anketa na stopanskata komora na …s(okffft45tecv4o55b14i4zn0))/admin/upload/bilteni/...2010 godina,...

Broj 15 kontakt call centar 15015 www.mchamber.mk

ZEMJODELCITE SO SERIOZNI ZABELE[KI ZA VLADINITE SUBVENCII ZA 2010 GODINA

Oran`eriite go„obraa bostanot“

ANKETA NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

Biznisot s*u{te ne ja

(pre)poznava„Eureka“!

Stranskite investiciiizdi{aa kako balonot

EKONOMIJATA NEMA DA ZA@IVEE BEZ FINANSIITE NA STRANSKIOT KAPITAL

„PREDIZVICITE NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA“

BIZNIS INFO18 êtvrtok, 27 maj 2010

Vladata na RM za 2010 go-dina predvide sredstvaza finansiska poddr-

{ka vo zemjodelstvoto vo vku-pen iznos od 5.326.700.000,00denari i istite }e se koristatspored namenite, kriteriumi-te i uslovite utvrdeni so pot-programi (vidi tabela).

Stopanskata komora naMakedonija so cel da gi sog-leda momentalnite efektiod subvencioniraweto nakompaniite i da definiradopolnitelni barawa izra-boti anketa za dostapnitesubvencii i efektite, voramki na koja bea anketiraniokolu 100 pogolemi firmi,glavno izvozno orientirani-te, golemi proizvoditeli, ka-ko i pogolem broj individu-alni proizvoditeli od agro-sektorot. Vo soglasnost sodobienite mislewa, postojatseriozni zabele{ki vo vrskaso Programata za finansiskapoddr{ka vo zemjodelstvotoza 2010 godina.

Kaj oranèriskoto pro-izvodstvo tro{ocite za gre-ewe pretstavuvaat najgole-mi tro{ok. Site oranèriivo Republika Makedonija,so isklu~ok na oranèriitekoi koristat geotermalnavoda, kako osnoven energent(za zagrevawe) koristat ma-zut. U~estvoto na mazutot vovkupnite tro{oci kontinui-rano se zgolemuva, pri {tocenite za period januari2009 do maj 2010 godina (sa-mo za edna godina) e zgole-mena za 189,33 procenti.[to zna~i, moè slobodnoda se kaè deka cenata namazutot e dvojno zgolemenaza navedeniot period.

Od druga strana, pak,merkite ponudeni od pro-gramite ili ne gi opfa}aatoranèriite ili, pak, ima-at sosema malo vlijanie vopodobruvawe na krajno lo-{ata sostojba od aspekt nadohodovnost. Imeno, oran-èriite (staklenici) ne seopfateni so Programata zaruralniot razvoj. Od drugastrana, so programata naIPARD e opredeleno deka

za ovie sredstva moàt dakonkuriraat stopanski sub-jekti (oranèrii), koi imaatmaksimalni kapaciteti od{est hektari, dodeka pogo-lemite se isklu~eni odmo`nostite za koristewe naovie sredstva. Vo dràvavanajgolemiot broj oranèriiimaat kapaciteti pove}e od{est hektari i po taa osno-va ne moàt da konkuriraatza sredstvata od programa-ta na IPARD za rekonstruk-cii, modernizacii i drugiinvesticioni aktivnosti zatehni~ko-tehnolo{ko podo-bruvawe na staklenicite inivnata modernizacija.

Vo delot na Programa zapoddr{ka na zemjodelstvo-to za 2009-2010 godina (sub-

venciite vo agrokomple-ksot) oranèriite, isto ta-ka, se mnogu zapostaveni.Imeno, i pokraj zna~itelno-to zgolemuvawe na vkupnitesredstva za subvencii za2010 godina, pravoto na ko-ristewe na sredstva odstrana na oranèriite(proizvodstvo pod kontro-lirani uslovi), e minorno.Zgolemuvaweto na subven-

ciite vo tekovnava godinaza oranèriite se zgoleme-ni samo za 20.000 denari poeden hektar (80.000 denariminatata godina i 100.000denari po eden hektar za te-kovnava godina), nasprotizgolemuvawata na cenite namazutot za istiot period,kako tro{ok koj nadminuva70 procenti od vkupnitetro{oci, za 190 procenti.

Proizvoditelite na gra-dinarski kulturi vo kontro-lirani uslovi na proiz-vodstvo (oranèriite) sekrajno nezadovolni od poli-tikata za subvencii za te-kovnata godina.

Vo delot na subvencii,oranèriite predlagaat re-balans na sredstvata od

Programata za poddr{ka nazemjodelstvoto (subvencii-te) so predlog da se subven-cionira enormnoto zgole-muvaweto na cenata na ma-zutot (na {to proizvodite-lite nemaat mo`nost davlijaat), kako bi se pomogna-lo vo namaluvaweto na tro-{ocite na oranèriite.

Od strana na pretstav-nicite od industrijata za

prerabotka na ovo{je i nazelen~uk, isto taka, postojatseriozni zabele{ki vo de-lot opfaten so programata.Pri {to, kako rezultat nazgolemenite tro{oci bitrebalo da se zgolemat isredstvata za subvencioni-rawe, pred s* vo to~kata 1.5- Dopolnitelna finansiskapoddr{ka za gradinarskikulturi predadeni vo pre-rabotuva~ka industrija zazelen~uk do 31.10. 2010 go-dina spored sklu~eni dogo-vori - i toa kaj crvenata pi-perka, korni{onite i doma-tite, kako najdeficitarnasurovina vo prerabotuva~-kata industrija.

Vo lozarstvoto finansi-skata poddr{ka po povr{ina

za odrùvawe na postojnitelozovi nasadi evidentiranivo registarot na lozovi na-sadi zaklu~no so 30.11.2010godina vo visina od 40.000denari po hektar, kako i di-rektnata subvencija od 2,5denari za kilogram predade-no grozje na vinarnicite, na-~elno proizvoditelite sme-taat deka e vo ramkite nanivnite o~ekuvawa. No, zabe-le{kite se vo delot naotkupnata cena na grozjeto,kade vinarnicite ja namali-ja istata vo visina za koja eplatena direktnata poddr-{ka na proizvoditelite. Vi-narnicite reagiraat i na li-mitiraniot pristap do sub-vencii za golemite postojnilozovi nasadi.

Vo ovo{tarstvoto epredvidena finansiskapoddr{ka po povr{ina zaodrùvawe na postojniteovo{ni nasadi vo visina od18.000 denari po hektar, do-deka so po 90.000 denari pohektar go stimulira podiga-weto na novi ovo{ni nasa-di. Kako rezultat na posled-nite sostojbi so proizvodi-telite na jabolka vo pres-panskiot region, Vladata naRM napravi korekcija na vi-sinata na sredstvata pred-videni za odrùvawe naovo{nite nasadi i istite gizgolemi na 43.700 denari pohektar, no ovojpat tie beausloveni so broj na sadnici,dokumentacija i sli~no.Proizvoditelite na jabolkasmetaat deka prvo trebaproizvodstvoto da se izd-voi kako zaseben del od ovo-

{tarstvoto poradi speci-fi~nosta na potrebite zaproizvodstvo. Od drugastrana, pak, poddr{kata zapodigawe novi nasadi e ni-ska, nasproti realnite tro-{oci od pribli no 30.000evra po hektar.

Za razlika od drugi go-dini, koga vo ov~arstvoto sedava{e finansiska poddr-{ka za ènsko jagne, so Pro-gramata za 2010 godina Vla-data gi subvencionira odg-leduva~ite so 900 denaripo grlo, no pod uslov da seposeduvaat najmalku 30 grlaod site kategorii. Poradivisokite tro{oci za podi-gawe na grlo, od edna stra-na, kako i zgolemenite tro-{oci za isplata na ov~ari-te, od druga, odgleduva~itesmetaat deka poddr{kata sokoja bi bile zadovolni bimoèla da dostigne visinaod 1.200 denari po grlo.

Proizvoditelite naìtni kulturi, pred s* oniegolemite, smetaat deka soskalestiot na~in na subven-cionirawe se staveni vopodredena polo`ba, pri{to visinata na sredstvatadrasti~no se namaluva pohektar (okolu 600 denari)nasproti malite proizvo-diteli. Negativniot efekt,smetaat tie, e dvoen: od ed-na strana ne e ednakvo sub-vencioniraweto na siteproizvoditeli, a od druga,mo`ni se neispolnuvawa naobvrskite od strana na ma-lite proizvoditeli. Merkakoja vo najgolem del bi vli-jaela pozitivno na proiz-vodstvoto na ìtarki, sme-taat proizvoditelite, bibilo poddr{kata da se davapo predavaweto na ìtotood strana na proizvodite-

lite, so {to vo golema mekabi se podignal kvalitetotna proizvodstvoto, kako isubvencionirawe na semen-ski materijal, so cel zgole-muvawe na prinosite i po-dobruvawe na kvalitetot nasamite ìtarki.

Vo mlekarstvoto pred-videnata finansiska pod-dr{ka od 2,5 denari za li-tar proizvedeno i predade-no kravjo mleko e dobra,smetaat farmerite, no iponatamu e prisuten prob-lemot na nepridrùvawe nastandardite pri predava-weto na mlekoto (proteini,maslenost i sli~no).

Kaj proizvodstvoto naorientalen i na aromati-~en tutun vo list, visinatana subvencijata od 60 dena-ri po kilogram za proizve-den i predaden tutun e po-ve}e od dobra, smataat pro-izvoditelite i istata kraj-no pozitivno i stimulativ-no vlijae na tutunoproiz-vodstvoto vo zemjata, {torezultira so postojano zgo-lemeno proizvodstvo na ovakultura kaj nas.

Vo soglasnost so zabele-{kite i mislewata dobieniod anketiranite firmi kakoprioritet za pokunkurentnoi izvozno orientirano zem-jodelstvo sublimirano beadadeni slednive nasoki:

- zgolemuvawe na mo`no-stite za investicija vo teh-nologija preku subvenciite,

- dostapnost na kvalite-ten semenski materijal ipogolema kontrola okoluuvozot na semiwata vo pog-led na kvalitet,

- podigawe na kvalitetna proizvodstvoto,

- standardizacija vozemjodelstvoto.

ANKETATA NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA POKA@A DEKA OSVEN TUTUNARITE I MLEKARITE SITE DRU-GI ZEMJODELSKI PROIZVODITELI IMAAT SERIOZNI ZABELE[KI NA VLADINITE SUBVENCII ZA 2010 GODINASOSTOJBI

Oranèriite go „obraa bostanot“Predvidenite sredstva za subvencii za oranèrisko proizvodstvo na ranogradi-

narski proizvodi ni oddaleku ne gi pokrivaat zgolemenite tro{oci, {to najmnogu sedolàt na poskapuvaweto na mazutot za re~isi dvapati

Posledici }e se ~uvstvuvaat i vo prerabotuva~-kata industrija, kade }e se javi deficit na odrede-ni vidovi zelen~uk

êtvrtok, 27 maj 2010 BIZNIS INFO 19

P o~nuvaj}i od dosega{niteaktivnosti i rezultati odsrabotenoto vo ramkite na

dogovorot na CEFTA 2006, kako iod vospostavuvaweto na praktikaza odrùvawe na sredbi, Stopan-skata komora na Srbija organizi-ra{e sostanok na rabotnata grupaza zemjodelstvo {to se odrà voBelgrad i vo Novi Sad, na 17 i na18 maj 2010 godina. Na sredbataprisustvuvaa pretstavnici naNadvore{no-trgovskata komora naBosna i Hercegovina i na stopan-skite komori na Republika Srpska,Crna Gora, Hrvatska i na Makedo-nija. Vo rabotata bea vklu~eni ipretstavnici od Ministerstvotoza zemjodelstvo {umarstvo i zavodostopanstvo (Oddelenieto zaveterinarna medicina i General-niot inspektorat) i Ministerstvo-to za ekonomija i regionalen raz-voj na Republika Srbija.

Sekretarot na Zdruènieto zazemjodelstvo, prehranbenata i tu-tunskata industrija na Stopanska-ta komora na Srbija, Milan Pro-stran go otvori vtoriot sostanokna Rabotnata grupa za zemjodels-tvo na forumot na CEFTA. D-rStojan Jevti}, potpretsedatel naStopanskata komora na Srbija, giizvesti prisutnite deka zaklu~o-cite od ovoj sostanok }e bidat do-staveni do Potkomitetot za zemjo-delstvo CEFTA 2006, koj }e bideorganiziran od strana na Mini-sterstvoto za zemjodelstvo {u-marstvo i za vodostopanstvo naRepublika Srbija, na 31 maj i prvijuni ovaa godina. Toj izrazi nade`deka 2010 godina }e bide godina naponatamo{na liberalizacija voregionot na dogovorot na CEFTA iperiod na sozdavawe na regional-ni klasteri.

Trgovijata so zemjodelski pro-izvodi vo regionot na CEFTA, eko-nomskata sorabotka na ~lenkite naCEFTA kako i prioritetite koitreba da se ispolnat vo 2010 godi-na, bea voved za edna seopfatnaotvorena i konstruktivna diskusi-ja, s* so cel poddr{ka na stopans-

tvata so maksimalna upotreba napozitivni efekti vo sozdavawetona zona na slobodna trgovija voregionov.

Rabotnata grupa na sostanokotgi razgleduva{e site pra{awa po-vrzani so ponatamo{na liberali-zacija vo regionov, kako i otstra-nuvawe na necarinskite i neta-rifnite barieri pri {to konsta-tira:

- So sproveduvaweto na dogo-vorot CEFTA e postignat zna~aenrast vo trgovijata so zemjodelskiproizvodi;

- Vo 2009 godina poradi vlija-nieto na globalnata ekonomskakriza zapre trendot na rast vozemjite, no trgovijata so zemjodel-ski proizvodi vo regionot ne ezna~itelno namalen;

- Postoi golem interes od biz-nismenite vo regionot za nata-mo{na liberalizacija na trgovi-jata so zemjodelski proizvodi, {togo otvora patot za razmena na go-lem volumen na oddelni proizvo-di na povlasten status, koja sega eograni~ena so kvoti;

- Korupcijata i sivata ekono-mija imaat golemo vlijanie vrz so-rabotkata vo regionot;

- ^lenkite na dogovorot naCEFTA ne gi koristat vo dovolnamera mo nostite koi gi imaat zazaedni~ki nastap vo treti pazaribidej}i e slabo zastapen partner-skiot odnos;

- Stopanskite komori treba dapromoviraat zaedni~ki investi-cii vo odredeni proizvodstva, bezogled na toa kade se nao|a vo ram-kite na regionot. Vakviot na~in nainvestirawe }e bide dobra osnovaza povlekuvawe na sredstvata odEU pretpristapnite fondovi;

- Zadrùvaweto na stokata nagranica, visokata cena i mnogute

analizi na istata, kako raznitetaksi, koi treba da se platat, do-veduvaat do nepo~ituvawe na do-govorot i beneficiite koi se o~e-kuvaat od istiot;

- Zabeleàn e izvesen napre-dok vo bilateralnite sorabotkina odgovornite dràvni organi kojpridonesuva do re{avawe naproblemite, no pove}e na nivo napoedine~ni slu~ai otkolku na si-stemsko re{avawe na problemite;

- Naj~estite problemi se iden-tifikuvani vo slu~aite na veteri-narnite i sanitarni merki, koi sevo razli~na faza na usoglasuvawena propisite i procedurite so za-konodavstvoto na EU. Postoiopravdana zagriènost deka ovojpristap, zna~itelno }e vlijae nanamaluvawe na me|usebnata trgo-vija so ogled na toa deka regionot

na CEFTA ima mal broj objekti koise odobreni za izvoz vo EU. Rabot-nata grupa smeta deka vo periodotna celosna harmonizacija so stan-dardite na EU, nadle nite dràv-ni institucii vo interes na niv-nite ekonomii, re{enieto trebada se bara preku zaemno priznava-we na sertifikatite od sekojazemja-~lenka na CEFTA. Ova re{e-nie moè da se primeni bilate-ralno, odnosno multilateralno,vo zavisnost od brojot na zainte-resiranite strani;

- Na sostanokot pozitivno be-{e ocenet dogovorot me|u ~lenki-te na Potkomitetot za necarinskibarieri (osmi-devetti april,Dra~, Albanija), na nivo na dogo-vorot na CEFTA da se formira tr-govski veb-portal koj }e gi sodrìsite informacii, regulativi,

proceduri i potrebni dokumenti,koi redovno }e se aùriraat i do-polnuvaat.

Vtoriot den se odrà rabotensostanok vo Stopanskata komorana Vojvodina. Pri toa, Ratko Fi-lipovi}, potpretsedatel na Sto-panskata komora na Vojvodina,u{te edna{ podvle~e deka regio-not od dogovorot na CEFTA trebada bide region na slobodna trgo-vija bez nikakvi carinski ili ta-rifni barieri, a pri toa kaj biz-nismenite da ne postoi strav odkonkurencija. Pretstavnicite nastopanskite komori go posetija i77. Me|unaroden saem za zemjo-delstvo vo Novi Sad, kade {toimaa mo`nost da se zapoznaat i dakontaktiraat so golem broj firmiod po{irokiot region.

Sa{o Despotoski

VO REGIONOT E POSTIGNAT ZNAÂEN RAST NA TRGOVIJATA SO ZEMJODELSKI PROIZVODI, NO...

Postoi golem interes od biznismenite vo regionot za natamo{na liberalizaci-ja na trgovijata so zemjodelski proizvodi, no tie se àlat i na mnogute netarifnibarieri – zaklu~eno na forumot CEFTA – rabotna grupa za zemjodelstvo {to se odr-à vo Belgrad i vo Novi Sad

Trikovi go skapuvaat zelen~ukot i ovo{jeto

SOSTOJBI

Zdruènieto na komu-nalnite dejnosti, na sedni-cata odràna na 19.5.2010godina, rasprava{e zaproblemite vo komunalniotsektor, so poseben akcentna nenaplatenite pobaru-vawa za izvr{enite uslugiod dràvnite institucii.

Pogolemiot del odpretstavnicite na komu-nalnite pretprijatija vosvoite diskusii istaknaadeka naplatata razli~no sedviì po gradovi, kako odfizi~kite taka i od prav-nite lica, no i od dràvni-te institucii.

Iako instrumentot zanaplata po sudski pat se ko-risti vo mnogu slu~ai, sepak,pove}eto komunalni pretpri-jatija ne pristapuvaat konpodnesuvawe tu`bi za reali-zirawe na pobaruvawata oddràvata, posebno od zdrav-stvenite institucii. Komu-nalnite pretprijatija imaatrazbirawe za te{kotiite na

ovie institucii, no, kako {tose istakna na sednicata, dr-àvata nema soodvetno raz-birawe i za te{kata sostojbana komunalcite. Taka, za ne-

naplatenite smetki tie mo-raat redovno da pla}aatDDV, a od druga strana, prismetkovodstvenata presme-tka na krajot na godinata, ko-

ga e iskaàna dobivka, mora-at da pla}aat i dopolnite-len danok.

Poradi kompleksnostana komunalnata problema-

tika, se zaklu~i da se vodiodvoena rasprava za pood-delni problemi od komu-nalnata dejnost koi se,pred s*, od zaedni~ki inte-res na site komunalnipretprijatija, me|u koi se:nadminuvawe na problemotza naplata ili kompenzaci-ja na del od smetkite za so-cijalnite slu~ai, koi pret-stavuvaat optovaruvawe napretprijatijata; raspravana tema za neusoglasenostana zakonskata regulativavo komunalniot sektor i po-java na nelojalna konkuren-cija, kako i za drugi prob-lemi i temi, koi dopolni-telno treba da bidat pred-loèni od pretprijatijata.

Vo toj kontekst, neminov-no se naglasi potrebata odvospostavuvawe potesna so-rabotka so nadle nite dr-àvni organi i institucii,

a pred s* so Ministerstvo-to za ìvotna sredina, Mi-nisterstvoto za trud i zasocijalna politika, Mini-sterstvoto za transport i zavrski, Ministerstvoto zaodbrana i drugi, kako i soZELS, so koi preku nepo-sredni kontakti i na zaed-ni~ki sredbi i sostanoci }ese bara re{enie za nadmi-nuvawe na otvorenite pra-{awa i problemi na rela-cija dràvni organi – komu-nalni pretprijatija.

Na sednicata bea iz-brani i novi ~lenovi naUO. Za pretsedatel naZdruènieto na komunalni-te dejnosti be{e izbran\or|i Koxoba{iev od JP„Derven“ od Veles, a za pot-pretsedatel Asan Luma odJKP „Tetovo“ od Tetovo.

Marija PetroskaMitko Mitevski

AKCENT KOMUNALCITE TE[KO SE SPRAVUVAAT SO NENAPLATENITE POBARUVAWA, ME\U KOI I NA DR@AVNITE INSTITUCII

Za pretsedatel na Zdruènieto na komunalnite dejnosti be{e izbran \or|i Koxoba{i-ev od JP „Derven“ od Veles, a za potpretsedatel Asan Luma od JKP „Tetovo“ od Tetovo

Sopstvenite problemi najte{ko se ~istat


POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

V inarskata vizba „Ti-kve{“ go osvoi srebre-

niot {ampionski pehar zavisokiot kvalitet na svoi-te vina, na 77 tradiciona-len saem za zemjodelstvovo Novi Sad.

Vo poedine~na katego-rija, vinata „{ardone“, „tra-minec“ i „vranec“, od seri-jata „se{n selek{n“ i „{ar-done“ od ekstrapopularnataograni~ena serija na vrvni

vina „limited edition“,osvoija zlatni medali zasvojot visok kvalitet.

Kako {to soop{tuvaatod kompanijata, na ovaa sa-emskata manifestacija vogolem zlaten sjaj blesnala ilozovata òlta rakija na„Tikve{“ so oznaka „VS“ –veri sp{al, proizvedena natradicionalen na~in i „so-zreana“ vo dabovi buriwa.

- Isklu~itelno sme za-

dovolni od na{iot nastapna Novosadskiot saem, kojza nas e mnogu zna~aen po-kazatel za toa kolku napre-duvame vo odrùvaweto navrvniot kvalitet na na{i-te vina i rakija, po koi smepoznati i priznati vo ce-liot region i po{iroko -veli \or|i Petru{ev, gene-ralen direktor na vinar-skata vizba „Tikve{“ od Ka-vadarci.

DOSTIGNUVAWAREZULTATI

G eneralniot direktor i pretsedatel na Upravniotodbor na „Alkaloid“ @ivko Mukaetov i Stojan Dav-

~ev, prviot ~ovek na „Dasto“, dobija plaketi za zna~ajniostvaruvawa povrzani so visokoobrazovnata, nau~noi-straùva~kata i kulturnata dejnost, kako i za afirma-cija na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo zemjatai vo stranstvo.

Plaketite gi dobija vo ramkite na odbeleùvawetona patronatot na Univerzitetot, kako i 61 godina od ne-govoto formirawe.

PRIZNANIJA NA UNIVERZITETOT„SV. KIRIL I METODIJ“ PO

POVOD PATRONATOT NA 24 MAJ

Plaketi za @ivkoMukaetov i zaStojan Dav~ev

VINARSKATA VIZBA „TIKVE[“ OSVOI NAJVISOKI PRIZ-NANIJA NA SAEMOT ZA ZEMJODELSTVO VO NOVI SAD

Zlatni medali za vrvnite vina

\or|i Petru{ev


Stopanskata komora naMakedonija vo sorabo-tka so Agencijata za

poddr{ka na pretpriema{-tvoto na RM i Avtomobilskiotklaster na Makedonija, a sopoddr{ka na Germanskotodru{tvo za tehni~ka pomo{ iza sorabotka, ja pretstavijamakedonskata avtoindustrijana prviot me|unaroden saem„SEE Auto Compo Net 2010“.Saemot se odrà vo Kraguevacod 19 do 21 maj 2010 godina.Organizatori na manifesta-cijata bea Regionalnata komo-ra na Kraguevac - Centar zaavtoindustrija za ZapadenBalkan i „[umadija saem“, apokroviteli bea Stopanskakomora na Srbija, Agencija zastranski vloùvawa i promo-cija na izvozot (SIEPA) i gradKraguevac. Na okolu 1.600 kva-dratni metri zedoa u~estvonad 100 kompanii od zemjitena Zapaden Balkan, kako {tose R.Makedonija, R.Srbija,R.Slovenija, R.Hrvatska iR.Bosna i Hercegovina.

Na zaedni~kiot {tand naStopanskata komora na Make-donija se pretstavija ~etirimakedonski kompanii: „AMAKSP od Ohrid“, fabrika zaamortizeri „STD“ od Nov Do-jran, „Tete plast“ od Skopje i„EAN SOF“ od Skopje, kako iAgencijata za poddr{ka napretpriema{tvoto na RM iAvtomobilskiot klaster naMakedonija.

Vo tekot na saemot make-donskite kompanii imaa broj-ni sredbi so kompanii od re-gionot. Makedonskiot {tandbe{e poseten od Ivica Da-~i}, minister za vnatre{niraboti na Srbija, koj jaotvori ovaa saemska mani-festacija, kako i site pret-stavnici na komorite od re-gionot.

Prviot me|unaroden saemna proizvoditeli na avtokom-ponenti e, vsu{nost, po~etni-ot ~ekor vo realizacijata naostvaruvawe na edna ideja zaobedinuvawe i platforma zaintegracija na proizvodite-lite na avtokomponenti odZapaden Balkan i zaedni~kinastap pred svetski renomi-

ranite proizvoditeli na si-te vidovi vozila. Regionot,vklu~uvaj}i ja tuka i Republi-ka Makedonija, moè da stanemnogu atraktiven za disloci-rawe na proizvodnite kapa-citeti i da se pretvori vosvoeviden avtoregion, prekuprenos na tehnologii na svet-ski poznati kompanii, pred s*poradi postoeweto na silnamreà na proizvoditeli naavtodelovi, koi gi ispolnuva-at svetskite standardi.

Ispora~ateli na avtode-lovi od zemjava vo tekot na sa-emot vo ramkite na manife-stacijata „Sredba so kupuva-~ite“ ja iskoristija mo nostadirektno da se pretstavat me-|unarodnite svetski poznatikompanii kako {to se „Folk-svagen“, „General motors“,„PCA peò sitroen grup,“ „Fi-at“ i „Knorr Bremse Group“, ka-ko potencijalni kupuva~i. Naovie sredbi se po~nati prego-vori za potencijalnata sora-botka po konceptot „obratnaizlo`ba“, kade malite i sred-nite firmi se nao|aat vo ulo-ga na prodava~i, a multinaci-onalnite kompanii vo ulogana kupuva~i. Isto taka, make-donskite kompanii ostvarijabrojni sredbi so kompanii od

regionot. Vo ramkite na trkalezna-

ta masa na tema „Dostignuva-wa na najdobrite iskustva vopoddr{kata na avtomobilska-ta industrija na ZapadniotBalkan“ pretstavnikot na Sto-panska komora na Makedonijagi obrazloì postojnite mo`-nosti na proizvoditelite naavtodelovi, mo nostite za so-rabotka so kompaniite od Za-paden Balkan, kako i poddr-{kata koja im se dava na kom-

paniite za unapreduvawe naproizvodstvoto i na izvozot.

Na sostanokot na pret-stavnicite na stopanskite ko-mori i avtoklasterite od re-gionot na tema „Regionalnatasorabotka vo sektorot naavtoindustrijata i primena-ta na dogovorot na CEFTA2006“ be{e konstatirano de-ka zemjite-potpisni~ki na do-govorot imaat skromen obemna me|usebna trgovska razme-na vo sporedba so nivnata

vkupna trgovska razmena, sto-kata prete no e so mala do-dadena vrednost, vo izve{ta-ite na dogovorot na CEFTA zanetarifni carinski barierinajgolem broj se odnesuva nasanitarni i na fitosanitar-ni merki, a mal broj admini-

strativnite barieri, i dekadosega ne se identifikuvanitehni~ki barieri, koi vo zna-~ajna merka ja ote nuvaat tr-govskata razmena na indu-striskite proizvodi.

Po odnos na sorabotkataso „Fiat“ od strana na pret-stavnicite na Stopanskatakomora na Srbija i na Krague-vac be{e informirano dekas* u{te ne e poznato dali }ese po~ne so proizvodstvo naeden ili na dva tipa vozila i

deka ovaa kompanija najaviladeka }e se snabduva samo soceli sklopovi i agregati, a neso poedini proizvodi. Za taacel be{e dogovoreno da seispita mo nosta za mre nopovrzuvawe i za zdruùvawena sitnite nabavuva~i od re-

gionot za da se ponudi komp-leten proizvod spored stan-dardite na „Fiat“.

Generalno, na sobirot voKraguevac be{e konstatiranodeka delovnata sorabotka naproizvoditelite vo regionote mala i nedovolno se kori-stat prednostite od dogovo-rot na CEFTA, prvenstvenodijagonalnata kumulacija napotekloto. Zaradi toa be{ezaklu~eno vo ramkite na me|u-sebnata sorabotka na klaste-rite od regionot da se sogle-da mo nosta za definirawei za realizacija na zaedni~kiproekti i koristewe na fi-nansiski sredstva od evrop-skite fondovi, kako i da seorganizira sredba na proiz-voditeli na avtodelovi odregionot za definirawe name|usebnata delovna sorabo-tka i dosledna primena nadogovorot na CEFTA.

Vo ramkite na saemot beaodràni bilateralni sredbime|u klasterite na avtomo-bilskata industrija na Make-donija, Hrvatska, Slovenija iBosna i Hercegovina, na koibea razmeneti dosega{niteiskustvata od raboteweto idefinirawe na idnata sora-botka. Vojkan Nikolovski

MAKEDONSKATA AVTOINDUSTRIJA NA PRVIOT ME\UNARODEN SAEM „SEE AUTO COMPO NET 2010“ VO KRAGUEVAC

Napraven e po~etniot ~ekor vo realizacijata na ostvaruvawe na edna ideja za obidinu-vawe i platforma za integracija na proizvoditelite na avtokomponenti od Zapaden Balkani zaedni~ki nastap pred svetski renomiranite proizvoditeli na site vidovi vozila

PROMOCII

Proizvoditelita na avtodeloviod Balkanot se obedinuvaat

Na zaedni~kiot {tand na Stopanska-ta komora na Makedonija se pretstavi-ja ~etiri makedonski kompanii:„AMAK SP“ od Ohrid, fabrika zaamortizeri „STD“ od Nov Dojran, „Te-te plast“ od Skopje i „EAN SOF“ odSkopje, kako i Agencijata za poddr{kana pretpriema{tvoto na RM i Avto-mobilskiot klaster na Makedonija

Nema da ima otpi{uvawena dolgovite. Site taksisti odSkopje, koi imaat zaostanatidava~ki kon dràvata, }e morada gi namirat. Ova e dogovorotpostignat na sredbata na pret-stavnicite na Grupacijata naavtotaksi prevozot na GradSkopje so ministerot za finan-sii Zoran Stavreski, so dire-ktorot na Upravata za javniprihodi Goran Trajkovski i sonivnite sorabotnici, za koi napres-konferencija vo Stopan-skata komora na Makedonija in-formira{e pretsedatelot na

Grupacijata Sa{o Raj~anovski(20.5.2010 godina).

- So cel da se najde re{enie,koe e vo zaedni~ki interes, be{edogovoreno site taksisti vo najkusrok da se prijavat vo mati~nitekompanii, a vrz osnova na spisoci-te {to }e se soberat vo Stopanska-ta komora na Makedonija i }e se do-stavat do Upravata za javni priho-di. Sekoj prijaven taksist so UJP }epotpi{e Dogovor za odloùvawe narokot za otplata na zaostanatitedolgovi, po koe }e dobie Re{enieza reprogramirawe na dolgovite -objasni Sa{o Raj~anovski.

Povolnost za taksistite e{to dolgot }e bide isplatuvanna mnogu pove}e rati, vo zavis-nost od toa koj taksist kolkudolì, a ratite nema da bidatso golem iznos za da moè taksi-stite da si gi pla}aat tekovnitepridonesi.

Spored dogovorot, sekoj ta-ksist-dol`nik, koj nema da seprijavi vo spisokot na taksi-kom-panijata za sklu~uvawe dogovorza odloùva na dolgovite, ne }emoè da gi koristi spomenatitepovolnosti i vo sila }e bide re-{enieto za prinudna naplata.

GRUPACIJA NA AVTOTAKSI PREVOZ NA GRAD SKOPJE

Spisocite koi }e se soberat vo Stopanskata komora naMakedonija }e se dostavat do Upravata za javni prihodi

Kako ~lenka na Stopan-skata komora na Makedoni-ja ja iskoristivme mo`no-sta na zaedni~kiot {tandna prviot me|unaroden sa-em „SEE Auto compo net2010“ vo Kraguevac da japretstavime na{ata kom-panija. Proizveduvameamortizeri za avtobusi iza kamioni, a zadovolnisme od u~estvoto na sae-mot, kako i od posetenosta.Ostvarivme golem brojkontakti i o~ekuvame dekaseto ova }e rezultira sokonkretni dogovori zaplasman na na{ite proiz-

vodi.Zainteresiranost za

sorabotka izrazija i poz-natite firmi „Folksva-gen“, „General motors“,„PSA peò i sitroen grup“i „Fijat“. Toa {to e najzna-~ajno e vo procesot na so-rabotkata so golemiteevropski kompanii da doj-deme do usvojuvawe na no-vi tehnologii vo oblastana proizvodstvoto na raz-ni vidovi amortizeri.

Golemi ni se o~ekuva-wata za po~etokot na pro-izvodstvoto na „Fiat“ voKraguevac i mislam deka

site avtoproizvoditeli voregionot }e po~nat da vo-zat „vo ~etvrta“. (Andrej Tasev, sopstvenikna fabrikata za akumula-

tori „STD“ od Nov Dojran)

Niz sorabotka do nova tehnologija

Dolgovite }e se pla}aat, no na rati

Ivica Da~i}, minister za vnatre{ni raboti na Srbija, koj ja otvori saemskata manifestacija,na {tandot na Komorata


So Aneta Dodevska

EKONOMIJATA NEMA DA ZA@IVEE BEZ FINANSIITE NA STRANSKIOT KAPITAL

Z a ovaa petorka godi{-no od Buxetot se tro-{at najmalku 110 il-

jadi evra. No, samo po osno-va na bruto-plata tro{okotne zastanuva tuka, ovde se iparite za dnevnici, platiza timovite {to direktnorabotat za ministrite, vo-za~i, {efovi na kabinet,sekretarki, portparoli.Klu~en minister za privle-kuvawe stranski investi-cii e Vele Samak. Go pra-{avme kade se investici-skite proekti {to treba{eda obezbedat iljadnicivrabotuvawa.

- Dosega od site oniefirmi koi najavija inve-sticii, a gi odloìja za-radi krizata, nemame odnitu eden dobieno defi-nitivno odloùvawe. Ka-ko ekonomijata }e zaì-vee, taka i stranskite in-vestitori }e gi vra}aatinvesticiskite planovi.Za site proekti e pra{a-we na meseci koga tie pak}e se vratat na aktivno-stite za investirawe.Otkaùvawa nemame - ve-li Samak.

Od popularniot dvoecza investicii Gligor Ta-

{kovi} - Vele Samak, voVladata ostana samo VeleSamak. Amerikanecot somakedonsko poteklo, po oko-lu dve godini investiciskipohod si se vrati doma, voWujork.

- Vo mojot izve{taj zarabotata za dve godinipridonesov za privleku-vawe na pribli`no mili-jarda evra stranski di-rektni investicii. Ovoz-moìv da se restartiraatdva rudnici „Zletovo“ voProbi{tip i „Toranica“vo Kriva Palanka. Ovasozdade rabotni mesta za

1.024 lu|e i im pomogna nagolem broj semejstva odovie regioni da se vratatna rabota. Ja prodadovmei „Alumina“ i ja trgnavmeod vladinite knigi - doda-va Gligor Ta{kovi}, pora-ne{en minister za priv-lekuvawe stranski inve-sticii.

Te{kiot prodor na in-vesticiite i natamu osta-nuva najgolema bolka zaekonomijata. Lani stran-skite investicii bea ne-{to nad 130 milioni evra.Vladiniot tim na golemavrata najavi osum milijar-

Pet ministri i triesetina ekonomski promotori ja krojat i ja promoviraat makedonskata ekonomija, ase zadolèni za privlekuvawe na stranski i na doma{ni investicii. Vladiniot ekonomski tim go pred-vodi Zoran Stavrevski, minister za finansii, sleduvaat Fatmir Besimi minister za ekonomija, Vla-dimir Pe{evski, potpretsedatel na Vladata, zadolèn za ekonomski pra{awa, Mile Janakieski, mini-ster za transport i za vrski i Vele Samak, vicepremier za stranski investicii

Vele Samak Mil~o Man~evski

Stranskite investiciiizdi{aa kako balonot

di evra vloùvawa. Krizatagi naru{i planovite, noostana otvoreno pra{awetodali se realni i kolku seostvarlivi ovie vetuvawa.

-Vkupno za osum godini

}e se realiziraat investi-cii od osum milijardi. Ve-ruvam deka e toa ostvarli-vo. Imaj}i predvid deka vonormalnite ekonomski godi-ni, kako {to bea 2007 i 2008

godina, stranskite direktniinvesticii iznesuvaa 920milioni evra - potenciraZoran Stavrevski, mini-ster za finansii.

Serija dano~ni olesnu-

vawa, slobodni ekonomskizoni, edno{alterski si-stem, kampawi za promoci-ja na Makedonija. S* seprave{e za da se privle-~at investitori, da se pro-movira Makedonija. Se da-vaa buxetski pari i za ska-pi reklami {to treba{eda donesat devizen pri-liv. Reìserot Mil~oMan~evski kreatorot naspotovite „Makedonijave~na“ {to se vrtea naamerikanskata televizijaSi-En-En e ubeden dekaproektot be{e isplatliv ikvaliteten.

- Mislam deka histeri~-no nastapuvate okolu toa

{to e skapo i kako se rabo-ti. Ako sakate da bide kva-litetno postojat nekoi stan-dardi koi ~inat i koi za dase postignat mora da se pla-tat. Istite tie spotovi {tojas gi rabotev, a koi ne seposkapi od drugite {to serabotat vo Makedonija, kogabi bile raboteni vo Wujorkbi ~inele mnogu pove}e - ve-li Man~evski.

Mil~o Man~evski neznae{e koi se ekonomskiteefekti od spotot, no velideka celiot proekt dobilpoliti~ka dimenzija.

- Se promovira ednazabluda okolu toa {to e do-bro doma}insko odnesuva-

we. Kaj nas, vo princip, naj-~esto smetame deka e najdo-bro ako bideme {to po-{tedlivi, namesto da mis-lime deka e dobro {to po-ve}e da spe~alime - dodavaMan~evski.

Promocijata e samoeden od potezite za probi-vawe na Makedonija naevropskata investiciskakarta. Presmetkite pokaù-vaat deka 24 procenti odVladata e angaìrana dapregovara i da dogovara in-vestitori vo energetikata,aviobiznisot, koncesiite,industrijata. Li~no lobira-we ima i direktno od pre-mierot Nikola Gruevski.


KOI SE LU\ETO [TO LOVAT INVESTICII NA BUXETSKI TRO[OK

O vaa mreà {to e delod vladiniot tim ena direkten buxetski

tro{ok. Minimalnata plataiznesuva okolu dve iljadievra, plus dopolnitelno zasekoj promotor se finasi-raa i prestojot, slu`benovozilo i drugi dopolnitel-ni tro{oci. Modelot pro-motori e moèbi dobar, noza ekspertskata javnost esporno kolku toj funkcioni-ra na teren.

- Ovie promotori, koise pod Agencijata za stran-ski investicii, definitiv-no imaat eden sistem kojorganizaciski ne e posta-ven kako {to treba. Voobi-~aeno tie se nao|aat voramkite na na{ite misii,no odgovaraat na mini-sterstvoto za nadvore{niraboti, a i na Ministers-tvoto za ekonomija, a voovoj slu~aj treba da odgova-raat na sosema drug organ itoa ja pravi celata rabotaprili~no kompleksna. Nietie stranski investicii negi gledame vo zemjata i odtoj aspekt smetam deka pro-motorite imaat za cel daposetat kompanii, da in-formiraat za taa poseta, asamata su{tina e {to nesledi obrabotkata na paza-rot, a tokmu toa e ona {tomora da se slu~i - veli Ru-

bin~o Zarevski, konsul-tant.

Spored podatocite naNarodnata banka na Repub-lika Makedonija od 2005 do2008 godina, vo vremeto nanajgolema razdviènost nadoma{nata ekonomija voMakedonija se sleale vkup-no milijarda i 327 milio-ni evra direktni stranskiinvesticii. Vo me|uvreme,za ~etiri godini, za finan-sirawe na ekonomskiot timna Vladata, zadolèn zainvesticii i za promotori-

te od Buxetot se odlevaatnajmalku pet milioni evra.

- Postoi visoka oprav-danost za ova, so ogled nafaktot {to do pred dve dotri godini Makedonija pra-kti~no ne postoe{e na in-vesticiskata mapa na gole-mite kompanii na investi-torite. Denes toa ne e slu-~aj. Ve}e imame konkretnirezultati i na toa pole.Ima zgolemen interes narenomirani stranski kom-panii, koi doa|aat tuka i gigledaat mo`nostite, a se

razbira, imame i konkretniprimeri na stranski inve-sticii od renomirani mar-ki - tvrdi Martin Marti-novski, portparol vo Vla-data na RM.

Makedonija go preslikaod ê{ka modelot da se is-pratat ekonomski promoto-ri vo razli~ni zemji odsvetot za da privle~at in-vestitori. Za porane{nitefunkcioneri od vlastakonceptot e dobar, no ona{to nedostasuva e pogole-ma sorabotka vnatre vo sa-

mata Vlada. - Mislam deka promoto-

rite ne treba da ja rabotatcelata rabota od A do [.Treba da imaat sorabotkaso vladinite pretstavnicina povisoko nivo. Dokumen-tiran fakt e deka ministe-rot za stranski investiciiVele Samak, koj ostana voVladata, ne sorabotuva{eso promotorite, naprotiv,gi gleda{e kako konkuren-cija na negovata rabota.Mislam deka treba da imapomalku napori za toa koj}e ja dobie zaslugata, amnogu pove}e napori daima za da se raboti za do-broto na zemjata - veliGligor Ta{kovi}, porane-{en minister za stranskiinvesticii.

I R.Irska svoevremenoso promotori love{e inve-stitori. Poznava~ite otta-mu, a koi sega se angaìra-ni vo Makedonija, go oprav-duvaat sevkupniot konceptna zemjata za privlekuvaweinvesticii.

- Receptot {to za priv-lekuvawe na stranski inve-stitori se nudi ovde e mno-gu sli~en na onoj {to se nu-

de{e vo R.Irska vo 60-titei vo 70-tite godini od mi-natiot vek. Vo Makedonijapoliti~kata klima e sta-bilna, bankarskiot sektore internacionalen, vo zem-jata ima kvalitetna rabot-na sila i niski se tro{oci-te za nea, niski se i dano-cite. Ova e re~isi istiotpaket {to go nude{e irska-ta Vlada pred 20 godini.Deneska rabotite vo Irskase smenija bidej}i stanav-me bogati, tro{ocite za ra-botna sila ne se isti i nesme pove}e konkurentni zaindustriite {to Makedoni-ja moè da gi privle~e - ve-li Dejvid Benks, proekt me-naxer vo Agencijata zastranski investicii.

Makedonija ima 24 eko-nomski promotori vo najgo-lemite dràvi na re~isisite kontinenti. So pos-ledniot bran na novi pro-motori devetmina zaminaavo Avstralija, Japonija,[panija, Polska i Turcija.

Ekonomskite promotori proma{ena investicijaili idnina za makedonskata ekonomija?

VIKTOR MIZO, DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII

Prviot ~ovek na Agen-cijata za stranski inve-sticii Viktor Mizo velideka kriteriumite koi sekoristat pri izborot naekonomskite promotori eda imaat visoko obrazova-nie, minimum dve godinirabotno iskustvo, pozna-vawe na angliskiot jazik ipoznavawe na delovniotjazik vo zemjata vo koja }ese ispratat. Platata naekonomskite promotori eokolu dve iljadi evra,plus ostanatite tro{ociza smestuvawe i za slu`-beno vozilo. Koja direktna

stranska investicija e re-zultat na ekonomskite pro-motori?

- Dogovorot {to e pot-

pi{an so „Haer i Trivju“ inivniot vlez vo Makedoni-ja, toa e direktna investi-cija od ekonomskite pro-motori. Pominati se dvegodini, no procesot e mno-gu podolg, a istovremenoako se zeme predvid dekaod vtorata polovina na2008 godina i cela 2009godina be{e ekonomskatakriza i o~ekuvawata na in-vesticii koi se privle~e-ni vo celiot svet e nama-lena za okolu 50 procenti- pojasnuva Viktor Mizo,direktor na Agencijata zastranski investicii.

STEVÊ JAKIMOVSKI, PORANE[EN MINISTER ZA EKONOMIJA

Porane{niot ministerza ekonomija Stev~e Jaki-movski tvrdi deka idejataza ekonomskite promotoribila u{te dodeka toj ko-manduva{e so resorot eko-nomija. Objasnuva deka na-merata bila prvo toa dabidat lica koi ve}e ìveatvo taa zemja, da bidat biz-nismeni i sekako da se iz-berat na konkurs.

- Ova {to sega se na-pravi e sosema obratna si-tuacija. Se pratija parti-ski lica, koi se del od ad-ministracija, koi nitu gorazbiraat biznisot, nitu,pak, moè da dadat sood-vetni rezultati - pojasnu-va Jakimovski i dodava de-ka nie denes ne moème da

vidime nitu edna krupnainvesticija. Za ovie trigodini, veli Jakimovski,nema nitu edno ime nasvetski poznata kompanija.Rezultatot za izminative

tri godini e lo{, dodavaJakimovski.

- Dodeka jas bev mini-ster za ekonomija odgovor-no tvrdam deka ima{e go-lem interes za investira-we. Za tie 14 meseci dojde„Mital“, „Ko~“, „Rom trejd“,koj gi kupi „Skopski leguri“,dojdoa Grcite koi ja kupija„Iskra“ od Kumanovo, doj-doa avstrijcite od „EVN“.Nie donesovme golemisvetski kompanii vo Make-donija. „Xonson kontrols“e delo na prethodnataVlada, zna~i pove}e od jas-no e deka ovaa Vlada nemarezultati vo ovoj del - tvr-di Stev~e Jakimovski, po-rane{en minister za eko-nomija.

Revizijata utvrdi deka Viktor Mizo neracionalno potro{il tri milioni evra

Dràvniot zavod za revizija konsta-tira{e deka direktorot na Agencijata zastranski investicii Viktor Mizo nena-menski potro{il re~isi tri milionievra pari na gra|anite vo 2008 godina.Ekonomskite promotori po svetot koitreba{e da donesat stranski investito-ri ~inele 600 iljadi evra, a promotivni-ot spot so koj zemjata se reklamira{e vostranskite elektronski mediumi ~inel900 iljadi evra. Neodamna Vladata go ot-povika ekonomskiot promotor vo SAD,

Filip Petkov. Go vrati doma otkako be{eobelodeneto deka vo istiot period kogatoj bil nazna~en za ekonomski promotorvo Amerika si osnoval privatna firmavo Makedonija.

- Ekonomskiot promotor Petkov e pov-le~en od funkcijata poradi eti~ki pri-~ini. Vo najskoro moèn rok }e bide ras-pi{an konkurs za izbor na nov promotorna Makedonija vo îkago - stoe{e vo so-op{tenieto na Agencijata za stranski in-vesticii.

Porane{ni novinari, mladi bankari, telekomunikaciski eksperti, tehni~ari i inèneri,lu|e so skromno diplomatsko poznavawe, taze diplomirani ekonomisti. Ova se profilite nalu|eto koi vo 45 zemji pregovaraat i dogovaraat stranski investitori za vlez vo Makedonija

Rubin~o Zarevski Gligor Ta{kovi} Martin Martinovski

Rezultatite od ekonomskite promotori doprva doa|aat

Partiski vojnici bez iskustvolovat investicii vo matno

„Indeks“ vo„Biznis info“


DOSIE

Pretsedatelot na Roma-nija Trajan Baseskupridruùvan od mnogu-

brojna stopanstvenici pre-stojuva vo tridnevna ofici-jalna poseta na RepublikaMakedonija. Romanskata de-lovna delegacija e predvo-dena od Trgovsko-industri-skata komora na Prahova (vonejziniot sostav se i nekolkudrugi regionalni komori) i esostavena od pove}e renomi-rani kompanii od razli~nistopanski dejnosti, koi naja-vija interes za vospostavu-vawe konkretna sorabotka somakedonski kompanii.

Delovnite lu|e od Roma-nija v~era go posetija Ohrid.Vo Regionalnata komora sosedi{te vo Ohrid be{e odr-àn Makedonsko – romanski-ot biznis-forum, a na bila-teralnite sredbi gostiterazgovaraa so pretstavnicina makedonski kompanii odregionot – od Ohrid, Struga,Debar, Resen, Prilep i Bi-tola.

Denes vo Stopanskata ko-mora na Makedonija }e seodrì Makedonsko-romanskibiznis-forum na koj }e pri-sustvuvaat pretsedatelitena dvete dràvi, \orge Iva-nov i Trajan Basesku. Na fo-rumot pred makedonskitekompanii }e bide izvr{enaprezentacija na dunavskotopristani{te „\ur|u“. Regio-

nalnite komori so sedi{tevo Ohrid, Prilep, Bitola,[tip }e potpi{at spogodbiso sorabotka so soodvetniteregionalni komori od Roma-nija - Prahova, Ilfov,Teleorman i Ialomita.Regionalnata Komora sosedi{te vo Skopje }e potpi{espogodba za sorabotka soAsocijacijata na italijan-skite kompanii vo Romanija.

Na 28 maj 2010 godina ro-manskata stopanska delegacija}e bide primena vo kompanija-ta „Ting“ vo Ko~ani od stranana pretsedatelot na Regional-nata komora Slave Jordanovso sedi{te vo Ko~ani.

Generalno zemeno, de-lovnite sredbi na makedon-skite i na romanskite biz-nismeni pretstavuvaat do-bra mo nost za unapreduva-we na ekonomskata sorabotkame|u Republika Makedonija iRomanija, koja, i pokraj po-tencijalite, ne go sledi ni-voto na politi~kite odnosi.Vo o~i na golemiot sobir me-|u biznismenite od dvetezemji Stopanskata komora naMakedonija gi analizira{eekonomskite odnosi me|udvete zemji.

Dobra vest e {to vo pr-vite tri meseci od godinavarazmenata e zgolemena za du-ri 95 otsto. Me|utoa, vo os-nova, vo Komorata se proce-nuva deka i natamu e nezado-volitelnata trgovska razme-na, i toa i za dvete strani.Toa, pred s*, se dolì narazlikite na goleminite napazarite, sli~nosta na eko-nomijata, nedovolnata in-formiranost, predrasudite,kako i lo{ite iskustva vo po-~etok na devedesettite godi-ni na tranzicijata. Global-nata kriza ostavi negativniposledici i vrz romanskotostopanstvo {to ima{e ref-leksija i vrz bilateralnatatrgovska razmena. Sporedu-vaj}i go periodot od 2000 do2009 godina, vo nadvore{no-trgovskata razmena me|uR.Makedonija i Romanija sezabeleùva konstanten tr-govski deficit na makedon-ska strana, koj varira od go-dina vo godina. Vo analizi-raniot period najgolemiotdeficit e ostvaren vo 2004-2005 godina koj iznesuva111.2 milioni amerikanskidolari.

Vo pogled na vkupnatanadvore{notrgovska razmename|u dvete zemji najgolemavrednost e ostvarena vo 2008godina, kako vo izvozot taka ivo pogled na uvoznoto saldo.Zgolemuvawe na izvozot od2007 godina navamu se dolìna vleguvawe na Romanija voEU i primena na Dogovorotza stabilizacija i za asoci-jacija me|u Republika Make-donija i EEZ, so koja make-donskiot izvoz vo EU e bezcarina, a uvozot so namalena

carina. So implementacija-ta na dogovorot na CEFTA seovozmoì bescarinski uvozna komponenti od Romanija,kako zemja-~lenka na EU inivnoto vgraduvawe vo pro-izvodi nameneti za pazarotna zemjite potpisni~ki na do-govorot na CEFTA i plasmanbez carina.

Vo pogled na zastapeno-sta na proizvodite vo razme-nata, vo 2009 godina, vo stru-kturata na izvozot najmnoguse zastapeni: plosnati vala-ni proizvodi (6,3 milioniamerikanski dolari), pre-hranbeni proizvodi (2,8 mi-lioni amerikanski dolari),drugi delovi i konstrukciiod èlezo i od ~elik (2,2 mi-lioni amerikanski dolari),ferosilicium i ferisiko-mangan (1,2 milioni ameri-kanski dolari) i drugi proiz-vodi so pomala vrednost.

Vo uvoznoto saldo najgole-mo u~estvo imaat: hemiskaindustrija (pet milioni ame-

rikanski dolari), telefon-ski aparati (pet milioniamerikanski dolari), nafte-ni masla (3,3 milioni ameri-kanski dolari), leguri i ì-ci od aluminium (2,9 milio-ni amerikanski dolari), te-~en butan (2,1 milioni ame-rikanski dolari), motornivozila za prevoz na lica,elektri~ni aparati, proizvo-di od drvo, hartija i drugo.

ME|UKOMORSKA I DRUGAINSTITUCIONALNA

SORABOTKA

Stopanskata komora naMakedonija i Romanskata tr-govsko-industriska komoravo 1994 godina imaat potpi-{ano dogovor za sorabotka iimaat formirano Makedon-sko-romanski deloven sovet.So cel da se obnovi trgov-skata sorabotka i da se ispi-taat mo nostite za unapre-duvawe na bilateralnataekonomska sorabotka po pot-

pi{uvaweto na Dogovorot zaslobodna trgovija me|u dvetezemji, na inicijativa na Tr-govsko-industriskata komo-ra na Romanija i gradot Bu-kure{t i Stopanskata komo-ra na Makedonija, vo Buku-re{t be{e organiziran Ma-kedonsko-romanski biznis-forum, vo juni 2004 godina.Vo taa mo nost be{e potpi-{an dogovor za sorabotkame|u Skopskiot saem i Ro-mekspo (Romanskata komorae mnozinski sopstvenik naRomekspo).

Stopanskata komora naMakedonija vo sorabotka soAsocijacijata na romanski-te grade`ni kompaniiARAKO (Romanian associati-on of construction companies)na petti dekemvri 2007 go-dina potpi{aa Dogovor zasorabotka, koj }e pridoneseza razvivawe na instituci-onalnite i na delovnite re-lacii na kompaniite od gra-de niot sektor.

BROJKI I FAKTIROMANIJA

Lokacija: Jugoisto~na Evropa, grani~i so Crnoto More,me|u Bugarija i Ukraina Povr{ina: Vkupno: 237.500 kvadratni kilometri- Zemjena povr{ina: 230.340 kvadratni kilometri- Vodena povr{ina: 7.160 kvadratni kilometriGranici: Vkupno: 2.508 kilometriZemji so koi grani~i: Bugarija, Ungarija, Srbija, Molda-vija, Ukraina Glaven grad: Bukure{tNaselenie: 22.181.287 (2010) Religija: Pravoslavni hristijani 89,5 procenti, prote-stanti 7,5 procenti Jazici: Romanski, ungarski Rabotna sila: 9,33 milioni (2009) Stapka na nevrabotenost: 7,6 procenti (2009) Bruto doma{en proizvod (BDP) BDP: 255,4 milijardi dolari (2009) Stapka na porast na BDP: -7,2 procenti (2009) BDP po glava na ìtel: 11.500 procenti (2009) BDP po sektori: - Zemjodelstvo: 12,4 procenti- Industrija: 35 procenti- Uslugi: 52,6 procenti (2009) Stapka na inflacija: pet procenti (2009) Javen dolg: 20 procenti od BDP (2009) Industrii: Elektri~ni ma{ini i oprema, tekstil i obu-vki, avtoindustrija, rudarstvo, grade ni materijali, hemi-kalii, drvna industrija, metalurgija, prerabotka na hranaStapka na porast na industrisko proizvodstvo: -9 procenti (2009) Izvoz: 38,1 milijardi dolari (2009) Izvozni partneri: Italija 15,4 procenti, Germanija 16,3procenti; Francija 7,3 procenti; Turcija 6,5 procenti,Ungarija pet procenti , Bugarija 4,1 procenti, Izvozni proizvodi: ma{ini i oprema, tekstil i obuvki,metalni proizvodi, ma{ini i oprema, minerali i gori-va, hemikalii i zemjodelski proizvodi Uvoz: 49,2 milijardi dolari (2009) Uvozni partneri: Germanija 16,1; Italija 11,2 procenti;Ungarija 7,3; Rusija 5,9; Francija 5,6; Turcija 4,9; Av-strija 4,8, Kazahstan 4,5 procenti Uvozni proizvodi: ma{ini i oprema, goriva i minerali,hemikalii, tekstil, prehranbeni proizvodi, metali

EKONOMSKI ODNOSI ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I ROMANIJA

Vo prvite tri meseci razmenata dvojno zgolemena

Generalno zemeno, delovnite sredbi na makedonskite i romanskite biznismeni{to se odrùvaat vo zemjava pretstavuvaat dobra mo`nost za unapreduvawe na eko-nomskata sorabotka me|u Republika Makedonija i Romanija, koja, i pokraj potencija-lite, ne go sledi nivoto na politi~kite odnosi

Bukure{t

êtvrtok, 27 maj 2010 BIZNIS INFO 25„PREDIZVICITE NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA“ ANALIZIRANI VO RASPRAVATA ORGANIZI-RANA OD CENTAROT ZA EKONOMSKI ISTRA@UVAWA PRI EKONOMSKIOT FAKULTET VO SKOPJE

K lu~niot predizvik namakedonskata ekono-mija na sreden rok e

konkurentnosta. Taa kakosloèn koncept zavisi odmnogu faktori. Ne samo odmakroekonomskite politi-ki tuku i od mikroekonom-skite reformi. Toa vsu{-nost e najte{ko re{livproblem. No, toa ne zna~ideka ne treba da se re{a-va, i toa preku site mo`niinstrumenti i site mo`nikanali.

Ova go pora~a m-r Zo-ran Stavreski, vicepre-mier i minister za finan-sii vo Vladata na RM, vodiskusijata na konferen-cijata „Predizvicite naMakedonija“, {to ja orga-nizira{e Centarot za eko-nomski istraùvawa priEkonomskiot fakultet voSkopje. Pred pretstavni-cite od najrazli~ni do-ma{ni i me|unarodni in-stitucii i organizaciiprisutni vo RM svoitestavovi okolu temata giprezentiraa m-r ZoranStavreski, vicepremier iminister za finansii naVladata na RM, MajklFric, direktor na Misija-ta na USAID vo R.Makedo-nija, Diadra Bojd, koordi-nator na ON i pretstavnikna UNDP vo RM i AntoniPe{ev, pretsedava~ na So-branieto na Stopanskatakomora na Makedonija.

So ovoj predizvik, spo-red m-r Zoran Stavreski,Vladata }e se spravuva sozadrùvawe na makroeko-nomskata stabilnost, no po-

dolgoro~no gledano, i prekure{avawe na pra{awata napodobra kvalifikuvanost isposobnost na rabotnata si-la, {to }e bara pogolemiinvesticii vo obrazovanie-to, kako i so podobruvawena vkupniot ambient za ra-bota.

- A, za da se nadminatovie predizvici e potreb-no da se prodolì so rea-lizacija na strukturnitereformi vo nasoka na na-maluvawe na vkupnite tro-{oci za firmite, podo-bruvawe na biznis-klima-ta preku poednostavuvawena procedurite, ukinuva-we na brojnata dokumenta-cija i birokratizirawe vodelot na privatniot se-ktor - istakna vicepremie-rot.

Eden od najbitnite fa-ktori koj vlijae na zgolemu-vawe na konkurentnosta einfrastrukturata. Vo ovojsegment vo programata zarabota na Vladata na RM eplanirana izgradba na zna-~ajni infrastrukturniproekti vo delot na trans-portot, na patnata infra-struktura, a toa se zavr{u-vawe na koridorite osum ideset, izgradba na prugatakon Bugarija i pove}e regi-onalni i lokalni pati{ta.Zna~ajni se i investiciitevo energetskiot sektor, koje eden od klu~nite fakto-

ri na ekonomski razvoj. Po-trebno e podobruvawe i vodrugite oblasti, kako suds-tvoto, informati~katatehnologija, firmite dakoristat posovremenisredstva za marketing isli~no.

- Vo toj kontekst doa|ado izraz otvorenosta na ma-kedonskata ekonomija. Toa{to sme mal pazar i morada ostaneme otvoreni isto-vremeno podrazbira dekatreba da staneme pokonku-rentni. Vo sprotivno, otvo-renosta }e stane segment nanegativno vlijanie vrz ma-kedonskata ekonomija i nej-

zinite potencijali za raz-voj - podvle~e m-r ZoranStavreski.

Eden od na~inite {tomoè da pomogne vo konku-rentnosta na ekonomijata vonasoka na pobrza promenana strukturata e privleku-vaweto na stranski inve-sticii. Toa ne zna~i dekadoma{nite investicii nese bitni za vkupnoto nivona ekonomska aktivnost vozemjava. No, efektot odstranskite investicii e vodelot na pozitivnite vlija-nija {to moè da gi imaatpreku sinxirot na snabdu-va~i na makedonskite kom-

panii i da pomognat za poku-so vreme da se namali teh-nolo{kiot jaz me|u make-donskata ekonomija i razvi-enite ekonomii, koj e klu~-niot problem vo segmentotna konkurentnosta.

- Taa borba na dolg rokzna~i vloùvawe vo obra-zovanie, vo infrastruktu-ra, no na sreden rok bi mo-èlo da pomogne da done-seme {to pove}e stranskikompanii, koi }e moè dagi povle~at i makedonski-te kompanii vo nasoka napodobruvawe na tehnolo-{koto nivo - istakna Sta-vreski.

Klu~na poraka - makedonskiot biznis generalno ne ja prepoznava va`nosta od inve-stiraweto vo tehnologija, znaewe i inovacii, {to e od su{tinsko zna~ewe za sozdava-we na originalni, dobro spakuvani i proizvodi so dodadena vrednost, koi moè dakonkuriraat na stranskiot i na doma{niot pazar

TRIBINA

Biznisot s* u{te ne ja (pre)poznava „Eureka“!

Bruto-nacionalna sre}aIdejata za bruto-naci-

onalna sre}a za prvpat evovedena vo 1972 godinavo Butan, dràva na Hita-laite, koja po svoeto osa-mostojuvawe barala na~inkako da go meri svojot na-predok. Namesto bruto-na-cionalniot dohod prona{-la unikaten na~in da gostori toa, merej}i ja bru-to-nacionalnata sre}a.

Vo poslednive nekolkugodini so promenite {to seslu~uvaat vo svetot, e pro-menet i na~inot spored kojse meri ekonomskiot pro-gres. Neodamna pretseda-telot na Francija Sarkoziformira{e komisija za me-rewe na ekonomskite per-formansi i socijalniotprogres, predvodena od No-belovecot Xozef Stiglic.Organizacijata za ekonom-ska sorabotka i za razvoj(OECD), pak, ja pokrena ini-cijativata da se meri na-predokot na op{testvata.Razli~ni zemji, kako, naprimer, Avstralija i Kana-da imaat svoi inicijativina nacionalno nivo. Zaed-ni~ko na site e sfa}awetona idejata deka iako paritese va ni, toa ne e edinstve-noto ne{to {to e va no, itokmu poradi toa treba da

ima preorientacija od me-rewe na pazarnoto proiz-vodstvo kon merewe na bla-gosostojbata na lu|eto.

Iako BDP e korisen zamnogu raboti, ima i svoiograni~uvawa. Pred s*, ne jaodrazuva ednakvosta nitukompozicijata na rastot. Vosvetot na BDP izgradbata nazatvori e isto tolku dobrakako i izgradbata na u~ili-{ta bidej}i i ednoto i dru-goto }e pridonesat za BDP.Vtoro, vo mnogu slu~ai stra-tegiite na visokiot rast naBDP dovele do finansiskanestabilnost i krizi. Treto,BDP ne go odrazuva tro{e-weto na resursi na zemjata,ili pridonesot kon klimat-skite promeni.

(Diadra Bojd, postojan koordinator

na ON i postojan pret-stavnik na UNDP vo RM)

Poddr{ka za kreiraweizvozni strategii

Preku programite naUSAID vo izminatiov per-iod ovozmoìvme inten-zivna poddr{ka na nekolkuva`ni industrii vo Repub-lika Makedonija, kako {tose tekstilot, proizvods-tvoto na vino, lesnata in-dustrija, turizmot, IKT,agrobiznisot, proizvods-tvo na obuvki, reciklira-we i drugi.

Na{ite napori se fo-kusirani na podobruvawena konkurentnosta na eko-nomijata preku razvivawe

i sproveduvawe na izvoznistrategii. Im pomagame nakompaniite da razvijatprodukti so dodadenavrednost i uslugi koi biprivlekle investicii, kakostranski taka i doma{ni.

Za da go poddrìmerastot i otvoraweto na ra-botni mesta im pomognav-me na kompaniite da se in-tegriraat vo doma{nite ivo me|unarodnite sinxirina vrednosti, go poddrù-vame transferot i usvoju-vaweto na napredni tehno-

logii, koi ja zgolemuvaatproduktivnosta. Posebnovnimanie be{e naso~enokon davawe poddr{ka zaspecifi~nite potrebi iprioriteti na kompaniite.

(Majkl Fric, dire-ktor na misijata na

USAID vo R. Makedonija)


- Vsu{nost, samiotfakt {to na{ata ekonomi-ja ne moè da vlijae vrzglobalnite tekovi, a glo-balnite tekovi moàt i

vlijaat vrz makedonskataekonomija e predizvik koj{to e dovolen i golem samza sebe. No, toa ne zna~ideka ne treba da se raboti

za da se namali toj pre-dizvik i da se nao|aat re-{enija.

SPRAVUVAWE SO PREDIZVICITE

PREKU JAVNO-PRIVATENDIJALOG

Na Konferencijata sosvoi izlagawa nastapija ipretstavnici na me|unarod-ni institucii i organiza-cii prisutni vo RepublikaMakedonija. Majkl Fric, di-rektor na Misijata naUSAID vo R.Makedonija, na-brojuvaj}i gi uspesite {togi imaat postignato nivnitepartneri od makedonskikompanii, istakna deka ipokraj intenzivnite naporiza napredno razmisluvawena biznis-liderite, ovieindividualni uspesi s*u{te ne davaat nekoj zna~i-telen pridones vo zgolemu-vawe na BDP ili vo namalu-vawe na nevrabotenosta.Republika Makedonija s*u{te e edna od najmalkurazvienite zemji vo regio-not i BDP e edvaj na nivo odpred dvaesetgodi{natatranzicija.

- I pokraj toa {to sega

se smeta deka ekonomijatana Makedonija e vodena odefikasnosta, izvozot nazemjata vo golema meravklu~uva artikli, koi {tose zasnovaat na proizvodikako {to se metali, oblekai nepreraboteni zemjodel-ski proizvodi. Postoi mno-gu ograni~ena ponuda naproizvodi so dodadenavrednost i uslugi na stran-skite pazari - istakna Fric.

Od USAID konstatiraatdeka makedonskiot biznisgeneralno ne ja prepoznavava`nosta od investirawetovo tehnologija, znaewe iinovacii, {to e od klu~nozna~ewe za sozdavawe naoriginalni, dobro spakuva-ni i proizvodi so dodadenavrednost, koi moè da kon-kuriraat na stranskite i nadoma{niot pazar. Isto ta-ka, istaknuvaat deka mnogumalku kompanii moàt da giispolnat me|unarodnitestandardi ili da se steknatso sertifikati, koi }e im giotvorat vratite na golemi-te korporaciski kupuva~i.Na makedonskata biznis-scena, spored USAID, nedo-stasuva i investirawe volu|eto i vo nivniot profe-

sionalen razvoj. - Postoi golem neisko-

risten potencijal za „zele-nite“ industrii. Makedon-skite kompanii s* u{te mo-àt da si go dozvolat „lu-ksuzot“ na niska cena naelektri~na energija, paenergetskata efikasnost nee na nivnite radarski ekra-ni. No, mnogu brzo tie ve}enema da moàt da si dozvo-lat da go ignoriraat toa -predupredi Fric, dodavaj}ideka „zelenite“ industrii,povrzani so proizvodstvo iso montaà na izolacionimaterijali, PVC prozorci,otpadoci od drvo, koriste-we na solarna energija, re-ciklirawe i sli~no, ne sa-mo {to }e gi namalat tro{o-cite na kompaniite tuku }esozdadat i novi pazarnimo`nosti vo dràvava, {tomoè da generira i novi ra-botni mesta.

Iako izrazuvaat zado-volstvo od evidentnoto po-dobruvawe na vkupnata biz-nis-klima, od USAID istak-nuvaat deka rabotata e da-leku od zavr{ena. Imeno,obemnata analiza za prav-nite i administaretivnipre~ki so koi se soo~uvaat

kompaniite, {to USAID japravi vo ramkite na podgo-tovkite za nivnata strate-gija za periodot 2011-2015godina, potvrduva deka i zadoma{nite i za stranskiteinvestitori najgolem prob-lem e steknuvawe na zemji-{te i grade`ni dozvoli zaizgradba na nivnite kapaci-teti. Toa potpa|a pod inge-rencii na pove}e centralnii lokalni vladini institu-cii (na Ministerstvoto zafinansii, za transport i zavrski, na op{tinite i mnogudrugi) koi ne se koordinira-ni vo obezbeduvawe na us-lugite.

- Investitorite gubatgodini, pari, kako i svojotinteres za investirawe vozemjava dodeka se obiduva-at da doznaat koj e sopstve-nik na zemjata, bez razlikadali moàt da izgradat in-dustriski objekti na nego,{to e potrebno da se prome-nat urbanisti~kite plano-vi, dali e dostapna ele-ktri~na energija... Mnogu odniv kone~no }e se predadati }e im kaùvaat na drugiteinvestitori deka Makedoni-ja ne e vistinsko mesto dase investira vo nea, i po-

Antoni Pe{ev,

Spored pogolemiot del naeksperti od oblasta na ekonomi-jata, ìveeme vo verojatno najte-{kite vremiwa za svetskata eko-nomija dosega. Spored eden odnajvlijatelnite ekonomski eks-perti vo svetot, porane{niotpretsedatel na Federalnite re-zervi na Amerika Alen Grenspan(Alan Greenspan) ovaa kriza e„nesporedlivo najgolemata fi-nansiska globalna kriza dosega“.Dodeka realnata ekonomija mo-èbi i go pretrpela najgolemiotudar za vreme na Golemata de-presija, sega{nata finansiskakriza be{e i s* u{te e porazor-na od onaa vo 1930 godina bidej-}i taa predizvika totalen ko-laps na svetskite pazari prediz-vikuvaj}i „kratkoro~nite pozaj-muvawa bukvalno da is~eznat“.Toa be{e prosledeno i so padotna indeksot Standard & Poor’s500, koj na devetti mart 2009 go-dina go postigna svoeto najniskonivo od 676,53.

Ova meganaru{uvawe na svet-skiot finansiski poredok, spored

nego, moè da predizvika situaci-ja vo koja ne moè da se predvidinitu „momentot koga golemite svet-ski banki }e dojdat vo situacija vokoja }e moàt bez nikakva restrik-cija slobodno da prodolàt da po-zajmuvaat“.

Kade vo celata ovaa ka{a senao|a R.Makedonija:

- Predviduvawata na nekoina{i eksperti, vklu~itelno ivladini, deka Makedonija }eostane ponastrana od sevo ova. sepokaàa nerealni i za na{a gole-ma àl ne se obistinija. Sepak,R.Makedonija po logikata na svr-zani sadovi e silno povrzana sosvetot. Edinstvenata razlika evo toa {to nie efektite gi po~uv-stvuvavme so fazno pomestuvaweod nekolku meseci;

- Zaradi svojata golemina, ne-razvieniot finansiski pazar ka-ko i konzervativnosta na Narod-nata banka na Makedonija i ko-mercijalnite banki ({to biznis-sektorot go drì skoro kako za-lo`nik), Makedonija barem zasegase izvle~e od zonata na goleminaru{uvawa i go izbegna gr~kotoscenario;

- Makroekonomskite parametrise stabilni, no ekvilibriumot evospostaven na nivo na ekonomija-ta koe sega e ponisko pribli nodve milijardi evra. Toa zna~i dekaekonomijata se kontraktira ili, ka-ko {to ~esto vo àrgon se veli, se{minka;

- Sosedite na Makedonija seso problemi sli~ni ako ne i pogo-lemi. Nekoi od niv, kako {toopisno se izrazi nivniot pretse-datel, se na rabot na ambisot;

Ova treba da bide silen sig-nal za site subjekti vo dràvata.

Ako silniot svetski bran na eko-nomskata kriza ne n* zaplisna socelata svoja silina, toga{ efe-ktite na regionalnata kriza mo-ème da gi o~ekuvame u{te utre.Taa mora da se pre~eka podgotve-no. Krizite se po pravilo inte-resni fenomeni. Tie bi moèleda ve uni{tat, no ponekoga{ akoste ve{ti, od niv moète da izva-dite i pozitivni benefiti.

[to e toa {to Makedonijatreba da go napravi:

- Kako sekoj dobar doma}inpred s* treba da go ras~istisopstveniot dvor;

- Da go podobri svojot konku-rentski kapacitet;

- Da go mobilizira celokup-niot svoj kreativen kapacitet vopodobruvawe na ona {to e make-donska sistemska gre{ka, a toaizgradbata na sistem koj }e pro-izveduva proizvodi so prepoz-naen generi~ki kod (Makedonijae zemja so minimalen broj naproizvodi so izvorni generi~kimarki);

- Da prodolì intenzivno daraboti na svojata sigurnosna ipoliti~ka stabilnost;

- Makedonija treba da izvr{iseriozna revizija na ve}e donese-nite i na zakonite koi se vo pro-ces na donesuvawe i koi vleguva-at vo grupata na takanare~eni„evropski zakoni“, koi vo perio-dot {to sleduva moè da bidat

seriozna pre~ka za nejziniot po-brz ekonomski rast;

- Ova nekoj bi go narekol evro-skepticizam, no jas bi go narekolevrokonzervativizam, koj bi imalza cel da gi proceni benefititena Makedonija u{te nekolku godi-ni sama na sebe sopira~ka za Ma-kedonija ~lenka na EU;

- Bespo{tedna bitka za osvo-juvawe na alternativni pazari,duri i so nisko nivo na globalnarazmena, kako rezerven ventil zakratkoro~no preìvuvawe;

Tuka sum dolèn da napome-nam deka svetot vo ovoj pravecrazmisluva pove}e od polovinavek. So taa cel zemjite vo svetotimaat potpi{ano ogromen broj

bilateralni i multilateralnidogovori za slobodna trgovija,koi vo svojata osnova ja imaatovaa ideja vodilka. Ogromna emapata na pova`nite dogovori.Od ovoj bi go narekol globalensvetski ekonomski galimatijas,ne veruvam deka nekoj, osven go-lemite ekonomii, izdejstvuvalbenefit. Nie kako dràva nesmeeme da ostaneme nadvor odsite ovie tekovi, no kako zemja-~lenka na Svetskata trgovska or-ganizacija zna~aen del od oviespogodbi poleka go gubat svoetozna~ewe.

Pretsedava~ na Sobranietona Stopanska komora na

Makedonija

EFEKTITE OD REGIONALNATA KRIZA MO@EME DA GI OÊKUVAME U[TE UTRE

Ve{tite so korist }e moè da se izvle~at

GENERALNI KARAKTERISTIKI NA MEGAKRIZATA

Nema za{titeni- Krizata e globalna i nema za{titeni teritorii;- Za{titnite mehanizmi vo oblasta na finansiite se pokaàa

nedovolno efikasni da odgovorat na predizvikot na sovladuvawena kriza od vakvi proporcii;

- Se pokaà deka svetskata ekonomija funkcionira po principotna vrzani sadovi, koi se prelevaat eden vo drug. Zatoa krizata vonekoi krai{ta na svetot ima odloèn i/ili ublaèn efekt, koj li~ina branovi;

- Kako rezultat na seto gore navedeno, se poizvesno e deka kri-zata namesto predvidenata forma na „V“ ili na „U“, }e ima formana „W“ i toa nekolkukratno povtoreno;

SEKTOROT IKT VO ZEMJAVA

êkor od sto miljiSektorot IKT moè da bide eden od onie koi na Makedonija mo-

è da & ovozmoàt da go napravi svojot golem ~ekor od sto milji.Da napravi toa {to nie go narekuvame „Leapfrog technology“, ~ekorso koj }e se sniì tehnolo{kiot ras~ekor. Ova e dopolnitelno va`-no bidej}i tokmu ovoj sektor e najkompatibilniot sektor so ona so{to Makedonija e ve}e dobro poznata i ima svoja marka, a toa eproizvodstvoto na zdrava organska hrana.

NADVORE[NITE FAKTORI NA KRIZATA:

Globalizacijata predizvikuvaefekt na domino

- Po~etokot na krajot na erata na eksploatacija na rezervite na fosilni goriva;- Budeweto na zaspanite xinovi (pred s* Kina i Indija) i nivnite ekonomii so {to pobaruva~kata za

energija dopolnitelno se zgolemi;- Po~etokot na vlijanieto na klimatskite promeni, koi vo poslednite nekolku godini po~naa da go ze-

maat svojot danok;- Globalizacijata kako svetski trend, koja predizvika pojavata na ekonomskata kriza vo nekoi regio-

ni na svetot so da se {iri so ogromna brzina, po principot na efektot na domino, se pro{iri i od re-gionalna ja pretvori vo globalna svetska kriza;

- Kapitalnata „pothranetost na svetskiot finansiski sistem vo izminative 40 do 50 godini“ – zata-{kuvana so proizvodstvo na novi nedovolno garantirani finansiski produkti;

- Nedostatokot na efikasni kontrolni mehanizmi za kontrola na finansiskite pazari i participi-entite vo niv, {to kako rezultat ima{e „fundamentalni pogre{ni proceni na pazarot“;

Otvorenost na ekonomijataPredizvicite na ma-

kedonskata ekonomija, ka-ko i predizvicite na ma-kedonskoto op{testvovkupno se temelat okolunekolku bitni pretposta-vki. Prvata pretpostavkae otvorenosta. Ona {to naRepublika Makedonija ne& se dava pravo na eko-nomski razvoj, e vsu{nostna{ata dvedeceniska za-tvorenost vo nekoi drugineekonomski krugovi iproblemi. I za Makedoni-ja i za Balkanot, kako eko-nomski prostor koj ìveelna imperijalni ekonom-ski osnovi, koj sekoga{bil otvoren, neophodnapretpostavka ne samo zaekonomski tuku i kultu-ren, socijalen razvoj, eotvorenosta na Makedo-nija. Nie moème da zbo-ruvame mnogu, no silata

na ovaa dvomilionskaekonomija e tolku kolku dapreìvee. Nie sme umet-nici na preìvuvawe. Toasme go dokaàle i pokaà-le, no treba da is~ekori-me od toj krug na preìvu-vawe na socijalno i eko-nomsko egzistirawe konpatekite na ekonomskiotrazvoj.

(Qubomir Kekenovski,dekan na Ekonomskiot

fakultet vo Skopje)

êtvrtok, 27 maj 2010 BIZNIS INFO 27kraj toa {to velat reklami-te - re~e Fric.

Vo spravuvaweto sopredizvicite, kako doka-àn mehanizam za kontinu-irano podobruvawe na de-lovnoto opkruùvawe i zgo-lemuvawe na konkurentno-sta na nacionalnata ekono-mija, od USAID go poso~ijajavno-privatniot dijalog.Vo nego biznis-sektorotmora da ima otvoreni kana-li za komunikacija so Vla-data za site pra{awa sokoi tie se soo~uvaat. No,kako {to potencira Fric,biznismenite mora da sto-rat ne{to pove}e otkolkusamo da se àlat, a vladi-nite pretstavnici ne{topove}e otkolku samo da slu-{aat. Ili mora da ima kon-struktivna diskusija, kade{to dvete strani zaedni~-ki da postignat re{enie eklu~ot za uspehot.

SIROMA[TIJATA I NEVRABOTENOSTA @E[KI PROBLEMI

Vo svoeto obra}awe nakonferencijata, postojani-ot koordinator na ON i po-stojan pretstavnik na UNDP

vo zemjava, Diadra Bojd, seosvrna na Indeksot na ~ove-koviot razvoj, koj za prvpate voveden vo Izve{tajot za~ovekov razvoj, koj go izra-

boti UNDP pred 20 godini.Indeksot za ~ovekoviot raz-voj e sloèna merka koja ginosi elementite, koi sesmetaat za najrelevantni za

blagosostojbata na lu|eto,kako {to se obrazovanieto(mereno preku kombinacijana stapkata na upis vo obra-zovanie i stapkata na pis-menost), zdravstvoto (mere-no preku o~ekuvaniot ìvo-ten vek) i pristoen stan-dard na ìveewe (merenBDP po glava na ìtel). Voposledniot Izve{taj za ~o-vekov razvoj, Makedonija be-{e rangirana na 72. mestood 180 zemji. Prva na lista-ta e Norve{ka, a poslednise Avganistan i Niger.

No, spored Bojd, pova nood relativnoto rangirawena zemjite e realnata pres-metka na indeksot na ~oveko-viot razvoj. So vrednost naindeksot na ~ovekoviot raz-voj od 0,817 Makedonija spa-|a vo kategorijata na visok~ovekov razvoj. So ovaavrednost sostojbata e podo-bra vo sporedba so nekoidrugi zemji, koi imaat sli~-ni prihodi po itel (Brazilna primer), no e malku polo-{a otkolku vo nekoi drugizemji kako Kostarika, so koi,isto taka, imaat ist prihodpo glava na ìtel.

- Zna~i, so sigurnostima prostor za podobruva-

we - veli Bojd. Koi se, toga{, najgole-

mite ~ove~ki razvojni pre-dizvici vo zemjata?

- Dokolku se analizira-at podatocite od pred per-iodot na tranzicija pa na-vamu, }e se zabeleì dekasiroma{tijata namesto dase namaluva, intenzivno seprodlabo~uva. Izve{tajotna Vladata za napredokotvo ostvaruvaweto na mile-niumskite razvojni celiposo~uva deka zemjata bav-no napreduva vo ostvaruva-we na prvata cel, kojapredviduva namaluvawe nanivoto na siroma{tijatapod 10 procenti. Siroma-{tijata me|u 1997 i 2007godina be{e vo postojan po-rast, {to navestuva dekasiroma{nite se oddale~u-vaat od ìvotnite i op-{testvenite standardi naostatokot od naselenieto.Isto taka, znaeme deka ineednakvosta e pro{irenavo izminatite godini -istaknuva Bojd.

Spored nea, RepublikaMakedonija ima dobri izg-ledi za ekonomski rast bi-dej}i gi nadminuva posledi-cite od finansiskata kri-

za, a za godinava predvidu-va rast od dva procenti.Me|utoa, istoriski, ekonom-skiot rast e nedovolen zada se namali isklu~itelnovisokiot procent na nivotona nevrabotenost, a kajodredeni grupi, kako {to seRomite, ruralnite èni imladite, situacijata so ne-vrabotenosta e duri alar-mira~ka. Nedostatokot nasoodvetni ve{tini izgledae pre~ka za vrabotuvawe narabotosposobnoto nasele-nie, kako i za ekonomskirast. Kako {to zemjata s*pove}e se integrira naevropskiot pazar, predizvi-kot rabotnicite da bidatkonkurentni }e stane u{tepogolem.

Za da se odgovori naovie predizvici mora dapostoi politi~ki odgovor,koj }e go stimulira vrabotu-vaweto, }e go promovira in-vestiraweto vo zdravstvo-to, obrazovanieto, socijal-nata za{tita, uslugite, oso-beno vo ruralnite oblasti,i koj }e ja zajakne sposobno-sta na sistemot za socijal-na za{tita vo slu~aj na eko-nomski {okovi.

Vaska Mickoska

Istorija na predizviciPredizvicite ne se

ne{to novo za makedonska-ta ekonomija zo{to gi ima-me od prviot den na na{e-to osamostojuvawe. Na po-~etokot tie bea izrazenipreku visoka hiperinfla-cija, drasti~no namaluva-we na BDP zaradi gubewena edinstveniot pazar votoa vreme. Potoa ima{edrugi predizvici koi beaizrazeni vo ekonomskisankcii, blokadi, begal-ska kriza i konflikt. Nizcelata dvaesetgodi{naistorija na nezavisna Ma-kedonija predizvicite beasostaven del na na{etoìveewe i rabotewe.

Kako rezultat na takvi-te neekonomski {okovi namakedonskata ekonomijadojde do vlo{uvawe naodredeni ekonomski poka-zateli, pred s* vo sfera-

ta na nevrabotenosta i vodelot na ekonomskiotrast, koj{to ostana pri-li~no nizok.

I tie hroni~ni posle-dici, na koi bi gi dodal ivisokiot deficit na te-kovnata smetka i trgovski-ot deficit vo bilansot,zaedno se prisutni do de-neska i se predizvici koitreba da se re{avaat.

(Zoran Stavreski,vicepremier i minister

za finansii na RM)

Spored evropskite stati-stiki, re~isi 80 milioni lu|evo EU ìveat pod granicata nasiroma{tijata, a poradi kri-zata ovaa brojka najverojatno}e se zgolemi.

So cel da se pridonese voborbata protiv siroma{tijataEvropskiot ekonomski i soci-jalen komitet (EESC) i soveto-davno telo na Evropskata unijaovaa nedela vo Firenca svikame|unarodna konferencija, nakoja se sobraa eksperti i krea-tori na odluki za obrazovanie-

to i za socijalnata sigurnost.Me|u predlozite izneseni

na konferencijata e i idejatadeka muslimanskite emigrantigi u~at evropskite jazici voxamiite, so cel da se podobrinivnata integracija vo op-{testvoto. Isto taka, iznesenae i idejata za poddr{ka naobrazovanieto na ènite i na

mladite, doìvotnoto u~ewe ipoddr{kata na kompaniite koija poddrùvaat socijalnata in-tegracija.

Ova e prvpat EESC aktivnoda predlaga zakonska inter-vencija vo ramkite na svojatauloga kako pretstavnik na gra-|anskoto op{testvo. EESC do-sega samo dava{e mislewa za

pra{awa za koi evropskite in-stitucii bea obvrzani da gikonsultiraat.

Konferencijata vo Firen-ca moè da bide „prv ~ekor konnovite evropski zakoni, koi bise temelele vrz osnova naklu~niot instrument - obrazo-vanieto“ - istakna pretsedate-lot na EESC, Mario Sepi.

Evropskata komisija trebada objavi Zelena kniga za bor-ba protiv socijalnata nesigur-nost vrz osnova na obrazovani-eto.

- Go pozdravuvame ovojpredlog kako ne{to {to nie }ego razgledame - istakna port-parolot na Evropskata komi-sija.

Na zavr{nata konferencijana proektot „Tehni~ka poddr{kana Ministerstvoto za obrazova-nie i za nauka za doìvotno u~e-we“, {to se odrà vo skopskiothotel „Holidej in“ bea prezen-tirani rezultatite postignativo pette moduli od proektot,politikite za doìvotnoto u~e-we i potencijalniot efekt odNacionalnata ramka za kvali-fikacii na R.Makedonija(19.5.2010 godina). Celta naproektot be{e poddr{ka naMON vo razvojot na sistem zadoìvotno u~ewe, usoglasuvaj}ise so politikite i so praktiki-te na EU vo obrazovanieto i voobukite.

Voda~ot na proektot DejvidHendli, gi prezentira{e izlez-nite rezultati i postignuvawavo ramkite na pette komponentina proektot.

Rezultatite od prvata kom-ponenta „Podobruvawe na bazana podatoci i na informacii“se izloènite detalni analizina oficijalni podatoci od an-keti, so preporaki, kako i deta-

len izve{taj za faktorite koivlijaat vrz u~estvo vo u~ewetona vozrasni. So ova prakti~no edadena jasna slika i detektira-we na mo`nostite {to postojat,so {to vsu{nost e postavena so-lidna osnova za idni planira-wa vo sektorot za doìvotnou~ewe.

Vo vtorata komponenta „Raz-voj na politiki i na ~ove~ki re-sursi“ vleguva i razvivawetona sevkupnata politika za doì-votnoto u~ewe so akciski planza sproveduvawe, koj podrazbi-ra i podgotvuvawe na nacrt-za-kon za doìvotno u~ewe.

Sproveduvaweto na Nacio-nalnata ramka za kvalifikacii(NRK) podrazbira i kvalitetnoobrazovanie za vozrasni, od-nosno sertifikuvani ostvaru-vawa na u~enicite niz celiotìvot, kako i mo`nost za spore-duvawe i za priznavawe na

istite na me|unarodno i na ni-vo na EU. Od sprovedeniteaktivnosti za realizacija naovaa komponenta dadena e pred-log-ramka za makedonskata NRK,koja sodrì osum nivoa na kva-lifikacii i nudi izramnuvawena sistemot za obrazovanie iobuka vo drugite zemji vo EU, so{to }e bide olesneto i prizna-vaweto na kvalifikaciite name|unarodno nivo. Stopanskatakomora na Makedonija so svoipretstavnici zema aktivnou~estvo vo rabotata naizgotvuvawe na predlogot zaNRK za Makedonija.

Vo ramki na komponentata„Programa za osnovni ve{tinina vozrasni“, se o~ekuva razvojna kursevi za osnovni ve{tini{to se sostojat od moduli. Oviemoduli se odnesuvaat na funk-cionalna numeri~ka i op{tapismenost, osnovni informa-

ti~ki ve{tini, ve{tini za vra-botuvawe, komunikaciski ve-{tini i stru~ni kompetencii zaodredeni zanimawa, kako i obu-ka na nastavnici za rabota sovozrasni.

Pettiot modul podrazbirakampawa za podignuvawe na sve-sta za va`nosta na doìvotnotou~ewe i zgolemuvawe na osnov-nite ve{tini vo zaednici sonisko nivo na ve{tini.

Implementacijata na kom-ponentite od proektot }e ovoz-moì sevkupno podobruvawe nau~ili{tata za stru~no obrazo-vanie i obuka vo smisla na po-dobreni materijali i programiza obuka, obuka za nastavnici-te i dostavuvawe oprema za na-stava vo stru~nite u~ili{ta.Isto taka, podgotvuvawe na po-litiki, zakonska i institucio-nalna ramka za upravuvawe nasektorot za stru~no obrazova-

nie i obuka, vklu~uvaj}i go iZakonot za stru~no obrazova-nie i obuka, formirawe Sovetza stru~no obrazovanie i obukakako i obidi za pottiknuvawena razvojot na socijalnotopartnerstvo vo stru~noto obra-zovanie. So ovoj proekt }e sepro{irat ve}e po~natite za-konski i politi~ki reformizaradi sozdavawe cvrsta osno-va za pottiknuvawe na razvojotna dolgoro~en i na odr`liv si-stem za doìvotno u~ewe na vo-zrasni.

Proektot zavr{uva kon kra-jot na maj, a e finansiran od EUi upravuvan od Delegacija naEU vo Skopje. Negovoto sprove-duvawe go realizira{e Konzor-cium predvoden od PEM GmbH(Germanija), vo sorabotka sotehni~kiot kolex „Arhus“ (Dan-ska) i EPRD (Polska).

(A. St.)

PROEKTI USOGLASUVAWE NA ZEMJAVA SO POLITIKITE I SO PRAKTIKITE NA EU VO OBRAZOVANIETO I VO OBUKITE

EVROPSKA KOMISIJA

Spre~uvawe na siroma{tijata prekupottiknuvawe na obrazovanieto

[to pokaà prezentacijata na ishodot od proektot „Tehni~ka poddr{ka naMinisterstvoto za obrazovanie i za nauka za doìvotno u~ewe“ finansiran odEU i upravuvan od Delegacija na EU vo Skopje?

Evropskata komisija ja razgleduva mo`nosta za donesuvawe zakon za spre~u-vawe na siroma{tijata preku pottiknuvawe na obrazovanieto, na barawe na so-cijalnite partneri, koi se sobraa na Forumot vo Firenca.

Doìvotno u~ewe po zakon!


Rajan Barns e specijalist zame|unarodna trgovija vo Ad-ministracijata za me|una-

rodna trgovija (ITA) pri Trgovski-ot oddel na SAD (US Department ofCommerce), odgovoren za Romani-ja, R.Makedonija, R.Albanija iR.Kosovo. Vo ramkite na negovataneodamne{na poseta na regionottoj vode{e razgovori i vo Stopan-skata komora na Makedonija.

[to e celta na ovaa poseta?- Celta be{e zapoznavawe na

biznis i investicionata klimavo ovie zemji. Imeno, so ogled namisijata na Administracijata zame|unarodna trgovija, neposred-noto zapoznavawe so sostojbitena terenot }e pridonese za podo-bro informirawe na amerikan-skite kompanii i investitori zada moàt da donesat pravilnadelovna odluka dali da po~natbiznisi ili investicii vo regio-not. Kompaniite direktno seobra}aat do slu`bata na ITA nesamo zaradi informaciite tukui zaradi poddr{kata vo otstra-nuvaweto na pre~kite vo nivnotorabotewe vo regionot.

Kako konkretno se mani-festira poddr{kata na ameri-

kanskite kompanii?- Poddr{kata se ostvaruva

preku ambasadite na SAD i ame-rikanskite komori vo oddelnidràvi. Aktivnostite na ITA sei vo funkcija i na Nacionalnataizvozna inicijativa, koja pre-tsedatelot Barak Obama ja inau-gurira{e vo januari godinava,kako instrument na poddr{ka naekonomijata vo odnos na krizata.Ovaa Inicijativa e kriti~enpridones koj treba da dovede dodolgoro~en, odr`liv ekonomskirast na SAD. Celta na pretseda-telot Barak Obama e dvojno dase zgolemi izvozot vo narednitepet godini, {to }e ovozmoì dase poddràt dva milioni rabot-

ni mesta vo SAD. Pod budnotooko na pretsedatelot i na nego-viot kabinet za prvpat SAD }eima {iroka vladina izvozno-promotivna programa.

Na {to glavno se odnesu-vaat poplakite na amerikanski-te kompanii koi rabotat vo Ju-goisto~na Evropa?

- Sekoja zemja ima svoi spe-cifiki, no, vo sekoja zemja, voraboteweto ili vo investira-weto, kompaniite se sre}avaatso najrazli~ni pre~ki ili neta-rifni barieri. Bez ogled na na-predokot na dràvata, dali edel od nekoja pogolema asocija-cija se javuvaat problemi. Pritoa, razli~ni se i instrumenti-te ili mo`nostite za polesno ipobrzo spravuvawe so niv. Kogase vo pra{awe zemjite koi jas gipokrivam, generalno, kako te-{kotii se nepostojanosta na re-gulativite, necelosno funkcio-nirawe na pravoto vo oddelnisegmenti na ekonomijata i op-{testvoto, povratot na danokoti na carinata, korupcijata i ne-transparentnite i neefikasnipostapki vo odnos na javnitetenderi. Taa neefikasnost vli-

jae vrz gubeweto na interesot dase istrae vo u~estvoto.

Koi se naj~estite zabele-{ki vo odnos na Republika Ma-kedonija?

- Vo odnos na Republika Make-donija nemame mnogu zabele{kibidej}i amerikanskiot biznissimboli~no e prisuten vo dràva-va. No, zabele{kite koi sme gislu{nale se odnesuvaat na vode-weto na javnite nabavki, koe e nana~in kako da ne se saka tie da sedovedat do kraj, nemaweto pazarna nedvi`nosti i pojavite na ko-rupcijata,

[to e strate{kiot pogledna ITA i na Trgovskiot oddel naSAD vo odnos na regionot kako

ekonomska destinacija na biz-nisot i na investiciite?

- Regionot ima zna~aen poten-cijal. Del od potencijalot se dol-ì na geostrate{kata polo`ba naregionot, a del od komparativni-te prednosti vo odnos na drugiteregioni vo Evropa. Na regionotgledame kako na perspektivna biz-nis-destinacija. No, amerikanski-te biznismeni }e bidat poprisut-ni vo regionot koga toj }e stanedel od Evropskata unija bidej}itoga{ uslovite za rabota }e bidatiznivelirani, a ~lenstvoto voUnijata samo po sebe nosi pogole-mi izgledi za ekonomskata i poli-ti~kata stabilnost.

Qubica Nuri

RAJAN BARNS, SPECIJALIST ZA ME\UNARODNA TRGOVIJA VO ADMINISTRACIJATA ZA ME\UNARODNA TRGOVIJA (ITA) PRI TRGOVSKIOT ODDEL NA SAD

^lenstvoto vo EU }e gi privle~e investitorite od SAD

Vkupnata trgovska razmenana Republika Makedonija so So-edinetite Amerikanski Dràvivo 2009 godina dostigna vred-nost od 120,2 milioni ameri-kanski dolari, pri {to e ostva-

ren izvoz vo vrednost od 9,5 mi-lioni amerikanski dolari, do-deka uvoznoto saldo iznesuva110,7 milioni amerikanski do-lari. Trgovskiot deficit vo2009 godina iznesuva 101,2 mi-

lioni amerikanski dolari.Vo izvozot na stoki vo 2009

godina najgolemo u~estvo imaat:prehranbeni proizvodi vo vred-nost od 3,2 milioni amerikanskidolari i tekstilni proizvodi iobleka vo iznos od 2,3 milioniamerikanski dolari.

Vrz osnova na preferenci-jalni sertifikati FORM-A izda-deni od strana na Stopanskatakomora na Makedonija pri izvo-zot na stoki vo SAD vo 2009 i2008 godina najgolema vrednostvo izvozot imaat: vino (nalivno iambalaìrano), ferosiliko man-gan, farmacevtski proizvodi ineizìlen tutun.

Uvoznoto saldo go so~inuva-at: prehranbeni proizvodi -17,8milioni amerikanski dolari, le-kovi i kozmetika – 8,1 milioni

amerikanski dolari, elektronskaoprema i tehni~ki uredi – 10 mi-lioni amerikanski dolari

Komparativnite statisti~-ki analizi pokaùvaat dekaobemot na stokovnata razmenaso SAD vo 2009 godina, e za de-vet otsto povisok od obemot narazmenata od prethodnata godi-na, izvozot beleì pad od 14,5procenti, a uvozot e zgolemenza 11 procenti.

Vo soglasnost so podatocitena Dràven zavod za statistikavo 2008 godina se vlegle najmnogudirektni investicii od SAD voMakedonija, vo iznos od 47,8 mi-lioni evra. Trendot na investi-rawe varira od godina vo godina,pri {to najmala vrednost e os-tvarena vo prvata polovina od2009 godina.

Trgovska razmena i direktni investicii na SAD

[to e ITA?- Me|unarodnata trgovska

administracija (ITA) e del odTrgovskiot oddel na SAD (USdepartment of commerce), koj imazada~a da ja zajaknuva ameri-kanskata industrija, da ja pro-movira trgovijata i investici-ite i da obezbeduva fer trgo-vija so rigorozna primena natrgovskite zakoni i dogovori.

ITA raboti na globalnoto podo-bruvawe na biznis-klimata iim pomaga na amerikanskiteekonomski operatori da bidatkompetativni doma i vo strans-tvo. Slu`bata funkcionirapreku ~etiri oddeli: za trgovi-ja, za administrirawe so uvo-zot, za proizvodstvo i uslugi iza pristap kon pazarite i usog-lasenosta (www.trade.gov).


Profesionalnata koz-meti~ka ku}a „La Mer koz-metik“ e osnovana vo 1993godina, od strana na Make-donka Krstevska. Nejzinotostru~no kozmetolo{koobrazovanie koe steknatovo R. Germanija, vo tekot nasite godini dosega vo obla-sta na medicinskata kozme-tologija uspe{no go prene-suva na svoite vraboteni imnogute zadovolni klienti.

- Re~isi dvedecenisko-to postoewe dovolno govo-ri za uspe{noto rabotewe,postoewe i razvivawe odklasi~en kozmeti~ki salon,do generalen zastapnik namedicinska kozmeti~ka li-nija na 100 procenti pri-rodna osnova „Dr ChristineSchrammek-cosmetic“ name-neta za dermatolo{ki cen-tri i za kozmeti~ki saloni,koi se zanimavaat so speci-fi~na problematika na ko-à - objasnuva Krstevska.

U{te eden fakt koj svedo-~i za nivnoto aktivno i kva-litetno rabotewe e toa {tood ovoj mesec se zdobivaat iso dozvola za obu~uvawe nakadri, a obu~uvaweto }e po~-ne so svojata aktivnost neka-

de na po~etokot na septemvriovaa godina. Obu~uvaweto }ese odviva vo sorabotka so In-stitutot na dr. ChristineSchrammek-Drusio, koj pokraj50-godi{noto proizvodstvona svojata kozmeti~ka linijana prirodna baza i svetskipoznatata marka Green peel –za pet dena do nova koà, e i50-godi{niot Institut zaobuka na kozmetolo{ki kadri~ii{to tehniki }e bidat pre-neseni vo obukata vo ovoj koz-metolo{ki centar.

- „La Mer – kozmetik“dejstvuva na dve poliwa.Prvoto se tradicionalnitekozmeti~ki uslugi kako: negana lice, nega na telo (slabe-ewe, oblikuvawe na telo,nekolku tipovi masaì natelo, ultrazvu~ni tretmani,elektrostimulacii, deto-ksikacii, algotretmani,aromaterapevtski pristapza podobruvawe na kvalite-tot na koàta, parafangotretmani, akvadetoks, jonto-foreza, epilacija, pedikir,manikir, depilacii, para-finski terapii), a kako spe-cijalnost po {to se izdvoju-va vo svojata stru~nost setretmanite na lice koi {to

isklu~ivo se izrabotuvaatso preparatite na „Dr. Chri-stine Schrammek“ i uspe{nogi re{ava problematikitena koàta (luzni od akni ilidrugi povredi, pigmentnidamki, strii, akni, bori,opu{tena koà bez elasti-citet i drugo. Vtoriot delja opfa}a distribucijatana proizvodite od profe-sionalnata linija i kli-entskata linija koja imatendencija na pro{iruva-we niz celata na{a drà-va - dodava Makedonka Kr-stevska. (A.St.)

„LA MER KOZMETIK“ SO VRVNI DOSTIGNUVAWA VOOBLASTA NA KOZMETOLOGIJATA

Svetskite iskustva nadoma{en teren

Makedonka Krstevska

Fabrikata za proizvodstvo na pla-sti~na ambalaà „Palplast-pro“ od Kuma-novo, nekoga{ poznata kako „30 Juli“, od2002 godina funkcionira kako akcioner-sko dru{tvo so dominanten sopstvenikErato Paligora Jonuz, ~ie semejstvo epoznato vo biznis-krugovite vo zemjava,koe e sopstvenik i na fabrikata za proiz-vodstvo na ko{uli i na rabotna obleka„Palteks“ od Del~evo.

Osnovna dejnost na kompanijata e pro-izvodstvo na plasti~na ambalaà od po-lietilen, polipropilen, PVC i drugi po-limeri, a od 2003 godina e vovedeno iproizvodstvo na plasti~na ambalaà odPET, za ~ija{to cel fabrikata ima{e ed-na seriozna investicija. Vo fabrikata seproizveduva duvana plasti~na ambalaàod 30 mililitri do 200 litri.

- So doa|aweto na dominantniot sops-tvenik se napravija zna~ajni promeni vofunkcioniraweto na fabrikata - od in-vestirawe vo novi ma{ini i kalapi koiovozmoìja zbogatuvawe na asortimanot,investirawe vo nova tehnologija za pre-rabotka na PET, implementirawe na stan-dardite NASSR i ISO 9001-2008, koj eimplementiran so poddr{ka i so sorabo-tka so Stopanskata komora na Makedonija- veli Dragan Mitevski, generalen dire-ktor na „Palplast-pro“.

Procesot na modernizirawe na ma-{inskiot park, podobruvawe na uslovite

za rabota, izrabotka na kvaliteten proiz-vod prifatliv po dizajn za potrebite nanovoto vreme se sekojdneven anga`man namenaxerskiot tim i na site stotina vra-boteni vo fabrikata.

Site ovie aktivnosti pridonesuvaatfabrikata pozitivno da raboti i od godi-na vo godina da postignuva s* podobri re-zultati. Proizvodite na „Palplast-pro“se plasiraat na doma{niot, a 30 otsto ina pazarite vo okolnite zemji, kako R.Sr-bija, R.Kosovo, R.Bosna i Hercegovina iR.Hrvatska.

Na doma{niot pazar proizvodite na„Palplast-pro“ gi koristat renomiranimakedonski kompanii, kako: „Alkaloid“,„Vitaminka“, „Ideal [ipka“ i drugi.

Stanka Damjanovska

^LENSTVOTO E MO]„PALPLAST-PRO“ OD KUMANOVO KONTINUIRANO SO

POZITIVNI REZULTATI

Tretina od proizvodstvoto na stranskite pazari

Dragan Mitevski

„Zgolemuvaweto nakoncesiskiot nadomestokna metalite - te{kotii voraboteweto i planirawe-to na sredstvata vo rudni-cite“ be{e tema na redov-nata pres-konferencija voStopanskata komora naMakedonija, na koja stavotna Makedonskata asocija-cija za rudarstvo za pos-lednoto zgolemuvawe naovoj nadomestok od edenna 1,5 procenti go iznesenejziniot pretsedatel Ni-kolaj~o Nikolov, inaku iz-vr{en direktor na rudni-kot „Bu~im“ (25.5.2010 go-dina).

- Ne e problemot vo zgo-lemuvaweto na nadomesto-kot kako iznos bidej}i kakoasocijacija smetame dekanadomestokot mora da sepla}a, zo{to e eden od iz-vorite na finansirawe nadràvata. No, ~estoto me-nuvawe na procentot zakoncesiskiot nadomestokpretstavuva problem zakoncesionerite bidej}i vogodi{nite planovi ne mo-àt realno da gi planiraatsredstvata za koncesiskinadomestok. Vaka brzotomenuvawe na ovoj procent

sozdava i nesigurnost kajinvestitorite, koi kaj rud-nicite za metali se naj~e-sto i stranski investitori- obrazloì Nikolaj~o Ni-kolov.

Imeno, do krajot na 2009godina visinata za koncesi-skiot nadomestok be{e 0,5procenti od pazarnatavrednost na metalot (bakar,olovo i sli~no), potoa od1.1.2010 godina se promenina eden procent, a za kratkovreme se zgolemuva na 1,5procenti, koj treba da seprimenuva od 1.5.2010 godi-na.

Makedonskata asocija-cija za rudarstvo za nadmi-nuvawe na ovoj problempredlaga vo Ministerstvo-to za ekonomija da se napra-vi dobra i izdràna anali-za, na osnova na koja }e seutvrdi realen koncesiskinadomestok.

- Procentot na nadome-stokot moè duri da bide ipogolem, no barame da bidekonstanten. Da vaì najmal-ku pet godini - istakna Ni-

kolov. Inaku, po~nuvaj}i od

2005 godina, so u~estvoto ina stranski kapital, rud-ni~koto proizvodstvo po~-nuva postepeno da se stabi-lizira, so restartirawe na

rudnicite za bakar, za olo-vo i za cink, pri {to se po-stignuvaat zna~ajni proiz-vodni rezultati.

Taka, od 300 iljadi do-lari priliv na sredstva vo2005 godina, preku 30 mili-

oni dolari vo 2006 godina i70 milioni dolari vo na-rednata godina, vo 2008 go-dina e ostvaren rekorednizvoz na metali vo iznos od158 milioni dolari. Lani,zaradi ekonomskata kriza,prilivot e namalen na 104milioni dolari. Deka so-stojbata se podobruva segleda od podatocite za pr-vite ~etiri meseci od godi-nava, spored koi realizira-niot izvoz „teì“ 44 milio-ni dolari.

Nikolaj~o Nikolov naja-vi nova investicija vo rud-nikot „Bu~im“ vredna od 10do 12 milioni dolari. Seraboti za proekt za iskori-stuvawe na bakarot od jalo-vinata, koja e skladiranaposlednite triesetina go-dini, kade realno se nao|a-at vrzani nad 100 iljadi to-ni bakar.

- Ovaa investicija ne ebitna samo od ekonomski as-pekt bidej}i }e obezbediprihod i novi vrabotuvawatuku i od aspekt na ekologi-jata bidej}i so ova vloùva-we celosno }e se re{i eko-lo{kiot problem po zatvo-raweto na rudnikot. No, in-vesticijata bidej}i trebada se realizira so na{isopstveni sredstva, politi-kata za koncesiski nado-mest }e bide edna od pre-sudnite dali i kako }e seinvestira - istakna Niko-laj~o Nikolov. (V.M.)

REAGIRAWA MAKEDONSKATA ASOCIJACIJA ZA RUDARSTVO NE E PROTIV ZGOLEMUVAWETO NA KONCESISKIOT NADOMESTOK TUKU BARA REALNO UTVRDENIOT PROCENT DA BIDE KONSTANTEN, NAJMALKU PET GODINI

Pres-konferencija vo Stopanskata Komora na Makedonija za zgole-muvaweto na koncesiskiot nadomestok na metalite

êstite promeni sozdavaat nesigurnost kaj investitorite


Pi{uva: Veqan Dimkovski

Za razvojot na stopanstvoto voop{tinite vo Republika Makedoni-ja od golema va nost e postoeweto iraboteweto na stopanskite komorina op{tinsko ili na regionalno ni-vo, kako nevladini interesni orga-nizacii formirani od stopanskitesubjekti. Kako u~esnici vo part-nerstvoto so lokalnata vlast oviekomori }e pridonesat za jaknewe nastopanskiot razvoj preku obezbedu-vawe tehni~ka pomo{, obuka zapretpriema~ite i za sopstvenicitena malite firmi, so davawe pomo{pri obezbeduvawe lokacii za raz-voj na biznisot, kako i vo marketing-aktivnostite na lokalnite kompa-nii za osvojuvawe na postojnite ilinovi pazari. Golema i prakti~nauloga ovie organizacii treba daimaat i vo obezbeduvaweto na in-formacii za pobrz pristap kon ka-pitalot i razvivaweto finansiski

alternativi, no i da u~estvuvaat voregistraciite na firmite i vode-weto na Trgovskiot registar.

Lokalnite biznismeni preku ko-morite bi gi obezbeduvale i infor-maciite za razni dozvoli, danoci,odredeni zakonski regulativi koivlijaat na raboteweto na nivnitefirmi, podatoci za dvièwata naBerzata, no i za najnovite standardii direktivi vo Evropskata unija.

Posebno va na uloga stopan-skite komori i drugite stopanskiasocijacii na lokalno nivo trebada imaat vo kreiraweto podobraklima za rabota na postojnite i zapo~nuvawe novi biznisi. Ova bi serealiziralo preku pokrenuvaweinicijativi i u~estvo vo razvojotna komunalnata dejnost, vodosnab-duvaweto, telekomunikaciite, ele-ktri~nata energija i drugi uslugiso poniski ceni, so {to }e so sozda-de ambient privle~en i za investi-tori nadvor od op{tinskite ramki.

Za da se realiziraat ovie zada~ie neophodno da postoi op{testvendijalog -partnerstvo pome|u subjekti-te povrzani so ekonomskiot ìvot voop{tinata od privatniot i od op-

{testveniot sektor. Od golem inte-res na lokalnata vlast e da poddrù-va i da stimulira vospostavuvawe nalokalna mreà na institucii, kako{to se privatnite investitori, ban-

kite, biznis-asocijaciite, stopanski-te komori i zdruènijata na stopan-skite subjekti, zavodite za vrabotu-vawe, obrazovnite institucii. Nejzi-noto funkcionirawe bi vlijaelo i naublaùvawe na problemot so odlivna mozoci, posebno od pomalite i po-nerazvieni op{tini.

Imeno, zadrùvaweto na mla-dite stru~ni kadri moè da se os-tvari so razvivawe na silna insti-tucionalna poddr{ka za otvorawena biznis i transfer na tehnolo-gii, koja moè da se manifestiradirektno - so po~etna finansiskapoddr{ka, ili indirektno – so da-vawe garancii za po~eten kapital.

Za sevkupniot razvoj na op{ti-nite vo dràvava od ogromno zna-~ewe e i brzoto osposobuvawe nasubjektite za iskoristuvawe nasredstvata od pretpristapnitefondovi na Evropskata unija.

(Direktor na Regionalnatakomora so sedi{te vo Bitola)

Faktot {to najgolem procentod celokupnoto stopanstvovo zemjava go so~inuvaat ma-

lite i sredni pretprijatija, dovol-no govori za neophodnosta od posta-vuvawe zdravi strategiski osnovina lokalno nivo. Razvivaweto nalokalnata strategija za unapredu-vawe i za razvoj na op{tinsko nivoe preduslov za dobra biznis-klimai na nacionalno nivo. Ova e stavotna pove}eto stopanstvenici od Bi-tola, koi prisustvuvaa na otvoreni-ot den na Stopanskata komora naMakedonija, koja, kako najgolem re-prezent na biznis-zaednicata, nasvoite otvoreni denovi vo op{ti-nite, osven {to gi informira kom-paniite za uslugite {to moàt da gikoristat vo najgolemata biznis-in-stitucija, naedno i gi detektiraproblemite so koi tie se soo~uvaatvo nivnoto rabotewe.

Lokalnite vlasti, resorniteministerstva so agenciite, cen-trite za poddr{ka na MSP i ban-kite za razvoj se direktnite poma-ga~i vo podobruvaweto na vkupna-ta biznis-klima vo zemjava, e mis-leweto na del od prisutnite biz-nismeni koi, kako {to samite ve-lat, i onaka te{ko izleguvaat krajso kraj, a osobeno sega vo uslovi

na ekonomski turbulencii, edvajse spravuvaat so site dava~ki idanoci po razni osnovi.

- Lokalnata samouprava prvotreba da gi namali op{tinskitedanoci koi gi pla}aat biznismeni-te, kako firmarinata i drugi da-va~ki, od koi del, spored na{e mis-lewe, e navistina nepotreben - ve-li Andrej Manevski od medija mo-nitoring „Sette“.

Spored nego, lokalnata samou-prava moè da vlijae i vrz dava~-

kite na nacionalno nivo, vo nivno-to namaluvawe, kako {to se, na pri-mer, tro{ocite za elektri~naenergija, koi spored Manevski senavistina visoki, i dvojno pogole-mi od ona {to se pla}a vo doma-}instvata.

- Osven toa, lokalnite vlasti bimoèle da vlijaat i vrz dostapno-sta na krediti. Vsu{nost, da se vo-vedat novi grantovi, za novi mladi

biznismeni, koi bi osnovale sops-tven biznis i svojata ideja bi ja raz-vivale ponatamu. Navistina bi tre-balo da se napravi edna razvojnastrategija vrz osnova na koja bi serazvivala biznis-klimata vo zemja-va. Zna~i, da ne se odi na zgolemuva-we na op{tinskata administracijatuku sosema sprotivno, vo partners-tvo so Vladata da se raboti na zgo-lemuvawe na biznisite na lokalnonivo - objasnuva Andrej Manevski.

Od druga strana, Pece Cvetkov-

ski, gi iznesuva svoite problemivrzani za razvoj na selskiot turi-zam. Cvetkovski ja poseduva „VilaDihovo“, locirana tokmu pod nacio-nalniot park Pelister, a negovataèlba e ovie potpelisterski selada vlezat vo ramkite na nacional-niot park i da se ponudat kako turi-sti~ka atrakcija, so {to prakti~noi bi mu se dalo pogolemo zna~ewena selskiot turizam.

- S* {to sozdavame e na sops-tvena inicijativa i so sopstvenisredstva. Od Op{tina Bitola do-bivme pomo{ za ~istewe na smetot,pri {to is~isteni se 50 toni smetvo rok od tri dena. Sobiraweto be-{e organizirano preku JP „Komuna-lec“. Inaku, so razvoj na selskiotturizam po~navme da se zanimava-me od pred tri godini. I toa go pra-vime dosta uspe{no. Za samo dvegodini se ostvareni nad 1.000 no}e-vawa - gordo veli Cvetkovski.

Kako {to ni objasni toj, kara-kteristi~no, konkretno za Dihovo e{to posetata i prestojot vo negova-ta vila nemaat fiksna cena. Osta-nuva na gostinot da odlu~i kolku }eplati, veli toj.

- Vo “Vila Dihovo“ s* e izgrade-no od drvo i od kamen i tokmu toa jadava seta specifi~nost i prirodnaubavina. Kameni ku}i napraveni odkal so cement, opkruèni so mnogu

zelenilo i cve}e i najbitno od s*~ist vozduh - dodava Cvetkovski.

Republika Makedonija defini-tivno nudi navistina golemi mo`-nosti za razvoj na selskiot turi-zam, a samo tolku malku treba da senapravi i ovie prirodni resursida se ponudat kako turisti~kaatrakcija vo svetot. Najgolematapomo{ {to bi moèla lokalnatasamouprava da ja ponudi za razvojna ovoj turizam, spored mislewetona Cvetkovski, e vloùvawe vo in-frastrukturata.

- Prakti~no, s* {to treba lo-kalnata samouprava da napravi eda pomogne vo izgradba i vo odrù-

vawe na sanitarnite jazli. Sovmetnuvawe na edna stavka vo svo-ite godi{ni programi - ~istewe nasanitarni jazli, zna~i toaletite,bi ni pomognale navistina mnogu.Isto taka, Op{tinata moè da po-mogne vo organiziraweto na ~iste-weto na smetot. Vo su{tina, sme za-dovolni od dosega ukaànata po-mo{. No, dopolnitelnoto vloùva-we vo urbanizacija na ovie sela inivnoto vklopuvawe vo nacional-niot park, ne samo {to }e pridone-se za pobrz razvoj na ruralniot tu-rizam tuku i za razvoj na celata op-{tina – deciden e Cvetkovski.

Aneta Stojkoska

NA SAMOTO MESTO

MO@NOSTI

OTVOREN DEN NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA VO BITOLA

Pomalku birokrati i danoci,pove}e direktni pomaga~i

LOKALNITE STOPANSKI KOMORI VO PARTNERSTVO SO LOKALNATA SAMOUPRAVA STANUVAAT KREATORI NA STOPANSKIOT AMBIENTOT

Biznisite se selat vo op{tinite

Na svoite otvoreni denovi vo op{tinite, najstarata i najbrojnata delovna asocija-cija vo zemjava gi informira kompaniite za uslugite {to moàt da gi koristat, a na-edno i gi detektira problemite so koi tie se soo~uvaat vo nivnoto rabotewe.

- Op{tinata vo fokusot na svo-jot interes gi ima malite i srednipretprijatija, koi pridonesuvaatza razvojot na lokalnata ekonomi-ja. Pred sé, na{ata pomo{ e vo so-vetodavni uslugi, kako {to be{e iovaa prezentacija koja se odnesu-va{e za mre no povrzuvawe nastopanskite subjekti, potoa odre-dena marketing kampawa za niv,promocii na saemi..., zatoa {to ko-ga zaedno se nastapuva e mnogu po-lesno, otkolku poedine~no.

Imame dobra sorabotka i soregionalnata kancelarija naStopanskata komora so sedi{tevo Bitola, so koja realiziravmei zaedni~ki proekt, Biznis-inku-batorot, kade im pomagame na si-te mladi lu|e koi sakaat da po~-nat so svoj biznis. Op{tinata eosnova~ na koncepcijata za inku-bator, {to zna~i deka i natamu }ese poddrùvaat novite biznisiza mladite pretpriema~i. Toa eeden od na~inite na podobruva-we na vkupniot biznis ambient.

Kako Op{tina, pod odredeniokolnosti, na biznismenite im janudime i industriskata zona „@a-beni“. Najnova op{tinska biznis-destinacija e porane{nata kasar-na na ARM, koja e pretvorena voeden nov grad. Imeno, prostorot ekompletno opremen so site povol-nosti vo delot na infrastruktu-rata, vo koj moàt da se lociraatnovite biznisi i smetam deka po-volnostite {to gi nudi ovoj komp-leks mnogu }e pridonese za razvojna stopanstvoto vo Bitola.

(Violeta Nalevska, sektor za ekonomski

razvoj, Op{tina Bitola)

Zasega, samo sovetiza biznis

Bitola

AndrejManevski

PeceCvetkovski


GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KAMERI ZA SLEDEWE NAMENE-TI ZA BEZBEDNOST, GPS SLEDEWE I SPECIJALIZIRANI SI-STEMI ZA OSVETLUVAWE SO SVETLE^KI DIODIValidnost do: 20.8.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA ORTOPEDSKI POMAGALAValidnost do: 18.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELINA VINO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Validnost do: 18.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Zemjodelstvo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD PAKISTAN BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKITEKSTILNI FABRIKI ZA NABAVKA NA KORISTENI MA[INI ZAPROIZVODSTVO NA TEKSTILValidnost do: 25.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i na tekstilni pro-izvodiPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

ALBANSKI SINXIR NA SUPERMARKETI BARA SORABOTKA SOPROIZVODITELI NA PREHRANBENI I NEPREHRANBENI PRO-IZVODI VO REPUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 13.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tu-tun i pijalaciPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BELGISKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA TERMOALUMINIUMSKA FOLIJAKOJA SE KORISTI ZA IZOLACIJA VO GRADE@NI[TVOTOValidnost do: 25.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvoPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI KALAPI ZA PROIZ-VODSTVO NA KA[KAVAL ILI DIREKTNA SORABOTKA SO MLE-KARI KOI PROIZVEDUVAAT KA[KAVALValidnost do: 9.8.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tu-tun i pijalaciPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKIKOMPANII VO OBLASTA NA IN@ENERSTVO, PROEKTIRAWE,INSTALIRAWE ENERGETSKI I DRUGI INDUSTRISKI PROEKTI Validnost do: 25.6.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i vodaPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA NUDI ÎP-TEHNOLOGIJA ZA IZRABO-TKA NA SITE VIDOVI LI^NI DOKUMENTI, PATNI ISPRAVI,LI~NI KARTI I VOZA^KI DOZVOLIValidnost do: 17.9.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Javni institucii (odbrana, vladina institu-cija, socijalno osiguruvawe) Ponudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NA AMBALA@A NAME-NETA ZA PAKUVAWE OVO[JE I ZELENÛKValidnost do: 3.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA

MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SPECIJALITETI OD KOMPIRValidnost do: 3.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA ELEKTRI^NI ASPIRATORIValidnost do: 10.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA RA^NI ALATI, GENERATORI I DIZEL-MA[INIValidnost do: 3.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO DISTRIBUTERI NAVOENA OPREMA VO REPUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 20.7.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

IZRAELSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ULTRAAPARATI ZA FOTOPODM-LADUVAWE NA KO@ATA, ZA OTSTRANUVAWE AKNI, ZA KO@NAPSORIJAZA Validnost do: 8.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

* * * * * * * * *

ITALIJANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLI-KA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA OPREMA ZA TESTIRAWE MA-TERIJALI VO GRADE@NATA INDUSTRIJA (KAMEN, BITUMEN,ASFALT, BETON, CEMENT I MALTER) Validnost do: 1.7.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvoPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KINESKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA VISOKOKVALITETNI PAMU^NITKAENINI ZA IZRABOTKA NA OBLEKAValidnost do: 5.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI USLU@NI DEJNOSTI POVRZA-NI SO KOPNENIOT PREVOZ Validnost do: 26.6.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i na patnici i{pedicija

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD LETONIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA STAKLOValidnost do: 9.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD SLOVENIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLI-KA MAKEDONIJA NA MA[KI, @ENSKI I NA DETSKI OBUVKI(KLOMPI, APOSTOLKI SANDALI I SL.) Validnost do: 8.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD [PANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VOREPUBLIKA MAKEDONIJA NA ORIZValidnost do: 27.7.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD [RI LANKA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLI-

KA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA GUMI ZA SITE PREVOZNISREDSTVA, KAKO I ZEMJODELSKI MA[INIValidnost do: 30.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA TRIKOTA@NIPROIZVODI NA STRANSKI PAZARIValidnost do: 25.8.2010Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotkaOblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodiPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DELOVNA SORABOTKA SOFIRMI OD RUSIJA KOI SE ZAINTERESIRANI DA INVESTIRA-AT VO ZEMJODELSTVOTO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Validnost do: 13.12.2010Vid na sorabotka: Zaedni~ko vloùvaweOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI HIDROPLUS SMESA ZA NANE-SUVAWE VO FAZA NA ‘RTEWE I NIKNUVAWE NA SEMETO, NA-ÎN KOJ DAVA DOBRI REZULTATI KAJ SEMETO NA PIPERKI, DO-MATI, LUK, KROMID, PRAZ, [E]ERNA REPKA, GRAV, GRA[OK IBORANIJAValidnost do: 11.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

POLSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PUMPI I NA KOMPRESORIValidnost do: 9.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

ROMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKAMAKEDONIJA ZA PLASMAN NA GRADE@NI MA[INIValidnost do: 3.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvoPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

RUSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA UVOZ NA OVO[JEZA PROIZVODSTVO NA SOKOVI I ZELENÛK OD REPUBLIKAMAKEDONIJAValidnost do: 25.9.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

* * * * * * * * *

SIRISKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI IZ-VOZNICI NA JABOLKA ZA PLASMAN VO EGIPET, SUDAN I VOOBEDINETI ARAPSKI EMIRATI Validnost do: 2.7.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Zemjodelstvo

* * * * * * * * *

TURSKA KOMPANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO RE-PUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA METALNI I PLASTI^-NI PATENTI ILI TEKSTILNI FABRIKI ZA NIVNA UPOTREBAPRI PROIZVODSTVO NA OBLEKAValidnost do: 15.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi

* * * * * * * * *

Ê[KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA PERFORMIRANI PLOÎ, ÊLI^NIRE[ETKI, BESKRAJNI TRAKI I MRE@IValidnost do: 9.6.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na maloPonudata se odnesuva na zemji od centralna i od isto~na Evropa

Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija

ul. Dimitrie ûpovski, 13 1000 Skopje

Kontakt lice: Mirjana KocevaTel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088

Call Centar: (02) 15015 E-adresa: [email protected]

PONUDA - POBARUVA^KA

BIZNIS INFO êtvrtok, 27 maj 2010

Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovskitel: : (02) 3244036faks: (02) 3244088

[email protected]

32

vtori juni 2010 godina, od 10 do16 ~asotSala ~etiri na petti kat, Stopanska

komora na Makedonija

EDNODNEVEN SEMINAR

Imaj}i gi predvid izmenite na Zakonot za parni~napostapka i Zakonot za izvr{uvawe vo delot na ostvaru-vawe na pobaruvawata od pravnite subjekti, vrz osno-va na verodostojna isprava vo postapka za donesuvawere{enija za dozvola na izvr{uvawe od strana na nota-rite, koi se primenuvaat na prvi juli ovaa godina, a soogled na novite nadle`nosti na notarite vo RepublikaMakedonija, Stopanskata komora na Makedonija na vto-ri juni 2010 godina, so po~etok vo 10 ~asot, vo prosto-riite na Komorata organizira ednodneven seminar.

Predava~i: Ranko Maksimovski, Fidan~o Stoev iTeofil Tomanovi}, sudii vo penzija.

Zainteresiranite u~esnici za u~estvo na ovoj semi-nar moàt da se prijavat najdocna do 31 maj 2010 godina.

Cenata za eden u~esnik iznesuva 4.720 denari(4.000+DDV) za kompanii-~lenki i 7.080 denari zaeden u~esnik (6.000+DDV) za kompanii koi ne se ~len-ki na Komorata. Prijaven list moè da se prezeme odveb-portalot na Stopanska komora na Makedonija:www. mchamber.mkKontakt: Elizabeta A. EftimovaTel. 02 3244 074 faks: 02 32 44 088e-po{ta: [email protected]

Svetskata trgovija so organski proiz-vodi zabeleà obrt od 30 milijardi ame-rikanski dolari. Prose~niot porast nagodi{no nivo iznesuva 15 otsto, no sotendencija za natamo{no zgolemuvawe,za{to golem broj zemji, me|u koi i R.Ma-kedonija, vo organskoto proizvodstvo gogledaat potencijalot za unapreduvawena proizvodstvoto i na izvozot. So zgole-muvawe na brojot na potro{uva~kata po-pulacija {to kupuva organska hrana sezgolemuva i brojot na organski proizvo-diteli so proizvodi so sertifikat. Vomakedonskoto zemjodelstvo e vidliv pro-gres vo zgolemuvawe na proizvodstveni-te povr{ini koi nadminaa nad 50.000 he-ktari. Na toa golemo vlijanie ima fi-

nansiskata poddr{ka {to ja dava drà-vata koja godinava e proektirana na 60milioni denari nepovratni sredstva.

Imaj}i gi predvid ekonomskitepridobivki i mo`nostite od proiz-vodstvoto na organska hrana, na osmijuni 2010 godina (vtornik), so po~etokvo devet ~asot, vo Stopanskata komorana Makedonija, sala eden na petti kat,}e se odrì ednodneven seminar.

Predava~i: Dragica Miti}, Repub-lika Srbija, Aleksandra Markovska,Valentina Kolar

Programa: 1. Voved vo temata: 2. Ekonomski pridobivki od vove-

duvawe organsko proizvodstvo

3. Prakti~ni iskustva i diskusijapo temata

Zainteresiranite lica za u~estvona ovoj seminar moàt da se prijavatnajdocna do {esti juni 2010 godina.

Cenata za eden u~esnik iznesuva 3.540denari (3.000 + DDV) za kompanii-~lenki iza eden u~esnik 4.720 den (4.000 + DDV) zakompanii koi ne se ~lenki na Komorata.Prijaven list moè da se prezeme odveb-portalot na Stopanska komora naMakedonija: www. mchamber.mk

Kontakt: Elizabeta A. Eftimova

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088

e-po{ta: [email protected]

NOVI ZAKONSKI PROPISI NA EUSlu`ben vesnik na EU L 106/28.4.2010 godina

Direktna pomo{ zazemjodelcite

So Regulativata na EK (EU) so broj 360/2010 od 27 april2010 godina se vr{i izmena na aneksot IV i Aneks VIIIkon Regulativata na Sovetot (EZ) so broj 73/2009, za soz-davawe op{ti pravila vo {emata za direktna pomo{ zazemjodelcite, vo ramkite na zaedni~kata zemjodelskapolitika.

Slu`ben vesnik na EU L 115/8.5.2010 godina

Izvoz na {e}erSo Regulativata na Evropskata komisija (EU) so broj397/2010 od sedmi maj 2010 godina se odreduva doz-volenata koli~ina za izvoz, nadvor od kvotata, za{e}er i isoglucose do krajot na marketin{kata2010/2011 godina.

Slu`ben vesnik na EU L 117/11.5.2010 godina

Za{titeni oznaki za lozar-sko-vinarski proizvodi

So Regulativata (EU) so broj 401/2010 od sedmi maj 2010godina se koregira Regulativata (EZ) so broj 607/2009 zaodreduvawe na nekoi detalni pravila za sproveduvawena Regulativata na Sovetot (EZ) so broj 479/2008 vo pog-led na za{titenite oznaki za poteklo i za geografskiupatstva, tradicionalni uslovi, obeleùvaweto i pre-zentacijata na odredeni lozarsko-vinarski proizvodi.

S topanskata komora naMakedonija, vo sora-botka so ARIES -

Specijalna agencija vo Sto-panskata komora na Trst, gonajavuva odrùvaweto naMakedonsko-italijanskiotbiznis-forum. Forumot }ese odrì na prvi juni 2010godina (vtornik), so po~etokvo 9:30 ~asot, vo Stopanska-ta komora na Makedonija.

Biznis-delegacijata esostavena od kompanii koipokraj italijanskiot, vo go-lema mera se zastapeni ivo zemjite od regionot, aimaat namera da gi pro{i-rat svoite delovni aktiv-nosti na makedonskiot pa-zar preku vospostavuvawesorabotka so lokalni part-neri. Stanuva zbor za re-nomirani italijanski kom-panii od nekolku stopanskidejnosti: grade`ni materi-jali, proizvodstvo i trgo-vija so kafe, greewe, kli-matizacija, trgovija i di-stribucija, zemjodelskima{ini, mebel, vnatre{endizajn.

Italijanskite kompa-nii - u~esnici na biznis-forumot se zainteresira-

ni za pronao|awe delovnipartneri od Makedonija itoa: uvoznici, izvoznici,distributeri, zastapnici,trgovci na golemo i malo,trgovski agenti, konsultan-ti, investitori, proektan-ti, partneri za u~estvo najavni tenderi drugi.

Delovnite sredbi so

italijanskite kompanii sedobra mo`nost za vospo-stavuvawe povisoki obli-ci na sorabotka, osoznava-we zaedni~ki delovni in-teresi, razvivawe na id-ni partnerstva.

Se pokanuvaat site za-interesirani makedonskikompanii da go najavat svo-

jot interes za u~estvo nabiznis-forumot vo Stopan-skata komora na Makedonija,najdocna do 28 maj 2010 go-dina (petok). Programata ispisokot na italijanskitefirmi moète da gi preze-mete od veb-portalot naStopanskata komora na Ma-kedonija: www.mchamber.mk

NA PRVI JUNI 2010 GODINA VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

Makedonsko-italijanskibiznis-forum

Trst

EDNODNEVEN SEMINAR

„Ostvaruvawe na pobaruvawe od pravnite subjekti vrz osnova na

verodostojna isprava vo postapka zadonesuvawe re{enija za dozvola naizvr{uvawe od strana na notarite“

Ostvaruvawe na pobaruvawata i

verodostojna isprava

„Mo`nostite {to gi nudi organskata hrana“„Mo`nostite {to gi nudi organskata hrana“osmi juni 2010 godina, od 9 do 16 ~asot

Stopanska komora na Makedonija, sala eden na petti kat

Anita Mitrevskatel: 02 32 44 057

faks: 02 32 44 088 e-po{ta: anita.mitrev-

[email protected]

anketa na stopanskata komora na …s(okffft45tecv4o55b14i4zn0))/admin/upload/bilteni/...2010 godina,...

Documents