analiza vrstne sestave rastlin vpefprints.pef.uni-lj.si/5289/1/nika_klobučar_-_diplomsko... ·...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
NIKA KLOBUČAR
ANALIZA VRSTNE SESTAVE RASTLIN V
DOMAČIH ZELIŠČNIH LIKERJIH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2018
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DVOPREDMETNI UČITELJ
NIKA KLOBUČAR
Mentorica: doc. dr. SIMONA STRGULC KRAJŠEK
ANALIZA VRSTNE SESTAVE RASTLIN V
DOMAČIH ZELIŠČNIH LIKERJIH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2018
»Ničesar, kar nam ponuja življenje,
se ne smemo bati, treba je le razumeti.«
(Marie Curie, 1867–1934)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem doc. dr. Simoni Strgulc Krajšek za mentorstvo, prijaznost,
spodbudne besede in vso pomoč pri pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi doc. dr.
Martini Bačič in prof. dr. Samu Kreftu, mag. farm. za recenzijo diplomskega dela.
Posebno zahvalo izrekam svoji družini in vsem ostalim, ki ste me ves čas študija podpirali,
me spodbujali in mi stali ob strani.
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
I
POVZETEK
Zeliščni likerji so alkoholne pijače z vsaj 15 vol. % alkohola in 100 g sladkorja na liter.
Glavna surovina pa so zdravilne rastline. Danes veliko ljudi izdeluje zeliščne likerje za
domačo rabo ali kot darila. Recepte zanj največkrat dobijo na spletu, kjer pa podatki niso
vedno verodostojni. Z raziskavo smo želeli preveriti, katere rastlinske vrste, ki so
vključene v recepte, so primerne za izdelavo domačih zeliščnih likerjev. Rastline so morale
ustrezati trem kriterijem: rastejo v Sloveniji, so varne za uporabo in niso ogrožene oz.
zavarovane. Na koncu smo izbranim rastlinskim vrstam določili še čas cvetenja, rastišče in
uporabni del. Proučili smo vrstno sestavo rastlin iz 13 receptov, ki smo jih dobili na spletu.
Pri izboru smo si pomagali z Malo floro Slovenije (Martinčič idr., 2007), s Pravilnikom o
razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008), Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in
živalskih vrst v rdeči seznam (2002) in z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih
vrstah (2004). Ugotovili smo, da rastlinske vrste, ki so vključene v recepte za domače
zeliščne likerje, uvrščamo v 62 rodov. Nekatere izmed njih izvirajo iz tujine, toda vse
rastejo tudi v Sloveniji. 14 rastlinskih vrst ni popolnoma varnih za uporabo, 6 pa jih je
ogroženih oz. zavarovanih.
Ključne besede: recepti, Slovenija, uporabna botanika, zdravilne rastline, zeliščni likerji.
SUMMARY
Herbal liqueurs are beverages with at least 15 vol. % of alcohol and 100 g of sugar per
liter. The base for these beverages are medicinal plants. Many people nowadays produce
herbal liqueurs for family use or as a gift. Recipes are normally found online where the
data is not always correct or trustworthy. As part of this research we wanted to find out
which plant species included in the recipes are appropriate to be used in making herbal
liqueurs at home. Three criteria had to be met: plants have to grow in Slovenia, they are
safe for the intended use and are not endangered or protected. Moreover we have evaluated
bloom time, the site and the useful part. 13 recipes obtained online have been reviewed and
the plant composition has been determined with the use of Martinčič et al. (2007),
Classification of medicinal plants (2008), Red list of threatened species (2002) and
Protected wild species (2004). We have learnt that the plant species included in recipes for
family use herbal liqueurs belong to 62 genera. Some of them originate from abroad, but
they all grow in Slovenia. 14 plant species are not very safe for the intended use and 6 are
endangered or protected.
Key words: recipes, Slovenia, ethnobotany, medicinal plants, herbal liqueurs.
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
II
KAZALO VSEBINE
POVZETEK ........................................................................................................................... I
SUMMARY ........................................................................................................................... I
KAZALO VSEBINE ............................................................................................................ II
KAZALO PREGLEDNIC ................................................................................................... III
KAZALO SLIK ................................................................................................................... III
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ............................................... 1
1.2 POSTAVITEV DELOVNIH HIPOTEZ ...................................................................... 1
1.3 NAMEN RAZISKAVE ................................................................................................ 1
2 PREGLED OBJAV ............................................................................................................ 2
2.1 ZDRAVLJENJE Z RASTLINAMI .............................................................................. 2
2.2 RECEPTI ZA DOMAČE ZELIŠČNE LIKERJE (S SPLETA) .................................... 2
2.3 PRAVILNIKI IN UREDBE ......................................................................................... 3
2.3.1 Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin ................................................................ 3
2.3.2 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam ......... 3
2.3.3 Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah........................................ 4
2.4 NABIRANJE RASTLIN .............................................................................................. 4
2.5 PRIPRAVA DOMAČEGA ZELIŠČNEGA LIKERJA................................................ 5
2.5.1 Izbira topila ........................................................................................................... 5
2.5.2 Dodajanje izbranih zdravilnih rastlin v topilo ....................................................... 6
2.5.3 Filtriranje pripravka in dodajanje sladkorja .......................................................... 6
3 MATERIAL IN METODE ................................................................................................. 7
3.1 IZBOR VRST ............................................................................................................... 7
3.2 OPIS IZBRANIH VRST .............................................................................................. 7
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
III
3.3 PRIPOROČILA ZA IZDELAVO ZELIŠČNIH LIKERJEV ....................................... 8
4 REZULTATI Z RAZPRAVO ............................................................................................ 9
4.1 IZBOR VRST ............................................................................................................... 9
4.2 OPISI IZBRANIH VRST ........................................................................................... 22
4.3 PRIPOROČILA ZA IZDELAVO ZELIŠČNIH LIKERJEV ..................................... 28
4.3.1 Kako dobimo topilo z želeno koncentracijo alkohola? ....................................... 28
4.3.2 Kolikšno maso rastlin določene vrste damo v topilo?......................................... 30
4.3.3 Kako karameliziramo sladkor?............................................................................ 31
5 SKLEP .............................................................................................................................. 33
6 SEZNAM LITERATURE ................................................................................................ 34
KAZALO PREGLEDNIC
PREGLEDNICA 1: IZBRANI RASTLINSKI RODOVI OZ. VRSTE, KI SO VKLJUČENE V RECEPTE ZA
DOMAČE ZELIŠČNE LIKERJE ........................................................................................... 11
PREGLEDNICA 2: OPIS IZBRANIH RASTLINSKIH RODOV OZ. VRST, KI SO V PRAVILNIKU O
RAZVRSTITVI ZDRAVILNIH RASTLIN (2008) RAZVRŠČENE V KATEGORIJO H .................. 23
PREGLEDNICA 3: OPIS IZBRANIH RASTLINSKIH RODOV OZ. VRST, KI SO V PRAVILNIKU O
RAZVRSTITVI ZDRAVILNIH RASTLIN (2008) RAZVRŠČENE V KATEGORIJO Z ................... 27
KAZALO SLIK
SLIKA 1: IZRAČUN VOLUMNA DODATKA DESTILIRANE VODE (ACKLAND, 2018) ................... 28
SLIKA 2: IZRAČUN VOLUMNA UPORABLJENEGA ALKOHOLA IN DESTILIRANE VODE (ACKLAND,
2018)............................................................................................................................. 28
SLIKA 3: TEHTANJE NAVADNEGA RMANA ............................................................................. 31
SLIKA 4: BELI SLADKOR PRED (A), MED (B) IN PO (C) KARAMELIZACIJI (TSCHIDA, 2012) ... 32
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
1
1 UVOD
1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Opažam, da je za novo leto, rojstne dneve in druge posebne priložnosti vse bolj
priljubljeno poklanjanje doma narejenih daril, kot so piškoti, čaji, mila in različne
alkoholne pijače. Pred nekaj leti sem se tudi sama odločila, da bom izdelala domači
zeliščni liker. Ker nisem vedela, kako naj se lotim tega projekta, sem pomoč poiskala na
spletu. V množici različnih receptov za domače zeliščne likerje sem enega naključno
izbrala in se ga držala skozi celotno pripravo. Čeprav sem takrat že imela nekaj znanja iz
botanike, nisem poznala vseh rastlin, ki so bile vključene v recept, še manj pa njihovih
morebitnih zdravilnih učinkov. Za nekaj rastlin sem vedela, da iz različnih razlogov niso
primerne za uporabo. Zato sem se odločila, da v svojem diplomskem delu analiziram
rastlinske vrste, ki se uporabljajo za izdelavo domačih zeliščnih likerjev.
1.2 POSTAVITEV DELOVNIH HIPOTEZ
Nekatere rastlinske vrste, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje:
1. ne rastejo v Sloveniji,
2. niso varne za uporabo,
3. so ogrožene oz. zavarovane.
1.3 NAMEN RAZISKAVE
Namen raziskave je:
1. preveriti, katere rastlinske vrste, ki so vključene v recepte, so primerne za izdelavo
domačih zeliščnih likerjev (rastejo v Sloveniji, so varne za uporabo, niso ogrožene
oz. zavarovane),
2. napisati pregled rastlinskih vrst, ki so primerne za izdelavo domačih zeliščnih
likerjev (latinsko in slovensko ime, kdaj cveti, kje raste, uporabni del).
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
2
2 PREGLED OBJAV
2.1 ZDRAVLJENJE Z RASTLINAMI
Naši predniki so za razliko od nas veliko časa preživeli v naravi in jo posledično tudi bolje
poznali. Pri tem ne mislimo samo to, da so poznali imena različnih rastlin, temveč tudi
njihove zdravilne lastnosti. Do teh spoznanj so prišli postopoma, z naključnim uživanjem
plodov, cvetov, listov in korenin različnih rastlin. Svoje izkušnje, pozitivne ali negativne,
pa so dopolnjevali še z opazovanjem živali. Na paši se te namreč izogibajo strupenim
rastlinam, kakršne so npr. čmerika, preobjeda in zlatica. Tako so ljudje dobili veliko znanja
o zdravljenju z rastlinami, ki so ga prenašali naprej iz roda v rod (Chevallier, 1998).
Zanimivo je dejstvo, da je bila ravno medicinska stroka tista, ki je najglasneje nasprotovala
zdravljenju z rastlinami. V tem je namreč videla le vraževerje. Od konca 19. stoletja naprej
se je zato borila za pridobitev pravic, ki bi dovoljevale zdravljenje le z medicinskimi
sredstvi. Uporaba kemičnih zdravil je prinesla veliko impresivnih uspehov, toda niso se
mogli izogniti napakam, med katerimi je bila tudi »talidomidna tragedija«. Talidomid je
pomirjevalo, ki so ga leta 1962 začeli predpisovati nosečnicam. Izkazalo se je, da ima to
zdravilo negativne posledice na zarodek. Rojevali so se deformirani otroci (brez udov ali z
nepravilno razvitimi udi). Ljudje so zaradi neznanih nevarnosti, ki so jih prinašala kemična
zdravila, za zdravljenje začeli spet vse bolj uporabljati rastline (Chevallier, 1998).
Tudi Svetovna zdravstvena organizacija in velika farmacevtska podjetja so začeli
zdravilnim rastlinam posvečati več pozornosti. Posredovana izročila skušajo kritično
ovrednotiti z različnimi raziskavami. Čeprav so ljudje posamezne rastline za zdravljenje
uporabljali že več rodov, to še ni dokaz, da so res zdravilne in da nimajo nezaželenih
učinkov. Raziskave so v veliki meri že potrdile ugotovitve naših prednikov, na podlagi
katerih se je oblikovala tako imenovana fitoterapija (Toplak Galle, 2015). »S pojmom
fitoterapija označujemo danes zdravljenje in preprečevanje bolezni ter motenj počutja z
rastlinami, rastlinskimi deli in pripravki iz njih. Fitoterapija ni alternativa današnji
naravoslovno usmerjeni medicini, ampak njen del, ki izpolnjuje vrzeli in predstavlja
dodatne možnosti pri zdravljenju in preprečevanju akutnih ter kroničnih obolenj.« (Toplak
Galle, 2015, str. 9)
2.2 RECEPTI ZA DOMAČE ZELIŠČNE LIKERJE (S SPLETA)
Na spletu lahko najdemo veliko receptov za pripravo domačih zeliščnih likerjev. Mi smo
jih zasledili okoli 20. Nekaj jih je med seboj identičnih, zato predvidevamo, da so bili
kopirani iz istega vira. Število rastlinskih rodov oz. vrst, ki so vključene v različne recepte
za domače zeliščne likerje, variira od 30 pa vse do 54. Za raziskavo smo uporabili 13
receptov, ki se med seboj razlikujejo po imenu vsaj enega rastlinskega rodu oz. vrste. Te
recepte lahko najdemo na naslednjih spletnih straneh:
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
3
1. www.ekologicen.si,
2. www.oblizniprste.si,
3. www.kulinarika.net,
4. www.klavdik.wixsite.com/dz-ve,
5. www.vseznam.si,
6. www.potresblog.wordpress.com,
7. www.nasvetek.si,
8. www.hyde-park.si,
9. www.rastline.com,
10. www.klubtajnicgorenjske.com,
11. www.leva-desna.blogspot.com,
12. www.rastline.mojforum.si,
13. www.gorenjskiglas.si.
2.3 PRAVILNIKI IN UREDBE
2.3.1 Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin
Ministrstvo za zdravje je leta 2008 izdalo Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin za
peroralno uporabo. Zdravilne rastline so v njem razvrščene v naslednje kategorije: H, Z,
ZR in ND. V kategorijo H spadajo zdravilne rastline, ki jih lahko ob dozorelosti
uporabljamo za prehrano (npr. čebula, češnja in navadni fižol). V kategorijo Z spadajo
zdravilne rastline v naravni ali predelani obliki, ki jih uporabljamo za preprečevanje in
zdravljenje bolezni (npr. baldrijan, dvokrpi ginko in šentjanževka). Uvrščene so med
zdravila, ki se izdajajo brez recepta. V kategorijo ZR spadajo zdravilne rastline v naravni
ali predelani obliki, ki so strupene pri prekoračenih odmerkih, v priporočenih odmerkih pa
lahko pride do nezaželenih učinkov (npr. smrdljivi brin, šmarnica in volčja češnja).
Uvrščene so med zdravila, ki se izdajajo le na recept. V kategorijo ND spadajo zdravilne
rastline, ki jih zaradi akutne ali kronične strupenosti ne smemo uporabljati (npr. jesenski
podlesek, navadna konoplja in tisa) (Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin, 2008).
2.3.2 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je leta 2002 izdalo Pravilnik o uvrstitvi ogroženih
rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ogrožene rastlinske in živalske vrste so v njem
uvrščene v naslednje kategorije: Ex (izumrla vrsta), Ex? (domnevno izumrla vrsta), E
(prizadeta vrsta), V (ranljiva vrsta), R (redka vrsta), O (vrsta zunaj nevarnosti), I
(neopredeljena vrsta) in K (premalo znana vrsta). V kategorijo Ex spadajo vrste, ki so bile
v Sloveniji prisotne in so v preteklosti gotovo izumrle (npr. divja vetrnica, močvirski
mleček in podzemna detelja). V kategorijo Ex? spadajo vrste, ki so bile v Sloveniji
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
4
prisotne, že dolgo pa jih ni moč najti, zato se domneva, da so izumrle (npr. nora ajda,
obmorska dresen in rožnata loboda). V kategorijo E spadajo vrste, katerih obstanek v
Sloveniji ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej – njihova številčnost
se je že zmanjšala na kritično stopnjo (npr. alpski glavinec, klasnata tavžentroža in vrtna
vetrnica). V kategorijo V spadajo vrste, ki bodo v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo E,
če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej – njihova številčnost se zmanjšuje (npr.
modrikasti pelin, navadna arnika in vitki repik). V kategorijo R spadajo vrste, ki so zaradi
svoje redkosti v Sloveniji potencialno ogrožene in lahko v primeru ogrožanja hitro preidejo
v kategorijo E (npr. rumena rutica, smrdljivi brin in travniška preslica). V kategorijo O
spadajo vrste, ki v Sloveniji niso več ogrožene, toda obstaja potencialna možnost ponovne
ogroženosti (npr. avrikelj, planika in tisa). V kategorijo I spadajo vrste, ki so v Sloveniji
domnevno ogrožene, vendar jih zaradi pomanjkanja podatkov ne moremo uvrstiti v nobeno
od kategorij ogroženosti (Ex?, E, V, R in O). V kategorijo K spadajo vrste, o katerih
imamo premalo podatkov za opredelitev ogroženosti (npr. deljenolistna mrtva kopriva,
golostebelni sladki koren in gozdni slezenovec) (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih
in živalskih vrst v rdeči seznam, 2002).
2.3.3 Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah
Vlada Republike Slovenije je leta 2004 izdala Uredbo o zavarovanih prosto živečih
rastlinskih vrstah. Zavarovane prosto živeče rastlinske vrste so prizadete, ranljive, redke ali
endemične. Prepovedano jih je zavestno uničevati, poškodovati, vzeti iz narave ali zbirati.
Prav tako jih je prepovedano prevažati, prenašati, prodajati ali zamenjavati. Prepovedi iz
prejšnjih dveh stavkov ne veljajo za nadzemne dele, z izjemo semen oz. plodov, rastlinskih
vrst, ki imajo oznako »O°« (npr. navadna ciklama, navadni mali zvonček in šmarnica).
Rastlinske vrste z oznako »C« lahko izkoriščamo (prodajamo, predelamo, gojimo) samo v
primeru, da imamo posebno dovoljenje. Za osebne namene se lahko vzame iz narave ali
zbira nadzemne dele, z izjemo semen oz. plodov, rastlinskih vrst, ki imajo oznako »O«
(npr. pomladanski veliki zvonček, navadni pasji zob in širokolistna lobodika). V enem
dnevu lahko za osebne namene vzamemo toliko rastlin, kolikor jih lahko držimo med
palcem in kazalcem (Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, 2004).
2.4 NABIRANJE RASTLIN
Najprimernejši čas za nabiranje rastlin je pozno dopoldne, ko ni več rose, sonce pa še ni
premočno. Takrat rastline vsebujejo največ učinkovin. Po dalj časa trajajočem dežju z
nabiranjem počakamo vsaj dva dni. Mesta nabiranja morajo biti neonesnažena, dovolj
oddaljena od cestnih robov, tovarn, škropljenih njiv in sprehajališč. Nikoli pa ne smemo
nabirati rastlin, ki rastejo v zavarovanih območjih (npr. Triglavski narodni park, Notranjski
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
5
regijski park in Krajinski park Kolpa). Da rastlin ne zmečkamo, jih nabiramo z ostrim
nožem ali škarjami, polagamo pa jih v pleteno košaro. Da ne pride do zastrupitve, pa vedno
nabiramo le tiste rastline, ki jih res dobro poznamo. Pri tem si lahko pomagamo z risbami,
s fotografijami, botaničnim ključem ali poznavalcem rastlin. Naberemo samo toliko rastlin
oz. rastlinskih delov, kolikor jih potrebujemo. Vsaj tretjino pa jih moramo pustiti, da lahko
znova zrastejo. Nabiramo nepoškodovane in zdrave, ravno odprte cvetove, popolnoma
razvite liste in zrele plodove. Korenine in druge podzemne dele izkopavamo jeseni ali
spomladi. Če je le možno, rastlin ne peremo. Seveda pa moramo temeljito očistiti prst s
podzemnih delov rastline (Stumpf, 2014 in Toplak Galle, 2015).
2.5 PRIPRAVA DOMAČEGA ZELIŠČNEGA LIKERJA
Likerji so alkoholne pijače z več kot 15 vol. % alkohola, vsebujejo pa vsaj 100 g sladkorja
na liter. Vrsta likerja je odvisna od prevladujoče surovine, v našem primeru so to zdravilne
rastline. Za pripravo zeliščnega likerja potrebujemo vodo, alkohol, izbrane zdravilne
rastline in sladkor (Keršek in Savković, 2013).
2.5.1 Izbira topila
Najprej v čisto stekleno posodo s širokim vratom damo topilo, v katerem bomo macerirali
(namakali) izbrane zdravilne rastline. Posodo nato dobro zapremo, da topilo ne izhlapeva.
Najprimernejše topilo je vodna raztopina alkohola (etanola) (Keršek, 2009 in Keršek in
Savković, 2013). »Maceracija temelji na plazmolizi – prizadevanju topila, da bi prodrlo v
celice rastlin, v katerih je večja koncentracija topljivih snovi. Topljive snovi počasi
prehajajo v topilo, vse dokler se ne izenači koncentracija snovi v topilu in v rastlinskih
celicah. Tako dobimo macerat, obogaten z aktivnimi snovmi rastlin.« (Keršek, 2009, str.
26) Zelo pomembna je kakovost vode, zato namesto navadne vode priporočajo destilirano,
ki je čistejša (stane približno 0,5 €/L). Na tržišču ni alkohola brez vonja, zato moramo
uporabiti tisto, kar je na voljo v trgovini ali lekarni. To je rafiniran 96 vol. % alkohol (stane
približno 25 €/L). Če ta alkohol redčimo z vodo, lahko dobimo katero koli koncentracijo
alkohola želimo. Dober nadomestek rafiniranega 96 vol. % alkohola so domača žganja
(npr. vinsko žganje, grozdno žganje, tropinovec, jabolčno žganje in figovo žganje).
Količino alkohola v domačih žganjih lahko izmerimo z alkoholmetrom (Keršek in
Savković, 2013).
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
6
2.5.2 Dodajanje izbranih zdravilnih rastlin v topilo
Izbrane zdravilne rastline damo v topilo takoj, ko smo jih nabrali. Pred tem jih po potrebi
še očistimo in razrežemo. Za zeliščne likerje najpogosteje vzamemo en del izbranih
zdravilnih rastlin in pet delov topila. Pomagamo si z elektronsko tehtnico s točnostjo na 1
g. Posodo s topilom in izbranimi zdravilnimi rastlinami postavimo na toplo temno mesto.
Tam naj stoji med celotno maceracijo – do dva tedna po dodatku zadnje rastline. Toplota je
nujno potrebna, da sestavine iz rastlin lažje in hitreje preidejo v topilo. Tema pa prepreči,
da bi pripravek spremenil barvo. Topilo in izbrane zdravilne rastline med maceracijo
večkrat premešamo z leseno kuhalnico (Keršek, 2009 in Keršek in Savković, 2013).
2.5.3 Filtriranje pripravka in dodajanje sladkorja
Po končani maceraciji pripravek precedimo z navadnim cedilom, bombažno plenico ali
kavnim filtrom (predhodno ga navlažimo z vodo). Ostanek dobro ožmemo in damo na
kompost. Nato dodamo vsaj 100 g sladkorja na liter pripravka. Dodamo ga v obliki
karameliziranega sladkorja, ko je ta še topel. Ko se liker ohladi, ga prelijemo (lahko še
enkrat skozi cedilo) v temne steklenice. Te potem dobro zapremo ter označimo z imenom
in datumom. Shranimo jih v hladnem in temnem prostoru. Likerji so tako obstojni več let
(Keršek in Savković, 2013 in Stumpf, 2014).
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
7
3 MATERIAL IN METODE
3.1 IZBOR VRST
Naš izbor ne obsega vseh rastlinskih vrst, ki jih ljudje uporabljajo za pripravo domačih
zeliščnih likerjev. Pri izbiri smo upoštevali več kriterijev:
• rastlinska vrsta raste v Sloveniji,
• rastlinska vrsta je varna za uporabo,
• rastlinska vrsta ni ogrožena oz. zavarovana.
Najprej smo na list papirja napisali vsa poimenovanja rastlinskih rodov oz. vrst, ki so
vključene v recepte za domače zeliščne likerje. Nato smo jih glede na rod prepisali v drugi
stolpec Preglednice 1. S pomočjo Male flore Slovenije (Martinčič idr., 2007) smo v tretji
stolpec napisali latinsko in slovensko ime posameznega rodu ter število vrst. V četrti
stolpec smo za posamezni rod iz Pravilnika o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008) prepisali
latinsko in slovensko ime vrste ter pripadajočo kategorijo. V peti stolpec smo za posamezni
rod iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (2002) in
Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (2004) prepisali latinsko in
slovensko ime vrste ter pripadajočo kategorijo oz. oznako. V zadnji stolpec Preglednice 1
smo napisali latinsko in slovensko ime rastlinskega rodu oz. vrste, ki ustrezajo prvima
dvema kriterijema. Napisane so tudi nekatere zavarovane oz. ogrožene rastlinske vrste,
toda pri teh je dodana opomba »Ne nabiramo v naravi«.
3.2 OPIS IZBRANIH VRST
Izbrane rastlinske rodove oz. vrste nabiramo samo v primeru, da jih res dobro poznamo.
Drugače se lahko naš domači projekt konča z zastrupitvijo ali v najhujšem primeru s
smrtjo. Torej če rastlinske vrste dobro poznamo, ne potrebujemo izčrpnih opisov njihovega
videza, ampak nam za nabiranje bolj koristijo podatki o tem, kdaj določena rastlinska vrsta
cveti, kje raste ter kateri deli so uporabni oz. katere dele nabiramo.
Najprej smo imena izbranih rastlinskih rodov oz. vrst iz zadnjega stolpca Preglednice 1
prepisali v drugi stolpec Preglednice 2 oz. Preglednice 3. V tretji stolpec smo napisali, kdaj
posamezna rastlinska vrsta cveti. V četrti stolpec smo napisali, kje posamezna rastlinska
vrsta raste. V zadnji stolpec Preglednice 2 oz. Preglednice 3 pa smo napisali, kateri deli
posamezne rastlinske vrste so uporabni. Pomagali smo si s knjigo Zdravilne rastline –
vodnik (Schönfelder, 2010) in Malo floro Slovenije (Martinčič idr., 2007).
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
8
3.3 PRIPOROČILA ZA IZDELAVO ZELIŠČNIH LIKERJEV
S pomočjo prebrane literature in lastnih izkušenj smo napisali odgovore oz. priporočila na
tri po našem mnenju najpogostejša vprašanja, ki se porajajo ob izdelavi domačih zeliščnih
likerjev. Ta vprašanja se glasijo:
• Kako dobimo topilo z želeno koncentracijo alkohola?
• Kolikšno maso rastlin določene vrste damo v topilo?
• Kako karameliziramo sladkor?
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
9
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
4.1 IZBOR VRST
Rastlinski rodovi oz. vrste so v Preglednici 1 razporejeni po abecedi, glede na latinsko ime.
Skupno število rodov je 62. V Malo floro Slovenije (Martinčič idr., 2007) so vključene
rastlinske vrste, ki jih lahko naberemo v Sloveniji. Rastejo prosto v naravi ali pa so gojene.
Izmed vseh rastlinskih vrst, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje, samo dve
nista navedeni v Mali flori Slovenije (Martinčič idr., 2007). To sta artičoka (zaporedna
številka 18) in ameriški slamnik (zaporedna številka 19). Toda tudi ti dve lahko gojimo na
svojih vrtovih ali njivah. V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008) so vse
rastlinske vrste razvrščene ali v kategorijo H (ob dozorelosti jih lahko uporabljamo za
prehrano) ali pa v kategorijo Z (v naravni ali predelani obliki jih uporabljamo za
preprečevanje bolezni). Izmed vseh rastlinskih vrst, ki so vključene v recepte za domače
zeliščne likerje, jih 5 navaja Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v
rdeči seznam (2002). To so navadna arnika ali brdnja (zaporedna številka 9), rumeni svišč
ali košutnik (zaporedna številka 24), golostebelni sladki koren (zaporedna številka 25),
črno grozdičje (zaporedna številka 45) in žajbelj (zaporedna številka 51). Tri vrste navaja
Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (2004). To so navadna arnika
(zaporedna številka 9), košutnik (zaporedna številka 24) in hermelika (zaporedna številka
53). Uporabimo jih lahko, če so gojene, v naravi pa jih ne smemo nabirati. V Preglednici 2
oz. Preglednici 3 so njihova rastišča označena kot »Nabiramo samo gojene«.
Določitev izbranih rastlinskih rodov oz. vrst, napisanih v zadnjem stolpcu Preglednice 1, ni
bila težka. Nekaj pomislekov smo imeli le pri plahtici (zaporedna številka 5), pelinu
(zaporedna številka 10), jagodnjaku (zaporedna številka 22), jegliču (zaporedna številka
42), detelji (zaporedna številka 57) in vijolici (zaporedna številka 62). V Pravilniku o
razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008) je izmed plahtic omenjena samo navadna plahtica. Rod
Alchemilla sodi med najtežavnejše rodove v evropski flori in pri določanju vrste povzroča
težave tudi najbolj izkušenim botanikom. Zaradi težke prepoznavnosti navadne plahtice
smo v končni izbor uvrstili kar celoten rod plahtica. V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih
rastlin (2008) so omenjene vse vrste pelina, toda v končni izbor smo jih uvrstili le 5. Ostale
so ogrožene oz. zavarovane ali pa jih zaradi težke dostopnosti ali prepoznavnosti ljudje ne
nabirajo. Opozoriti moramo na planinski pelin (Achillea clavenae L.), ki ga ljudje nabirajo
kot pelin, v resnici pa spada v rod rman. V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008)
je izmed jagodnjakov omenjen samo navadni jagodnjak. Toda poleg tega smo v končni
izbor dodali tudi muškatni jagodnjak, ki je enako uporaben. V Pravilniku o razvrstitvi
zdravilnih rastlin (2008) so omenjene vse vrste jegliča, toda v končni izbor smo uvrstili le
tri. Ostale so ogrožene oz. zavarovane ali pa jih zaradi težke dostopnosti ali prepoznavnosti
ljudje ne nabirajo. V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008) je izmed detelj
omenjena samo črna detelja. V receptih za zeliščne likerje ljudje omenjajo samo belo
deteljo, toda v Mali flori Slovenije (Martinčič idr., 2007) ni nobene rastlinske vrste s
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
10
takšnim imenom. V končni izbor smo zato dali plazečo deteljo, ki ji pravijo tudi bela
detelja. V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008) so izmed vijolic omenjene samo
dišeča vijolica in divja vijolica. V končni izbor smo poleg teh dveh dodali tudi njivsko
vijolico, saj ji nekateri rečejo divja mačeha, kar je tudi drugo ime za divjo vijolico.
V receptih za domače zeliščne likerje je kar nekaj rastlinskih vrst poimenovanih dvoumno
ali pa se njihovo ime ne ujema s tistim v Mali flori Slovenije (Martinčič idr., 2007). Pri
imenu »kostanj« ne vemo, ali gre za divji kostanj (zaporedna številka 3) ali za pravi
kostanj (zaporedna številka 14). Slez je poimenovan ajbiš ali ajbiž (zaporedna številka 6),
kumina je kimelj (zaporedna številka 13), navadni jagodnjak je gozdna jagoda (zaporedna
številka 22), dišeča lakota je dišeča perla (zaporedna številka 23), prava lakota je rumena
lakota (zaporedna številka 23), rumeni svišč ali košutnik je encijan (zaporedna številka 24).
Šentjanževki rečejo tudi šentjanževe rože (zaporedna številka 26). Navadna melisa je
poimenovana tudi vrtna melisa (zaporedna številka 32), koromaču pa rečejo tudi janež,
vrtni janež ali sladki janež (zaporedna številka 37). Ozkolistni trpotec je poimenovan
suličasti trpotec (zaporedna številka 39), veliki trpotec je okrogli trpotec ali širokolistni
trpotec (zaporedna številka 39), črno grozdičje je črni ribez (zaporedna številka 45),
robinija je akacija (zaporedna številka 46), šipek je mnogocvetna vrtnica (zaporedna
številka 47), timijan ali vrtna materina dušica je vrtni timijan (zaporedna številka 55), bela
detelja je plazeča detelja (zaporedna številka 57), divja mačeha pa je divja vijolica ali
njivska vijolica (zaporedna številka 62).
Opomba za peti stolpec: Če je rastlinska vrsta zavarovana, je njeno ime označeno z
zvezdico. Dodana je lahko tudi oznaka, ki je napisana v oklepaju. Primer: navadna arnika
ali brdnja = * (C,O).
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
11
Preglednica 1: Izbrani rastlinski rodovi oz. vrste, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje
Zap.
št.
Poimenovanja
rastlinskih
rodov oz. vrst,
ki so vključene
v recepte za
domače
zeliščne likerje
Latinsko in
slovensko ime
rodov ter število
vrst iz Male
flore Slovenije
(Martinčič idr.,
2007)
Latinsko in
slovensko ime vrst
ter kategorija iz
Pravilnika o
razvrstitvi zdravilnih
rastlin (2008)
Latinsko in
slovensko ime vrst
ter kategorija oz.
oznaka iz Pravilnika
o uvrstitvi ogroženih
rastlinskih in
živalskih vrst v rdeči
seznam (2002) in
Uredbe o
zavarovanih prosto
živečih rastlinskih
vrstah (2004)
Latinsko in
slovensko ime
izbranih
rastlinskih
rodov oz. vrst
1 rman, navadni
rman
Rod: rman –
Achillea L.
Število vrst: 12
vrste rmana (H)
Achillea spp. /
rman
Achillea L.
2 kolmež
Rod: kolmež –
Acorus L.
Število vrst: 1
pravi kolmež (Z)
Acorus calamus L. /
pravi kolmež
Acorus calamus
L.
3
kostanj, divji
kostanj, navadni
divji kostanj
Rod: divji
kostanj –
Aesculus L.
Število vrst: 1
navadni divji kostanj
(Z)
Aesculus
hippocastanum L.
/
navadni divji
kostanj
Aesculus
hippocastanum
L.
4 repik
Rod: repik –
Agrimonia L.
Število vrst: 2
vrste repika (H)
Agrimonia spp.
vitki repik (V)
Agrimonia procera
Wallr.
navadni repik
Agrimonia
eupatoria L.
5 plahtica
Rod: plahtica –
Alchemilla L.
Število vrst: 30
navadna plahtica (H)
Alchemilla
xanthochlora
Rothm.
/ plahtica
Alchemilla L.
6
ajbiš, ajbiž,
slez, navadni
slez
Rod: slez –
Althaea L.
Število vrst: 4
vrste sleza (H)
Althaea spp. /
slez
Althaea L.
7 koper
Rod: koper –
Anethum L.
Število vrst: 1
navadni koper (H)
Anethum graveolens
L.
/
navadni koper
Anethum
graveolens L.
8 pravi ranjak
Rod: ranjak –
Anthyllis L.
Število vrst: 2
pravi ranjak (H)
Anthyllis vulneraria
L.
/
pravi ranjak
Anthyllis
vulneraria L.
9 arnika
Rod: arnika –
Arnica L.
Število vrst: 1
navadna arnika,
brdnja (Z)
Arnica montana L.
navadna arnika,
brdnja (V), * (C, O)
Arnica montana L.
Ne nabiramo v
naravi
navadna arnika,
brdnja
Arnica montana
L.
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
12
… nadaljevanje Preglednice 1
Zap.
št.
Recepti za
domače zeliščne
likerje
Mala flora
Slovenije
Razvrstitev
zdravilnih rastlin
Ogrožene in
zavarovane
rastlinske vrste
Izbrani
rastlinski rodovi
oz. vrste
10 pelin, navadni
pelin, pehtran
Rod: pelin –
Artemisia L.
Število vrst: 14
vrste pelina (brez
pehtrana) (Z)
Artemisia spp. (brez
Artemisia
dracunculus L)
pehtran (H)
Artemisia
dracunculus L.
beli pelin (K)
Artemisia alba Turra
črnikasti pelin (V)
Artemisia atrata
Lam.
modrikasti pelin (V)
Artemisia
caerulescens L.
klasnati pelin (R), *
Artemisia genipi
Weber in Stechm.
bleščeči pelin (R)
Artemisia nitida
Bertol.
poljski pelin *
Artemisia
campestris L.
pravi pelin
Artemisia
absinthum L.
enoletni pelin
Artemisia
annua L.
Verlotov pelin
Artemisia
verlotiorum
Lamotte
pehtran
Artemisia
dracunculus L.
planinski pelin
Achillea
clavenae L.
11
marjetica,
navadna
marjetica
Rod: marjetica
– Bellis L.
Število vrst: 2
navadna marjetica
(H)
Bellis perennis L.
/
navadna
marjetica
Bellis perennis
L.
12 ognjič, vrtni
ognjič
Rod: ognjič –
Calendula L.
Število vrst: 2
vrtni ognjič (H)
Calendula
officinalis L.
/
vrtni ognjič
Calendula
officinalis L.
13
kimelj, kumina,
navadna
kumina
Rod: kumina –
Carum L.
Število vrst: 1
navadna kumina (H)
Carum carvi L. /
navadna
kumina
Carum carvi L.
14 kostanj, pravi
kostanj
Rod: pravi
kostanj –
Castanea Mill.
Število vrst: 1
evropski pravi
kostanj (H)
Castanea sativa
Mill.
/
evropski pravi
kostanj
Castanea sativa
Mill.
15
tavžentroža,
navadna
tavžentroža
Rod:
tavžentroža –
Centaurium
Hill.
Število vrst: 4
vrste tavžentrože
(H)
Centaurium spp.
klasnata tavžentroža
(E)
Centaurium
spicatum (L.)
Fritsch.
ozkocvetna
tavžentroža (E)
Centaurium
tenuiflorum
(Hoffmanns. &
Link) Fritsch.
navadna
tavžentroža
Centaurium
erythraea Rafn.
zala tavžentroža
Centaurium
pulchellum
(Swartz) Druce
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
13
… nadaljevanje Preglednice 1
Zap.
št.
Recepti za
domače zeliščne
likerje
Mala flora
Slovenije
Razvrstitev
zdravilnih rastlin
Ogrožene in
zavarovane
rastlinske vrste
Izbrani
rastlinski rodovi
oz. vrste
16 kamilica, prava
kamilica
Rod: kamilica –
Chamomilla S.
F. Gray
Število vrst: 2
prava kamilica (H)
Chamomilla recutita
(L.) Rauschert
/
prava kamilica
Chamomilla
recutita (L.)
Rauschert
17 glog
Rod: glog –
Crataegus L.
Število vrst: 6
vrste gloga (Z)
Crataegus spp. /
glog
Crataegus L.
18 artičoka / artičoka (H)
Cynara scolymus L. /
artičoka
Cynara
scolymus L.
19 ameriški
slamnik /
vrste ehinaceje (H)
Echinacea spp. /
ehinaceja
Echinacea
Moench
20 njivska preslica
Rod: preslica –
Equisetum L.
Število vrst: 9
njivska preslica (H)
Equisetum arvense
L.
vodna preslica (V)
Equisetum fluviatile
L.
travniška preslica
(R)
Equisetum pratense
Ehrh.
razrasla preslica (V)
Equisetum
ramosissimum Desf.
pisana preslica (V)
Equisetum
variegatum
Schleich.
njivska preslica
Equisetum
arvense L.
21 komarček
Rod: komarček
– Foeniculum
Mill.
Število vrst: 2
navadni komarček
(H)
Foeniculum vulgare
Mill.
/
navadni
komarček
Foeniculum
vulgare Mill.
22
gozdna jagoda,
navadni
jagodnjak
Rod: jagodnjak
– Fragaria L.
Število vrst: 3
navadni jagodnjak
(H)
Fragaria vesca L.
zeleni jagodnjak (V)
Fragaria viridis
Duchesne
navadni
jagodnjak
Fragaria vesca
L.
muškatni
jagodnjak
Fragaria
moschata
Duchesne
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
14
… nadaljevanje Preglednice 1
Zap.
št.
Recepti za
domače
zeliščne likerje
Mala flora
Slovenije
Razvrstitev
zdravilnih rastlin
Ogrožene in
zavarovane
rastlinske vrste
Izbrani
rastlinski rodovi
oz. vrste
23
lakota, prava
lakota, dišeča
perla, rumena
lakota
Rod: lakota –
Galium L.
Število vrst: 29
vrste lakote (H)
Galium spp.
avstrijska lakota (R)
Galium austriacum
Jacq.
sinjezelena lakota
(K)
Galium glaucum L.
broščeva lakota (R)
Galium rubioides L.
prava lakota
Galium verum
L.
dišeča lakota
Galium
odoratum (L.)
Scop.
24 košutnik,
encijan
Rod: svišč –
Gentiana L.
Število vrst: 14
vrste svišča (H)
Gentiana spp.
Kochov svišč (E), *
Gentiana acaulis L.
Clusijev svišč (O1),
*
Gentiana clusii Perr.
& Song.
Froelichov svišč
(O1), *
Gentiana froelichii
Jan ex Reichenb.
rumeni svišč,
košutnik (V), * (C)
Gentiana lutea L.
panonski svišč (O1),
*
Gentiana pannonica
Scopoli
močvirski svišč *
Gentiana
pneumonanthe L.
Ne nabiramo v
naravi
rumeni svišč,
košutnik
Gentiana lutea
L.
25 sladki koren
Rod: sladki
koren –
Glycyrrhiza L.
Število vrst: 1
golostebelni sladki
koren (H)
Glycyrrhiza glabra
L.
golostebelni sladki
koren (K)
Glycyrrhiza glabra
L.
Ne nabiramo v
naravi
golostebelni
sladki koren
Glycyrrhiza
glabra L.
26
šentjanževka,
šentjanževe
rože
Rod: krčnica –
Hypericum L.
Število vrst: 11
šentjanževka (Z)
Hypericum
perforatum L.
brkata krčnica (K)
Hypericum
barbatum Jacq.
Richerjeva krčnica
(R)
Hypericum richeri
Vill.
šentjanževka
Hypericum
perforatum L.
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
15
… nadaljevanje Preglednice 1
Zap.
št.
Recepti za
domače
zeliščne likerje
Mala flora
Slovenije
Razvrstitev
zdravilnih rastlin
Ogrožene in
zavarovane
rastlinske vrste
Izbrani
rastlinski rodovi
oz. vrste
27 oreh, navadni
oreh
Rod: oreh –
Juglans L.
Število vrst: 2
navadni oreh (H)
Juglans regia L. /
navadni oreh
Juglans regia
L.
28 brin, navadni
brin
Rod: brin –
Juniperus L.
Število vrst: 4
navadni brin (Z)
Juniperus communis
L.
smrdljivi brin (ZR)
Juniperus sabina L.
rdečeplodni brin (R)
Juniperus oxycedrus
L.
smrdljivi brin (R)
Juniperus sabina L.
navadni brin
Juniperus
communis L.
29 bela mrtva
kopriva
Rod: mrtva
kopriva –
Lamium L.
Število vrst: 6
bela mrtva kopriva
(H)
Lamium album L.
deljenolistna mrtva
kopriva (K)
Lamium hybridum
Vill.
bela mrtva
kopriva
Lamium album
L.
30 sivka
Rod: sivka –
Lavandula L.
Število vrst: 1
prava sivka (H)
Lavandula
angustifolia Mill.
/
prava sivka
Lavandula
angustifolia
Mill.
31 slezenovec
Rod:
slezenovec –
Malva L.
Število vrst: 7
vrste slezenovca (H)
Malva spp.
gozdni slezenovec
(K)
Malva sylvestris L.
primorski
slezenovec (K)
Malva nicaeensis
All.
drobnocvetni
slezenovec (R)
Malva pusilla Sm.
ostrolistni
slezenovec
Malva alcea L.
muškatni
slezenovec
Malva
moschata L.
mavretanski
slezenovec
Malva
mauritiana L.
navadni
slezenovec
Malva neglecta
Wallr.
32
melisa, vrtna
melisa, navadna
melisa, navadna
vrtna melisa
Rod: melisa –
Melissa L.
Število vrst: 1
navadna melisa (H)
Melissa officinalis
L.
/
navadna melisa
Melissa
officinalis L.
33 meta, poprova
meta
Rod: meta –
Mentha L.
Število vrst: 16
vrste mete (H)
Mentha spp. /
meta
Mentha L.
34 bazilika
Rod: bazilika –
Ocimum L.
Število vrst: 1
navadna bazilika (H)
Ocimum basilicum
L.
/
navadna
bazilika
Ocimum
basilicum L.
35
majaron, dobra
misel, navadna
dobra misel
Rod: dobra
misel, majaron
– Origanum L.
Število vrst: 2
vrste dobre misli,
majarona (H)
Origanum spp.
/
dobra misel,
majaron
Origanum L.
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
16
… nadaljevanje Preglednice 1
Zap.
št.
Recepti za
domače
zeliščne likerje
Mala flora
Slovenije
Razvrstitev
zdravilnih rastlin
Ogrožene in
zavarovane
rastlinske vrste
Izbrani
rastlinski rodovi
oz. vrste
36 smreka,
navadna smreka
Rod: smreka –
Picea A. Dietr.
Število vrst: 4
navadna smreka (H)
Picea abies (L.)
Karsten
/
navadna smreka
Picea abies (L.)
Karsten
37
janež, vrtni
janež, sladki
janež, vrtni
sladki janež,
koromač
Rod: bedrenec –
Pimpinella L.
Število vrst: 4
vrste bedrenca (H)
Pimpinella spp. /
koromač
Pimpinella
anisum L.
38 bor
Rod: bor –
Pinus L.
Število vrst: 8
vrste bora (H)
Prunus spp. /
bor
Pinus L.
39
suličasti trpotec,
ozkolistni
trpotec,
ozkolistni
suličasti trpotec,
okrogli trpotec,
širokolistni
trpotec, veliki
trpotec, trpotec
Rod: trpotec –
Plantago L.
Število vrst: 11
vrste trpotcev (H)
Plantago spp.
Cornutijev trpotec
(V)
Plantago cornuti
Gouan
deljenolistni trpotec
(V)
Plantago coronopus
L.
indijski trpotec (K)
Plantago arenaria
Waldst. & Kit.
ozkolistni
trpotec
Plantago
lanceolata L.
veliki trpotec
Plantago major
L.
40 ptičja dresen
Rod: dresen –
Polygonum L.
(incl. Persicaria
Mill.)
Število vrst: 14
vrste dresni (H)
Polygonum spp.
vodna dresen (V)
Polygonum
amphibium L.
kitaibelova dresen
(Ex?)
Polygonum bellardii
All.
obmorska dresen
(Ex?)
Polygonum
maritimum L.
ptičja dresen
Polygonum
aviculare L. s.
str.
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
17
… nadaljevanje Preglednice 1
Zap.
št.
Recepti za
domače
zeliščne likerje
Mala flora
Slovenije
Razvrstitev
zdravilnih rastlin
Ogrožene in
zavarovane
rastlinske vrste
Izbrani
rastlinski rodovi
oz. vrste
41 srčna moč
Rod:
petoprstnik –
Potentilla L.
Število vrst: 27
srčna moč (H)
Potentilla erecta
(L.) Raeusch.
gosji petoprstnik (H)
Potentilla anserina
L.
norveški petoprstnik
(R)
Potentilla norvegica
L.
močvirski
petoprstnik (V)
Potentilla palustris
(L.) Scop.
jalovi petoprstnik
(K)
Potentilla sterilis
(L.) Garcke
polegli petoprstnik
(V)
Potentilla supina L.
srčna moč
Potentilla
erecta (L.)
Raeusch.
42 trobentica,
navadni jeglič
Rod: jeglič –
Primula L.
Število vrst: 10
vrste jegliča (H)
Primula spp.
avrikelj (O1), *
Primula auricula L.
kranjski jeglič (O1),
*
Primula carniolica
Jacq.
moknati jeglič (V)
Primula farinosa L.
najmanjši jeglič (R)
Primula minima L.
kuštravi jeglič (R)
Primula villosa
Wulfen
idrijski jeglič,
dražestni jeglič (V),
*
Primula × venusta
Host
navadni jeglič,
trobentica
Primula
vulgaris
Hudson.
visoki jeglič
Primula elatior
(L.) Hill.
pomladanski
jeglič, šmigovec
Primula veris
L.
43 črni trn
Rod: sliva -
Prunus L.
Število vrst: 13
vrste slive (H)
Prunus spp. /
črni trn
Prunus spinosa
L.
44 pljučnik
Rod: pljučnik –
Pulmonaria L.
Število vrst: 7
navadni pljučnik (Z)
Pulmonaria
officinalis L.
dacijski pljučnik (R)
Pulmonaria dacica
Simonk.
navadni
pljučnik
Pulmonaria
officinalis L.
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
18
… nadaljevanje Preglednice 1
Zap.
št.
Recepti za
domače
zeliščne likerje
Mala flora
Slovenije
Razvrstitev
zdravilnih rastlin
Ogrožene in
zavarovane
rastlinske vrste
Izbrani
rastlinski rodovi
oz. vrste
45 črni ribez
Rod: kosmulja,
grozdičje –
Ribes L.
Število vrst: 5
črni grozdičje (H)
Ribes nigrum L.
črno grozdičje (R)
Ribes nigrum L.
Ne nabiramo v
naravi
črno grozdičje
Ribes nigrum L.
46 akacija, robinija
Rod: robinija –
Robinia L.
Število vrst: 1
navadna robinija (Z)
Robinia
pseudacacia L.
/
navadna
robinija
Robinia
pseudacacia L.
47
šipek,
mnogocvetna
vrtnica
Rod: šipek –
Rosa L.
Število vrst: 22
vrste šipka (H)
Rosa spp. /
šipek
Rosa L.
48
rožmarin,
navadni
rožmarin
Rod: rožmarin –
Rosmarinus L.
Število vrst: 1
navadni rožmarin
(H)
Rosmarinus
officinalis L.
/
navadni
rožmarin
Rosmarinus
officinalis L.
49 robida, malina,
malinjak
Rod: robida –
Rubus L.
Število vrst: 41
vrste robide (H)
Rubus spp. /
robida
Rubus L.
50 vinska rutica
Rod: rutica –
Ruta L.
Število vrst: 3
vinska rutica (Z)
Ruta graveolens L. /
vinska rutica
Ruta graveolens
L.
51 žajbelj
Rod: kadulja –
Salvia L.
Število vrst: 8
žajbelj (vodni
izvlečki, začimba)
(H)
Salvia officinalis L.
žajbelj (etanolni
izvlečki) (Z)
Salvia officinalis L.
žajbelj (R)
Salvia officinalis L.
muškatna kadulja
(K)
Salvia sclarea L.
pritajena kadulja (K)
Salvia verbenaca L.
Ne nabiramo v
naravi
žajbelj
Salvia
officinalis L.
52 bezeg, črni
bezeg
Rod: bezeg –
Sambucus L.
Število vrst: 3
vrste bezga (brez
črnega bezga) (Z)
Sambucus spp. (brez
Sambucus nigra L.)
črni bezeg (H)
Sambucus nigra L.
/
črni bezeg
Sambucus nigra
L.
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
19
… nadaljevanje Preglednice 1
Zap.
št.
Recepti za
domače
zeliščne likerje
Mala flora
Slovenije
Razvrstitev
zdravilnih rastlin
Ogrožene in
zavarovane
rastlinske vrste
Izbrani
rastlinski rodovi
oz. vrste
53 hermelika
Rod: homulica
– Sedum L.
Število vrst: 14
vrste homulice (Z)
Sedum spp.
planinska homulica
(K)
Sedum alpestre Vill.
enoletna homulica
(K)
Sedum annuum L.
žlezastodlakava
homulica (K)
Sedum villosum L.
hermelika *
Sedum maximum L.
Hoffm.
Ne nabiramo v
naravi
hermelika
Sedum
maximum L.
Hoffm.
54 regrat
Rod: regrat –
Taraxacum
Weber
Število vrst: 6
navadni regrat (H)
Taraxacum
officinale agg.
/
navadni regrat
Taraxacum
officinale agg.
55
materina dušica,
timijan, vrtni
timijan
Rod: materina
dušica, timijan
– Thymus L.
Število vrst: 5
vrste materine
dušice, timijana (H)
Thymus spp.
balkanska materina
dušica (R)
Thymus balcanus
Borb.
materina dušica,
timijan
Thymus L.
BREZ:
balkanska
materina dušica
Thymus
balcanus Borb.
56 lipa, navadna
lipa
Rod: lipa –
Tilia L.
Število vrst: 2
vrste lipe (H)
Tilia spp. /
lipa
Tilia L.
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
20
… nadaljevanje Preglednice 1
Zap.
št.
Recepti za
domače
zeliščne likerje
Mala flora
Slovenije
Razvrstitev
zdravilnih rastlin
Ogrožene in
zavarovane
rastlinske vrste
Izbrani
rastlinski rodovi
oz. vrste
57 bela detelja
Rod: detelja –
Trifolium L.
Število vrst: 38
črna detelja (H)
Trifolium pratense
L.
Cherlerova detelja
(Ex)
Trifolium cherleri L.
kljukastoplodna
detelja (K)
Trifolium
lappaceum L.
panonska detelja (R)
Trifolium
pannonicum Jacq.
zasukanocvetna
detelja (E)
Trifolium
resupinatum L.
rjava detelja (R)
Trifolium spadiceum
L.
obmorska detelja
(K)
Trifolium
squamosum L.
nasršena detelja (K)
Trifolium
squarrosum L.
zvezdasta detelja
(Ex)
Trifolium stellatum
L.
progasta detelja (K)
Trifoliumstriatum L.
podzemna detelja
(Ex)
Trifolium
subterraneum L.
Thalova detelja (R)
Trifolium thalii Vill.
plazeča detelja
Trifolium
repens L.
58 lapuh, navadni
lapuh
Rod: lapuh -
Tussilago L.
Število vrst: 1
navadni lapuh (Z)
Tussilago farfara L. /
navadni lapuh
Tussilago
farfara L.
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
21
… nadaljevanje Preglednice 1
Zap.
št.
Recepti za
domače
zeliščne likerje
Mala flora
Slovenije
Razvrstitev
zdravilnih rastlin
Ogrožene in
zavarovane
rastlinske vrste
Izbrani
rastlinski rodovi
oz. vrste
59 borovnica
Rod: vakcinij –
Vaccinium L.
Število vrst: 4
borovnica, črnica
(H)
Vaccinium myrtillus
L.
brusnica (H)
Vaccinium vitis-
idaea L.
barjanska kopišnica
(V)
Vaccinium
uliginosum L.
borovnica,
črnica
Vaccinium
myrtillus L.
60 lučnik
Rod: lučnik –
Verbascum L.
Število vrst: 13
vrste lučnika (H)
Verbascum spp.
usločenolistni lučnik
(R)
Verbascum
sinuatum L.
krasni lučnik (K)
Verbascum
speciosum Schrader
lučnik
Verbascum L.
BREZ:
usločenolistni
lučnik
Verbascum
sinuatum L.
krasni lučnik
Verbascum
speciosum
Schrader
61 sporiš
Rod: sporiš –
Verbena L.
Število vrst: 1
navadni sporiš (H)
Verbena officinalis
L.
/
navadni sporiš
Verbena
officinalis L.
62
vijolica, dišeča
vijolica, divja
mačeha
Rod: vijolica –
Viola L.
Število vrst: 23
dišeča vijolica (Z)
Viola odorata L.
divja vijolica (H)
Viola tricolor L.
visoka vijolica (V)
Viola elatior Fr.
močvirska vijolica
(E)
Viola palustris L.
pirenejska vijolica
(R)
Viola pyrenaica
Ramond ex DC.
barjanska vijolica
(V)
Viola uliginosa
Besser
Zoisova vijolica (R)
Viola zoysii Wulfen
dišeča vijolica
Viola odorata
L.
divja vijolica
Viola tricolor
L.
njivska vijolica
Viola arvensis
Murray
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
22
4.2 OPISI IZBRANIH VRST
Rastlinski rodovi oz. vrste so v Preglednici 2 in Preglednici 3 razporejene po času cvetenja,
od februarja do novembra. Rastline nabiramo pozno dopoldne, v suhem vremenu. Pri
iskanju določene rastlinske vrste nam pomaga podatek o njenem rastišču. Mesta nabiranja
ne smejo biti onesnažena in zavarovana. Dobro je, da si zapišemo točen kraj nabiranja, saj
bomo tako posamezno rastlino v bodoče hitreje našli. Kateri del določene rastlinske vrste
naberemo, pa nam pove podatek o uporabnem delu. Nabiramo ravno odprte cvetove,
popolnoma razvite liste in zrele plodove. Podzemne dele izkopavamo jeseni ali spomladi.
Da kakšnega dela ne pozabimo nabrati ali pa da kakšnega po pomoti ne naberemo večkrat,
si je koristno zapisati datum nabiranja.
V Preglednici 2 so opisani rastlinski rodovi oz. vrste, ki so v pravilniku o razvrstitvi
zdravilnih rastlin (2008) razvrščene v kategorijo H. Te lahko brez skrbi naberemo sami in
jih uporabimo za pripravo domačega zeliščnega likerja.
V Preglednici 3 so opisani rastlinski rodovi oz. vrste, ki so v pravilniku o razvrstitvi
zdravilnih rastlin (2008) razvrščene v kategorijo Z. Te zdravilne rastline so uvrščene med
zdravila in so »pogojno« varne. Pogoj je, da nismo občutljivi na kakšno snov v določeni
rastlinski vrsti ali pa da določeno rastlinsko vrsto uporabimo v predelani obliki (npr. je
brez škodljivih snovi oz. vsebuje samo uporabne snovi in ima dovolj majhno vsebnost
zdravilnih snovi, da je zato neškodljiva). V takšni obliki jo lahko dobimo v lekarni.
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
23
Preglednica 2: Opis izbranih rastlinskih rodov oz. vrst, ki so v Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin
(2008) razvrščene v kategorijo H
Zap.
št.
Latinsko in slovensko ime
izbranih rastlinskih
rodov oz. vrst
Kdaj cveti Kje raste Uporabni del
1
navadni jeglič, trobentica
Primula vulgaris Hudson.
visoki jeglič
Primula elatior (L.) Hill.
pomladanski jeglič,
šmigovec
Primula veris L.
feb.–jun.
svetli gozdovi, med
grmovjem, vlažni travniki,
vlažen grušč, sestoji visokih
steblik in porasla melišča
cvet in
podzemni deli
2 navadna marjetica
Bellis perennis L. mar.–nov.
travniki, ob poteh, parkovne
zelenice in gojena nadzemni deli
3 njivska preslica
Equisetum arvense L. mar.–maj
vlažna tla (ilovnata), njive,
travniki in nasipališča nadzemni deli
4 črni trn
Prunus spinosa L. mar.–maj
gozdovi, žive meje in
kamnita prisojna pobočja cvet in plod
5 navadni rožmarin
Rosmarinus officinalis L. mar.–apr. gojena in podivjana list
6 navadni regrat
Taraxacum officinale agg. mar.–maj
travniki, ob poteh, stari
zidovi in grmišča
nadzemni deli in
podzemni deli,
pred cvetenjem
7 artičoka
Cynara scolymus L. apr.–avg. gojena list
8
prava lakota
Galium verum L.
dišeča lakota
Galium odoratum (L.) Scop.
apr–sep.
suhi travniki, svetli listnati
gozdovi (bukovi) in ob
poteh
nadzemni deli
9 navadni oreh
Juglans regia L. apr.–jun.
listnati gozdovi in
kultivirana list
10 bela mrtva kopriva
Lamium album L. apr.–jun.
gozdni robovi, visoko
steblikovje, žive meje in
poseke
nadzemni deli
11 navadna smreka
Picea abies (L.) Karsten apr.–jun.
gozdovi – samonikla le v
Alpah in na visokem krasu,
drugod sajena in drugotno
razširjena
vršički
12 bor
Pinus L. apr.–jul.
suha karbonatna rastišča,
grmišča, gozdovi, sajena v
parkih in vrtovih
vršički
13
ozkolistni trpotec
Plantago lanceolata L.
veliki trpotec
Plantago major L.
apr.–okt.
gojeni in pusti travniki, ob
poteh; peščena do glinasta,
vlažna tla, bregovi in
prodišča stoječih in počasi
tekočih voda, vlažne njive
nadzemni deli
14 črno grozdičje
Ribes nigrum L. apr.–maj Nabiramo samo gojene. list
15 črni bezeg
Sambucus nigra L. apr.–jun.
gozdovi, žive meje in v
bližini človekovih bivališč cvet
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
24
… nadaljevanje Preglednice 2
Zap.
št.
Latinsko in slovensko ime
izbranih rastlinskih
rodov oz. vrst
Kdaj cveti Kje raste Uporabni del
16
materina dušica, timijan
Thymus L.
BREZ:
balkanska materina dušica
Thymus balcanus Borb.
apr.–okt.
kamnita mesta med travo,
sončna pobočja, skalovje,
suhi travniki, ob poteh,
gozdni robovi in gojena
nadzemni deli
17 borovnica, črnica
Vaccinium myrtillus L. apr.– jul.
zakisani gozdovi, resave in
ruševje plod
18
divja vijolica
Viola tricolor L.
njivska vijolica
Viola arvensis Murray
apr.–nov.
pusti in suhi travniki,
skalnata pobočja in obdelana
tla
nadzemni deli
19 rman
Achillea L. maj–okt.
grmovnata, kamnita in
travnata pobočja; suhi in
vlažni kraji; svetli gozdovi,
gozdni robovi, poseke, njive
in stari zidovi
nadzemni deli,
brez debelejših
delov stebel
20 plahtica
Alchemilla L. maj–sep.
kamnite trate, skalne
razpoke, travniki, grušč,
pašniki, med grmovjem,
gozdni robovi, jase in
vlažna, mahovna tla
nadzemni deli,
pred in med
cvetenjem
21 pravi ranjak
Anthyllis vulneraria L. maj–avg. travniki nadzemni deli
22 navadna kumina
Carum carvi L. maj–jun. travniki in pašniki plod
23
prava kamilica
Chamomilla recutita (L.)
Rauschert
maj–sep.
gojena in podivjana;
obdelana in neobdelana tla,
ob poteh in grobljah
cvet
24
navadni jagodnjak
Fragaria vesca L.
muškatni jagodnjak
Fragaria moschata
Duchesne
maj–jun.
grmovnata, kamnita in
travnata pobočja;
svetli listnati gozdovi,
gozdni robovi in poseke
list
25
ptičja dresen
Polygonum aviculare L. s.
str.
maj–okt. sveža do zmerno suha
ruderalna in segetalna mesta nadzemni deli
26
srčna moč
Potentilla erecta (L.)
Raeusch.
maj–avg. zakisani travniki, gozdovi in
šotnata tla podzemni deli
27 šipek
Rosa L. maj–avg.
skalnata pobočja, svetli
gozdovi, med grmovjem,
pusti pašniki, ob poteh, žive
meje, gozdni robovi in suhi
travniki
cvet in plod
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
25
… nadaljevanje Preglednice 2
Zap.
št.
Latinsko in slovensko ime
izbranih rastlinskih
rodov oz. vrst
Kdaj cveti Kje raste Uporabni del
28 robida
Rubus L. maj–avg.
svetli gozdovi, gozdni
robovi, melišča, poseke,
močvirja, med grmovjem,
žive meje, staro zidovje, ob
poteh in gojena
list
29 žajbelj - vodni izvlečki
Salvia officinalis L. maj–jul. Nabiramo samo gojene. list
30 plazeča detelja
Trifolium repens L. maj–okt. travniki cvet
31
lučnik
Verbascum L.
BREZ:
usločenolistni lučnik
Verbascum sinuatum L.
krasni lučnik
Verbascum speciosum
Schrader
maj–sep.
suhi travniki, ob poteh in
jarkih, gozdni robovi,
poseke in med grmovjem
cvet
32 navadni repik
Agrimonia eupatoria L. jun.–avg.
suhi gozdovi, gozdni robovi
in travniki nadzemni deli
33 navadni koper
Anethum graveolens L. jun.–sep. kultivirana in podivjana seme
34 vrtni ognjič
Calendula officinalis L. jun.–sep. gojena in podivjana cvet
35 evropski pravi kostanj
Castanea sativa Mill. jun. gozdovi na zakisani podlagi list
36 golostebelni sladki koren
Glycyrrhiza glabra L. jun.–jul. Nabiramo samo gojene. podzemni deli
37 prava sivka
Lavandula angustifolia Mill. jun.–avg. gojena in podivjana cvet
38
ostrolistni slezenovec
Malva alcea L.
muškatni slezenovec
Malva moschata L.
mavretanski slezenovec
Malva mauritiana L.
navadni slezenovec
Malva neglecta Wallr.
jun.–okt.
suha in ruderalna mesta,
med grmovjem in ob poteh,
zanesena in naturalizirana
cvet in list
39 navadna melisa
Melissa officinalis L. jun.–sep.
poseke, gozdni robovi, suha
in ruderalna mesta, stari
zidovi in gojena
list
se nadaljuje …
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
26
… nadaljevanje Preglednice 2
Zap.
št.
Latinsko in slovensko ime
izbranih rastlinskih
rodov oz. vrst
Kdaj cveti Kje raste Uporabni del
40 meta
Mentha L. jun.–okt.
vlažni travniki in njive,
nabrežja, močvirja,
ruderalna rastišča in gojena
nadzemni deli
41 navadna bazilika
Ocimum basilicum L. jun.–sep. gojena in podivjana nadzemni deli
42 koromač
Pimpinella anisum L. jun.–sep. na vrtovih plod
43 lipa
Tilia L. jun.–jul. listnati gozdovi in sajena cvet
44 slez
Althaea L. jul.–okt.
vlažni travniki, med
grmovjem, suha pobočja,
goljave, njive, vinogradi in
ob zidovih
list in
podzemni deli
45
navadna tavžentroža
Centaurium erythraea Rafn.
zala tavžentroža
Centaurium pulchellum
(Swartz) Druce
jul.–sep. travniki, grmovje in gozdne
jase nadzemni deli
46 ehinaceja
Echinacea Moench jul.–sep. gojena
nadzemni deli in
podzemni deli
47 navadni komarček
Foeniculum vulgare Mill. jul.–okt.
kamnita kraška pobočja.
kultivirana in podivjana plod
48 rumeni svišč, košutnik
Gentiana lutea L. jul.–avg. Nabiramo samo gojene. podzemni deli
49 dobra misel, majaron
Origanum L. jul.–sep.
gozdni robovi in košenice,
melišča, suha stara prodišča
in poseke
nadzemni deli
50 navadni sporiš
Verbena officinalis L. jul.–sep.
pašniki, nabrežja, ob poteh
in po zidovih nadzemni deli
51 pehtran
Artemisia dracunculus L. avg.–sep. gojena in podivjana nadzemni deli
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
27
Preglednica 3: Opis izbranih rastlinskih rodov oz. vrst, ki so v Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin
(2008) razvrščene v kategorijo Z
Zap.
št.
Latinsko in slovensko ime
izbranih rastlinskih rodov
oz. vrst
Kdaj cveti Kje raste Uporabni del
1 navadni lapuh
Tussilago farfara L. feb.–maj
vlažni kraji, nabrežja,
obdelana tla, pripotja in
nasipališča
list
2 navadni brin
Juniperus communis L. mar.–maj
gozdovi in zaraščajoči se
pašniki plod
3 navadni pljučnik
Pulmonaria officinalis L. mar.–maj
gozdovi, travniki, visoka
steblikovja in grmovnata
mesta
nadzemni deli
4 dišeča vijolica
Viola odorata L. mar.–maj
žive meje, gozdni robovi in
suhi travniki nadzemni deli
5 navadni divji kostanj
Aesculus hippocastanum L. apr.–jun. kultivirana in podivjana seme
6 glog
Crataegus L. apr.–jun.
svetli gozdovi, med
grmovjem, žive meje,
kamnita travnata pobočja, in
gozdni robovi
cvet in list
7 pravi kolmež
Acorus calamus L. maj–avg.
močvirja, obrežja ribnikov,
vodni jarki, združbe visokih
šašev in kot ostanek
nekdanjega gojenja
podzemni deli
8 navadna arnika, brdnja
Arnica montana L. maj–avg. Nabiramo samo gojene. cvet
9 navadna robinija
Robinia pseudacacia L. maj–jun. sajena in podivjana cvet
10 žajbelj - etanolni izvlečki
Salvia officinalis L. maj–jul. Nabiramo samo gojene. list
11 šentjanževka
Hypericum perforatum L. jun.–avg.
suha, travnata pobočja,
poseke, prodišča in nabrežja nadzemni deli
12 vinska rutica
Ruta graveolens L. jun.–avg. kultivirana in podivjana nadzemni deli
13 hermelika
Sedum maximum L. Hoffm. jun.–sep. Nabiramo samo gojene. nadzemni deli
14
pravi pelin
Artemisia absinthum L.
enoletni pelin
Artemisia annua L.
Verlotov pelin
Artemisia verlotiorum
Lamotte
planinski pelin
Achillea clavenae L.
jul.–nov.
suhi travniki, grmovje, stari
zidovi, nasipališča, ob poteh
in jarkih, skalovje, kamnite
trate, pašniki in gojena
nadzemni deli,
brez debelejših
delov stebel
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
28
4.3 PRIPOROČILA ZA IZDELAVO ZELIŠČNIH LIKERJEV
4.3.1 Kako dobimo topilo z želeno koncentracijo alkohola?
Pripravljeno imamo destilirano vodo in rafiniran 96 vol. % alkohol. Želimo, da bo naš
zeliščni liker imel približno 35 vol. % alkohola, kot ga ima originalni Jägermeister. Kako
dobimo topilo z želeno koncentracijo alkohola? Najpreprosteje je, da na spletu (npr.
https://homedistiller.org/calcs/dilute) poiščemo »kalkulatorje redčenja«. Običajno se nam
ponudita dve možnosti izračuna. Prva je, da v prazne okvirčke vnesemo podatke o
volumnu in vol. odstotke alkohola, ki ga imamo, ter vol. odstotke alkohola, ki ga želimo.
Program nam izračuna, kolikšen volumen destilirane vode moramo dodati (Slika 1). Druga
možnost je, da v prazne okvirčke vnesemo podatke o volumnu in vol. odstotkih alkohola,
ki ga želimo, ter vol. odstotke alkohola, ki ga imamo. Program nam izračuna, kolikšen
volumen alkohola in destilirane vode moramo uporabiti (Slika 2). Podobne kalkulatorje
nam ponujajo tudi aplikacije, ki si jih lahko naložimo na mobilni telefon (npr. »Dilution
calculator« je aplikacija za android, ki si jo lahko prenesemo iz trgovine Google Play).
Slika 1: Izračun volumna dodatka destilirane vode (Ackland, 2018)
Slika 2: Izračun volumna uporabljenega alkohola in destilirane vode (Ackland, 2018)
Če nam računalnik ali mobilni telefon nista na voljo, lahko volumen izračunamo tudi sami.
Podali bomo primera izračuna obeh možnosti, ki sta prikazani na Sliki 1 in Sliki 2. Pred
tem pa moramo opomniti, da niti izračuni na spletu in na mobilnem telefonu niti izračuni,
prikazani v nadaljevanju, niso popolnoma točni. Težava je v tem, da volumni v resnici niso
aditivni, kot je predpostavljeno v izračunih v tem podpoglavju. Toda za pripravo domačih
likerjev so ti približni izračuni čisto dovolj. Likerji za prodajo pa tem kriterijem ne bi
ustrezali.
Primer 1:
Imamo 1 L 96 vol. % alkohola, ki ga želimo razredčiti do 35 vol. %. Koliko L destilirane
vode moramo dodati 96 vol. % alkoholu?
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
29
Podatki za izračun:
V1 (volumen alkohola, ki ga imamo) = 1 L
w1 (vol. % alkohola, ki ga imamo/100) = 0,96
w2 (vol. % alkohola, ki ga želimo/100) = 0,35
V2 (volumen alkohola, ki ga želimo) = ?
V(H2O) (volumen destilirane vode) = ?
Enačbi za izračun:
V1 • w1 = V2 • w2
V1 + V(H2O) = V2 (velja samo za naš izračun – volumni v resnici niso aditivni)
Izračun:
V2 = V1 • w1 : w2 = 1 L • 0,96 : 0,35 = 2,743 L
V(H2O) = V2 – V1 = 2,743 L – 1 L = 1,743 L
96 vol. % alkoholu moramo dodati 1,743 L destilirane vode.
Primer 2:
Imamo 96 vol. % alkohol, iz katerega želimo dobiti 5 L 35 vol. % alkohola. Koliko L 96
vol. % alkohola in destilirane vode moramo uporabiti?
Podatki za izračun:
V2 (volumen alkohola, ki ga želimo) = 5 L
w2 (vol. % alkohola, ki ga želimo/100) = 0,35
w1 (vol. % alkohola, ki ga imamo/100) = 0,96
V1 (volumen alkohola, ki ga imamo) = ?
V(H2O) (volumen destilirane vode) = ?
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
30
Enačbi za izračun:
V1 • w1 = V2 • w2
V1 + V(H2O) = V2 (velja samo za naš izračun – volumni v resnici niso aditivni)
Izračun:
V1 = V2 • w2 : w1 = 5 L • 0,35 : 0,96 = 1,823 L
V(H2O) = V2 – V1 = 5 L – 1,823 L = 3,177 L
Uporabiti moramo 1,823 L 96 vol. % alkohola in 3,177 L destilirane vode.
4.3.2 Kolikšno maso rastlin določene vrste damo v topilo?
Pripravljeno imamo topilo z želeno koncentracijo alkohola. V njem želimo macerirati 40
rastlinskih vrst. Kolikšno maso rastlin določene vrste damo v topilo? Na to vprašanje
najlaže odgovorimo s konkretnim primerom.
Primer:
Imamo 5 L topila, v katerem želimo macerirati 40 rastlinskih vrst. Približno koliko g
navadnega rmana moramo dati v topilo, če želimo, da je utežno volumsko razmerje
rastlinskih vrst in topila 1 : 5 (1 kg rastlin na 5 L topila).
Podatki za izračun:
V (volumen topila) = 5 L
x (število rastlinskih vrst) = 40
V : mr = 5 : 1
mr (masa rastlinskih vrst) = ?
mnr (masa navadnega rmana) = ?
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
31
Enačbi za izračun:
V : mr = 5 : 1 V • 1 = mr • 5
mnr = mr : x
Izračun:
V • 1 = mr • 5 5 L = mr • 5 L/kg mr = 5 L : 5 L/kg = 1000 g
mnr = mr : x = 1000 g : 40 = 25 g
V topilo moramo dati približno 25 g navadnega rmana.
Slika 3: Tehtanje navadnega rmana
4.3.3 Kako karameliziramo sladkor?
Za karamelizacijo uporabimo beli sladkor, ki je čistejši od rjavega (Slika 4A). Želeno
količino sladkorja (vsaj 100 g na liter pripravka) segrevamo v čim širši posodi, saj je v tem
primeru v tanjši plasti, lažje se meša in tudi bolj enakomerno tali. Če sladkor segrevamo v
svetli posodi, taljenje še hitreje opazimo, saj takrat prične rjaveti (Slika 4B). Ko se to
zgodi, znižamo temperaturo in ga pričnemo mešati z leseno kuhalnico. Temno jantarjeva
barva je znak, da je karamelizacija končana (Slika 4C). Sladkor moramo takrat hitro
odstraniti z vira toplote, saj bi se nam ob nadaljnjem segrevanju zažgal.
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
32
Slika 4: Beli sladkor pred (A), med (B) in po (C) karamelizaciji (Tschida, 2012)
A
B
C
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
33
5 SKLEP
Rastlinske vrste, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje, pripadajo 62
rodovom. Nekatere izmed njih izvirajo iz tujine, toda vseeno rastejo v Sloveniji. Pri nas jih
lahko gojimo na svojih vrtovih ali njivah. Prva hipoteza je ovržena.
Vse rastlinske vrste, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje, niso popolnoma
varne za uporabo. Če hočemo v topilu (vodni raztopini alkohola) macerirati navadni lapuh,
navadni brin, navadni pljučnik, dišečo vijolico, navadni divji kostanj, vrste gloga, pravi
kolmež, navadno arniko ali brdnjo, navadno robinijo, žajbelj, šentjanževko, vinsko rutico,
hermeliko ali vrste pelina (brez pehtrana), se je predhodno priporočljivo posvetovati s
farmacevtom. Ostale rastlinske vrste so varne za uporabo. Druga hipoteza je potrjena.
5 rastlinskih vrst, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje, je ogroženih. To so
navadna arnika ali brdnja, rumeni svišč ali košutnik, golostebelni sladki koren, črno
grozdičje in žajbelj. Tri rastlinske vrste pa so zavarovane. To so navadna arnika, košutnik
in hermelika. Ogrožene oz. zavarovane rastlinske vrste je v naravi prepovedano nabirati.
Uporabimo jih lahko samo v primeru, če jih gojimo na svojem vrtu ali njivi. Tretja
hipoteza je potrjena.
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
34
6 SEZNAM LITERATURE
Ackland, T. (2018). Dilution Calculators. Pridobljeno s
https://homedistiller.org/calcs/dilute
Brecelj, Ž. M. (26. 03. 2010). Priprava domačega Jager majstra. Ekologičen. Pridobljeno s
http://www.ekologicen.si/article/44/Priprava_doma%C4%8Dega_Jager_majstra
Chevallier, A. (1998). Enciklopedija zdravilnih rastlin. Ljubljana: DZS.
DZ Velenje. (2018). Pridobljeno s
https://klavdik.wixsite.com/dz-ve/jagermaister
Hyde-Park.si. (2016). Pridobljeno s
https://hyde-park.si/Forum/g/posts/m/1669/Domac-Jeger
Keršek, E. (2009). Zdravilna rastlinska in sadna žganja : celostni priročnik o zdravilnih
rastlinah, sadju, medu in žganjih. Tržič: Učila International
Keršek, E. in Savković, D. (2013). Domače žganje in likerji. Brežice: Begen.
Kliner, P. (13. 03. 2007). Naredimo "jegra". Gorenjski Glas. Pridobljeno s
http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070313/C/303139965/July
Klub tajnic Gorenjske. (2018). Pridobljeno s
https://sites.google.com/site/klubtajnicgorenjske/recepti/domaci-jegersmajster
Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., … Surina, B.
(2007). Mala flora Slovenije : ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana:
Tehniška založba.
MojForum.si. (2008). Pridobljeno s
http://rastline.mojforum.si/rastline-about485-0.html
Nasvetek.si. (2016). Pridobljeno s
http://nasvetek.si/domaci-zeliscni-liker/
OblizniPrste.si. (2016). Pridobljeno s
https://oblizniprste.si/slastni-napitki/najboljsi-zeliscni-liker-jagermeister/
Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008). Uradni list RS, št. 103 (30. 10. 2008).
Pridobljeno s
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-4369?sop=2008-01-
4369
Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (2002). Uradni
list RS, št. 82 (24. 9. 2002). Pridobljeno s
Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.
Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018
35
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2002-01-4055?sop=2002-01-
4055
Rastline.com. (2003). Pridobljeno s
http://www.rastline.com/forum/recepti-f42/recepti-t121.html
Schönfelder, I. in Schönfelder, P. (2010). Zdravilne rastline - vodnik : preko 600 zdravilnih
in strupenih evropskih rastlin. Kranj: Narava.
Spletna kulinarika d.o.o. (2008). Pridobljeno s
https://www.kulinarika.net/recepti/3158/ozimnica/jagermaister-tete-pehte/
Stumpf, U. (2014). Naša zdravilna zelišča : določanje in uporaba. Kranj: Narava.
Toplak Galle, K. (2015). Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tschida, C. (2018). Mein Sonntagssüss: Brownies mit Karamell. [Web log post].
Pridobljeno s
http://www.vanillakitchen.de/2013/02/karamell-brownies/
Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (2004). Uradni list RS, št. 46 (30.
04. 2004). Pridobljeno s
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-2215?sop=2004-01-
2215
Vanja. (22. 11. 2009). Rože v žganju - domači jegermajster. [Web log post]. Pridobljeno s
https://leva-desna.blogspot.com/2009/11/roze-v-zganju-domaci-jegermajster.html
Velišček, M. (01. 03. 2016). S trobenticami se vse začne! [Web log post]. Pridobljeno s
https://potresblog.wordpress.com/2016/03/01/recept-za-domaci-jeger/
vseznam.si. (2013). Pridobljeno s
http://www.vseznam.si/clanki/775/LIKER_IZ_ZELI%C5%A0%C4%8C_-_
NAREJEN_DOMA.html