurija.
Zagotovo je ravno neznosna bolečina, ki jih sečni kamni povzročajo razlog, da si pacienti
ne morejo sami pomagati doma. Vloga medicinske sestre je pri takih primerih ključnega
pomena, saj mora takoj ko sprejme takega pacienta v obravnavo oceniti nujnost stanja.
Poleg izvajanja medicinsko tehničnih nalog po naročilu zdravnika pacienta tudi vzpodbuja,
ocenjuje stanje in jakost bolečine, izvaja zdravstveno vzgojno izobraževanje ter spremlja
pacienta na nadaljnje preiskave. Pacienta obravnava po procesu zdravstvene nege.
Ključne besede: kamni v sečilih, ledvične kolike, zdravstvena nega.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
ABSTRACT
Urinary calculi, professionally known as urolithiasis is a disease that, archeologically
proofed, has been accompanying human beings for thousand years. Renal calculi are one
of the most frequent renal diseases as 5 % of population falls ill because of them.
Moreover, it is also one of the most frequent reasons why patients need help at Prehospital
Emergency Department in Ljubljana. Urinary calculi can be found anywhere in urinary
tract, from kidneys up to urethrea. Calculi are most frequent among adults between the
ages of 18 and 45. However, the disease could also affect children or elders. Frequency of
calculi is 2-4 times greater with men. Furthermore, 6% of persons suffering from calculi
have a member of family having the same problem. Renal colic is a precise, one sided pain
usually originating from the flank or kidney area, caused by obstruction of urine overflow
by urether because of one or more calculi. Most of solitary calculi, smaller than 4 mm,
uncomplicated by infection or obstruction do not require specific therapy and pass
spontaneously. Calculi impacted in the renal pelvis or urether may obviate the need of
surgery or endoscopic removal. Renal colic pain usually originates from the flank and
radiates downwards, in the direction of genital region. Pain is accompanied by symptoms
like nausea and vomiting. Often also excretion of an insignificant quantity of red
corpuscles-hematuria could occur. Undoubtedly the excruciating pain of renal calculi is
the main reason why patients can not help themselves at home but they need an immediate
and urgent professional help. The role of a nurse in such cases is very important because of
valuation of patient’s condition when accepted at the hospital. Beside performing medico-
technical tasks (skills), made by doctor’s order, she or he stimulates the patient, valuates
the degree of pain, performs medical service, health care education, and accompanies the
patient to eventual other examinations. She or he then treats the patient by performing
nurse care (process nursing).
Keyword: urolithiasis, ranal colic pain, nursing care.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1 Opredelitev problema .................................................................................................. 1
1.2 Namen in cilji diplomskega dela ................................................................................. 2
1.2.1 Namen ................................................................................................................... 2
1.2.2 Cilji ....................................................................................................................... 3
1.3 Metodologija raziskovanja .......................................................................................... 3
2 ANATOMIJA LEDVIC .................................................................................................... 4
2.1 Fiziologija ledvic ........................................................................................................ 7
2.2 Etiologija sečnih kamnov ........................................................................................... 7
2.3 Pojav in razvoj sečnih kamnov ................................................................................... 9
2.4 Vrste in sestava sečnih kamnov .................................................................................. 9
2.5 Klinična slika pri akutnem napadu ledvičnih kolik .................................................. 14
2.6 Diagnostični postopki pri akutnih ledvičnih kolikah ................................................ 15
2.7 Zdravljenje akutne ledvične kolike........................................................................... 16
3 ZDRAVSTVENA NEGA PRI PACIENTU Z AKUTNIMI LEDVIČNIMI KOLIKAMI ............................................................................................................................................. 18
3.1 Obravnava pacienta po procesu zdravstvene nege .................................................... 18
3.1.1 Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi ............................................................ 19
3.1.1.1 Intervju ............................................................................................................ 20
3.1.1.2 Negovalna anamneza ....................................................................................... 21
3.1.1.3 Opazovanje ...................................................................................................... 21
3.1.1.4 Analiza podatkov ............................................................................................. 24
3.1.1.5 Končni sklepi o problemu in vzroku ................................................................ 24
3.1.2 Načrtovanje zdravstvene nege ............................................................................ 24
3.1.3 Izvajanje zdravstvene nege ................................................................................. 25
3.1.4 Vrednotenje (evalvacija) zdravstvene nege ....................................................... 26
3.2 Zdravstvena vzgoja pri pacientu s sečnimi kamni .................................................... 26
4 PRIKAZ PRIMERA ........................................................................................................ 29
5 RAZPRAVA .................................................................................................................... 45
6 ZAKLJUČEK .................................................................................................................. 50
7 LITERATURA ................................................................................................................ 52
8 PRILOGA………………………………………..……………………………………...55
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
1
1 UVOD
Sečni kamni so bolezen, ki je pogostejša pri Evropejcih in Azijcih, redkejša pri črncih,
Židih in Indijancih. Najpogosteje se kamni pojavljajo med 18. in 45. letom starosti, lahko
pa jih imajo tudi otroci ali ljudje v pozni starosti. Pogostost nastanka kamnov je 2-4 krat
večja pri moških. Pri 6% obolelih je imel kamne že nekdo v družini
(http://www.urologija.si, 2008). Najdemo jih lahko kjerkoli v sečilih od ledvic do sečnice.
Vzroki za nastanek kamnov so lahko notranji (telesni) ali zunanji (vpliv okolja). Med
notranje vzroke štejemo podedovane bolezni in motnje v presnovi ali pa anatomske
spremembe v sečilih. Najpogostejša podedovana bolezen je ledvična tubularna acidoza, ki
povzroči nastanek številnih kamnov v obeh ledvicah. Druga taka bolezen je cistinurija.
Klima (temperatura in vlaga) ter prehrambene navade, sta glavna zunanja vzroka za
nastanek kamnov v sečilih. Oba sta odvisna od zemljepisnega področja. Visoke
temperature z obilnim znojenjem in premajhnim uživanjem tekočine vodijo do nastanka
koncentriranega seča, kar lahko povzroči nastanek kamnov.
1.1 Opredelitev problema
Sečni kamni so bolezen, ki prizadene približno 5% prebivalstva. Gre za pogosto in resno
patologijo, saj lahko vodi tudi v končno ledvično odpoved. Kamni so največkrat sestavljeni
iz kalcijevih soli in v 80% vidni na pregledni Rtg sliki abdomna, tako da diagnostika ni
težavna. V klinični sliki najdemo hudo ledveno količno bolečino, ki lahko seva proti
spolovilom in se ob spreminjanju položaja pacienta nič ne omili. V 95 odstotkih se ob
podpornem zdravljenju kamni sami izločijo, v ostalih primerih pa imamo na voljo
zunajtelesno in znotraj telesno ultrazvočno drobljenje kamnov, endoskopske in klasične
kirurške posege. Pomembno je ločiti pogostejše idiopatske oblike sečnih kamnov, ki jih
samo spremljamo in zdravimo podporno, od metaboličnih motenj, ki jih lahko vzročno
zdravimo in preprečimo nastajanje kamnov (Medeno srce, 2008). Za bolečino, ki jo
povzroči kamen, ki se pomika iz ledvice po sečevodu v mehur, lahko rečemo, da je ena
najhujših v telesu. Napadi trajajo toliko časa, dokler kamen ne zdrsne v mehur. V tem
trenutku tudi bolečina premine. Poleg hudih bolečin pacienta tudi sili na bruhanje, trese ga
mrzlica, pogosto mora na vodo v kateri se lahko tudi pojavi kri. Običajno je ob takih
napadih potrebno pacienta sprejeti v bolnišnico. Tak napad doživi 2-3% prebivalcev. Do
30% pacientov bo imelo v življenju še en napad takih bolečin. Napade povzročijo manjši
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
2
kamni do 8 mm premera. Večji kamni običajno ne morejo v sečevod in zato povzročajo le
tope bolečine ledveno, ponavadi pri gibanju. Veliko kamnov se odkrije tudi slučajno ob
ultrazvočni preiskavi trebuha in ne povzročajo nobenih težav. Kamni, ki se zagozdijo v
sečevodu so nevarni, ker preprečujejo normalen odtok seča iz ledvice, kar lahko privede do
začasne ali končne odpovedi delovanja ledvice, zato je potreben takojšen zdravniški poseg.
Večina manjših kamnov se izloči spontano po naravni poti. Takih je do 80%. Kamni do
velikosti 4 mm se izločijo sami v 70%, večji od 6 mm v manj kot 15%, večji od 8 mm pa
zelo redko. Najpogostejše zdravljenje je izven telesno drobljenje kamnov z aparatom, ki
skozi kožo pošilja udarne valove na kamen in ga tako zdrobi. Majhne drobce potem
pacient izloči po naravni poti. To je ne invazivna metoda, ki jo v tujini naredijo
ambulantno, pri nas pa je potreben sprejem v bolnišnico. Nekatere kamne je potrebno
odstraniti operativno. Operiramo tudi paciente, pri katerih je vzrok za nastanek kamnov v
anatomski nepravilnosti sečil. Uratne kamne lahko topimo. Pacient jemlje več mesecev
zdravila s katerimi spremenimo pH seča. Pri pacientih s kamni, ki so posledica metabolnih
motenj je potrebno s posebnimi preiskavami ugotoviti vzrok. Te preiskave lahko pacient
največkrat opravi ambulantno, včasih pa je potreben tudi sprejem v bolnišnico. Takega
pacienta poleg urologa obravnava tudi endokrinolog ali nefrolog (http://www.urologija.si,
2008 )
1.2 Namen in cilji diplomskega dela
1.2.1 Namen
Namen diplomskega dela je opredeliti vlogo medicinske sestre in prikazati pomen,
kompleksnost in specifičnost zdravstvene nege pri pacientu z akutnimi ledvičnimi
kolikami. Prikazati želimo optimalno pomoč medicinske sestre, oziroma zdravstveno nego,
ki jo mora medicinska sestra izvajati za zadovoljitev pacientovih potreb. Opredelili bomo
znanje, dela in pristojnosti medicinske sestre.
V diplomski nalogi želimo prikazati pacienta, ki bo obravnavan po procesu zdravstvene
nege. Izhodišča za intervju bodo povzeta po priročniku Negovalne diagnoze, avtorice
Marjory Gordon in bodo namenjena ugotavljanju potreb po zdravstveni negi. Glede na
ugotovljene potrebe, bomo postavili negovalne diagnoze in načrtovali zdravstveno nego.
Nato bomo predstavili izvajanje negovalnih in zdravstveno tehničnih intervencij in na
koncu skupaj vrednotili narejeno. Vrednotili bomo v vseh fazah procesa zdravstvene nege.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
3
1.2.2 Cilji
Cilji diplomskega dela so:
- ugotoviti in predstaviti specifike zdravstvene nege pri pacientu z akutnimi
ledvičnimi kolikami;
- predstaviti študijo primera pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami po
procesu zdravstvene nege;
- uporabiti model Marjory Gordon za postavitev negovalnih diagnoz;
predstaviti specifične negovalne diagnoze
1.3 Metodologija raziskovanja
Za izdelavo diplomske naloge bomo uporabili naslednje metode:
- študijo in analizo tako domače, kot tuje literature, ter preverjali vire iz interneta
- intervju za jemanje anamneze in postavitev negovalnih diagnoz;
- izvedba študije primera pacienta z akutnimi ledvičnimi kolikami, ki pride na Splošno
nujno medicinsko pomoč
- deskriptivno metodo za prikaz dobljenih rezultatov.
Izvedli bomo študijo primera pacienta z akutnimi ledvičnimi kolikami. Pri tem bomo
upoštevali moralni in etični pristop. Uporabljali bomo priročnik Negovalne diagnoze,
avtorice Marjory Gordon za postavitev negovalnih diagnoz pri ugotavljanju potreb po
zdravstveni negi. Po procesu zdravstvene nege bomo oskrbeli pacienta od sprejema do
odhoda domov.
Za sodelovanje bomo prosili Splošno nujno medicinsko pomoč zdravstvenega doma
Ljubljana. Prosili bomo za dovoljenje pri izdelavi diplomske naloge, tako da izvedemo
študijo primera pri pacientu. Za sodelovanje bomo prosili tudi pacienta in ravno tako bomo
dosledno upoštevali njegove želje.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
4
2 ANATOMIJA LEDVIC
Ledvici sta parni organ, ki ležita za potrebušnico ob hrbtenici, v višini teles 12. prsnega in
prvih dveh ledvenih vretenc. Desna ledvica leži zaradi jeter praviloma nižje od leve.
Ledvica ima fižolasto obliko, je v hrbtno trebušni smeri (dorzoventralno) sploščena in
meri v dolžino približno 11 cm (Dahmane, 2005, str. 126).
Ledvice so zajeten žlezni organ, ležeč sorazmerno na obeh straneh hrbtenice v ledvenih
vdolbinah. Vsaka ledvica ohlapno leži v t.i. ledvični vdolbini, zaprti z vseh strani, kjer jo
drži na mestu trebušni pritisk in napetost trebušnih mišic. Ledvica je temno rdeče barve.
Zgornji vrh ledvic sega do zadnjih reber, spodnji pa nekoliko proč od črevničnega grebena
medenice (levi 5 cm, desni 3cm, ker je desna ledvica nižja od leve (slika 1).
Slika 1: Ledvici in sečne poti, od spredaj
Vir: Hribernik (2003, str. 74)
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
5
Notranja stran ledvice ima v srednjem delu vdolbino, imenovano lina (lat. hilus), ki
prepušča ledvični pecelj, tega pa sestavljajo ledvično izvodilo, ledvična arterija in ledvična
vena. Ledvična lina ustreza odprtini notranje votline imenovane sinus, z ledvičnimi izločili,
žilami ledvičnega tkiva in živci (Brzin et al., 1980, str. 116).
Sprednja in zadnja stran sta konveksni, zgornji in spodnji pol sta zaokrožena. Lateralni rob
je konveksen, medialni pa konkaven in ima v sredini lino - hilus renalis, kjer vstopajo
arterije in živci, izstopajo pa sečevod, ledvična vena in mezgovnice. Ledvična lina se
odpira v ozko špranjo - sinus renalis, ki vsebuje ledvični meh, ledvične čašice, ledvične
žile in maščevje. Ledvico ovija čvrsta vezivna ovojnica - capsula fibrosa.
Na frontalnem prerezu (slika 2.) je razvidno, daj je ledvica zgrajena na obodu iz svetlejše
zrnate skorje - cortex renis in v notranjosti iz temnejše progaste sredice – medulla renis.
Sredica je zgrajena iz številnih piramid, ki imajo vrh obrnjen proti ledvičnemu sinusu.
Vrh piramide imenujemo ledvična bradavica - papilla renalis. Seč, ki se izloča na vrhu
papil, zbirajo male ledvične čašice - calices renales minores, te se združijo v večje čašice
- calices renales majores. Večje čašice se med seboj združijo v lijak, ledvični meh pelvis
renalis, ki leži za ledvičnimi žilami in se nadaljuje v sečevod (Dahmane, 2005, str. 126)
Slika 2: Frontalni prerez skozi levo ledvico
Vir: Hribernik (2003, str. 75)
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
6
Funkcionalne enote ledvic so nefroni, ki so sestavljeni iz več delov. V skorji so
Malpighijeva telesca oz ledvična telesca ter vijugasti in ravni proksimalni in distalni
tubulusi, v sredici pa so Henlejeve zanke in zbiralca (slika 3). Nefroni se razlikujejo po
dolžini Henlejeve zanke (v skorji- koritikalni imajo kratko, tisti ob sredici- jukstamedularni
pa dolgo Henlejevo zanko).
Del proksimalnega tubulusa, ki sega v Malpighijevo telesce se imenuje Bowmanova
kapsula, ki se prilega stenam glomerulnih kapilar in sestavlja z njimi bazalno membrano. S
svojo zgradbo (mikroskopske pore) omogoči Malpighijevo telesce filtracijo krvne plazme
(Sket, Ribarič, 1999, str.63)
Slika 3: Zgradba nefrona in zgradba ledvičnega (Malpighijevega) telesca
Vir: Hribernik (2003, str. 76)
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
7
2.1 Fiziologija ledvic
Ledvici izločata iz organizma dušične odpadke in z zelo občutljivim mehanizmom ob
nastajanju seča ohranjata stalno ravnovesje v notranjem telesnem okolju. V fiziologiji
ledvice se vključujejo trije mehanizmi: glomerulna filtracija, tubulna reabsorpcija in
tubulna sekrecija. Skoraj vse snovi, izločane s sečem, izvirajo vsaj delno iz glomerulne
filtracije (Brzin et al., 1980, str. 117).
Najpomembnejša naloga ledvic je uravnavanje prostornine in sestave zunaj celične
tekočine ter izločanje razpadnih produktov. Osnovna funkcionalna enota ledvice je nefron.
Tega sestavljajo glomerulus, proksimalni zaviti tubul (kanalček), Henleyjeva pentlja in
distalni zaviti tubul, ki se nadaljuje v zbiralnih kanalčkih, ti pa se končujejo v sistemu
ledvičnih čašic. Človek ima od 2 do 2,5 milijona nefronov. V glomerulih se filtrira dnevno
okrog 180 litrov primarnega seča. 99 % se ga resorbira v tubulih in zbiralnih kanalčkih,
tako da izločimo le 1,5 litra seča na dan. V proksimalnem tubulu se reabsorbirajo vsa
filtrirana glukoza, kalij, sečna kislina in aminokisline, 65 % natrija in voda. Natrij se
reabsorbira z aktivnim transportom, voda mu sledi pasivno. V proksimalnem tubulu se
začenja tudi uravnavanje kislinsko-bazičnega ravnovesja s skoraj popolno reabsorpcijo
hidrogenkarbonata. Tekočina v proksimalnem tubulu ostane tako izotonična s plazmo,
spremeni se le njena sestava. V ascendentnem kraku Henleyeve pentlje je pomembna
aktivna reabsorpcija 25 % natrija. Načelo nasprotnega toka lasnice omogoča vzdrževanje
hipertoničnega intersticija sredice, ki obdaja zbiralca. Henleyevo pentljo zapušča
hipotonična tekočina. Distalni tubul in zbiralca imenujemo tudi "distalni nefron". V
distalnem tubulu se začenja reabsorpcija vode pod vplivom antidiuretičnega hormona
(ADH). Reabsorbirata se še preostali natrij in hidrogenikarbonat, izločijo pa se preostali
kalij, sečna kislina in vodik. Nastaja tudi amonijev ion (NH4+), ki povečuje pufersko
kapaciteto. V zbiralnih kanalčkih se seč dokončno koncentrira (Smrkolj, Kralj, 1995, str.
445).
2.2 Etiologija sečnih kamnov
Sečni kamni nastanejo ponavadi zaradi spleta več dejavnikov. Vzroki za nastanek sečnih
kamnov so številni:
• motnje v odtoku seča,
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
8
• okužbe sečnih poti,
• hiperparatiroidizem (zvišana funkcija obščitnic, prekomerno izločanje parathormona),
• motnje v presnovi sečne kisline,
• motnje v presnovi cistina (povzročajo cistinurijo, ki je prirojena okvara v predelu
ledvičnih tubulov v reabsorbciji cistina).
Glavni podlagi za nastanek kamnov pa sta zoženje (obstrukcija) in okužbe sečil.
Obstrukcija nastane lahko na kateremkoli nivoju urinarnega trakta. Lahko gre za
poudarjeno prirojeno fiziološko ožino sečevoda, živčno žilne motnje, poškodbo, vnetje,
malignom, pa tudi podaljšano imobilizacijo oz negibnost pacienta (npr. dolgo ležanje
pacienta po zlomu medenice ali dolge kosti). Zastoj seča, ki nastopi kot posledica
obstrukcije, poveča možnost okužbe sicer sterilnega seča, vpliva pa tudi na njegovo
sestavo. Infekcije pa se razvijejo zaradi okužbe povzročene z mikroorganizmi, kot so
Proteus, Pseudomonas, Klebsiela, Haemophilus, Staphylococcus, Echerichia coli. Vse to
vodi do sprememb na mukozni površini urinarnega trakta. Epitelij se odlušči, izločajo se
mukus, fibrin in koloidi, na katere se vežejo bakterije in naredijo osnovo za nastanek
kamna (Smrkolj, 1995, str. 451).
Sečni kamni nastanejo pri pojavu visoke koncentracije kalcija (hipercalciuria), oksalata
(hiperoxalurija) in urične kisline (hiperuricosuria) v seču; pri pomanjkanju citrata v seču ali
pri pomanjkanju vode v ledvicah. Ledvice morajo prejeti dovolj vode iz telesa, saj le tako
lahko izpirajo odpadne produkte. Če redno prihaja do dehidracije (nizka diureza in zato
bolj koncentrira seč) se odpadne snovi nabirajo, koncentracija narašča in tako se počasi
začnejo formirati sečni kamni. Seč normalno vsebuje citrate, magnezij, pirofosfat, kisli
mukopolisaharidi. Vse te sestavine preprečujejo formiranje kamnov. Delujejo kot
inhibitorji. Vodilni je citrat.
Kamni oz. konkrementi pa so lahko prisotni tudi v sečevodu (uterolitiaza). Nastanejo v
ledvici, zato je njihova etiologija in kemična sestava enaka kot pri sečnih kamnih. V zelo
redkih primerih lahko nastanejo tudi v samem sečevodu. Pri potovanju iz ledvice proti
sečnemu mehurju se najpogosteje kamni ustavijo na fizioloških ožinah sečevoda. Zaradi
odtočne motnje povzročajo različne bolezenske spremembe na zgornjih sečilih, ki pa so
odvisne od dolžine in stopnje zapore ter od prisotnosti okužbe. Na mestu kamna lahko
pride zaradi draženja do vnetja stene sečevoda in okolnjega tkiva (Smrkolj, 1995, str. 465).
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
9
Dejavniki tveganja za nastanek sečnih kamnov so: majhen vnos tekočin, hiperkalcurija,
hiperoksalurija, hiperurikozurija, hipocitraturija, premajhen vnos beljakovin, družinska
anamneza, putika, okužbe z bakterijo ureazo, cistinurija, nekatera zdravila (npr.
Triamteren), močno kisel seč (poveča možnost za nastanek uratnih in cistinskih kamnov),
močno alkalen seč (poveča možnost za nastanek struvitnih in kalcijevih kamnov)
(Vir: Aplenc, Gradišek, 2004)
2.3 Pojav in razvoj sečnih kamnov
Sečni kamen je sestavljen iz organskega jedra (matriksa) in kristalnega plašča. Organsko
snov (mukopolisaharid) izloča tubulni epitelij ledvičnega parenhima, na to podlago pa se
sekundarno nalagajo mineralne snovi. Tako nastanejo mikroliti, ki jih seč brez težave spira.
Kadar pa mikrolit obvisi na sluznici papile, služi kot kristalizacijsko jedro za nabiranje
nadaljnjih soli. Postopoma raste za nalaganjem in tako nastane makrolit.
Za nastajanje kristalnega plašča pa sta potrebna dva procesa:
• proces kristalizacije soli – nastane lahko v prenasičeni raztopini kristalov v seču,
• proces agregacije solnih kristalov- omogoča zlepljenje ali agregacijo kristalov soli
Kristalizacija soli torej sama po sebi ne vodi nujno do pojava sečnih kamnov, zato lahko
izločamo velike količine kristalov v seču, ne da bi prišlo do tvorbe sečnih kamnov. Za
nastanek kamnov je torej potrebno zlepljenje ali agregacija kristalov soli (Resnick M. I,
1995, str. 147).
2.4 Vrste in sestava sečnih kamnov
Kemična sestava kamnov je odvisna od vrste kemičnega neravnovesja v seču. Poznane so
štiri vrste kamnov, v katerih prevladujejo kalcij, urična kislina, struvite in cistin. V sečilih
lahko nastanejo kamni različne kemične sestave.
Kalcijevi sečni kamni: teh kamnov je v povprečju kar 85% in so izmed vseh vrst sečnih
kamnov najpogostejši. Lahko so v obliki kalcijevega oksalata v 65-70 % ali kalcijevega
fosfata v 9-10 %. Najpogostejši vzrok za njihov nastanek je prevelika količina kalcija v
seču (hypercalciuria). Pribitek kalcija se pri normalnih pogojih izloča z sečom. Če tega
procesa ni, ali pa je moten, se kalcij kopiči v ledvici. Tam se nanj vežejo še drugi odpadni
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
10
produkti in tako pride do formiranja kalcijevih kamnov. Tudi nizka vrednost citrata, visoka
koncentracija oksalata in urične kisline ter dehidracija lahko privede do tvorbe kalcijevih
kamnov. Kalcijevi (karbonatni) kamni so sestavljeni iz kalcija, ki se kemično veže z
oksalatom ali pa s fosfatom (kalcijev oksalat ali kalcijev fosfat). Seveda je kalcijev oksalat
veliko pogostejši (slika 4).
Kamni, ki jih sestavlja kalcijev fosfat (slika 5) pa se večinoma pojavljajo pri pacientih z
metabolnimi ali hormonskimi motnjami. Nivo kalcija v seču se poveča zaradi povečane
intestinalne absorpcije, povečanega delovanja hormonov (hyperparathyroidisem), zaradi
osteoporoze, kostnih tumorjev, hipervitaminoze vitamina D, sarkoidoze, …
Če se nivo urične kisline poveča (tako v seču ali pa se je preveč izloča v ledvica) se
formirajo uratni kamni (slika 6). Ta vrsta kamnov je bolj pogosta pri moških in je deloma
tudi genetsko pogojena (Kumar in Clark, 1998, str. 557).
Slika 4: Kalcijev oksalat
Vir: http://www.urologija.si, 2008
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
11
Slika 5: Kalcijev fosfat
Vir: Žumer Pregelj, 2008
Slika 6: Kristal sečne kisline oz. uratni kamen
Vir: Žumer Pregelj, 2008
Kamni iz struvida (oz. magnezijev amonijevega sulfata) se pojavljajo redkeje, pogostejši
so pri ženskah. So mešani, vnetni kamni. Glede na sestavo so večinoma iz magnezij-
amonijevega fosfata. Ženski urogenitalni trakt je krajši in bolj podvržen okužbam. Lahko
zrastejo tudi večji kamni (slika 6).
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
12
Slika 6: Magnezijev amonijev fosfat (struvit)
Vir: Žumer Pregelj, 2008
Cistinski sečni kamni: cistin je aminokislina. So sicer redki, vendar je njihovo zdravljenje
zahtevno in dolgotrajno. Nastajanje teh kamnov je povezano z avtosomno recesivnimi
dednimi boleznimi, pri katerih je dedno spremenjena tubularna absorpcija cistina in drugih
vrst aminokislin. Ker je cistin manj topen v vodi se v seču obarja.
Pojavi se akutna bolečina (ledvične kolike), siljenje na bruhanje (nausea), bruhanje, lahko
tudi pojav krvi v seču (hematurija), možna je tudi povišana telesna temperatura, če je
prisotna okužba. Ledvične kolike veljajo za eno najhujših bolečin in se pojavijo, ko se
kamen premakne v sečevod (Gutman, Yu, 1968, str. 756).
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
13
Nekateri pacienti so lahko tudi brez simptomov. Edini znak, ki kaže na prisotnost kamnov
je hematurija. Vendar se ta lahko pojavi v neznatni obliki (mikrohematurija), ki jo lahko
dokažemo le s pomočjo urinskih preiskav.
Kamne, ki vsebujejo kalcij, dobro vidimo na rentgenski sliki (slika 7). Cistinske in uratne
kamne slabo vidimo na rentgenski sliki in jih lahko ugotovimo le s posebnim slikanjem
ledvic s kontrastnim sredstvom ali pa z ultrazvokom.
Kamni so lahko zelo majhni in jih opisujemo kot pesek, lahko pa so tako veliki, da
zapolnijo celotni zbiralni sistem ledvice. Običajno so posamezni, lahko pa so v gručah v
eni ali v obeh ledvicah. Pri pacientih, ki imajo motnje v odtoku seča iz mehurja (povečana
prostata), se lahko kamni tvorijo v mehurju in povzročajo stalno tiščanje na vodo ter
pogosta vnetja. Kamen, ki dolgo časa draži sluznico mehurja, lahko povzroči nastanek raka
mehurja (Kumar in Clark, 1998, str. 559).
Slika 7: Kamne, ki vsebujejo kalcij, dobro vidimo na rentgenski sliki
Vir: Internet (http://trismus1.files.wordpress.com/.../eg-kub_2_1.jpg)
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
14
Slika 8 prikazuje kemično sestavo sečnih kamnov in njihovo relativno pogostost, izraženo
v odstotkih po raziskavi Andreja Brena in Andreja Kmetec v Univerzitetni urološki kliniki
v Ljubljani v študiji med letoma 1983 in 1986. Reprezentativni vzorec predstavljajo samo
kamni, ki so bili v času študije kirurško odstranjeni.
Slika 8: Kemična sestava sečnih kamnov in njihova relativna pogostost (%)
46%
30%
14%
9% 1%
Kalcijev oksalat in fosfat
Kalcijev oksalat
Magnezijev amonijev fosfat
Urat
Cistin
Vir: Kocijančič, Mrevlje (1998).
2.5 Klinična slika pri akutnem napadu ledvičnih kolik
Vodilni simptom je navadno količna bolečina, ki se začne nenadno z bolečino ledveno in
se širi navzdol s potovanjem kamna. Bolečina je navadno enostranska. Pri kamnu v
spodnjem delu sečevoda bolečina seva tudi pri moških v testis in pri ženskah v velike
labije (slika 9). Bolečina je lahko zelo močna, pacient je bled in poten. Značilnost bolečine
pri ledvični koliki je tudi, da je težko najdi udoben položaj. Tipično so v seču prisotni
eritrociti, prisotni pa so tudi levkociti in bakterije, ki nakazujejo na istočasno okužbo sečil.
Na podlagi pH seča je možno predvideti vrsto kamnov. Bazični seč (pH nad 7,5) kaže na
kamne s komponento fosfatov, pa tudi na struvitne kamne. Ti so slabše vidni na
rentgenskih posnetkih in so pogosto povezani z inficiranim sečem. Kisel seč (pH okrog 5)
pa je močan znak, da gre za uratne kamne, kar pa je izredno pomemben podatek, saj ta
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
15
vrsta kamnov na rentgenskih posnetkih ni vidna. Uratni kamni so namreč tudi primerni za
raztapljanje (Hajdinjak, 2006, str. 385)
Slika 9: Grafični prikaz količne enostranske bolečine
Vir: Internet (www.catalog.niddk.nih.gov)
2.6 Diagnostični postopki pri akutnih ledvičnih kolikah
Večina manjših kamnov se izloči spontano po naravni poti. Takih je do 80%. Kamni do
velikosti 4 mm se izločijo sami v 70%, večji od 6 mm v manj kot 15%, večji od 8 mm pa
zelo redko. Najpogostejše zdravljenje je izven telesno ultrazvočno drobljenje kamnov z UZ
aparatom, ki skozi kožo pošilja udarne valove na kamen in ga tako zdrobi. Majhne drobce
potem pacient izloči po naravni poti. To je neinvazivna metoda, ki jo v tujini naredijo
ambulantno, pri nas pa je potreben sprejem v bolnišnico. Nekatere kamne je potrebno
odstraniti operativno. Operirati je potrebno tudi paciente, pri katerih je vzrok za nastanek
kamnov v anatomski nepravilnosti sečil. Uratne kamne se zdravi s topljenjem kamnov.
Pacient jemlje več mesecev zdravila s katerimi spremenimo pH seča. Pri pacientih s kamni,
ki so posledica metabolnih motenj je potrebno s posebnimi preiskavami ugotoviti vzrok.
Te preiskave lahko pacient največkrat opravi ambulantno, včasih pa je potreben tudi
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
16
sprejem v bolnišnico. Takega pacienta poleg urologa obravnava tudi endokrinolog ali
nefrolog (http://www.urologija.si, 2008).
Od slikovnih preiskav se v Sloveniji kot prvi uporabljata pregledna RTG slika sečil in
ultrazvok trebuha in sečil. Vendar velikokrat ti dve preiskavi nista zadostni za postavitev
diagnoze. Na ultrazvoku je namreč možno videti zgolj kamne v ledvici, v predelu
pieloureteralnega prehoda ali pa, v kolikor povzročijo zastoj, pred mehurjem. Večine
kamnov, ki povzročajo težave in so v sečevodu, pa ultrazvok ne zazna, saj se z njim lahko
identificira razširjen votli sistem v ledvici, ki pa se tudi v primeru popolne zapore
odtekanja seča po sečevodu ne pojavi takoj in za odpoved ledvic ni nujno da se sploh
razvije. Tudi pri pregledni sliki sečil je kalcijeve kamne tipične oblike in na tipičnem
mestu možno videti le, v kolikor je pacientovo črevo prazno in ni prisotnosti črevesnih
plinov (Hajdinjak, 2006, str. 385).
2.7 Zdravljenje akutne ledvične kolike
Zdravljenje akutne ledvične kolike zajema naslednje diagnostične postopke:
• Pridobitev izčrpne osebne in družinske anamneze
• Fizikalni pregled pacienta (zdravnik)
• Laboratorijski pregled seča
• Laboratorijski pregled krvi
• Rentgensko slikanje
• Pregled sečil z ultrazvokom
• Postavitev oz potrditev diagnoze
• Aplikacija medikamentozne terapije: po naročilu zdravnika analgetike apliciramo z
intravenoznim in intramuskularnim pristopom ter peroralno. Pri hudi bolečini
kombiniramo intravenozni in intramuskularni pristop.
• Opazovanje pacienta
• Zdravstveno vzgojno izobraževanje pacienta in njegov odpust oz.
• Hospitalizacija pacienta (Aplenc, Gradišek, 2004)
Zdravljenje vključuje analgetik (diklofenak, v kolikor ni prizadeta ledvična funkcija) in
spazmolitik za sečevod. Danes ne izbiramo antiholinergika, temveč alfa blokator
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
17
(tamsulozin, dokazosin). Ta prispeva k olajšanju bolečine in omogoči hitrejše izločanje
konkrementa.
Indikacija za nujno napotitev v bolnišnico je nezmožnost olajšanja bolečine s peroralnimi
analgetiki po začetnem parenteralnem odmerku, huda slabost, ki zahteva rehidracijo,
septično stanje ali ledvična odpoved, ki zahteva urgentno drenažo, nosečnost in pacienti z
eno ledvico. Večina kamnov, manjših od 4 mm, se izloči sama. Pri konkrementih, ki se ne
izločijo sami, je potreben urološki poseg (Hajdinjak, 2006, str. 385).
Bolečino zdravimo z analgetiki. V kolikor ne gre za pacienta, ki bi imel od prej znano
oslabljeno ledvično funkcijo, je izbira nesteroidno protivnetno zdravilo (Dalla et all, 2001).
Zelo pogosto se priporoča diklofenak (npr. 1 ampula i.m. in nato še per os 75mg na 12 ur).
Smiselno ga je podpreti še z drugimi analgetiki, ki jih lahko kombiniramo k nesteroidnim
protivnetnim zdravilom, kot so kombinacija paracetamola in tramadola (npr Zalidar ) ter
metamizol. V kolikor je kreatinin višji je potrebno v akutnem stanju uporabiti parenteralni
morfinski preparat in ga pacientu takoj dodati, v kolikor ni kontraindikacij, alfa blokator
ter morda še metoklopamid (Hajdinjak, 2006).
Pri uretralni koliki je smiselno k analgetiku dodati zdravilo, ki vpliva na gladko mišičje
sečevoda. Na ta način se bolje in učinkoviteje olajša bolečina ter prispeva k hitrejšemu in
lažjemu spontanemu izločanju kamnov. Danes si kot zdravila izbora za relaksacijo
distalnega dela sečevoda, ki lahko bistveno olajšajo težave pacientu z ureteralno koliko in
pospešijo rešitev pacientovih težav, torej izločanje konkrementa uporabljamo alfa
blokatorje (npr. tamsulozin ali doksazosin s podaljšanim sproščanjem) (Hollingsworth,
Rogers, Kaufman, 2006).
Alternativa alfa blokatorjem (če jih pacient ne prenaša) so kalcijevi antagonisti. V kolikor
ni kontraindikacij, se lahko uporablja tudi metoklopramid (Reglan, Dean), ki naj bi ob
blaženju slabosti, ki je pogost spremljevalec kolike, tudi omogočal hitrejše izločanje
kamnov in prispeval k sprostitvi zapore.
Ledvično ureteralno koliko se da blažiti tudi s fizikalnimi sredstvi. Zabeležili so ugoden
učinek lokalnega hlajenja, lokalnega gretja ali transkutane električne stimulacije (TENS).
To bi utegnila biti dobrodošla dopolnilna metoda, uporabna takrat, ko parenteralnih zdravil
ni pri roki oz niso zaželena (Hajdinjak, 2006).
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
18
3 ZDRAVSTVENA NEGA PRI PACIENTU Z AKUTNIMI
LEDVIČNIMI KOLIKAMI
3.1 Obravnava pacienta po procesu zdravstvene nege
Pojem proces zdravstvene nege je metodološki pristop za odkrivanje ali reševanje
problemov pacientov ali metoda dela.
Proces zdravstvene nege je sodobna metoda dela, ki narekuje način delovanja medicinskih
sester v sodobni zdravstveni negi in se odlikuje po visoki stopnji organiziranosti,
sistematičnosti in celostnem in individualnem pristopu. Je eden od temeljnih
elementov sodobne zdravstvene nege. Lastnosti procesa zdravstvene nege so
sistematičnost, dinamičnost in fleksibilnost.
Sistematičnost izhaja iz opisa posameznih faz procesa zdravstvene nege. Sistematičnost
spoznamo že, ko obravnavamo posamezne faze. Začne se s 1. fazo in se nadaljuje preko
posameznih faz ter vključuje:
1. Zbiranje informacij (potrebe po ZN -vsebine in potrebe nam podajo teoretični
zdravstveni modeli),
2. Analiza informacij(urejevanje podatkov in na osnovi le teh oblikujemo:
-negovalno diagnozo,
-prioriteta reševanja negovalnega problema,
-negovalne cilje,
-negovalne intervencije ali aktivnosti,
-izvedbo negovalne intervencije,
-vrednotenje zdravstvene nege.
Dinamičnost izhaja iz prepletanja faz procesa zdravstvene nege. Je pomembna lastnost.
Upoštevati moramo, da v praksi ne teče delo v takšnem zaporedju. Dinamičnost
prilagajamo situaciji. Posamezne faze se lahko prepletajo, potekajo sočasno ali pa
zaporedno. Drugače je pri vitalno ogroženem pacientu. Najprej začnemo z zbiranjem
podatkov, postavitvijo ciljev, izvajamo in vrednotimo. Sprememba zdravstvenega stanja
pacienta zahteva, da v fazi izvajanja začnemo ponovno zbirati podatke. Lahko se spremeni
kader (številčno), zato ne smemo slepo slediti načrtom prejšnjega dne. To pomeni
dinamičnost procesa ZN. Če se situacija ne spremeni, pa teče delo po ustaljenem načrtu.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
19
Sistematičnost vključuje:
-prilagajanje spremembam zdravstvenega stanja (negovalna diagnoza se lahko spreminja –
medicinska diagnoza relativno stabilna),
-ponovno ugotavljanje negovalnih problemov (ker pacienta stalno spremljamo) in tako
pride,da skupaj določimo:
-določitev ciljev,
-določitev intervencij/aktivnosti,
-vrednotenje-zaradi spremembe stanj pri posamezniku pride do spremembe načrta ZN,
-sprememba načrta zdravstvene nege.
Fleksibilnost predstavlja procesni pristop dela, ki je uporaben na:
-vseh področjih delovanja MS,
-vseh nivojih zdravstvene dejavnosti,
-vseh nivojih preventive,
-pri vseh teoretičnih modelih zdravstvene nege,
-pri zdravem in /ali bolnem pacientu,družini,skupini,skupnosti.
Proces zdravstvene nege lahko po vsebini razdelimo v štiri faze: 1. faza: Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi
2. faza: Načrtovnje ZN (izdelamo načrt zdravstvene nege)
3. faza: Izvajanje zdravstvene nege. Pred samim izvajanjem načrta zdravstvene nege pa je
potrebno načrt še oceniti oz validitati, preveriti oz analizirati pogoje za izvajanje
zdravstvene nege. Nato načrt zdravstvene nege realiziramo ter sprotno vrednotimo načrt
zdravstven nege oz ugotavljamo spremembe stanja pacienta.
4. faza: Vrednotenje zdravstvene nege, katere namen je primerjanje doseženega stanja
pacienta,družine,skupine,skupnosti s postavljenimi cilji.
3.1.1 Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi
Prva faza procesa zdravstvene nege je ugotavljanje potreb po zdravstveni negi, v kateri
zbiramo podatke oz informacije o pacientu, analiziramo in definiramo negovalne probleme
(razpredelnica 1).
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
20
Razpredelnica 1: Vsebina in aktivnosti medicinske sestre v 1. fazi PZN
VSEBINA AKTIVNOSTI MED. SESTRE
Zbiranje informacij, podatkov Intervju
Negovalna anamneza
Opazovanje
Analiza, selekcija Merjenje
Analiza dokumentacije
Revizija
Definiranje problemov Interpretacija
Potrjevanje
Končni sklepi o problemu in vzroku
Vir: Šušteršič, 2003.
3.1.1.1 Intervju
Uporabljamo različne tehnike zbiranja informacij. Primarni vir predstavlja pogovor
(intervju) z pacientom, opazovanje in merjenje vitalnih funkcij. Sekundarni vir pa
predstavlja pregled in analizo dokumentacije, pogovor s člani negovalnega tima, pogovor s
člani zdravstvenega tima ter pogovor s svojci in prijatelji pacienta. Najpomembnejši je
primarni vir, zato želimo večino podatkov pridobiti ravno iz njega.
Prav tako je pomemben tudi sekundarni vir, ki pa ga uporabimo v primeru nezavestnega
pacienta (merimo, opazujemo, ne moremo pa se pogovarjati).
Na podlagi pogovora dobimo pomembne informacije in oblikujemo negovalno anamnezo.
Negovalna anamneza vsebuje podatke o pacientovem stanju, ki so pomembni za spoznanje
pacienta, za spoznanje njegovih problemov, ki jih lahko zdravstvena nega rešuje. Podatki
in informacije se lahko nanašajo na čas pred prvim stikom z pacientom (daljši, bližnji), ali
pa se nanašajo na sedanji čas.
Medicinske sestre ugotavljamo potrebe pacientov, zdravniki pa iščejo odgovore na
vprašanja o bolezni.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
21
3.1.1.2 Negovalna anamneza
Negovalna anamneza je zbirka podatkov o pacientu, družini ali skupnosti, ki jih ob prvem
stiku z njim zbere medicinska sestra. Z negovalno anamnezo ugotavljamo trenutno stanje
pacienta in spoznamo življenjske navade subjektov (pridobivanje pomembnih informacij
tudi iz preteklosti). Negovalno anamnezo naredimo čim prej – ob prvem kontaktu z
pacientom, ali vsaj prvih 24 ur. Negovalna anamneza vsebuje:
- demografske podatke,
- pacientovo poznavanje bolezni in diagnostično terapevtskega programa,
- pretekle izkušnje z boleznimi in hospitalizacijami,
- razgledanost – izobraževanje, intelektualne sposobnosti,
- poklic, zaposlitev, hobiji, ekonomske prilike,
- življenjske navade, razvade in omejitve,
- kulturne, religiozne navade,
- poznavanje jezika,
- način, kako se spoprime s stresno situacijo, kako reagira,
- stanovanjske prilike,
- ožje in širše socialno okolje,
- odnosi v družini, na delovnem mestu, prijatelji.
3.1.1.3 Opazovanje
Vsak pacient je od prihoda na urgenco ob sprejetju v ambulanto Splošne nujne medicinske
pomoči nenehno opazovan, saj so v vsaki ambulanti stalno prisotne medicinske sestre.
Poleg opazovanja skušamo pacienta tudi pomiriti, se z njim pogovarjati in mu dati občutek
varnosti ter občutek, da ni sam. Opazovanje je pomembna informacija zbiranja podatkov.
Z opazovanjem na podlagi lastnih čutil pridemo do podatkov o pacientu. Z opazovanjem
dobimo subjektivne podatke, ki jih dopolnimo z merjenjem. Objektivne podatke dobimo
samo z merjenjem. Medicinske sestre paciente opazujejo, izvajajo aktivnosti, ki jih pacient
sam ne more in na koncu tudi vrednotijo njihovo zdravstveno stanje.
Opazovanje prisotnosti bolečine:
Zelo pomembno je opazovanje prisotnosti, jakosti in lokacijo bolečine. Prisotnost bolečine
nadzorujemo kontinuirano in jo tudi dokumentiramo na za to pripravljene obrazce.
Medicinske sestre jo ocenjujemo po VAS – Vizuelna Analogna Skala. Po navodilu
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
22
zdravnika dajemo predpisana zdravila, ki blažijo količno bolečino v obliki protibolečinskih
injekcij in hkrati upoštevamo pravilo 5P. Skrbimo za to, da pacient ne čuti neugodja in
bolečin.
Opazovanje dihanja in pulza:
Pri dihanju opazujemo frekvenco, globino in pravilnost dihanja. Pacientu damo na prst
roke senzor pulznega oksimetra. Saturacija, ki jo opazujemo na monitorju, nam pove
procent kisika v periferni krvi.
Pri pulzu opazujemo frekvenco, ritem in njegovo polnjenost.
Merjenje krvnega tlaka:
Takoj ob prihodu pacienta v ambulanto izmerimo krvni pritisk. Naslednji krvni pritisk
merimo 15 minut kasneje, meritev pa naprej ponavljamo po naročilu zdravnika oz. po
potrebi. Krvni pritisk zaradi bolečine navadno naraste, potrebno pa ga je tudi meriti po
prejeti medikamentozni terapiji, saj lahko sama zdravila vplivajo na obremenitev srca in
krvnega obtoka.
Merjenje telesne temperature:
Telesno temperaturo merimo ob sprejemu v ambulanto, kasneje pa jo merimo po naročilu
zdravnika oziroma po potrebi. Vzdrževanje normalne telesne temperature je pomembna
aktivnost. Navadno povišana telesna temperatura nakazuje na okužbo sečil, ki je lahko
spremljajoči znak napada sečnih kamnov. Če je temperatura povišana, je potrebno
pacienta hladiti poskrbeti, da ne pride do dehidracije. Po zdravnikovem naročilu
odvzamemo kužnine ter pošljemo vzorce v laboratorij.
Bilanca tekočin:
Bilanca tekočin je razmerje med sprejetimi in izločenimi tekočinami.
Pod sprejete tekočine vodimo vse tekočine, vnesene v telo per os ali parenteralno. Izločene
tekočine pa so tiste, ki jih pacient izgubi preko drenaže, urinskega katetra, bruhanja,
znojenja ali drugače. Pri napadu sečnih kamnov je potrebno pacienta podučiti o povečanem
vnosu tekočine, da se kamen lažje izloči. Uživanje toliko tekočine, da izločimo vsaj 1700
ml seča dnevno (v primeru nekaterih, npr cistinskih kamnov pa več kot 2 litra), prispeva k
zmanjšanju možnosti nastajanja kamnov in je prvi ukrep pri preprečevanju ponovitve
urolitiaze potem, ko je prišlo do uspešnega izločanja konkrementa. Ta količina za veliko
ljudi ni običajna in res se morajo potruditi in zavestno uživati večje količine tekočine. To
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
23
mora postati pri tistih, ki so nagnjeni k nastajanju kamnov v urotraktu in se jim le-ti
ponavljajo, način življenja (Hajdinjak, 2006, str. 384). Posebno je potrebno paziti na
zadostni vnos tekočine v poletnih mesecih, ko so zaradi visokih temperatur izgube tekočine
velike in pri tem nastaja močno koncentriran seč. Dejstvo pa je, da obilna hidracija in
forsirana diureza ne sodi v čas akutne ledvične kolike. Takrat namreč pride do
naraščanja tlaka v votlem sistemu, ki povzroči prek avtoregulacije zmanjšanje pretoka krvi
skozi ledvice in je tako neuspešno. Z zvišanjem tlaka v tistem delu votlega sistema, kjer
pride do zapore oz. obstrukcije, bi se lahko pojavila še močnejša bolečina, vračanje seča
nazaj v smeri proti ledvici ter dodatno zagozdenje kamna v zožen ali pa otekel del
sečevoda. Zato je med zdravljenjem akutne ledvične kolike potrebno skrbeti za primerno
hidracijo , v akutni fazi tudi parenteralno, ko pacient zaradi slabosti lahko bruha in ne more
uživati tekočine, pretiravanje pa ni smiselno (Moro U et al., 1999, str. 10). Pri pacientih,
kjer je vzrok za nastanek kamnov v motnjah presnove, je na prvem mestu dieta z
omejenimi količinami živalskih beljakovin, purinov, oksalatov, soli in hrane bogate s
kalcijem. Dokazan je tudi ugoden vpliv naravne mineralne vode obogatene s citrati na
presnovne nepravilnosti v seču. Mineralne vode povečajo tveganje za nastanek kamnov. Iz
teh vod se minerali izločajo skozi ledvice, in če je vnos tekočin (navadne vode) premajhen,
se ti minerali tam naberejo, kar v končni fazi pripelje do nastanka kamnov.
Skrb za prepoznavanje nevarnosti:
Medicinske sestre moramo prepoznati nevarnosti, ki pacientu grozijo in jih moramo
pravočasno odpraviti. Posebno pozornosti moramo medicinske sestre posvetiti varnosti in
preprečevanju poškodb pacientov. Včasih pacienti ogrožajo sami sebe, ker ne sodelujejo,
so nedisciplinirani ali pa imajo motnje spomina. Prav tako je pacient lahko nemiren iz
različnih vzrokov (npr. nezmožnost namestitve v ustrezen položaj zaradi hude bolečine).
Zato moramo biti medicinske sestre ob pacientu prisotne, jih namestiti v ležeč položaj in
jih preprečiti možnost padcev in poškodb z stranskimi ograjicami postelj.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
24
3.1.1.4 Analiza podatkov
Ko zberemo podatke in informacije, sledi interpretacija in njihova analiza. Zbrane podatke
analiziramo in obenem potrdimo njihovo veljavnost s tem, da preverimo, če so podatki
točni in tudi popolni. S potrditvijo veljavnosti lahko preidemo na združevanje podatkov.
Združujemo jih v skupine ali kategorije, tako kot so povezani z varovančevim fizičnim,
psihičnim in socialnim stanjem in z dejavniki tveganja (Ščavničar, 1999).
3.1.1.5 Končni sklepi o problemu in vzroku
Končni sklepi o problemu in vzroku so zaključek 1. faze procesa zdravstvene nege s
postavljanjem negovalne diagnoze. Negovalna diagnoza je poimenovanje pacientovih
problemov, ki so lahko aktualni ali obstoječi oziroma potencialni ali grozeči in jih v okviru
pristojnosti in strokovnega znanja rešuje medicinska sestra. Problemi, ki jih vključuje
negovalna diagnoza so lahko tudi prikriti. Formuliranje problemov ali negovalnih diagnoz
mora biti kratko, jedrnato, specifično, objektivno, konkretno in podprto s strokovno
terminologijo. Marjory Gordon definira po NANDA negovalno diagnozo: ''Negovalna
diagnoza je klinična presoja o dejanskih ali možnih negovalnih problemih posameznikov,
družin ali lokalnih skupnosti; služi nam kot osnova za izbor aktivnosti zdravstvene nege,
usmerjenih k rezultatom, za katere je odgovorna medicinska sestra; je tudi poimenovanje
dejanskega ali možnega zdravstvenega problema, ki je vezan na človekovo osebno
odzivanje'' (Gordon 2006 po NANDA 1994, str. 312) Po Gordonovi, se negovalne
diagnoze postavljajo po principu PES (problem, etiologija, simptom). PES velja samo za
obstoječe probleme, ki jih rešujemo takoj. O prikritih problemih razmišljamo, potencialne
pa preprečujemo.
3.1.2 Načrtovanje zdravstvene nege
Pred samo izdelavo plana oz. načrta zdravstvene nege je potrebno ugotoviti
prioriteto reševanja negovalnih problemov in definirati cilje zdravstvene nege.
Vrstni red reševanja problemov je zelo pomemben, sprva rešujemo ogrožajoče; pri tem
moramo upoštevati kako pacient ta problem doživlja, razen ko pacient ne more sodelovati
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
25
pri diagnostično terapevtskem programu (npr. pacient se hoče gibati, a je zaradi
travmatske nesreče vezan na posteljo). Pacientove potrebe so po Maslowu na prvem mestu
fiziološke (dihanje, hrana, higiena..).
Ko ugotovimo prioriteto reševanja problemov, skupaj z pacientom postavimo cilje, ki
predstavljajo opis stanja problema in so podlaga za evalvacijo načrta zdravstvene nege in
aktivnosti medicinskih sester. Cilji so želeni oz. realni izidi zdravstvene nege, ki se izražajo
v stanju pacienta, ko je problem omiljen ali pa rešen. Cilje formuliramo kratko, jedrnato,
nanašati se morajo na pacienta in ne na intervencije zdravstvene nege, biti morajo
specifični, da omogočajo kasnejšo evalvacijo.
Cilje zdravstvene nege moramo:
• časovno opredeliti (kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni cilji),
• postaviti v skladu z realnostjo (vsebina cilja mora biti tudi glede nivoja in časa usklajena
z zmožnostmi in sposobnostmi pacienta, svojcev, osebja, pacienta),
• postaviti relevantno oz. primerno (primernost se nanaša predvsem na edukacijske cilje,
kjer moramo cilje prilagoditi razumevanju pacienta in njegovemu zdravstvenemu stanju)
• postaviti usklajeno oz. v primernem vrstnem redu.
Intervencije so možne le ob ugotovitvi problema in postavitvi ciljev. Bistvo načrtovanja je
določitev postopkov, ki so primerni za reševanje problemov.
3.1.3 Izvajanje zdravstvene nege
Pred samim izvajanjem zdravstvene nege je potrebno ponovno validirati načrt zdravstvene
nege, analizirati če so na voljo vsa sredstva, ki so potrebna za izvajanje načrta ter šele nato
pričeti z realizacijo načrta zdravstvene nege.
Izvajanje zdravstvene nege je realizacija plana, kjer izvajamo intervencije, ki vodijo k
specifičnim, individualno postavljenim ciljem. Pacient v tej fazi aktivno sodeluje, vodi nas
načrt, vendar moramo biti sposobni načrt spremeniti in ga prilagoditi spremenjeni situaciji.
V tem se kaže zahtevnost, znanje in sposobnosti, da smo sposobni tega. Nositi moramo
odgovornost za izvajanje in za rezultate dela. Sam načrt zdravstvene nege mora biti sproti
vrednoten. V kolikor se izkaže kot manj primeren, je načrt potrebno takoj prilagoditi
novim potrebam.
Pomembno je tudi, da opravljeno delo dokumentiramo. Tako v vsakem trenutku vemo, do
katere stopnje je bila zdravstvena nega izvedena.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
26
3.1.4 Vrednotenje (evalvacija) zdravstvene nege
V tej fazi vrednotimo uspešnost pri doseganju ciljev . To se kaže v stanju in obnašanju
pacienta. V kolikor cilji niso bili doseženi, je potrebno definirati zakaj niso bili doseženi
oz. kje je vzrok. Podlaga za končno evalvacijo so cilji. Stanje pacienta primerjamo s
stanjem, ki smo ga opisali v cilju.
Ta faza je sestavljena s ponovnim opisom stanja pacienta, ter primerjanje tega stanja z
želenim, vendar realnim ciljem.
V končni evalvaciji opišemo v kakšni meri je bil cilj uspešen. Sprotna evalvacija pomeni
trajno spremljanje, da opazimo, če se spremembe pri pacientu res približujejo cilju.
Končno evalvacijo naredimo v času, ki je predviden za dosego cilja. Ugotavljamo ali smo
cilje dosegli, ali ne. Če ne zakaj ne? Ali smo izvedli vse pogoje, če ne zakaj ne?
Ugotavljamo če smo izpolnili pričakovanja pacienta, če nismo, iščemo vzroke.
Če smo cilje dosegli, ugotavljamo ali je možen recidiv problema oz. če so se pojavili novi
problemi. Končno vrednotenje zapišemo v Načrt zdravstvene nege. To je dokument o
stanju, počutju pacienta in dokument o uspešnosti zdravstvene nege.
Če smo problem rešili in ni novih problemov je krog procesa zdravstvene nege zaključen.
Končno vrednotenje služi strokovnemu razvoju vsakega posameznika. Ker je naše delo
tudi dokumentirano, lahko služi kot podlaga za raziskovalno delo, za razvoj stroke
zdravstvene nege.
3.2 Zdravstvena vzgoja pri pacientu s sečnimi kamni
Medicinske sestre imamo pomembno vlogo tudi pri zdravstveno vzgojnem delu svojcev.
Posredujemo jim informacije o trenutnem stanju ter jih pogosto tudi poučujemo o
življenju pacienta v domačem okolju. Pacient, ki nima dovolj znanja, nam ne zaupa, je
prestrašen in ne more dobro sodelovati pri izvajanju zdravstvene nege in pri zdravljenju.
Pri tej aktivnosti se pacienta pouči o njegovi bolezni in oceni, ali je potrebno delo tudi s
svojci in v kakšnem obsegu. Medicinske sestre smo jim dolžne pomagati po svojih
najboljših močeh. Za tako delo moramo biti dobro strokovno in psihično pripravljene,
skrbeti pa moramo tudi za svoje dobro počutje in preprečevanje stresa. Tako moramo
zdravstveno vzgojno delovati na področju poučenosti pacienta in njegovih svojcev, saj se v
nasprotni smeri kažejo strah, nerazumevanje, stalno spraševanje in zaskrbljenost. Če je
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
27
možno zagotovimo primerno literaturo in načrtujemo pogovor z zdravnikom, ki jih seznani
z zdravstvenim stanjem pacienta ter diagnostično-terapevtskim programom.
Za informiranje pacientov o nevarnostih posameznih dejavnikov tveganja je ključna
zdravstvena vzgoja, ki se mora izvajati permanentno na vseh treh ravneh zdravstvenega
varstva: primarni, sekundarni in terciarni in to v vseh življenjskih obdobjih. Zdravstvena
vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega pacienti dobijo ustrezna znanja,
informacije, veščine in spretnosti, ki jim omogočijo, da živijo zdravo. Zdravstveno vzgojo
morajo izvajati strokovno usposobljeni zdravstveni delavci. Cilj zdravstvene vzgoje je
paciente z sečnimi kamni pravočasno, pravilno, popolno informirati za samostojno skrb za
zdravje in da doživljajo vrednote zdravja (Kvas, 1999, str. 251).
Najpomembnejša definicija zdravstvene vzgoje je definicija, ki jo je sprejela Svetovna
zdravstvena organizacija leta 1982. ''Zdravstvena vzgoja je kombinacija izobraževalnih in
vzgojnih dejavnosti, ki dosežejo, da ljudje želijo biti zdravi, vedo, kako lahko postanejo in
ostanejo zdravi, in da naredijo vse, kar je v njihovi moči za varovanje zdravja, ter da
poiščejo pomoč tedaj, ko jo potrebujejo'' (WHO, 1982). Da pa pacienti lahko prevzamejo
načela zdravstvene vzgoje, pa je predpogoj njihovo aktivno sodelovanje, da lahko
prevzamejo del odgovornosti za lastno zdravje. To pa je možno le, če so ustrezno
informirani in seveda tudi motivirani. Cilj sodobne zdravstvene vzgoje je spodbujanje ljudi
k doseganju dobrega zdravja, boriti se proti boleznim s pomočjo lastnih akcij in naporov,
izvajati samopomoč, vzajemno pomoč in domačo oskrbo ter poiskati zdravniško pomoč,
kadar je ta potrebna (Hoyer, 1995).
Medicinske sestre na Splošni nujni medicinski pomoči na urgenci Univerzitetnega
kliničnega centra v Ljubljani, navadno paciente z sečnimi kamni srečamo v stadiju
akutnega stanja. Zato je potrebno, da čas in način zdravstvene vzgoje pri pacientu z
akutnim napadom ledvičnih kolik prilagodimo stanju pacienta. V fazi, ko ima pacient
močne bolečine na pragu vzdržljivosti, ko je močno prisotna slabost in bruhanje, je
potrebno najprej pacienta skušati pomiriti. Pomembno je, da naše aktivnosti usmerjamo
skladno s procesom zdravstvene nege v vseh štirih fazah in po navodilih zdravnika
poskrbeti, da so opravljeni vsi medicinsko tehnični posegi, da se akutni napad sečnih
kamnov umiri. Ko pacientu bolečina popusti, prav tako pa tudi slabost in bruhanje, nastopi
čas za zdravstveno vzgojo in nadaljnja navodila.
Obilna hidracija in forsirana diureza, naj bi pripomogla k izločanju kamnov. Uživanje
toliko tekočine, da izločimo vsaj 1700 ml seča dnevno (v primeru nekaterih, npr. cistinskih
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
28
kamnov pa več kot 2 litra), prispeva k zmanjšanju možnosti nastajanja kamnov in je prvi
ukrep pri preprečevanju ponovitve urolitiaze potem, ko je prišlo do uspešnega izločanja
konkrementa. Ta količina za veliko ljudi ni običajna in res se morajo potruditi in zavestno
uživati večje količine tekočine. To mora postati pri tistih, kis o nagnjeni k nastajanju
kamnov v urotraktu in se jim le-ti ponavljajo, način življenja (Hajdinjak, 2006, str. 384).
Posebno je potrebno paziti na zadostni vnos tekočine v poletnih mesecih, ko so zaradi
visokih temperatur izgube tekočine velike in pri tem nastaja močno koncentriran seč.
Dejstvo pa je, da obilna hidracija in forsirana diureza NE sodi v čas akutne ledvične kolike.
Takrat namreč pride do naraščanja tlaka v votlem sistemu, ki povzroči prek avtoregulacije
zmanjšanje pretoka krvi skozi ledvice in je tako neuspešno. Z zvišanjem tlaka v tistem delu
votlega sistema, kjer pride do zapore oz. obstrukcije, bi se lahko pojavila še močnejša
bolečina, vračanje seča nazaj v smeri proti ledvici ter dodatno zagozdenje kamna v zožen
ali pa otekel del sečevoda. Zato je med zdravljenjem akutne ledvične kolike potrebno
skrbeti za primerno hidracijo , v akutni fazi tudi parenteralno, ko pacient zaradi slabosti
lahko bruha in ne more uživati tekočine, pretiravanje pa ni smiselno (Moro U et al., 1999,
str. 10).
Pravilna in zdrava prehrana: Pri pacientih, kjer je vzrok za nastanek kamnov v motnjah
presnove, je na prvem mestu dieta z omejenimi količinami živalskih beljakovin, purinov,
oksalatov, soli in hrane bogate s kalcijem. Dokazan je tudi ugoden vpliv naravne mineralne
vode obogatene s citrati na presnovne nepravilnosti v seču. Mineralne vode povečajo
tveganje za nastanek kamnov. Iz teh vod se minerali izločajo skozi ledvice, in če je vnos
tekočin (navadne vode) premajhen, se ti minerali tam naberejo, kar v končni fazi pripelje
do nastanka kamnov.
Preventivna ultrazvočna preiskava: pri pacientih, pri katerih je bil enkrat odkrit in
zdravljen konkrement v sečilih, je potreben vsaj enkrat letno opraviti preventivno
ultrazvočno preiskavo sečil. Verjetnost, da se bo pri teh pacientih ponovno pojavi kamen
narašča z leti. Po 2 - 3 letih se ponovi konkrement pri 40% pacientov, po 7 – 10 letih pri
75% in po 15 – 20 letih pri 100% pacientov (http://www.urologija.si, 2008).
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
29
4 PRIKAZ PRIMERA
Intervju in negovalna anamneza:
v procesu zdravstvene nege je pomembna kakovostna negovalna anamneza. Medicinska
sestra mora pridobiti podatke o pacientu, saj na podlagi pridobljenih podatkov lahko
oblikuje negovalne diagnoze. V večini primerov podatke posreduje pacient sam, če pa
opazimo, da njegovo pripovedovanje ni realno oz. je prisotna motnja zavesti, zbiramo
podatke tudi od svojcev. Seveda dobimo dodatne informacije tudi z opazovanjem pacienta,
merjenjem vitalnih znakov, pregledom medicinske in negovalne dokumentacije ter s
pogovorom z drugimi člani negovalnega tima.
Pridobivanje negovalne anamneze je zaradi močne bolečine, slabosti in bruhanja v akutni
fazi težje izvedljivo, ker se pacientka težko koncentrira, je nemirna in si želi najprej
čimprejšnje pomoči za odpravo količne bolečine. Vendar smo jo s profesionalnim
pristopom, razumevanjem in pogovorom umirili in motivirali pri komunikaciji. Sprejmemo
jo v ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči na urgenci Univerzitetnega kliničnega
centra v Ljubljani. Medicinske sestre pacientko v ambulanti namestimo v ležeč položaj in
jo pripravimo na pregled. Medicinske sestre zberemo tudi podatke o pacientki in njeni
družini. Z negovalno anamnezo ugotavljamo trenutno stanje pacientke in spoznamo
življenjske navade subjektov (pridobivanje pomembnih informacij tudi iz preteklosti).
Pacientka je bila rojena 14.1.1943 (starost 65 let) v Ljubljani. Pred leti se je upokojila, do
takrat pa je imela samostojno podjetje, ki se je ukvarjalo z gradbeništvom. Živi z možem v
večsobnem stanovanju v Ljubljani. Ima dva sinova in hčerko, ki so vsi že preskrbljeni in na
svojem. So v dobrih medsebojnih odnosih in se večkrat srečujejo. Pacientka je finančno
dobro preskrbljena (prejema pokojnino) in poleg stanovanja ima še apartma na morju in
vikend v okolici Ljubljane. Higienske razmere so urejene.
Pacientka v prostem času rada vrtnari pri vikendu in obiskuje Univerzo za tretje življenjsko
obdobje. Rada je veliko na sprehodih in svežem zraku.
Pacientka je sicer zdrava, brez dosedanje redne terapije. Nekajkrat je že bila
hospitalizirana, največkrat zaradi poškodb in enkrat zaradi napada žolčnih kamnov. Alergij
ne navaja.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
30
Uživa vso vrsto hrane, nima nobene diete. S spanjem nima težav. Je pomična in zmožna
popolne samooskrbe. Prihaja pri polni zavesti, govor je razumljiv, z razumevanjem jezika
in izražanjem nima težav.
V njeni družini je oče umrl za srčnim infarktom v 85. letu starosti. Mati je umrla zaradi
raka na dojki v 78. letu starosti.
Pacientka prihaja zaradi akutnih bolečin ledveno, ki se širijo naprej skozi trebuh proti
mehurju. Bolečina je ostra, opisuje jo kot količno. Opisuje občutek, kot da bi jo rezali z
nožem. Bolečina se je pojavila nenadoma, nepričakovano. Doma in ob prihodu je tudi
večkrat bruhala. Pacientka je bleda, obliva jo hladen pot. Opisuje da jo zelo mudi na vodo,
vendar ko gre na stranišče, ne more popolnoma izpraznit mehurja, pa tudi sama mikcija je
boleča oz. pekoča. Prav tako opisuje, da je seč nekoliko rdečkasto obarvan.
Pacientki izmerimo vrednosti vitalnih funkcij in jih vpišemo na interni protokol obravnave
pacienta na Splošni nujni medicinski pomoči (slika 10).
Slika 10: Izmerjene vrednosti vitalnih funkcij
VITALNE
FUNKCIJE
ČAS
MERJENJA
IZMERJENE
VREDNOSTI
NORMALNE
VREDNOSTI
OPIS
(strokovni izrazi)
DIHANJE
25 vdihov/izdihov
v minuti
12 – 16
vdihov/izdihov v
minuti
Tahipneja
PULZ
110 udarcev na
minuto
60-80 udarcev na
minuto
Tahikardija
TELESNA
TEMPERATURA
37,9 °C
36-37 °C
Aksilarno
merjena telesna
temperatura,
febrilnost
KRVNI TLAK
150 /75
mmHg
120-140 /70-90
mmHg
Hipertenzija
Vir: Interni protokol obravnave pacienta na Splošni nujni medicinski pomoči
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
31
Opazovanje:
Pacientki je zelo slabo, še vedno pogosto bruha. Zaradi bolečine ne more najti ustreznega
položaja. V nobenem položaju ne zdrži dolgo, zato je nemirna. Zaradi razburjenosti in
bolečine je pacientka tahipnoična, obstaja nevarnost nastanka hiperventilacije. Prav tako je
nekoliko hipertenzivna in tahikardna. Zenici sta srednje široki in normalno reaktivni na
osvetlitev. Ocena zavesti po Glasgow Coma Skali je 15. Glede na visok odstotek
saturacije, ki smo jo izmerili preko pulznega oksimetra podučimo pacientko o nevarnosti
prehitrega dihanja za nastanek hiperventilacije, ter jo s pogovorom umirjamo in
spodbujamo da diha počasneje in plitveje.
Vse simptome, ki smo jih opazili in vse vrednosti vitalnih funkcij smo zabeležili na interni
protokol obravnave pacienta Splošne nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma
Ljubljana.
Ko smo pacientko namestili v ambulanto, pridobili potrebne informacije in izmerili vitalne
funkcije, jo pregleda še zdravnik. Predpiše potrebno medikamentozno terapijo in naroči
medicinsko tehnične posege, katere opravimo medicinske sestre v skladu z standardi
zdravstvene nege.
Medicinska sestra izvede sledeče posege:
1. Nastavimo intravenozno kanilo primerne velikosti (Venflon, G 18).
2. Odvzamemo venozno kri za preiskave (CRP, hemogram, glukoza, sečnina, kreatinin,
kalij, natrij), epruvete s krvjo ustrezno označimo, preko računalnika naročimo
laboratorijske preiskave po naročilu zdravnika ter naročimo prenos krvi do laboratorija.
3. Apliciramo medikamentozno terapijo po naročilu zdravnika v skladu s standardi,
upoštevamo pravilo 5P. Po aplikaciji zdravil v dokumentacijo vpišemo še čas aplikacije
zdravila in se podpišemo:
• Analgin 1 ampula = 2,5 g intravenozno,
• Spasmex 1 ampula = 0,2 mg / 5 ml intravenozno,
• Reglan 1 ampula = 10 mg intravenozno,
• Ketonal 2 ampuli = 200 mg intramuskularno.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
32
4. Pripravimo urinski lonček, ga ustrezno označimo, ter razložimo pacientki pravilni
postopek dajanja seča.
5. Pospremimo pacientko na rentgensko slikanje sečil
6. Spodbujamo pacientko, da zaužije čim več tekočine (zdravstveno vzgojno
izobraževanje)
7. Spremljamo potek bolečine in opazujemo stanje pacientke. Rezultate beležimo in o
njih obveščamo zdravnika.
Natančen laboratorijski izvid krvi in seča pomaga zdravniku, da se lažje odloča pri
diagnosticiranju in nadaljnji obravnavi pacientke. Naročene preiskave krvi in seča ter
njihove referenčne vrednosti prikazujejo spodnje razpredelnice. Izvid dokazuje tudi
spremljajočo okužbo sečil (zvišana vrednost levkocitov v serumu). Zdravnik se je odločil
tudi za antibiotično zdravljenje, zato je predpisal pacientki Ciprobay 500, 1 tableto na 12
ur.
Hematološke preiskave
Biokemijske preiskave
Preiskava Rezultat Referenčna vrednost Enota
S-Glukoza H 7,6 3,6-6,1 mmol / L
S-Sečnina 6,6 2,8-7,5 mmol / L
S-Kalij 4,1 3,8-5,5 mmol / L
S-Natrij 140 135-145 mmol / L
S-Kreatinin H 147 53-106 µmol / L
S-CRP 4,2 do 10 mg /L
Preiskava Rezultat Referenčna vrednost Enota
K- Levkociti H 13,8 4 -10 109 / L
K- Eritrociti 5,42 4,2-6,3 1012/L
K- Hemoglobin 159 120-180 g/L
K- Hematokrit 0,462 0,37-0,54 L/L
K- MCV 85,2 81-94 f/L
MCH-K 29,4 26-32 pg
K- MCHC 345 310-350 g/L
K- Trombociti 256 140-360 109/L
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
33
Analiza seča
Preiskava Rezultat Referenčna vrednost Enota
U- Rel. gostota >=1.030 1.003 – 1.040 1
U-pH 5,5 4.4 - 8 1
U- Proteini H 2 poE
U- Glukoza 0 poE
U- Metilketoni H 1 poE
U- Urobilinogen <1 do 1 poE
U- Bilirubin 0 poE
U- Levkociti 0 poE
U- Nitriti 0 poE
U- Hemoglobin H 3 poE
U- Sediment NULL poE
Sed_Erci.sveži NULL
Sed_Erci-izl 3-4
Sed_Lkci 2-3
Sed_Cilindri_grobo_gr. NULL
Sed_Cilindri_hialini NULL
Sed_ Cilindri_drobno_gr. NULL
Sed_Kristali NULL
Sed_Sluz obilo
Sed_Epitel NULL
Sed_Bakte malo kok.
Vir: Zdravstveni dom Ljubljana, Splošna nujna medicinska pomoč
BOLEČINA:
Pri ugotavljanju potreb po zdravstveni negi najbolj izstopa nezmožnost obvladovanja
akutne bolečine. Medicinska sestra deluje v skupini (timu) za obravnavo bolečine in je v
soodvisni vlogi. Znanje o bolečini, ki ga ima medicinska sestra, pomen bolečine za
pacienta ter celostna obravnava bolečine, so elementi od katerih je odvisna kakovost
obravnave pacienta, ki trpi bolečino (Fordham in Dunn, 1994).
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
34
Čeprav medicinske sestre nudimo veliko pacientu, je vseeno potrebno pri pacientu, ki trpi
zaradi bolečine, aplicirati kombinacijo farmakoloških ali nefarmakoloških sredstev, ki jih
predpiše zdravnik (Taylor in LeMone, 2001). Skrb medicinskih sester za paciente, ki trpijo
bolečino je v prvi vrsti povezana s tistim, kar spada na področje zdravstvene nege in ne s
predpisovanjem bolečinske terapije, čeprav jo seveda izvaja po naročilu zdravnika. Metoda
dela za obravnavo bolečine je procesna (Ščavničar, 2004).
Negovalni cilji:
• pacientka bo zmožna obvladovati akutno bolečino,
• bolečina bo pravočasno opažena, beležena in zmanjšana / odpravljena.
Negovalne intervencije:
• pogovoriti se s pacientom,
• namestiti pacienta v ustrezen telesni položaj, ki mu odgovarja,
• izmeriti intenzivnost bolečine preko lestvic za ugotavljanje jakosti bolečine (VAS) ,
beležiti rezultate ter obvestiti zdravnika,
• vstaviti intravenozno kanilo za aplikacijo protibolečinske terapije,
• izvajati aktivnosti po naročilu zdravnika in aplikacirati medikamentozno terapijo po
pravilu 5P,
• beležiti opravljeno delo v predpisano dokumentacijo.
Izvajanje zdravstvene nege
Načrtovane intervencije so bile izvedene po standardih zdravstvene nege.
NEGOVALNI PROBLEM VZROKI, KI SO
PRIVEDLO DO ND
SIMPTOMI ND
Nezmožnost obvladovanja
akutne bolečine
- kamen v sečilih
- stokanje
-izraz bolečine na obrazu
-nemir bolnice
-spremenjen mišični tonus
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
35
Vrednotenje:
Pacientka je bila zmožna obvladovati akutno bolečino, saj je bila le ta pravočasno opažena,
zabeležena ter zmanjšana.
DIHANJE IN CIRKULACIJA:
Ob sprejemu pacientka zaradi razburjenosti in bolečine diha ritmično, globoko in
pospešeno. Diha s frekvenco 25 vdihov in izdihov v minuti. Zaradi prehitrega dihanja je
dobila občutek mravljincev v prstih rok in nog. Koža in sluznice so blede barve. Na prst
roke ji namestimo senzor pulznega oksimetra, da izmerimo saturacijo, ki je 99%. Pacientko
skušamo pomiriti in jo opozoriti na prehitro dihanje ter na možne posledice prehitrega
dihanja. Zaradi močnih bolečin smo pri pacientki težko pridobili pozornost in sodelovanje,
zato je bilo potrebno pacientko večkrat opominjati, da lahko na dihanje zavestno vpliva.
NEGOVALNI PROBLEM
VZROKI, KI SO
PRIVEDLI DO ND
SIMPTOMI ND
Povečana frekvenca vdihov
in izdihov na minuto
- bolečina
- strah
hiperventilacija
Povišana frekvenca pulza na
minuto
- bolečina
- strah
tahikardija
Povišan krvni tlak - bolečina
- strah
hipertenzija
Negovalni cilji:
• nepravilnosti pri dihanju bodo pravočasno odkrite in beležene,
pacientka bo dihala ritmično, s primerno frekvenco in primerno globino vdihov in izdihov, • ventilacija bo izboljšana,
• pri pacientki ne bo prišlo do nadaljnjega razvoja hiperventilacije,
• odstopanja pulza od normale bodo pravočasno opažena in beležena,
• nepravilnosti arterijskega krvnega tlaka bodo pravočasno odkrite, beležene in
nadzorovane, arterijski krvni tlak bo v mejah normale (stabiliziran),
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
36
• pacientka bo pomirjena.
Negovalne intervencije:
• pogovarjati se z pacientko, da jo pomirimo in jo motiviramo za sodelovanje,
• meriti pulzno oksimetrijo / obvestiti zdravnika,
• vzpodbujati pravilno dihanje na način, da nas pacientka lahko razume, opazovanje
nepravilnosti pri dihanju ter beleženje le teh,
• neinvazivno meriti krvni tlak,
• vstaviti intravenozno kanilo za aplikacijo protibolečinske terapije,
• aplicirati medikamentozno terapijo po naročilu zdravnika za odpravo bolečine.
Izvajanje zdravstvene nege
Načrtovane intervencije so bile izvedene po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
Pacientka je dihala ritmično, s primerno frekvenco ter globino vdihov in izdihov.
Nepravilnosti pri dihanju so bile pravočasno odkrite in beležene, zato ni prišlo do
nadaljnjega razvoja hiperventilacije. Bolečina, ki je bila tudi vzrok strahu in hitremu
dihanju je bila pravočasno opažena ter odpravljena. Tudi odstopanja pulza od normale in
nepravilnosti arterijskega krvnega tlaka so bila pravočasno opažena in beležena. Pacientka
je bila pomirjena.
PREHRANJEVANJE IN PITJE
Pacientka je samostojna pri hranjenju in pitju. Na splošno ima dober apetit, motnje
požiranja niso prisotne. Ustna sluznica je nepoškodovana, stanje zobovja je brez
posebnosti. Je primerno hranjena, indeks telesne mase je primeren. V času obravnave je
pacientki močno slabo in bruha. Zaradi pogostega bruhanja obstaja tudi nevarnost
aspiracije in dehidracije. V pogovoru s pacientko izvemo, da nima nobene diete čeprav je
pred časom že imela napad žolčnih kamnov. Pove tudi, da je njen vsakodnevni vnos
tekočin prenizek. Pacientka ne pozna pomembnosti pravilne prehrane in zadostnega vnosa
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
37
tekočin za preprečevanje nastanka oz izločanje kamnov v sečilih, zato je pri pacientki
zaradi nezadostnega znanja potrebno izvajati edukativno in zdravstveno vzgojno delo
Negovalni cilji:
• pacientka bo primerno hranjena in hidrirana,
• pacientki ne bo slabo in ne bo bruhala,
• pacientka ne bo aspirirala,
• pri pacientki bo beležena tekočinska bilanca,
• pacientki bo z zdravstveno vzgojnim delom predstavljena pomembnost zadostnega
dnevnega vnosa tekočin ter diete za preprečevanje nastajanja kamnov in izločanja le teh v
primeru njihove prisotnosti.
Negovalne intervencije:
• pogovoriti se s pacientko,
• aplicirati zdravila za prekinitev slabosti in bruhanja po naročilu zdravnika,
• vnošati tekočine per os in parenteralno v obliki infuzij,
• beležiti vnos in izločanje tekočin v času obravnave pacientke,
• pogovoriti se z pacientko o pomembnosti zadostnega dnevnega vnosa tekočin in ustrezne
diete za preprečevanje nastajanja kamnov in izločanja le teh v primeru njihove
prisotnosti.
Izvajanje zdravstvene nege
Načrtovane intervencije so bile izvedene po standardih zdravstvene nege.
NEGOVALNI PROBLEM
VZROKI, KI SO
PRIVEDLI DO ND
SIMPTOMI ND
- Prenizek vnos tekočin
-nauzea, bruhanje - neznanje o pomembnosti
zadostnega uživanja tekočin
izguba telesnih tekočin
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
38
Vrednotenje:
Pacientki ni bilo slabo, prav tako ni več bruhala. Dosegli smo zadostno hidracijo s
pomočjo parenteralnega vnosa infuzijskih tekočin, vnos in izguba tekočin sta bili
zabeleženi preko bilance tekočin. Prav tako pa je bil pacientki preko zdravstveno
vzgojenega dela predstavljen pomen zadostnega vnosa tekočin in primerne diete za
izločitev kamnov in preprečitev ponovnega nastanka.
IZLOČANJE
Pri pacientki je bilo zaradi hude količne bolečine prisotno močno potenje in bruhanje,
obstaja potencialna nevarnost dehidracije. Izločanje seča je moteno zaradi bolečine in
kamna v sečilih. Pacientka ima občutek, da mehurja ne more izprazniti do konca.
Pacientko pogosto tišči na vodo. Seč je moten ter rdečkasto obarvan. Z odvajanjem blata
nima težav.
NEGOVALNI PROBLEM
VZROKI, KI SO
PRIVEDLI DO ND
SIMPTOMI ND
Potencialna nevarnost
nastanka dehidracije
-bruhanje
-potenje
Spremenjen vzorec
odvajanja seča
-kamen v sečilih
-prisotnost bolečine
- povečana frekvenca mikcij
-nezmožnost popolne
izpraznitve mehurja
- pojav bolečine
- prisotnost eritrocitov v
seču
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
39
Negovalni cilji:
- pacientka bo primerno hidrirana,
- pacientki bo omogočeno olajšano uriniranje in popolna izpraznitev mehurja zaradi
odprave bolečine,
- pacientka bo znala pravilno oddati seč za preiskavo,
- količina, pogostost in videz izločenega seča bodo nadzorovani in zabeleženi.
Negovalne intervencije:
- nadomestiti izgubljeno tekočino (parenteralni vnos),
- aplicirati protibolečinsko terapijo po naročilu zdravnika,
- zagotoviti zasebnost pacientke z namestitvijo zavese,
- podučiti pacientko kako pravilno oddati seč za preiskavo seča,
- pravilno označiti lonček z oddanim sečem, označiti zahtevane preiskave seča po naročilu
zdravnika v računalniškem programu laboratorija, transport vzorca v laboratorij,
- namestiti pacientki posteljno posodo ter namestitev v sedeč položaj,
- merjenje, opazovanje in beleženje izločenega seča v času obravnave.
Izvajanje zdravstvene nege
- Načrtovane intervencije so bile izvedene po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
Izgubljena tekočina je bila nadomeščena preko infuzij, do nastanka dehidracije ni prišlo.
Pacientka je po zmanjšanju bolečine lažje izločala seč, tudi mehur je lahko izpraznila do
konca. Vzorec seča je bil pravilno oddan. Količina, pogostost in izgled seča so bili v času
obravnave na Splošni nujni medicinski pomoči opazovani in zabeleženi na interni protokol.
GIBANJE IN USTREZNA LEGA
Pacientka se zaradi akutnega pojava izredno močne bolečine ne more namestiti v ustrezen
položaj. Je sposobna samostojno menjavati položaje, vendar ji noben položaj telesa ne
olajša bolečine. Pri pacientki je zmanjšana telesna aktivnost zaradi bolečine pri gibanju,
stoji sključeno, drži se za boleč predel telesa. Potrebuje pomoč pri posedanju, vstajanju in
hoji. Izražen je nemir pacientke, pogosto stoka, na obrazu je razviden izraz bolečine.
Mišice telesa ima napete.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
40
NEGOVALNI PROBLEM
VZROKI, KI SO
PRIVEDLO DO ND
SIMPTOMI ND
Nezmožnost namestitve v
ustrezen telesni položaj
- nesposobnost
obvladovanja akutne
bolečine
- sečni kamni
-nemir pacientke
- stokanje
-izraz bolečine na obrazu
-spremenjen mišični tonus
Negovalni cilji:
- pacientka se bo zmožna samostojno namestiti v ustrezen položaj,
- pacientka bo brez bolečin,
- mišični tonus bo primeren,
- pacientka bo umirjena.
Negovalne intervencije:
- pogovor z pacientko o bolečini z namenom da jo pomirimo,
- pacientko vzpodbujati k namestitvi v ustrezen položaj,
- aplicirati zdravila za odpravo bolečine po naročilu zdravnika.
Izvajanje zdravstvene nege
Načrtovane intervencije so bile izvedene po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje :
Po aplikaciji protibolečinske terapije po naročilu zdravnika je bila pacientka brez bolečin.
Lahko se je samostojno namestila v ustrezen položaj. Zaradi odsotnosti bolečine je bila
pacientka tudi umirjena, mišični tonus pa je bil primeren.
IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU
Pacientka se zaradi akutnega pojava izredno močne bolečine ne more namestiti v ustrezen
položaj. Zaradi tega je precej razburjena. Ob sprejemu jo namestimo na posteljo, kjer pa se
neprestano obrača, poseda in pomika proti robu postelje. Obstaja nevarnost padca s
postelje in s tem posledično nevarnost poškodb.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
41
NEGOVALNI PROBLEM
VZROKI, KI SO
PRIVEDLO DO ND
SIMPTOMI ND
Nevarnost padca in poškodb
-nesposobnost
obvladovanja akutne
bolečine
-nezmožnost namestitve
v ustrezen telesni
položaj
-nemir
- frekventno
premikanje po
postelji
- ležanje na robu
postelje
Negovalni cilji:
- pacientka se bo umirila,
- pacientka se bo zavedala možnosti padca iz postelje,
- pacientka ne bo padla,
- pacientka bo ostala nepoškodovana.
Negovalne intervencije:
- pomiriti pacientko in jo spodbuditi k sodelovanju pri namestitvi v ustrezen položaj,
- pogovoriti se z pacientko o možnosti padca in poškodb zaradi nenehnega obračanja,
posedanja in želje vstajanja v postelji,
- izvajati nadzor nad pacientko,
- aplicirati zdravila za odpravo bolečine po naročilu zdravnika,
- namestiti varnostne ograjice ob straneh postelje.
Izvajanje zdravstvene nege
Načrtovane intervencije so bile izvedene po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
Pacientko smo s pogovorom nekoliko umirili in spodbudili k sodelovanju. Pacientka ni
padla in je ostala nepoškodovana.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
42
VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE
Pacientki smo ob prihodu v ambulanto Splošne nujne medicinske pomoči aksilarno
izmerili telesno temperaturo. Pacientka je imela povišano telesno temperaturo. Prav tako je
bila prisotna velika izguba tekočin s potenjem in bruhanjem. Po prejemu laboratorijskega
izvida seča se je izkazalo, da količno bolečino spremlja tudi okužba sečil. Pacientka je v
sklopu medikamentozne terapije po naročilu zdravnika prejela tudi ampulo Analgina
intravenozno, ki ima med drugim tudi antipiretični učinek.
NEGOVALNI PROBLEM
VZROKI, KI SO
PRIVEDLO DO ND
SIMPTOMI ND
Povišana telesna
temperatura
-okužba sečil
-napor in povečana
mišična aktivnost zaradi
bolečine
izmerjena vrednost telesne
temperature nad normalno
vrednostjo
Negovalni cilji:
- mišična aktivnost bo zmanjšana,
- telesna temperatura bo znižana,
- pacientki bomo nadomestili izgubo telesnih tekočin.
Negovalne intervencije:
- pogovoriti se z pacientko,
- kontrolno merjenje telesne temperature uro po prejemu medikamentozne terapije,
- nuditi pacientki zadostno količino tekočine per os ter parenteralni vnos tekočin,
- obveščanje zdravnika o vrednostih izmerjene telesne temperature,
- dokumentiranje izmerjenih vrednosti telesne temperature.
Izvajanje zdravstvene nege
Načrtovane intervencije so bile izvedene po standardih zdravstvene nege.
Vrednotenje:
Po prejemu medikamentozne terapije se je telesna temperatura znižala na normalno
vrednost. Ker bolečina ni bila več prisotna, se je zmanjšala tudi mišična aktivnost.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
43
Pacientka je bila umirjena, samostojno se je namestila v želeni položaj in v njem tudi
vzdržala. Izguba telesnih tekočin je bila nadomeščena.
UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA
Pri pacientki je bilo razvidno, da po izločanju kamnov pred leti ni več računala na
ponovitev problema. Glavni razlog je bilo pomanjkanje znanja o pomembnosti diete in
zadostnega dnevnega vnosa tekočin. Zdravstveno vzgojno delo ni bilo izvedeno oziroma ni
bilo realizirano na pravi način. Sposobnost učenja pri pacientki sicer ni motena, vendar ni
prisotne zadostne motivacije za ohranjanje lastnega zdravja, prav tako pa ni bila deležna
vseh odgovorov na svoja vprašanja o bolezni.
NEGOVALNI PROBLEM
VZROKI, KI SO
PRIVEDLO DO ND
SIMPTOMI ND
Nezadostno poznavanje
bolezni.
Nepoznavanje pomena
diete za preprečevanje
nastajanja kamnov v sečilih.
-neustrezno(nezadostno)
zdravstveno vzgojno delo
- nezavedanje možnosti
recidiva bolezni
-pomanjkanje znanja
-zmanjšana motivacija za
preprečevanje bolezni
Negovalni cilji:
- pacientka bo pridobila znanje o svoji bolezni,
- pacientka bo dobila odgovore na svoja vprašanja o bolezni.
Negovalne intervencije:
- pogovoriti se z pacientko,
- odgovoriti na vprašanja pacientke o bolezni (obvestiti zdravnika o želji pacientke za
pogovor in odgovore o bolezni),
-dajanje navodil v okviru svojih kompetenc.
Izvajanje zdravstvene nege
Načrtovane intervencije so bile izvedene po naših najboljših zmožnostih.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
44
Vrednotenje:
Na Splošni nujni medicinski pomoči smo se trudili, da bi pacientki lahko odgovorili na vsa
vprašanja o bolezni, prav tako pa smo dajali navodila pacientki v okviru svojih kompetenc.
Žal pa je bilo v nekajurnem stiku z pacientko nemogoče izvesti kvalitetno ter vsebinsko
primerno zdravstveno vzgojno delo, saj je frekvenca pacientov prevelika, število kadra in
ambulant pa omejeno. Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega
pacienti dobijo ustrezna znanja, informacije, veščine in spretnosti, ki jim omogočijo da
živijo zdravo. Za uspešno zdravstveno vzgojo so namreč potrebni strokovno usposobljeni
zdravstveni delavci, ki imajo izdelane oblike, metode, cilje, načela ter motivacijske
programe za pomoč pacientom.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
45
5 RAZPRAVA
Splošna nujna medicinska pomoč deluje v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana. Enota se
nahaja v Urgentnem bloku Univerzitetnega Kliničnega centra v Ljubljani, na Bohoričevi
ulici. Splošna nujna medicinska pomoč 24 ur na dan nudi nujno medicinsko pomoč za
odrasle v svojih ambulantah in izvaja nujne intervencije na terenu. Samo ponoči, ob
nedeljah in praznikih deluje tudi kot dežurna služba Zdravstvenega doma Ljubljana.
Velja pravilo, da morajo pacienti pomoč na Splošni nujni medicinski pomoči poiskati samo
v resnično nujnih primerih, drugače pa se morajo ob delavnikih in sobotah med 7. in 19.
uro obrniti po pomoč na svojega osebnega zdravnika, ob njegovi odsotnosti pa na
sprejemnega oz. nadomestnega zdravnika v svoji enoti Zdravstvenega doma Ljubljana.
Nujna medicinska pomoč pomeni izvajanje nujnih ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri
osebi, ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena, oziroma pri
kateri bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti.
Pod življenjsko ogroženost se smatrajo naslednja stanja:
• dušenje, močna bolečina v prsnem košu, izgubljanje zavesti,
• nenadna ohromelost dela telesa,
• nenaden pojav hudega glavobola z bruhanjem, motnjami vida, govora, spomina z ali brez
pridružene visoke temperature,
• bruhanje, izkašljevanje ali odvajanje krvi ali črno odvajanje smrdečega in mazavega
blata,
• pojav nenadnih hudih bolečin v trebuhu in otrdelost trebuha,
• pojav novonastalih motenj srčnega ritma (prepočasen <50), prehiter (> 150) ali
popolnoma nereden utrip,
• več dni trajajoča visoka telesna temperatura z omotico, oslabelostjo, če je pacient bled in
poten in ima neobičajno nizek krvni pritisk (npr. sistolični pod 100 mmHg) (Zdravstveni
dom Ljubljana, 2008).
Nujnih storitev ni potrebno plačati. Če storitve niso nujne, so po Pravilih Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) samoplačniške. Pravila ZZZS določajo, da je
storitev plačljiva, kadar v času dežurstva (ponoči, nedelje in prazniki) pacienti zahtevajo
storitve, ki niso nujne oz. v ambulanti Splošne nujne medicinske pomoči pacienti
uveljavljajo storitve, ki niso nujne.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
46
Po pravilih ZZZS imajo pacienti pravico do pregleda v urgentni ambulanti le v nujnih
stanjih. V urgentni ambulanti in dežurni službi pacienti ne morejo pridobiti napotnic za
naročene preglede in receptov za zdravila, ki jih sicer redno jemljejo ter zdravniških potrdil
(Zdravstveni dom Ljubljana, 2008).
Vendar pacienti ne upoštevajo vedno navodil in so ob opozorilih osebja, da obisk ni nujen
ter da je potrebno določene stvari urediti pri svojem osebnem zdravniku sproži nemalokrat
val nasprotovanja in hude krvi. Zato je oddelek Splošne nujne medicinske pomoči vse
prevečkrat preobremenjen, prav tako pa se pojavlja tudi nezadovoljstvo pri pacientih, ki
morajo zaradi kadrovskih omejitev ter omejenega števila ambulant nemalokrat do konca
obravnave čakati po več ur. Tudi laboratorijske preiskave pripomorejo k temu, saj je za
področje celotnega urgentnega bloka na voljo le en laboratorij.
Po raziskavi, ki sta jo na Splošni nujni medicinski pomoči v letu 2006 opravila dr. Aplenc
in dr. Gradišek (slika 11) je razvidno, da več kot polovico vseh primerov predstavljajo
pacienti, ki bi lahko svoje zdravstvene težave reševali pri svojem osebnem zdravniku, zato
je dejstvo, da je osebje več kot preobremenjeno.
Slika 11: Obravnava primerov na SNMP v letu 2006
Vir: Aplenc, Gradišek, 2006
Zaradi kadrovske omejenosti in omejenega števila ambulant ter visokega števila pacientov
dnevno, medicinske sestre na oddelku Splošne nujne medicinske pomoči ne zmoremo
vsakega pacienta posamezno obravnavati natančno po Procesu zdravstvene nege in po
vzorcu teoretičnih modelov. Vendar so vse naše aktivnosti zdravstvene nege usmerjene k
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
47
ohranjanju, izboljšanju in vzdrževanju zdravja in življenja ter delu v skladu z načeli
sodobne zdravstvene nege.
Predvsem medicinske sestre pogrešamo učinkovito zdravstveno vzgojno delo s pacienti ter
preventivne aktivnosti za ohranjanje zdravja.
Na Splošni nujni medicinski pomoči se medicinske sestre trudimo, da bi pacientom lahko
odgovorili na vsa njihova vprašanja o bolezni, prav tako pa si zadajamo cilj, da bi dajali
vsa potrebna navodila pacientom v okviru svojih kompetenc. Žal pa je velikokrat težko
izvedljivo v kratkem stiku s pacienti izvesti kvalitetno ter vsebinsko primerno
zdravstveno vzgojno delo, saj je frekvenca pacientov prevelika, število kadra in ambulant
pa omejeno. Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega pacienti dobijo
ustrezna znanja, informacije, veščine in spretnosti, ki jim omogočijo da živijo zdravo. Za
uspešno zdravstveno vzgojo so namreč potrebni strokovno usposobljeni zdravstveni
delavci, ki imajo izdelane oblike, metode, cilje, načela ter motivacijske programe za pomoč
pacientom.
Zagotavljanje dobre in kakovostne zdravstvene nege pacienta je najpomembnejše in
novejše področje. Prizadevanje za izboljšanje zdravstvene nege zahteva usposobljeno
medicinsko sestro. Biti moramo v oporo pacientom. Medicinske sestre čutimo potrebo, da
bi bilo naše delo vidno, zato tudi vse postopke in posege dokumentiramo oziroma
uporabljamo obrazce negovalne dokumentacije.
Naša pozornost je usmerjena predvsem v dobro opazovanje pacienta ter hitro reakcijo, ko
je potrebna. Nudimo tudi kvaliteteno zdravstveno nego, ki pacienta celostno zajame. Zato
je naša pomembna vloga stalno opazovanje pacientov in takojšnje poročanje sprememb
stanja zdravniku. Prav tako moramo dati pacientom občutek, da jih razumemo in jih tudi
poslušamo. Pacient mora imeti možnost, da se odpre in pove svoje mnenje. Imeti mora
tudi možnost, da v procesu zdravljenja in zdravstvene nege enakopravno sodeluje. Pacienti
potrebujejo razumevanje medicinske sestre, da ji lahko zaupajo, ker od nje pričakujejo
pomoč. Tako pomoč je sposobna nuditi medicinska sestra, ki ima dovolj strokovnega
znanja, izkušenosti in sposobnosti komuniciranja.
Ker je bila bolnica, ki smo jo predstavili kot študijo primera, v težkem stanju že ob
sprejemu, je potrebovala stalni nadzor, zato smo jo takoj namestili v eno od ambulant.
Pacientka, ki je sicer samostojna v vseh življenjskih aktivnostih, je bila zaradi hude akutne
bolečine praktično nemočna in odvisna od naše pomoči.
Najprej smo poskrbeli za natančno anamnezo in naredili načrt zdravstvene nege. Ta nam
je pomagal pri aktivnostih, ki so sledile kot nujne tudi po aplikaciji zdravil. Pri pacientki pa
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
48
smo težko prišli do cilja, ki smo ga želeli doseči, saj je pacientka prihajala s slabim
poznavanjem in razumevanjem svojega obolenja. Zaradi slabega sodelovanja v stanju
akutne bolečine smo se toliko bolj trudili pripraviti jo do razumevanja situacije, v kateri je
bila pacientka v danem času.
Pacientka je bila prizadeta zaradi hude, neobvladljive bolečine, katera pa je bila tudi vzrok
večini nadaljnjih težav. Dihala je pospešeno, zaradi tega se je pričela razvijati
hiperventilacija. Zaradi pospešenega dihanja, pogostega bruhanja in močnega potenja je
prišlo tudi do velike izgube telesnih tekočin, katere smo kasneje uspešno nadomestili.
Zaradi pojava hude bolečine je bil temu primerno povišan tudi pulz in krvni tlak. Vse te
težave smo definirali kot negovalni problem in jih uvrstili pod kratkoročne cilje, ki smo jih
želeli doseči v čim krajšem, možnem času.
Izpostavili smo negovalne diagnoze, najbolj pereče pa so bile: nezmožnost obvladovanja
akutne bolečine, povečana frekvenca vdihov in izdihov v minuti, povišana frekvenca pulza,
povišan krvni tlak, nevarnost aspiracije, hipertermija, nevarnost okužbe, nevarnost za
prenizek volumen tekočin, spremenjen vzorec odvajanja seča, nezmožnost namestitve v
ustrezen telesni položaj, nevarnost padca in poškodb ter nezadostno poznavanje lastne
bolezni.
Za navajanje negovalnih diagnoz smo uporabili model Marjory Gordon, s katerim smo
obravnavali potrebe bolnice, jih razčlenili in nato tudi opisali aktivnosti, ki so bile nujno
potrebne za določeno diagnozo. Na koncu vsake diagnoze smo izvedbo aktivnosti tudi
evalvirali.
Ugotovili smo, da je proces zdravstvene nege potreben in da nam je pomagal pri
načrtovanju in izvajanju zdravstvene nege pacientke, ki smo jo predstavili v diplomskem
delu, da pa je možno vedno novo pojavljanje novih negovalnih diagnoz, ki potrebuje
konstantno spreminjanje in dodajanje negovalnih intervencij. S takim načinom dela smo
pacientko pripeljali do najboljšega možnega izboljšanja zdravstvenega stanja.
Kot dolgoročni cilj, katerega pa nismo v celoti dosegli pa smo si postavili zdravstveno
vzgojenost in poznavanje bolezni pacientke. Nudili smo ji možnost, da se pogovori z
zdravnikom in tako pridobi vse odgovore na vprašanja o svoji bolezni. Prav tako smo
pacientki tudi medicinske sestre v okviru svojih znanj, kompetenc in časa odgovarjale na
njena vprašanja. Ker pa se zavedamo da je zdravstveno vzgojno delo kompleksen proces,
v katerem je potrebno pristopati sistematično ter je zanj potrebno imeti izdelan učni načrt,
smo pacientko seznanili z učnimi delavnicami, ki so organizirane v Zdravstvenem domu
Ljubljana, na Metelkovi ulici 9. Te delavnice potekajo pod okriljem programa Cindi, prav
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
49
tako pa je možno obiskati tudi učne delavnice drugih strokovnjakov (npr. s področja
dietetike itd).
Na področju zdravstvene nege se je v zadnjih letih mnogo spremenilo. Stroka se razvija v
profesijo in pomembnost dela medicinske sestre riše skozi negovalno dokumentacijo, s
katero dokazuje uspešnost dela.
Mislimo, da potrebujemo na področju zdravstvene nege dodatna izobraževanja vseh
zdravstvenih delavcev, saj nam ravno na področju zdravstvene nege primanjkuje znanje o
kakovostni in dobri zdravstveni negi. To bo omogočilo konstruktiven pristop k pacientu, ki
bo postal enakopraven partner v negovalnem procesu. Morali bi izboljšati tudi sodelovanje
med vsem zdravstvenimi delavci, ki sodelujejo pri skrbi za paciente, prav tako pa bi bilo
potrebno več delavnic z namenom izobraževanja zdravstvenih delavcev na preventivnem
nivoju zdravstvenega varstva. Vsekakor pa bi bile dobrodošle tudi zloženke in ostali
edukativni material namenjen pacientom, ki iščejo odgovore na svoja vprašanja.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
50
6 ZAKLJUČEK
Sečni kamni so pogosto in resno obolenje, saj lahko vodijo tudi do končne odpovedi
ledvic. Na nastanek kamnov vpliva več dejavnikov, vendar sta glavna vzroka obstrukcija
urinarnega trakta (zapora) in okužba. Dejavniki, na katere ne moremo vplivati in imajo
pomembno vlogo pri nastanku kamnov, so presnovne motnje (cistinurija), starost, spol,
prirojene anatomske anomalije (odtočne motnje pri benigni hiperplaziji prostate).
Pogosteje se kamni pojavljajo v poletnih mesecih in toplih deželah (dehidracija), k
nastanku pa prispeva tudi prehrana, bogata s proteini, a revna z vlakninami.
Proces nastajanja kamnov imenujemo urolitiaza in se začne s kristalizacijo snovi v
prenasičenem seču.
Priporoča se pitje velikih količin tekočine (3 l na dan) in gibanje, s čimer se drobni kamni
samodejno izločijo. Pacientu se predpišejo spazmolitiki, ki ublažijo krče (buscopan,
spasmex), analgetiki, ki ublažijo bolečino in znižajo povišano telesno temperaturo
(lekadol, ketonal, naklofen, nalgesin ...), antiemetiki, ki preprečijo bruhanje (torecan),
diuretiki, ki povečajo izločanje seča (moduretic, tertensif, hygroton).
Novejša dognanja priporočajo uporabo antagonistov alfa adrenergičnih receptorjev, ki
sproščajo gladko mišičje sečnega mehurja in tako povečajo pretok seča in kombinacijo
terpenov, ki pomaga pri raztapljanju kamnov in preprečuje nastajanje novih (rowatinex).
Zdravila se dobijo v lekarni, če so predpisana na zdravniški recept!
Če so kamni večji od 10 mm, sama podporna terapija ne bo dovolj. Kamen bo treba
odstraniti s pomočjo ultrazvočnega drobljenja, perkutane nefrolitotomije ali operacijsko.
Kljub vsemu obstaja kar nekaj dejavnikov, na katere lahko vplivamo in s tem preprečimo
nastanek kamnov. V glavnem velja, da se je treba izogibati živilom z veliko vsebnostjo
kalcijevega oksalata (čokolada, zelena, grozdje, fižol, jagode, špinača, šparglji, pesa, črni
čaj, orehi, lešniki ), saj vplivajo na nastanek kalcijevih kamnov. Pri uratnih kamnih je treba
omejiti hrano, ki poveča koncentracijo sečne kisline v krvi in seču. To so ribe, drobovina,
pivski kvas, meso, perutnina.
Napitki, kot so kava, pravi čaj, kokakola, privedejo do dehidracije in s tem povečajo
verjetnost za nastanek kamnov. Zmanjšati je treba uživanje soli (manj kot 3 g na dan),
jemanje antacidov (nevtralizirajo odvečno želodčno kislino) naj se omeji na nujno
potrebno. Priporočljivo je piti donat-Mg, predvsem pri srčnih pacientih, ki se morajo
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
51
izogibati čezmernemu vnosu tekočine zaradi obremenitve srca. Tudi s spremembo kislosti
seča lahko odvisno od vrste kamnov pospešimo raztapljanje. Trditev, da naj se omeji vnos
mleka (bogat s kalcijem), danes ne drži več! Prav tako je treba biti pozoren pri upoštevanju
nasvetov, ki priporočajo zmanjšanje vnosa kalcija in vitamina D, saj njuno pomanjkanje
vodi do drugih zapletov (osteoporoza). Omejen vnos beljakovin je pri določenih osebah in
boleznih dvomljiv, prav tako tudi velik vnos tekočin (srčni bolniki).
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
52
7 LITERATURA
• Bresjanc M, Rupnik M. Patofiziologija s temelji fiziologije. Ljubljana: Inštitut za
patološko fiziologijo, 1999.
• Brzin B, Hubad L, Komel R, Korsika L, Musar M, Premzl V, Ravnik I, Sever-Jurca D,
Smerdu N, Smerdu F. Medicinska enciklopedija. Ljubljana: Državna založba Slovenije,
1980.
• Dahmane R. Ilustrirana anatomija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2005.
• Dalla PL, Pozzi Maucelli R, Stacul F. Present day imaging of patients with renal colic.
Eur Radiol 2001; 11:4-17.
• Fordham M, Dunn V. Alongside the person in pain. London, Philadelphia, Toronto,
Sydney, Tokyo: Bailliere Tindall, 1994.
• Gutman AB, Yu TF. Uric acid nephrolithiasis. Am J Med 1968; 45:756
• Henderson V. Osnovna načela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege
Slovenije, 1998: 19-88.
• Hollingsworth JM, Rogers MA, Kaufman SR. Medical therapy to facilitate urinary stone
passage: a meta-analysis. Lancet 2006; 368:1171-9.
• Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana: Tehniška založba
Slovenije, 1995.
• Hribernik M, Mali Bajrovic S, Smerdu V, Snoj Cvetko E, Števanec M. Anatomski atlas.
Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2003.
• Ivanuša A, Železnik D. Osnove zdravstvene nege kirurškega pacienta. Maribor: Univerza
v Mariboru, Visoka zdravstvena šola, 2000 : 349.
• Kocijančič A, Mrevlje F. Interna medicina. Ljubljana: DZS, 1998.
• Kumar P, Clark M. Clinical Medicine. Fourth Edition. London: W.B. Saunders, 1998
• Kursh ED, Resnick MI. Urology. Oradell: Medical Economics Company Inc, 1995.
• Kvas A. Zdravstvena vzgoja pacienta z ishemično boleznijo srca. Obzor Zdr N 1999; 33:
251-6.
• Moro U, De SS, Crisci A, De AP, Scott Ca, Selli C. Evaluation of the effects of
desmopressin in acute ureteral obstruction. Urol Int 1999; 62: 8-11.
• Pravilnik o organizaciji in delovanju službe zdravstvene nege v Kliničnem centru,
Področje za zdravstveno nego. Ljubljana, marec. 2000.
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
53
• Ščavničar E. Ocenjevanje pojava bolečine v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 1997; 32:
223-32.
• Ščavničar E.Celostna obravnava bolečine v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 2004; 38:
101-11.
• Ščavničar E. Negovalna diagnoza in poskus uporabe v praksi. Obz Zdr N 1999;33: 141-5
• Smrkolj V. Kirurgija. Ljubljana: Sledi, 1995.
• Šušteršič O. Zdravstvena nega 1. Interno gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Visoka šola za zdravstvo, 2003.
• Taylor C, Lillis C, LeMone P. Comfort. V: Fundamentals Of Nursing. The art and
science of nursing care. Philadelphia, New York, Baltimore: Lippincott Company, 2001:
1037-77.
• World Healt Organization. New policies for health education in PHC. Geneva:WHO,
1982.
• Zbirka standardov, postopkov zdravstvene nege in medicinsko-tehničnih posegov.
Ljubljana: Služba zdravstvene nege Kliničnega centra Ljubljana, 1995.
• Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov, 2001.
• Zdravstveni dom Ljubljana. Kdaj na urgenco. Zloženka. Ljubljana: Zdravstveni dom
Ljubljana, 2008.
• Železnik D, Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege Maribor. Visoka
zdravstvena šola, 2002.
INTERNETNI VIRI:
• Aplenc P, Gradišek A. Bolnik s kamni v sečilih v ordinaciji splošne (družinske)
medicine. Interno gradivo. Kirurgija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska
fakulteta, 2004. Dosegljivo na : www.mf.uni-
lj.si/dokumenti/db9894309f406aa80eaf469e23f290e0.ppt
• http://trismus1.files.wordpress.com/.../eg-kub_2_1.jpg (5.11.2008)
• MEdical DENtal Overt Student Resource CEnter (Medeno srce). Ledvični kamni. 2008.
Dosegljivo na: http://medenosrce.dsms.net/tiskaj.asp?id=637 (28.10.2008)
Anamarija Bratkovič; Zdravstvena nega pri pacientu z akutnimi ledvičnimi kolikami
54
• Univerza v Ljubljani. Medicinska fakulteta. Seminar ledvični kamni, 2004. Dosegljivo
na: maxilla.mf.uni-lj.si/files/interna/sečni%20kamni/LEDVIČNI%20KAMNI-
SEMINARJI%202004.ppt (30.10.2008)
• Urologija d.o.o.. Gradivo. 2008. Dosegljivo na:
http://www.urologija.si/gradivo.php?subaction=showfull&id=1161270099&archive=&s
tart_from=&ucat=& (28.10.2008)
• www.catalog.niddk.nih.gov (5.11.2008)
www1.mf.uni-lj.si/kirurgija/predavanja/urologijakamniaplenc.ppt (12.12.2008) • Žumer Pregelj M. Etiopatogeneza in razdelitev sečnih kamnov. Interno gradivo.
Kirurgija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Medicinska fakulteta. Dosegljivo na:
www1.mf.uni-lj.si/kirurgija/predavanja/urologijakamnizumer.ppt (28.10.2008)
top related