ANALIZA PROCESA VODENJA PROIZVODNJE V

ORODJARNA & INŽENIRING ALBA d. o. o.

Diplomsko delo

Študent: David PIRNAT

Študijski program:

Univerzitetni študijski program 1. stopnje

Strojništvo

Smer:

Proizvodne tehnologije in sistemi

Mentor:

red. prof. dr. Borut BUCHMEISTER

Somentor:

doc. dr. Iztok PALČIČ

Maribor, september 2014

-II-

IZJAVA

Podpisani David Pirnat izjavljam, da:

• je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom red. prof. dr.

Boruta BUCHMEISTRA in somentorstvom doc. dr. Iztoka PALČIČA;

• predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli

izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

• soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet Univerze v

Mariboru.

Maribor, september 2014 Podpis: _____________________

-III-

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Borutu BUCHMEISTRU

in somentorju doc. dr. Iztoku PALČIČU za pomoč in vodenje pri

opravljanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi podjetju Orodjarna & Inženiring Alba, ker

so mi dovolili obiskati podjetje in pripomogli k lažjemu pisanju

diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.

-IV-

ANALIZA PROCESA VODENJA PROIZVODNJE V ORODJARNA &

INŽENIRING ALBA d. o. o.

Ključne besede: priprava proizvodnje, načrtovanje, razvrščanje, delovni nalog, vodenje

proizvodnje, Perftech.Largo

UDK: 658.512/.514:621.715.2(043.2).

POVZETEK

Podjetja si v današnjem času želijo biti konkurenčna svetovnemu trgu. Eno najpomembnejših

meril za uspešnost podjetja je vodenje proizvodnje. V diplomski nalogi so v prvem delu

opisane teoretične osnove vodenja proizvodnje. Najprej je predstavljeno podjetje, nato so

opisane še druge teme, kot sta priprava in nadzor proizvodnje. Zatem smo se osredotočili na

proces vodenja proizvodnje, pri čemer so podane bistvene stvari, od načrtovanja proizvodnega

programa do usklajevanja naročil. V drugem delu diplomskega dela je opisano trenutno stanje

v podjetju Orodjarna & inženiring Alba, kamor je vključen tudi program Perftech.Largo.

Prikazan je postopek, in sicer od predaje dokumentacije do izdelave končnega izdelka, podane

so predloge za izboljšanje vodenja proizvodnje, s čimer bi med drugim lahko pripomogli k

usklajenosti rokov.

-V-

ANALYSIS OF PRODUCTION MANAGING IN ORODJARNA &

INŽENIRING ALBA d. o. o.

Key words: Production planning, planning, sequencing, work order, production management,

Perftech.Largo

UDK: 658.512/.514:621.715.2(043.2).

ABSTRACT

The companies nowadays want to be competitive in the global market. One of the most

important criteria for the success of the company is production management. In the first part

of my diploma I presented theoretical basics of production management. After the

introduction of the company I described other topics, like production planning and production

control. Afterwards I focused on process of production management, where I summarized the

essentials, from planning of the production program, to harmonisation of orders. In the second

part of my certificate I described the current situation in Orodjarna & Inženiring Alba, where I

also included the program Perftech.Largo. I demonstrated the procedure from where the

construction office hands over the documentation papers to the making of the final product. I

also gave some possible suggestions for improvement of the production management that

would besides other things help with term proportionment.

-VI-

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................ - 1 -

1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA ............................................................. - 1 -

1.2 CILJI IN NAMEN DIPLOMSKEGA DELA ......................................................... - 1 -

1.3 PREDSTAVITEV PODJETJA ............................................................................... - 2 -

2 ANALIZA PROCESA PROIZVODNJE ..................................................................... - 5 -

2.1 PRIPRAVA PROIZVODNJE ................................................................................ - 5 -

2.2 NAČRTOVANJE PROIZVODNJE ....................................................................... - 6 -

2.3 OSNOVNO PLANIRANJE V PROIZVODNJI ..................................................... - 8 -

2.4 NADZOR IN VODENJE PROIZVODNJE ......................................................... - 11 -

3 TEORETIČNE OSNOVE VODENJA PROIZVODNJE ........................................ - 13 -

3.1 NALOGE VODENJA .......................................................................................... - 13 -

3.2 NAČRTOVANJE PROIZVODNEGA PROGRAMA ......................................... - 13 -

3.3 NAČRTOVANJE POTREB V PROIZVODNJI .................................................. - 15 -

3.4 NAČRTOVANJE IN VODENJE LASTNE PROIZVODNJE ............................ - 16 -

3.5 NAČRTOVANJE IN VODENJE NABAVE ....................................................... - 18 -

3.6 USKLAJEVANJE NAROČIL ............................................................................. - 19 -

4 OBSTOJEČE STANJE NA PODROČJU VODENJA PROIZVODNJE V PODJETJU ........................................................................................................................ - 22 -

5 OPTIMIZACIJA PROCESA VODENJA PROIZVODNJE .................................... - 33 -

6 SKLEP ......................................................................................................................... - 37 -

7 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ........................................................................ - 38 -

-VII-

KAZALO SLIK

Slika 1: Orodjarna & inženiring Alba d. o. o. Slovenj Gradec ............................................. - 2 -

Slika 2: Nosilec orodja za tekoči trak ali rotacijsko mizo ..................................................... - 3 -

Slika 3: Model za avtomobilski vzglavnik ............................................................................ - 4 -

Slika 4: Opredelitev in primeri nalog za pripravo proizvodnje ............................................. - 6 -

Slika 5: Časovne meje osnovnega planiranja in pravila za določanje plana ......................... - 8 -

Slika 6: Naloge pri načrtovanju in vodenju nabave ............................................................ - 18 -

Slika 7: Evidenčni list ......................................................................................................... - 22 -

Slika 8: Pozicija, izdelana z lastno proizvodnjo .................................................................. - 24 -

Slika 9: Pozicija, izdelana s kooperacijo ............................................................................. - 26 -

Slika 10: Sumarna kosovnica .............................................................................................. - 27 -

Slika 11: Vnos in ažuriranje matičnih podatkov ................................................................. - 29 -

Slika 12: Pregled zaloge ...................................................................................................... - 30 -

Slika 13: Pregled postavk nabavnih nalogov ...................................................................... - 31 -

Slika 14: Pregled delovnih nalogov .................................................................................... - 32 -

Slika 15: Primer projektantske kosovnice ........................................................................... - 33 -

Slika 16: Primer spremnega lista ......................................................................................... - 35 -

KAZALO TABEL

Tabela 1: Naloge načrtovanja poteka proizvodnje ................................................................ - 7 -

-VIII-

KRATICE IN SIMBOLI

CAD – Computer Aided Design (računalniško podprto načrtovanje)

CNC – Computer Numerical Control (računalniško numerično krmiljenje)

PRO-ING – programski inženiring

PTC – Parametric Technology Corporation (parametrična tehnološka korporacija)

– faktor izkoriščenosti delovnega mesta

– efektivni delovni čas

– čas, ko je delovno mesto na razpolago za delo

- 1 -

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA

Marsikatero podjetje se srečuje s problemi pri uspešnem vodenju proizvodnje. Problemi se

pojavljajo zaradi zamude pri naročilih in netočnosti dobavnih rokov. To se dogaja predvsem

zaradi pomanjkanja materiala, ki ni bil pravi čas naročen oziroma ni prispel takrat, ko je bil

rok dobave. Prav zaradi tega nastajajo zamude pri delovnih nalogih in celotnih projektih.

Poleg tega mora podjetje na trg ponuditi čim bolj kakovostne izdelke, da ostane konkurenčno

evropskemu in svetovnemu trgu. Pomembno je, da se podjetje vseskozi trudi izboljšati način

vodenja proizvodnje in išče nove rešitve in možnosti za čim bolj uspešno in tekoče vodenje

proizvodnje. Med najpomembnejšimi faktorji za uspešnost podjetja sta prav gotovo

načrtovanje in vodenje proizvodnje, ki sta temelj za vse druge aktivnosti, ki se odvijajo v

podjetju.

1.2 CILJI IN NAMEN DIPLOMSKEGA DELA

V diplomskem delu je kot splošna tema najprej opisana analiza procesa vodenja proizvodnje.

Obiskali smo podjetje Orodjarna & inženiring Alba d. o. o. in poskušali čim bolje preučiti in

rešiti oziroma izboljšati problem procesa vodenja proizvodnje. Namen tega diplomskega dela

je, da se bolje spoznamo s problematiko, s katero se srečujejo skoraj vsa podjetja. Pregledali

bomo teorijo ter preučili prednosti in slabosti posameznih konceptov. Analizirali bomo

procese, jih komentirali ter predlagali čim boljše izboljšave. Opisali bomo postopek in

morebitne izboljšave, od priprave dela pa do končnega izdelka.

- 2 -

1.3 PREDSTAVITEV PODJETJA

Osnovni podatki

Polno ime: Orodjarna & inženiring Alba – orodjarstvo, inženiring in proizvodnja d. o. o.

Sedež: Slovenj Gradec

Naslov: Pod Gradom 1

Število zaposlenih: okoli 90

Dejavnost: kovinsko-predelovalna dejavnost

Poreklo kapitala: tuj kapital

Čisti dobiček proračunskega obdobja:

leto 2012 – 518.406 evrov

leto 2013 – 381.712 evrov [1]

Slika 1: Orodjarna & inženiring Alba d. o. o. Slovenj Gradec

Z združitvijo strokovnega znanja in dolgoletnih izkušenj dosega Alba najvišjo kakovost in

zanesljivost ter ohranja zaupanje avtomobilskih proizvajalcev. Izdelki iz orodij se najdejo v

notranji opremi vozil skoraj vseh avtomobilskih znamk. Glavni kupci izdelkov podjetja

Orodjarna & inženiring Alba so svetovno znana podjetja, npr. Audi, VW, Mercedes, Opel,

Land Rover [2].

- 3 -

Vzglavniki, sedeži, nasloni za roke in drugi oblazinjeni deli avtomobilske notranjosti so lahko

izdelani po klasični tehnologiji ali tehnologiji »pour in place«, in sicer iz etana, naravnih

vlaken ali kompozitnih materialov [2].

Dejavnost podjetja Alba Slovenija obsega razvoj, konstrukcijo in izvedbo orodij in naprav.

Glavni proizvodi so:

- orodja za peno PUR & PIP,

- orodja in naprave za izdelavo avtomobilskih delov iz naravnih vlaken in kompozitnih

materialov,

- nosilci orodij,

- dimenzijske in trdotne šablone,

- specialni stroji in naprave,

- linije za poliuretansko proizvodnjo [2].

Slika 2: Nosilec orodja za tekoči trak ali rotacijsko mizo

- 4 -

Slika 3: Model za avtomobilski vzglavnik

- 5 -

2 ANALIZA PROCESA PROIZVODNJE

2.1 PRIPRAVA PROIZVODNJE

V podjetjih so se že dolgo časa nazaj pojavili oddelki za načrtovanje, ki imajo nalogo, da do

potankosti pretehtajo izdelavo in montažo izdelka ter določijo in planirajo časovni potek, in

ga tudi sistematično pregledajo. Vsako podjetje si mora postaviti vprašanje, kako podrobno je

treba delo, glede na tehnične predpise, pripraviti. To pomeni, da je treba delo planirati tako,

da se doseže največja možna korist ob minimalnih stroških. Pogoji, ki se pri tem pojavijo in

jih potrebujemo za delo, so: znanje, izkušnje, ustrezni načrti in potrebna sredstva za

načrtovanje [3].

V praksi se na področjih priprave proizvodnje uporablja veliko pojmov:

- načrt proizvodnje,

- vodenje proizvodnje,

- načrtovanje proizvodnje,

- priprava načrta izdelave,

- priprava proizvodnje,

- tehnološka priprava proizvodnje [3].

Priprava proizvodnje zavzema v podjetju osrednje mesto, in sicer kot povezava konstrukcije

in izdelave. Odvisno od vrste naročil se znotraj proizvodnega podjetja razlikujejo proizvodne

verige, s tem pa tudi naloge in položaj priprave proizvodnje. Pri razvoju izdelkov, ki so

neodvisni od naročil, se proces načrtovanja in razvojni proces naslanjata na pokazatelje

tržišča. Ko gre za specifičnega naročnika ali znanega kupca, se razvoj izdelka naslanja

neposredno na povpraševanje porabnikov [3].

Glavni cilj pri razvoju izdelkov je, da se skrajša razvojni čas izdelka. To je čas, ki je potreben,

da izdelek pride na tržišče. V večini proizvodnih podjetij sta prisotni obe proizvodni verigi. V

okviru razvoja izdelkov, neodvisno od naročil, se novi izdelki oziroma vrste izdelkov

razvijajo tako, da jih je mogoče uporabiti tudi v proizvodnji za znanega kupca [3].

- 6 -

Slika 4: Opredelitev in primeri nalog za pripravo proizvodnje

Izdelki, ki se izdelujejo po določenem proizvodnem programu, so izjema, zato jih ne moremo

prilagoditi individualnim potrebam kupcev. Za razliko od tega pri unikatnih izdelkih, kot je

proizvodnja specialnih strojev, prevladuje proizvodna veriga, odvisna od naročil že znanih

kupcev [3].

Znotraj postavitve samega procesa načrtovanja izdelave izdelkov, v katero sta vključena

izdelovalni in montažni proces, prevzame pobudo priprava proizvodnje, ki je grajena na

osnovi posebnosti izdelkov. Ti procesi so točno določeni, kakor tudi njihov vrstni red, kar

pomeni urejenost nujno potrebnih sredstev za izdelavo [3].

2.2 NAČRTOVANJE PROIZVODNJE

Naloge, ki so potrebne za načrtovanje proizvodnje, se obravnavajo z upoštevanjem različnih

meril. Pri kratkoročnih nalogah načrtovanja se praviloma določita izdelava in montaža

oziroma njune sestavine, cilj dolgoročnih nalog načrtovanja pa je, da se razvijejo ustrezni

ukrepi za gospodarno oblikovanje in načrtovanje področij, ki se uporabljajo v procesih

izdelave in montaže. Po opredelitvi državnega odbora za študij dela v Nemčiji se lahko

proizvodne naloge načrtovanja splošno razdelijo na načrtovanje poteka proizvodnje (določi se

načrtovanje proizvodnje

vodenje proizvodnje

konstrukcija

proizvodnja

montaža

Obsega vse enkratne korake načrtovanja, ki pri stalnem upoštevanju gospodarnosti zagotavljajo primerno proizvodnjo izdelkov.

sestava kosovnic,

načrtovanje materiala,

načrtovanje procesa dela,

konstruiranje in načrtovanje proizvodnih naprav,

določanje predvidenih časov,

NC-programiranje,

načrtovanje stroškov,

načrtovanje metod, postopkov in investicij.

Obsega vse korake, ki so potrebni za odvijanje naročila v skladu z načrtovanjem dela.

Primeri:

določanje potreb za proizvodnjo,

določanje neto potreb za proizvodnjo,

določanje terminov za proizvodnjo,

dispozicija materiala,

zasedba strojev,

podrobno načrtovanje terminov,

izravnava kapacitet.

Pod

ročj

e p

roiz

vo

dn

je

Pri

pra

va

pro

ivzo

dn

je

- 7 -

vrstni red proizvodnih procesov) in na načrtovanje proizvodnega sistema, v katerem določimo

proizvodna sredstva [3].

Dolgoročne in srednje naloge načrtovanja proizvodnje so združene v pojmu načrtovanje

proizvodnega sistema. Na tem mestu se za razvoj izdelkov uporablja pojem načrtovanje

proizvodnih sredstev. Postavitev in načrtovanje proizvodnega sistema se razlikujeta po tem,

da je pri razvoju izdelkov na področju oblikovanja načeloma dovoljeno več svobode kot pri

samem izvajanju naročila [3].

Po analizah obdelovalnih nalog lahko določimo vrsto in lastnosti potrebnih izdelovalnih

sredstev. Ocena potreb po strojih tako vodi v izdelavo strukturne razvrstitve. Načrtovanje

skladišč in transporta ima nalogo, da z obdelovanci, napravami in s pomožnimi sredstvi

oskrbi delovna mesta v izdelavi in montaži. Za povezovanje delovnih mest so nameščena

ustrezna transportna sredstva [3].

Tabela 1: Naloge načrtovanja poteka proizvodnje

Načrtovanje poteka proizvodnje (postavitev procesov)

Priprava načrtovanja

- posvetovanje s konstrukcijo

- grobo načrtovanje

Izdelava kosovnih listov

- izdelava izdelovalnih in

montažnih kosovnih listov

Načrtovanje procesov

- določanje vhodnega dela

- vrstni red procesov

- izbor izdelovalnih sredstev

Načrtovanje operacij

- določitev vpenjalnih naprav

- izbira orodja

- vrstni red operacij

Načrtovanje montaže

- grobo načrtovanje poteka

- fino načrtovanje poteka

Načrtovanje kontrole

- izdelava načrta kontrole

- izdelava navodil za kontrolo

Načrtovanje izdelovalnih in

kontrolnih sredstev

- razvoj posebnih orodij in

naprav

NC / RC-programiranje

- izdelava NC-programov

- izdelava RC-programov

Načrtovanje stroškov /

kalkulacije

- kalkulacije

- primerjava postopkov

- ekonomska kontrola

Mogoča je namestitev prožnih izdelovalnih sistemov ali trdno povezane transportne poti,

odvisno od števila proizvedenih izdelkov in pogostosti ponavljanja potekov. Pri določanju

izdelovalnih, skladiščnih in transportnih sredstev je treba pri načrtovanju upoštevati še

potreben kader. Najprej se za različna delovna mesta določijo potrebni izobrazbeni profili. V

naslednjem koraku je treba navesti dejansko potrebo po kadru [3].

- 8 -

Na podlagi rezultatov načrtovanja proizvodnega sistema se lahko izvede tudi načrtovanje

površin in zgradb. Pri načrtovanju investicij je treba upoštevati ekonomsko kontrolo. Cilj tega

je, da se pri čim manjšem vložku sredstev dosežejo kar se da najboljši rezultati [3].

2.3 OSNOVNO PLANIRANJE V PROIZVODNJI

Z osnovnim planiranjem v proizvodnji se določijo realne vrste izdelkov, ki se jih namerava

izdelati v naslednjem planskem obdobju. Določi se tudi, v kakšnih količinah in ob katerem

času se bo izdelovalo [4].

Slika 5: Časovne meje osnovnega planiranja in pravila za določanje plana

Ločujemo med planom proizvodnje ter planom proizvodnega programa. Medtem ko plan

proizvodnega programa obravnava serijske družine izdelkov, plan proizvodnje navaja

specifične posamezne (realne) vrste izdelkov. Količinske potrebe po realnih vrstah izdelkov

se morajo časovno razporediti po posameznih delnih planskih obdobjih oziroma terminskih

enotah (dneh, tednih, mesecih), nato je treba določiti še naročila za proizvodnjo ter optimalne

količine za izdelavo [4].

Danes Časovna meja

fiksnih naročil

Časovna meja

predvidenih naročil

Časovna meja

planiranja

Fiksno obdobje Pripravljalno

obdobje

Orientacijsko

obdobje

Določanje količin

za izdelavo

dejanske potrebe dejanske potrebe in

napoved potreb

napoved potreb

Naročila

proizvodnji

fiksna naročila

proizvodnji

predvidena naročila informativna

naročila

Spreminjanje

rokov in količin

naročil

samo izjemoma,

planska služba s

soglasjem vodstva

planska služba s

preudarkom

planska služba

avtomatsko

pretočni čas za

montažo izdelkov

izdelavni čas (proizvodni interval)

plansko obdobje

- 9 -

Planiranje materialnih potreb

Glavni namen planiranja materialnih potreb je, da se določi izbor in količina komponent

(sestavov, sestavnih delov) iz lastne proizvodnje in materialov, ki jih je treba kupiti, da se

lahko izdelajo izdelki po osnovnem planu proizvodnje.

Določiti je treba tudi roke potreb glede na komponente in material. Plan potrebnih komponent

predstavlja vhodno informacijo za planiranje potreb po kapacitetah [4].

Poznamo tri glavne namene planiranja materialnih potreb:

- plan materialnih potreb določa naročila za proizvodnjo pri izdelavi elementov in naročila za

dobavo materialov, potrebnih za izvršitev izdelave proizvodov po osnovnem planu

proizvodnje – ugotavlja potrebne količine, ki jih je treba naročiti, dobavne roke in roke

naročanja (sproščanja naročil),

- aktualizirati roke potreb, če se pogoji spreminjajo,

- zagotavljanje vhodnih podatkov za podrobno planiranje potreb po kapacitetah [4].

Planiranje kapacitet

Pri planiranju kapacitet je osnovni namen, da se določijo količine kapacitet, ki so potrebne, da

bi izvršili planirano proizvodnjo, in primerjati le-te s kapacitetami, ki jih imamo na razpolago.

Kapaciteta je v tem primeru količina dela, ki jo lahko opravi neko delovno sredstvo ali

delavec. Razpoložljive kapacitete štejemo kot količino dela – število delovnih ur, ki jih je

mogoče opraviti v planskem obdobju na nekem delovnem mestu. Po zakonu je delovni čas

delavca omejen na 8 delovnih ur in na 5 delovnih dni v tednu, torej na 40 delovnih ur

tedensko.

V proizvodnji z enkratno oziroma serijsko proizvodnjo so, gledano teoretično, v enem letu

maksimalno razpoložljive naslednje kapacitete (t. i. fond delovnega časa):

- 52 tednov x 40 ur x 1 dan x 8 ur = 2080 delovnih ur pri delu v eni izmeni oz.

- 4160 delovnih ur v dveh izmenah in

- 6240 delovnih ur v treh izmenah [4].

Pri nepretrganih proizvodnih procesih, ki načeloma nenehno tečejo dlje časa, opredeljujejo

razpoložljive kapacitete naslednje tehnične karakteristike opreme, npr. za 24 ur na dan, 365

dni v letu so razpoložljive kapacitete 8760 delovnih ur [4].

Tudi v času, ki je na razpolago za delo, običajno delovno mesto (stroj) ne dela. Odvisnost med

časom, v katerem se na delovnem mestu opravlja koristno delo (t. i. efektivnim časom), in

- 10 -

med časom, v katerem je delovno mesto na razpolago za delo, imenujemo faktor

izkoriščenosti delovnega mesta in ga izrazimo z:

kjer pomeni : – faktor izkoriščenosti delovnega mesta,

– efektivni delovni čas – čas, ko se na delovnem mestu opravlja koristno delo,

izražen v delovnih urah,

– čas, ko je delovno mesto na razpolago za delo, izražen v delovnih urah [4].

Terminsko planiranje

Terminski plan je najbolj natančen plan dela terminske enote v proizvodnji za določeno

časovno obdobje. Z njim natančno določimo razvrstitev dela oziroma zaporedje, po katerem

se bodo izvajale določene operacije. Za vsako delovno mesto je treba ugotoviti, koliko časa

bodo trajale te obdelave in kateri obdelovanci se bodo na njem obdelovali v naslednji

terminski enoti. Poleg tega je treba določiti še roke za začetek in konec posameznih operacij

oziroma obdelav [4].

Pri terminskem planiranju se pogosto srečujemo s pojmom delovni nalog. To je odredba, ukaz

proizvodnji, da:

- ob določenem začetnem roku,

- v določenem času,

- z zahtevanim dobavnim rokom in

- navsezadnje z znanim časom preurejanja in priprave delovnih mest izdela določeno količino

sestavnih delov oziroma sestavi neko količino sestavov ali izdelkov

- in je analitični konto, na katerega se knjižijo vsi stroški izdelave zadevnih sestavnih delov

oziroma montaže sestavov ali izdelkov [4].

Sestavljajo ga operacijski nalogi za izvedbo posameznih operacij v proizvodnem postopku pri

izdelavi sestavnega dela oziroma montaži sestava ali izdelka. Vsak delovni nalog mora biti

enosmiselno identificiran, pri čemer je iz identifikacije mogoče razbrati tudi vrsto delovnega

naloga ter identifikacijo komponente, ki se izdeluje. Poleg tega mora biti razvidna tudi

količina, ki se izdeluje, in rok za izdelavo [4].

- 11 -

Podatki o operacijah izvirajo predvsem iz proizvodnega postopka; biti morajo toliko obsežni,

da se na njihovi podlagi lahko izvede delo. Navedena morajo biti delovna mesta, na katerih se

posamezne operacije izvajajo, in eventualno tudi delavci, ki jih izvajajo [4].

2.4 NADZOR IN VODENJE PROIZVODNJE

Dejavnosti, ki so bile predhodno določene v procesih planiranja, se morajo v proizvodnji tudi

izvesti. Izvajanje je treba nadzirati in voditi – ukrepati, če pride do odstopanja od

predvidenega stanja. Proizvodnjo spremljajo in vodijo: služba operativnega planiranja in

priprave proizvodnje ter neposredni operativni vodje proizvodnje (delovodje, mojstri,

obratovodje itd.) [4].

Služba operativnega planiranja in priprave proizvodnje ima nalogo, da pripravi, spremlja in

nadzoruje izdelavo ter delno tudi operativno ukrepa. Na lansiranje in dispečiranje se lahko

osredotočamo v službi operativnega planiranja in priprave proizvodnje, kjer posebni

dispečerji v razdelilnici skrbijo za razdelitev dela. Vloga neposrednih vodij proizvodnje se v

tem primeru omeji na razdeljevanje navodil izvajalcem ter na nadzor dogajanja, zbiranje

podatkov o realizaciji in poročanje o izvedbi [4].

Pred začetkom izdelave je treba razpoložljivost virov, ki so potrebni za izvedbo, preveriti, in

sicer :

- ali je zagotovljen ves material oz. sestavni deli (na zalogi v skladiščih ali, če je zagotovljena

dobava),

- ali bodo stroji na posameznih delovnih mestih delovali,

- ali so na razpolago potrebna orodja,

- ali bodo delavci prisotni ter usposobljeni za izvedbo,

- ali so delavcem dostopna navodila za izvedbo dela [4].

Pripravljanje in preverjanje razpoložljivosti je lahko razdeljeno:

- po delovnih nalogih – preverja se, kaj vse se potrebuje za posamezni delovni nalog,

- po delovnih mestih – kaj se potrebuje na posameznih delovnih mestih (orodja, stroj itd.),

- po materialni postavkah – ali je zagotovljen material in sestavni deli, ne glede na to, na

katerem delovnem nalogu se potrebujejo [4].

Če je vse zagotovljeno, se bo delovni nalog lansiral, sprožil oz. predal v izvajanje, sicer mora

počakati, da bodo na razpolago vsi zahtevani viri; nalog postane »kritičen«. Materialne

postavke, ki so v skladišču, se rezervirajo za porabo na delovnih nalogih, ki se bodo lansirali.

- 12 -

Rezervacija se lahko izvede tudi fizično, in sicer tako, da se določene materialne postavke v

zahtevanih količinah odloži na nekem odlagalnem mestu [4].

Rezervacija je lahko zgolj dokumentacijska. To se naredi tako, da se na skladiščnih lokacijah

za posamezne materialne postavke označi, da je določena količina namenjena za nek delovni

nalog. Ko je zagotovljeno, da so vsi potrebni viri razpoložljivi, se delo razdeli. Izvajalci

oziroma njihovi neposredni vodje prejmejo razpisano delovno dokumentacijo [4].

Če delavci še niso neposredno vezani na nek stroj, operativni vodje proizvodnje razporedijo

delo in določijo, kateri delavec bo izvajal neko operacijo. Osnova za razdeljevanje dela so

terminski listi, pri čemer so na delovnih nalogih navedene operacije, ki jih je treba sprožiti v

naslednji terminski enoti [4].

- 13 -

3 TEORETIČNE OSNOVE VODENJA PROIZVODNJE

3.1 NALOGE VODENJA

Pri nalogah vodenja proizvodnje sta glavnega pomena načrtovanje in vodenje izdelovalnih in

montažnih procesov, upoštevajoč roke in zmogljivosti. Medtem ko pri načrtovanju

proizvodnje oblikujemo posamezne delovne procese izdelave in montaže, pri vodenju

proizvodnje v okviru izvajanja naročila načrtujemo potek dejavnosti v izdelavi [3].

Glavni cilji vodenja proizvodnje so:

- usklajenost rokov,

- velika in istočasna izraba zmogljivosti,

- čim krajši pretočni časi,

- majhne zaloge v skladišču in delavnici,

- velika prožnost [3].

Naloge v razdelku vodenja proizvodnje delimo na primarne in sekundarne. Za razliko od

primarnih nalog, ki služijo za izvajanje naročila, sekundarne naloge zajemajo integracijo in

optimizacijo vodenja proizvodnje.

Primarne naloge so naslednje:

- dolgoročno načrtovanje proizvodnega programa,

- srednjeročno načrtovanje proizvodnih potreb,

- kratkoročno načrtovanje in vodenje posameznih izdelav,

- kratkoročno načrtovanje in vodenje potreb po tujih izdelkih.

Sekundarne naloge pa vsebujejo:

- usklajevanje naročil,

- skladiščenje,

- kontrolo vodenja proizvodnje [3].

3.2 NAČRTOVANJE PROIZVODNEGA PROGRAMA

Pri načrtovanju proizvodnega programa razvrstimo proizvedene izdelke po vrsti, količini in

roku za načrtovano obdobje. Rezultat tega je premišljen proizvodni načrt, ki določa, kateri

izdelki, v kakšni količini ter v kolikšnem času se bodo izdelovali. Načrtovanje proizvodnega

programa je ozko povezano z načrtovanjem prodaje, saj se načrtovane prodajne številke

- 14 -

uresničijo le v primeru, če se proizvede zadostna količina izdelkov. Proizvodni program je

treba nujno izdelati ob tesni povezavi med proizvodnjo in prodajo [3].

Poznamo 4 glavne naloge načrtovanja proizvodnje:

- načrtovanje prodaje,

- načrtovanje zalog,

- načrtovanje primarnih potreb,

- grobo načrtovanje po posameznih virih (neodvisno od naročil) [3].

Načrtovanje proizvodnega programa ima glede na tip proizvodnje na razpolago različne vire

informacij in težišča nalog. Medtem ko načrtovanje proizvodnega programa v skrajnem

primeru izvajanja posameznega naročila poteka na osnovi znanih naročil, se pri izvajanju

naročil za neznanega kupca določi proizvodni načrt glede na pričakovanje oziroma napoved.

Če je dobavni rok krajši, kot smo zmožni izdelek izdelati, je treba določene dele izdelati ali

kupiti že prej, neodvisno od naročil, in jih imeti na zalogi. Rezultat načrtovanja proizvodnega

programa je na eni strani proizvodni načrt za primarne potrebe in na drugi strani okvirni načrt

nabave [3].

Načrtovanje prodaje

Z načrtovanjem prodaje določimo, kdaj bomo izdelek ponudili trgu in v kakšnem številu.

Praviloma se to načrtovanje izvaja za družine izdelkov, ko načrtovanje na ravni končnih

izdelkov zaradi velikega števila izdelkov in velikih stroškov ni priporočljivo. Podjetja, ki

izdelujejo cele izdelke ali sestavne dele neodvisno od naročil, morajo potrebe določiti na

podlagi napovedi prodaje. To oblikujemo s pomočjo podatkov iz preteklega obdobja in jih

izdelamo z matematično-statističnimi metodami [3].

Načrtovanje zalog

Poglavitna naloga načrtovanja zalog je, na eni strani preprečiti velike zaloge v skladišču, po

drugi pa nastajanje primanjkljaja. Pri tem je pomembno, da je vedno na voljo zadostna

količina izdelkov oziroma delov, potrebnih za izdelavo in uresničitev prodaje. V primeru

stohastičnega določevanja potreb imamo na razpolago še več postopkov napovedi. Med

drugimi se uporabljajo tudi časovne analize preteklega obdobja, s pomočjo katerih naredimo

različne uporabne modele. Tem modelom pripadajo lastni postopki napovedi [3].

- 15 -

Načrtovanje primarnih potreb

Bruto primarne potrebe lahko skupaj z zalogami v skladišču označimo kot neto primarne

potrebe. Pogoj je, da izhajajo iz načrtovanja prodaje, naročil kupcev in iz internih potreb. Če

gre za izdelke po naročilu kupcev, posamezne točke naročila praviloma ne določimo

popolnoma natančno. Te točke po njegovi preučitvi dodelimo k posameznemu izdelku

oziroma posamezni družini izdelkov. Pri tem je pomembno upoštevati načrtovanje primarnih

potreb. To velja predvsem za točke tistih naročil, ki niso neposredno obravnavana pri

načrtovanju proizvodnih potreb, temveč se upoštevajo na daljši rok [3].

Grobo načrtovanje po posameznih virih

Pri načrtovanju proizvodnega programa preverimo, če je mogoče prodajne načrte in

proizvodne programe uresničiti z obstoječimi viri. Torej načrtujemo določene potrebe po

izdelkih in posameznih sestavinah glede na njihovo vrsto, količino in roke. Te potrebe

moramo po posameznih virih tudi uskladiti. Med določevanjem potreb po materialu je treba

zagotoviti, da obstoječa ponudba materiala zadošča za pokritje začasnih primarnih potreb [3].

3.3 NAČRTOVANJE POTREB V PROIZVODNJI

Naloga srednjeročnega načrtovanja proizvodnih potreb je, da se na osnovi proizvodnega

programa načrtuje primerne vire. Obravnava se kot vhodna informacija za proizvodni načrt, ki

je rezultat dolgoročnega načrtovanja proizvodnega programa.

Prva glavna naloga pri načrtovanju proizvodnih potreb je, da se določijo bruto sekundarne

potrebe. Najprej se določijo brez upoštevanja zalog v skladišču. Poznamo več postopkov:

- determinističnega,

- stohastičnega,

- hevrističnega [3].

Pri determinističnem postopku določimo potrebe glede na količino, vrsto in rok.

Stohastično določevanje potreb temelji na napovedovanju, s pomočjo primernih postopkov

pričakovanih potreb. Za oceno se pri tem uporabljajo vrednosti iz preteklih obdobij.

Postopek hevrističnega določevanja potreb temelji na subjektivni presoji referenta [3].

Naslednja naloga pri načrtovanju proizvodnih potreb je, da se določijo neto sekundarne

potrebe. To pomeni določitev potreb, ki so nujne v točno določenem časovnem obdobju.

Lahko se nanašajo na rok (terminska potreba) ali na obdobje (periodna potreba). Določitev

- 16 -

vrednosti optimalnega naročila izvedemo na področju nalog z lastno izdelavo oziroma pri

nabavi delov, ki so proizvedeni drugje [3].

Pomembna je tudi odločitev, ali bomo določeno potrebo zadovoljili z izdelki lastne

proizvodnje ali pa bomo potreben material in sestavine kupili. Ta sklep sprejmemo pri

določanju vrste nabave. Problematika »narediti ali kupiti« predstavlja za večino podjetij

pomembno odločitev, da sprejmejo čim bolj optimalno rešitev [3].

Ena poglavitnih nalog je, da se terminira pretok. To predstavlja časovno povezavo med

izdelovalnimi naročili. Na podlagi vrstnega reda teh naročil, ki ga sestavimo glede na

strukturo izdelkov, oblikujemo mrežni načrt, v katerem so izražene medsebojne odvisnosti.

Pri terminiranju poteka natančno določimo časovno razporeditev izdelovalnih procesov, pri

čemer upoštevamo srednjeročni čas načrtovanja [3].

Ločimo tri vrste terminiranja:

- pri terminiranju vnaprej preračunamo druge roke, pri katerih izhajamo iz fiksnega začetnega

roka,

- pri terminiranju za nazaj gre za fiksni rok potreb, iz katerega izračunamo začetni rok, ki je

potreben, da se določeno naročilo časovno uskladi,

- pomen središčnega terminiranja pa je osnova za terminiranje za naprej in za nazaj [3].

Pri terminiranju pretoka izhajamo iz nezasedenih kapacitet. Ker proizvedene kapacitete

dejansko niso proste in so omejene, glede na naročila določimo potrebe po kapacitetah in

tiste, ki so na razpolago. Določitev potreb po kapacitetah opravimo na več načinov. Lahko jih

določimo za posamezno kapaciteto ali pa za skupino kapacitet, kot je značilno za

srednjeročno načrtovanje.

Potem ko smo določili vse potrebe za izvajanje naročil, jih seštejemo po posameznih

načrtovanih obdobjih. S tem dobimo načrt, iz katerega je za vsako kapaciteto razvidna tudi

njena potreba za načrtovano obdobje [3].

3.4 NAČRTOVANJE IN VODENJE LASTNE PROIZVODNJE

Kot je opisano v prejšnjem poglavju, se pri načrtovanju proizvodnih potreb za različna

področja izdelave na osnovi delovnih načrtov določi roke za posamezne delovne načrte.

Razpoložljive kapacitete v posameznih oddelkih pri tem le grobo upoštevamo, saj so v času

načrtovanja proizvodnih potreb le približno znane. Napake na strojih, izpade kadra in

pomanjkanje orodja lahko predvidimo na podlagi preteklih izkušenj [3].

- 17 -

Naročila za izdelavo, ki so načrtovana v programu lastne proizvodnje, lahko glede na

strukturo izdelave obsegajo celovito izdelavo enega izdelka ali družine izdelkov, ter vrstni red

delovnih procesov. Vsebina dela je podana glede na količino in zahtevane končne roke [3].

Naloge pri načrtovanju in vodenju lastne proizvodnje moramo primerno detajlirati.

Razpoložljive možnosti pri načrtovanju lastne proizvodnje sledijo iz razlike med hitrimi in

poznimi začetnimi roki proizvodnje. Prehitro dokončevanje vodi k velikim zalogam. Poleg

tega je tudi pretočni čas nepotrebno visok. Pri poznem začetku proizvodnje teh

pomanjkljivosti ni, vendar se pojavijo druge velike ovire. Ta problem vodi do zastavljenih

ciljev, in sicer se za naročila delavnic določijo optimalni roki [3].

Načrtovanje količin

Delovne korake v proizvodnih procesih delimo v eno ali več delovnih skupin. V okviru

načrtovanja določimo skupinam primerne količine, ki morajo biti ekonomične in optimalno

izbrane. Doseči je treba pravo razmerje med visokimi zalogami pri velikih skupinah in

dolgimi pripravljalnimi časi ter velikimi stroški priprave pri majhnih količinah. Te količine

pogosto spremenijo le takrat, če se izkažejo za neekonomične, večinoma pa jih na podlagi

lastnih izkušenj delavci določijo kar sami [3].

Načrtovanje vrstnega reda

Predvidene delovne faze posamezne kapacitete oziroma skupine kapacitet tvorijo čakalno

vrsto. Pri načrtovanju delovnih faz vrstni red obdelav ni upoštevan. S pomočjo izbranih meril

pri načrtovanju določimo nek optimalni vrstni red obdelave. Izbor čakajočih se delovnih faz

izvedemo po strogo določenih kriterijih. Drugi načini pri določanju ustreznega vrstnega reda

so intenzivna dogovarjanja med sodelavci v proizvodnji in njihove izkušnje. Na osnovi lastnih

izkušenj se potem odloča o vrstnem redu obdelav. Skupni cilj v vseh primerih je, da se določi

optimalni vrstni red, brez sprememb zastavljenih rokov [3].

Določitev zasedenosti kapacitet

Za vsako področje izdelave se oblikuje program dela. Z določitvijo zasedenosti kapacitet za

vsako delavniško naročilo začnemo izvajati naloge načrtovanja in vodenja lastne proizvodnje.

Pred začetkom izvajanja delavniškega naročila in pri samem načrtovanju preverimo

zasedenost vseh ustreznih virov, še posebej materiala in kapacitet. Če je razpolaganje z

ustreznimi viri pomanjkljivo oziroma je njihova zasedenost velika, so predvideni rezultati

načrtovanja vprašljivi [3].

- 18 -

3.5 NAČRTOVANJE IN VODENJE NABAVE

Program nabave je razdeljen na program lastne proizvodnje in vodenje nabave. Pomeni

vhodno informacijo, ki potrebuje temu primerno načrtovanje in vodenje. Pri tem določimo,

katere dele ali izdelke bomo nabavili, koliko in v katerem roku. Podjetja težijo k vedno

manjšemu obsegu izdelave, kar pomeni, da se vedno več skladiščijo že proizvedeni deli [3].

Pri tem je nakupovanje potrebnih sestavin vedno bolj pomembno. Problem v proizvodnih

podjetjih predstavljajo skladiščne zaloge, saj so povezane z velikimi kapitalskimi vložki in

stroški. Če se odločimo za nakup potrebnih delov oziroma sestavin, je potrebna samo

pravočasna nabava [3].

Slika 6: Naloge pri načrtovanju in vodenju nabave

Načrtovanje naročanja

Namen tega je, da se ekonomično določi velikost naročila oziroma količina potrebnih delov,

ki jih nameravamo kupiti. Pomembno je, da število naročenih delov določimo kar se da

optimalno. Velja namreč, da se stroški nabave z naraščanjem števila kosov manjšajo. Sem

spadajo stroški naročil, transporta, zavarovanja, pakiranja in dodatni stroški, če je naročena

količina majhna. Po drugi strani pa se pri večjem naročilu pojavijo tudi stroški skladišča.

Zatorej je treba dobro premisliti, kaj bomo kupili in koliko [3].

Problem velikosti zalog je eden od najpogostejših problemov pri organizaciji dela, ker se v

skladiščih nahajajo večja ali manjša obratna sredstva. Treba je poskrbeti za razmerja, s

pomočjo katerih bi dosegli takšne zaloge, ki bi ob najnižjih možnih stroških zagotavljale

normalno oziroma tekočo proizvodnjo. Če imamo majhne zaloge, so tudi stroški majhni.

Načrtovanje in vodenje nabave

- načrtovanje naročanja

- zbiranje in ocenjevanje ponudb

- izbiranje dobavitelja

- sprostitev naročila

- nadziranje naročila

- 19 -

Velikokrat pa se zaradi tega skladišče izprazni, kar povzroča dodatne stroške, ki morajo biti

vračunani [5].

Zbiranje in ocenjevanje ponudb

Zbiranje in ocenjevanje ponudb izvedemo, ko se pojavi potreba po izdelkih, ki jih sami ne

proizvajamo, in ko še nismo določili dobavitelja. Pri izbiri primernega dobavitelja je treba

preveriti predvsem to, ali je kateri od ustreznih dobaviteljev za naše podjetje že kdaj

dobavljal. Če ni, si pomagamo z raznimi katalogi podjetij, pri katerih nam ustreza proizvodni

program. Vse ponudbe, ki smo jih dobili, je treba natančno pregledati in oceniti, ter se na

podlagi teh odločiti za optimalno ponudbo [3].

Izbiranje dobavitelja

Stroški se od dobavitelja do dobavitelja razlikujejo, zato je izbira ustreznega dobavitelja tesno

povezana z načrtovanjem naročanja. Pri izbiri je treba paziti na kriterije, kot so kakovost, roki,

cene in pogoji, ki jih določa dobavitelj. Zelo pomembni sta terminska usklajenost naročil s

proizvodnjo ter zahtevana kakovost. Pri zahtevnejših naročilih se od dobaviteljev zahtevajo

vmesna poročila o izvajanju naročila. Ko je naročilo v celoti izpolnjeno, se opravi končna

kontrola kakovosti in pregledajo odpravni dokumenti, ki morajo v celoti ustrezati naročilu [3].

3.6 USKLAJEVANJE NAROČIL

V menedžmentu naročil so zbrane naloge načrtovanja, nadziranja in vodenja naročil, ki se

umestijo v usklajevanje naročil. To pomeni nalogo, ki je pomembna v vseh fazah izvajanja

naročil in spada med sekundarne naloge. Pri usklajevanju naročil najprej sprejmemo naročila

kupcev, ki jih nato nadziramo in izpolnimo. Vse poglavitne informacije, potrebne za delovni

proces, morajo biti popolne in pravočasne [3].

Bistvene naloge usklajevanja naročil so:

- oblikovanje ponudb,

- razumevanje naročil,

- grobo terminiranje naročil,

- grobo načrtovanje virov,

- vodenje izvajanja naročil [3].

- 20 -

Oblikovanje ponudb

Naloga oblikovanja ponudb je ta, da se na podlagi povpraševanja kupcev oblikuje in poda

ustrezna ponudba. V okviru ovrednotenja povpraševanja določimo obseg dobave, možnost

uresničitve verjetnega naročila in nato oblikujemo ponudbo. Temu sledi tehnično reševanje

problemov glede na zahteve kupcev. Naloga načrtovanja roka dobave je, da se določijo možni

dobavni roki z upoštevanjem. Ovrednotenje ponudbe in določitev cene sta potrebni za

pravilno kalkulacijo stroškov proizvodnje in za oblikovanje prodajne cene. Rezultate tehnične

obdelave nato skupaj z zahtevano dokumentacijo oblikujemo v ustrezno ponudbo [3].

Razumevanje naročil

Ko sprejmemo naročilo potencialnega kupca, je za razumevanje naročila treba narediti

primerjavo med podatki naročila in podatki ponudbe ter preveriti možnost uresničitve

izbranega naročila. Zatem sledi določitev vseh vrst potrebnih korakov in nalog. Podatki in

informacije, ki se razlikujejo med naročili, so bistveno potrebne vstopne informacije za

izdelovalna področja pri izvajanju naročil [3].

Grobo terminiranje naročil

Nadaljnja naloga v okviru usklajevanja naročil je določitev grobega proizvodnega poteka za

dolgoročno obdobje načrtovanja. Sem spada grobo terminiranje celotnega poteka za izvajanje

naročil, od konstrukcije do končne izdelave in montaže. Pri tem je treba določiti tudi delne

roke in zahtevane potrebe po kapacitetah [3].

Grobo načrtovanje virov

Pri grobem načrtovanju virov v razdelku usklajevanja naročil preverimo, ali so grobo

terminirana naročila pri obstoječih virih izvedljiva ali ne. Pri določanju vrednosti kapacitet

določimo potrebe in preverimo obstoječe kapacitete, ki so razpoložljive. Nato sledi izračun

potrebne količine materiala, pri katerem je treba preprečiti nepotrebne stroške [3].

Vodenje izvajanja naročil

Začetna usmeritev naročila pomeni začetek izvajanja naročil na začetnih področjih

(konstrukcija, načrtovanje proizvodnje, zagotavljanje kakovosti itd.). Na podlagi naročila

sledi izvajanje delnih rokov in prednostnih nalog na določenih področjih proizvodnje.

Pomembno je, da se v procesu izvajanja naročil potencialne napake hitro prepoznajo in

- 21 -

preprečijo. Zelo pomembna naloga vodenja naročila je tudi tekoče obveščanje proizvodnje o

aktualnem stanju pri izvajanju naročil [3].

- 22 -

4 OBSTOJEČE STANJE NA PODROČJU VODENJA PROIZVODNJE V PODJETJU

Načrti za izdelavo strojev in naprav se v podjetju izdelujejo na podlagi zahtevkov in robnih

pogojev, ki jih predpišejo kupci. Glede na zahtevnost avtomobilske industrije in nenehnih

sprememb ergonomij in funkcionalnosti pozicij, ki so produkt naših orodij, moramo biti

nenehno pripravljeni na fleksibilnost in prilagajanje željam kupcev. Delavniški načrti se

izdelujejo s pomočjo računalniškega programa PRO-ING. Izdela se osnova načrtov, vključno

s kosovnico potrebnih pozicij, za izdelavo orodja ali naprave. Ko konstrukter načrt dokonča,

se izvede predaja tehnične dokumentacije med konstrukcijskim birojem in pripravo dela.

Slika 7: Evidenčni list

- 23 -

Prva naloga priprave dela je, da se vpiše prejete načrte v evidenčni list, iz česar je razvidno,

katere načrte smo prejeli od konstrukcijskega biroja. Na zgornji sliki vidimo primer

evidenčnega lista, ki se uporablja v podjetju. Tehnolog v zgornji del lista vpiše vse potrebne

podatke in označi, kakšno dokumentacijo je prejel od konstrukcijskega biroja.

V večini primerov konstrukter preda dokumentacijo, ki vsebuje sestavnico, delavniške načrte

in kosovnico. V spodnji del evidenčnega lista tehnolog zapiše številke vseh načrtov, ki jih je

dobil, in nato evidenčni list odda vodji proizvodnje.

Naslednja naloga priprave dela je, da pregleda vso prejeto dokumentacijo. Na podlagi lastnih

izkušenj se tehnolog odloči, katere pozicije se bo delalo v podjetju oziroma, kaj se bo delalo s

kooperacijo. Lokacija izdelave pozicij se določi glede na razpoložljivo strojno opremo, tako v

našem podjetju kakor tudi pri kooperantih.

Načrti se opremijo s pripadajočim delovnim nalogom, številom potrebnih kosov in lokacijo

izdelave pozicij. Za pozicije, ki jih izdelujemo na lastnih obdelovalnih strojih CNC, se

pripravijo podatki v elektronski obliki. Na osnovi teh podatkov se izdelajo programi za

obdelovalne centre.

Za pozicije, ki jih v podjetju ne moremo izdelati, pripravimo podloge za iskanje izdelovalnih

ponudb in jih posredujemo kooperantom. Na osnovi prejetih ponudb nato sprejmemo

določitev kooperanta, ki nam bo izdelal potrebne pozicije. Vse ponudbe, ki jih dobimo,

posredujemo vodji proizvodnje, ki se odloči za najbolj optimalno ponudbo.

- 24 -

Slika 8: Pozicija, izdelana z lastno proizvodnjo

Na zgornji sliki je primer pozicije, ki je izdelana v podjetju. Odvisno od zasedenosti stroja se

tehnolog odloči, kje naj se posamezni del izdela. V primeru z zgornje slike, ki predstavlja

ploščo sonde, se iz skladišča dobi ploščato železo primernih dimenzij. Če takšnih dimenzij ni

na zalogi, se dobi železo, ki je najbližje meram, ki so podane v načrtu.

Mere morajo biti večje od zahtevanih, da se jih lahko obdela na rezkalnem stroju.

- 25 -

Če ima rezkalni stroj polno kapaciteto, se da pozicijo obdelati tudi na obdelovalnem stroju

CNC. Na podlagi izdelovalnega roka se odločimo, ali je lahko pozicija na čakanju ali pa mora

iti nujno v obdelavo. Takšne skupine načrtov se predajo lanserju, ki poskrbi za potreben

material in ga skupaj z načrti razdeli med orodjarje.

Načeloma potrebujemo za izdelavo orodij ali naprav naslednje pozicije:

- oblikovne pozicije, izdelane s pomočjo laserskega rezalnika,

- oblikovne pozicije, izdelane s pomočjo plamenskega razreza,

- jeklene profile (L-profil, I-profil, pohištveno cev, ploščato jeklo, kotno jeklo itd.),

- standardno dobavljiv material (vijake, matice, podložke, vodne priključke …),

- elektromaterial,

- pnevmatske komponente,

- hidravlične komponente,

- barve za temeljni in končni oplesk,

- napisne ploščice.

Na spodnji sliki je primer elementa, izdelanega s pomočjo kooperacije, natančneje, z

laserskim rezalnikom. Večino aluminijastih in jeklenih plošč, ki imajo večje dimenzije in

debelino, manjšo od 25 mm, izdelamo s kooperacijo z laserskim razrezom.

Elemente, ki imajo debelino večjo od 25 mm in manjšo od 100 mm, damo v kooperacijo na

plamenski razrez. To storimo tako, da nam konstrukter posamezno pozicijo pošlje v .dwg, t. i.

(drawing) formatu, ki ga nato priprava dela pošlje kooperantu. V datoteki mora biti zapisan

material, iz katerega je treba element razrezati, poleg tega mora biti podano še število kosov,

ki jih je treba izdelati. Na osnovi povpraševanja in pridobljenih ponudb nato prek nabavne

službe izvedemo naročilo pozicij.

- 26 -

Slika 9: Pozicija, izdelana s kooperacijo

Pri jeklenih profilih iz prejetih načrtov izdelamo spisek potrebnih količin in izvedemo

preverbo količin iz lastnih zalog skladišča. Če določenega profila ni na zalogi, ga nabavimo

pri naših dobaviteljih.

- 27 -

Slika 10: Sumarna kosovnica

Količine potrebnih standardno dobavljivih pozicij razberemo s pomočjo kosovnice in njen

matični podatek vnesemo v računalniški program Perftech.Largo. Ta nam izpiše seznam

materiala brez polizdelkov, na katerem lahko vidimo zahtevane količine materiala in ga po

potrebi naročimo. Kosovnica se nato preda v skladišče, kjer skladiščnik nabere vijačni

material, ki je na kosovnici, in ga opremi z delovnim nalogom.

- 28 -

Po prejetju potrebnega materiala za izdelavo izvedemo sortiranje in pripravo materialov za

posamične izdelovalne lokacije (obdelovalni stroj CNC, klasična strojna obdelava,

kooperacija). Material z načrti vred predamo v proizvodnjo in kooperaciji.

Aktivnosti med izdelavo pozicij

Najprej je treba naročila poslati kooperantom in izbrati čim bolj optimalno ponudbo, pri kateri

se gleda predvsem na ceno in rok dobave. Če se z delovnim nalogom mudi, bomo včasih

izbrali tudi ponudbo, ki je cenovno manj ugodna, vendar bo potreben material prispel

pravočasno.

Potrebna je komunikacija s kooperanti. Treba je imeti stike, sproti preverjati, ali je element v

obdelavi, in ali morebiti ne bo prispel ob dogovorjenem terminu.

Med konstrukcijskim birojem in pripravo dela je treba imeti koordinacijo ter obvestiti

kooperanta, če je prišlo do kakšne spremembe. Informirati ga je treba tudi o morebitnem

izvajanju dodatnih aktivnosti med izdelavo pozicij (žarjenje, peskanje …).

Sestava izdelanih pozicij v končni produkt

Za sestavo končnega produkta se na lokacijo sestave orodjarju dostavijo montažne

komponente (pozicije, izdelane v lastni proizvodnji, in pozicije iz kooperacije). Vijačni

material se dobi v skladišču, ki ga prek kosovnice pripravi skladiščnik. Obratovodja se odloči,

kateremu orodjarju bo predal dokumentacijo za sestavo orodja. Izvede se sestava komponent

orodja ali nosilca ter se označi s pripadajočo napisno ploščico. Ko je izdelek končan, se

izvede testni zagon in vsa druga predpisana testiranja.

Preizkušen izdelek se primerno zaščiti in pritrdi na transportno embalažo. Nazadnje se ga z

viličarjem transportira na prevozno sredstvo. Tako pripravljen se odstavi na lokacijo našim

kupcem.

Perftech.Largo

Perftech.Largo se uporablja v malih, srednjih in velikih podjetjih; ima več kot 20 modulov, ki

pokrivajo vse poglavitne funkcije teh podjetij. Uporabljajo ga podjetja različnih velikosti ter

dejavnosti v Sloveniji in tujini. Trenutno je prilagojen za slovensko, hrvaško in srbsko

zakonodajo. Omogoča preprosto in hitro prilagajanje specifičnih funkcij ter postopno

nadgrajevanje modulov, v skladu s potrebami in z razvojem podjetja. Glavni ključni

značilnosti sta večdimenzionalen pogled na podatke in pregled poslovanja posameznih

profitnih centrov in stroškovnih mest [6].

- 29 -

V podjetju se za obvladovanje informacij uporablja informacijski sistem Perftech.Largo, saj

omogoča optimizacijo poslovnih procesov in ponuja pregledne podatke na preprost in

učinkovit način. S pomočjo programa se delajo praktično vse ključne funkcije in procesi, od

nabave do prevzema. Pregled imamo tudi nad vsemi delovnimi nalogi, ki jih vodja

proizvodnje prek sistema lansira in na ta način pošlje v proizvodnjo.

Prednosti, ki jih nudi Perftech.Largo:

- večja fleksibilnost in produktivnost vodstva, analitikov in posledično celotne organizacije

zaradi hitrejšega dostopa do strateških informacij,

- hitrejši razvoj informacijskih rešitev in kakovostnejše delovanje službe za informatiko,

- dejavnosti se ne podvajajo,

- hiter odziv na zahteve trga,

- uporabniku prijazen pogled in interpretacija informacij [6].

Slika 11: Vnos in ažuriranje matičnih podatkov

Prek sistema se preverjajo že obstoječi podatki ali pa se vanj vnašajo novi matični podatki. V

zgornje polje se vpiše šifra oziroma ident posameznega materiala. Če je treba naročen

- 30 -

material dati na zalogo, se mu dodeli osnovna lokacija, ki jo zapišemo v sistem. Lokacijo zanj

izbere skladiščnik, tako da ga shrani na polico, kjer je že ista družina materiala (vijake k

vijakom, priključke k priključkom …).

Slika 12: Pregled zaloge

Uporabna informacija sistema Perftech.Largo je pregled zaloge. Tukaj lahko vpišemo matični

podatek materiala, katerega zalogo želimo videti. V sivem stolpcu vidimo dejansko zalogo, ki

je v skladišču trenutno na voljo. Roza stolpec prikazuje, kolikšna količina tega materiala je

bila naročena, vendar še ni prispela oziroma še ni bil narejen prevzem za ta nabavni nalog.

Zelen stolpec nam pove, kolikšna bo zaloga v skladišču, ko bo prispel še material, ki je bil

naročen.

Pregled postavk nam pokaže, približno koliko posameznega materiala je bilo v preteklosti

naročenega. Vijačni material se večinoma naročuje po približno podobnih količinah (od 100

do 300 kosov, odvisno od materiala). Osnovni status nam pove, kaj je trenutno naročeno. Če

je osnovni status odprt (prva vrstica), potem je izbran material že naročen, a še ni prispel. Iz

- 31 -

slike se lahko razbere, da je naročena količina 16, dobljena količina pa 0. Če je status zaprt, to

pomeni, da smo material že dobili, ga prevzeli in shranili na primerno lokacijo.

Slika 13: Pregled postavk nabavnih nalogov

- 32 -

Slika 14: Pregled delovnih nalogov

S sistemom Perftech.Largo je omogočen jasen pregled delovnih nalogov. Vpišemo številko

delovnega naloga, ki ga želimo videti, in ta nam izpiše ime orodja ali nosilca, ki spada pod

določen delovni nalog. Če delovnega naloga ne vemo na pamet, se lahko vpiše tudi naziv

matičnega podatka, ki nam avtomatsko izpiše delovni nalog. Če je delovni nalog zaprt (prvi

dve vrstici), to pomeni, da je orodje že končano. Če je nalog lansiran, je orodje še v obdelavi

oziroma sestavi. Ko je projekt končan, obratovodja zapiše število ur, ki jih je projekt porabil

na posamezni lokaciji (CNC, rezkalni stroj, sestava). Ti podatki se potem vpišejo v program

za evidenco.

- 33 -

5 OPTIMIZACIJA PROCESA VODENJA PROIZVODNJE

Na področju optimizacije procesa vodenja proizvodnje smo zasledili nekaj možnih izboljšav,

ki bi pripomogle k boljšemu vodenju proizvodnje in posledično tudi k usklajenosti rokov.

Opazili smo, da se lahko optimizacija začne že v konstrukcijskem biroju. Kosovnice, ki jih

priprava dela dobi od konstrukterjev, bi lahko bile razvrščene po skupinah materiala. Na eni

kosovnici bi bil vijačni material, ki bi se zbral v skladišču. Na drugi kosovnici pa drug

material, ki ga naročuje elektroprojektant. Sem sodijo pnevmatski, hidravlični in električni

materiali. Včasih prihaja pri naročilih do nesporazumov. Zgodi se, da isti material naroči

priprava dela in elektroprojektant, saj kosovnica ni bila razdeljena po vrstah materiala;

posledično pride do podvajanja naročil. Z uvedbo projektantske kosovnice, ki bi jo

konstrukter dal elektroprojektantu pri oddaji vsake delovne dokumentacije, ne bi več prihajalo

do podvajanja naročil.

Slika 15: Primer projektantske kosovnice

- 34 -

Po oddaji delovne dokumentacije iz konstrukcijskega biroja v pripravo dela se bi lahko

organiziral manjši sestanek, še posebej, če gre za večje orodje oz. nosilec. Konstrukter in

tehnolog bi v primeru napak skupaj pregledala načrte. Odločila bi se tudi, katere pozicije bi se

izdelovalo s kooperacijo, da ne bi prišlo do dodatnih nesporazumov. Tehnolog bi lahko

preveril, kdaj mora biti projekt končan, in se na podlagi tega odločil, kje se bo kaj naročevalo

oziroma termično obdelovalo. V podjetju se pogosto uporablja kaljenje, saj z njim pri jeklu

izboljšamo mehanske lastnosti in zvišamo trdoto. Pozicije kalimo s pomočjo kooperacije.

Naslednja zadeva, ki bi se lahko izboljšala, je vhodna kontrola. Ko pride material iz

kooperacije v skladišče, bi se moralo nekoga zadolžiti, da ga pregleda. Včasih se zgodi, da

naročene pozicije ne prispejo. S kooperacijo se večinoma naročuje za več delovnih nalogov

skupaj. Ko material prispe, se najprej vzame tiste pozicije, pri katerih se najbolj mudi, ne

pregleda pa se vseh drugih pozicij. Ne pregledajo se takrat ko prispejo, ampak šele tedaj, ko je

v teku specifičen delovni nalog za posamezno pozicijo. Vzrok za takojšen pregled je ta, da se

kooperanta takoj obvesti o nedobavljenem materialu in da ga lahko čim prej dostavi, da ne

pride do zamud s projektom. Lahko bi se zagotovilo dobavni čas materiala od dobaviteljev

oziroma posredovalo pravočasno opombo, če material ne bi prispel na določen datum.

Po končani obdelavi bi lahko obdelovance hranili na posebnih policah, ki bi bile opremljene z

delovnimi nalogi. Tako bi bili obdelovanci na preglednem mestu in se ne bi pomešali med

seboj. V primeru ustavitve delovnega naloga bi se morali vsi polizdelki iz montaže takoj

pobrati in dati na skupno mesto, saj se tako ne bi izgubili.

Lahko bi se uvedel spremni list, na katerem bi bili napisani vsi postopki za posamezni načrt.

List bi se gibal zraven načrta od posameznih obdelav, na katerega bi orodjar zapisoval ure, ki

jih je porabil za posamezno pozicijo. To bi omogočilo boljšo preglednost poti obdelovanca in

evidenco porabljenih ur na posamezni lokaciji. S tem dokumentom bi imeli lažji pregled nad

proizvodnjo in boljšo organizacijo poti posamezne pozicije.

- 35 -

Slika 16: Primer spremnega lista

V podjetju je v postopku uvajanja tudi programska oprema PTC Windchill. S pomočjo te

programske opreme bi se lahko odpravile napake pri uporabi podvojenih ali nepopolnih

podatkov, z upravljanjem dokumentacije iz več sistemov CAD, v enotno in nadzorovano

lokacijo. Omogoča upravljanje vseh različnih nalog v okviru podjetja in določa, katere naloge

- 36 -

so medsebojno povezane in se lahko naredijo vzporedno ali po zaporedju. Če npr. določena

naloga rabi potrditev dokumenta o zahtevah, se med njima vzpostavi povezava. Torej ko se

posamezniku dodeli naloga, ima hkrati z njo tudi dostop do dokumenta [7]. To bi v podjetju

pripomoglo k boljši organizaciji, saj bi lahko delavec preveril določene mere v programu, v

katerem bi lahko imel pregled nad celotno dokumentacijo. V primeru nejasnosti tako ne bi

rabil spraševati konstrukterja.

- 37 -

6 SKLEP

Vodenje proizvodnje v podjetju Orodjarna & inženiring Alba d. o. o. poteka prek

informacijskih sistemov ter programskih aplikacij in paketov, katerih cilj je, da se z njihovo

uporabo olajšata organizacija in vodenje proizvodnje. Bistvena naloga je hitrejša ažurnost

podatkov v podjetju ter usklajenost rokov.

Pri opazovanju dela v podjetju je bilo ugotovljeno, da se v podjetju vsi ti cilji včasih ne

dosegajo. Programska oprema Perftech.Largo, ki se uporablja v podjetju, bi se lahko na več

načinov tudi optimizirala in izboljšala. Med analizo proizvodnje se je pokazalo, da se prve

napake pojavljajo že v konstrukcijskem biroju in pri nabavi materiala, saj prihaja do

podvajanja naročil zaradi nejasnosti kosovnic, ki bi morale biti grupirane. Ugotovili smo, da

med planiranjem in nadzorovanjem ni vključenih nobenih sodobnih principov s strani

planerjev ter v samem informacijskem sistemu. To pomeni, da planiranje poteka ročno, po

lastni presoji, z določenimi omejitvami. Rezultati se vnašajo v informacijski sistem, ki ne

služi kot pripomoček, ampak le kot baza podatkov. Takšni načini planiranja s sabo prinesejo

probleme, kot so dolgi pretočni časi in neizpolnjevanje rokov naročil. Posledica tega so še

večji proizvodni stroški.

Mislim, da je podjetje z uvedbo programske opreme PTC Windchill na pravi poti, da se

omenjenih napak znebi in posledično skrajša pretočne čase. Dejstvo je, da ta programska

oprema omogoča določene funkcije, s katerimi bi si planiranje lahko olajšali. Prav ta korak je

tisti, ki bi ga v podjetju bilo treba izvesti, saj bi z njim pripomogli k boljši usklajenosti rokov.

Z diplomsko nalogo želimo podati možne izboljšave, ki bi podjetju na področju planiranja in

vodenja koristile, kot tudi pri sami organizaciji proizvodnje. Menim, da je v času gospodarske

krize in z njim povezanim pomanjkanjem naročil še posebej priporočljivo, da se vse možnosti

preuči in se z njihovo vpeljavo in optimizacijo pripomore h konkurenčnosti.

- 38 -

7 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] Poslovni imenik bizi.si [svetovni splet]. Dostopno na

WWW: http://www.bizi.si/ORODJARNA-INZENIRING-ALBA-D-O-O/ [11. 9. 2014].

[2] Interna dokumentacija podjetja.

[3] Polajnar Andrej. Priprava proizvodnje, 2. izdaja. Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2006.

[4] Ljubič Tone. Operativni management proizvodnje. Kranj: Moderna organizacija, 2006.

[5] Polajnar Andrej, Buchmeister Borut, Leber Marjan. Proizvodni menedžment. Maribor:

Fakulteta za strojništvo, 2001.

[6] Perftech.Largo – Kvint d. o. o. [svetovni splet].

Dostopno na WWW: http://kvint.si/pages/si/submenu/perftech.largo.php [11. 9. 2014]

[7] PTC Windchill [svetovni splet]. Dostopno

na WWW: http://www.ptc.com/product/windchill [14. 9. 2014].