„problemija save soocinenapes o sikle roma · 2020. 5. 24. · kana o problemo bilacipasa basi...

„PROBLEMIJA SAVE SOOCINENAPES O SIKLE ROMA KI LENGIRI REINTEGRACIJA BAASI SIKLOIBASKORO PROCESO,BASI OLENGORO IRANIPE TARO RAJTORIGAKEREEVROPIKANE PHUVJA“

Dekemvro, 2017 bers

SAIKERIN

Vovedo ............................................................................................................................................................................................................................................... 5

Metodologija basi o istrazibe ................................................................................................................................................................................................... 6

Kanuneskiri institucionalno ramka .....................................................................................................................................................................................11

Deibe dzovapi basi o rodipa tromalo dzaibe ko informiribe taro putardino karaktero ko des komune ko fundavne sikljovutne 15

Irime podatke e komunake .....................................................................................................................................................................................................15

Komuna Veles ...............................................................................................................................................................................................................................15

Komuna Kicevo ...........................................................................................................................................................................................................................22

Komuna Štip .................................................................................................................................................................................................................................26

Dis Skopje .......................................................................................................................................................................................................................................33

Komuna Šuto Orizari .................................................................................................................................................................................................................33

Komuna Čair .................................................................................................................................................................................................................................37

Komuna Gazi ................................................................................................................................................................................................................................45

Komuna ,, Gjorče Petrov” ........................................................................................................................................................................................................53

Komuna Karpoš ...........................................................................................................................................................................................................................58

Komuna Аеrodrom ....................................................................................................................................................................................................................61

Komuna Kisela Voda .................................................................................................................................................................................................................65

Sa o numero taro so gele thaj reintigririme sikle Roma taro sa o sikljovlina taro komune. .......................................................................69

Iramo lav palo rodibe baši tromano kuibe dži informacie taro putardino karaktero bičalde dži Ministeriumo baši sikljovipe thaj baro džandlipe .............................................................................................................................................................................................................................73

Iramo lav palo rodipe baši tromano kuibe dži informacie taro putardimo karakteri bičalde dži astarde komune ki relacija o numero e siklongoro kola so palo lengoro iranibe na ludjarge piro sikljovipe ................................................................................................75

Intervjua e instituciencar .........................................................................................................................................................................................................75

Fokus grupa ...................................................................................................................................................................................................................................86

Terensko anketa ...........................................................................................................................................................................................................................91

Grafikako prikaz e rezultatija taro terensko ankjetiribe sikavdo palo bučibe ....................................................................................................95

Komparativno analiza baši o problemia kova so arakhenape o Roma irame ko lengoro iranibe taro ratjorig-europakjere phuvja ko Kosovo thaj Srbija .................................................................................................................................................................................................................99

Phandlo lafi ................................................................................................................................................................................................................................ 101

Masadžo ...................................................................................................................................................................................................................................... 102

Labarutni literature ................................................................................................................................................................................................................. 103

4

„PROBLEMIJA SAVE SOOCINENAPES O SIKLE ROMA KI LENGIRI REINTEGRACIJA BAASI SIKLOIBASKORO PROCESO,BASI OLENGORO IRANIPE TARO RAJTORIGAKERE-EVROPIKANE PHUVJA“

PROBLEMIJA SAVE SOOCINENAPES O SIKLE ROMA KI LENGIRI REINTEGRACIJA BAASI SIKLOIBASKORO PROCESO,BASI OLENGORO IRANIPE TARO RAJTORIGAKERE-EVROPIKANE PHUVJA

Izdavacija :

Unija e diznegoro Instituto basi hakija e manusengere Skopje thaj Evropikano centro baso hakija e Romengеr ki Budimpesta

Avtoro:

Dzenifer Dzeladin

Irena Cuculoska

Nakhavipe thaj Lektura:

Fatima Dzemailovska

Dekemvro, 2017

VOVEDO

Palo vizno liberalizacija, e phuvjakere džene ki EU soocingepe bare numero rodipaja baso azil tari rig themno ko phuvja e Rajtorigakere Balkanikane, maskar kola gadzikane themne. Kana o problemo bilacipasa basi vizakiri liberalizacija arakla pes ko jekto drom, rastra nieti kerga te cacarol pe lea. Dzi akana o fokuso sine anglal sa respresivna napia, save sine but zorale lineakjere kontrole japalem krisomo brkibe basi okola kola tromalkerena naregularno migriribe. Ama but hari tano kerdo basi reintegracija basi irutnemanusa1.

Iranipa basi o manusa kola so mukle i Makedonija savi res sine lent e dzivdinen ko disave rajtorigakere–evropikane phuvja kerge baro numero problemo basi lenge basi lengiri reinegracija ki Makedonikano amalipe2. Taro akava sebepi ko 2010 bers I Radza kerga programa thaj denga arka e reintegracijake thaj e iriutnege ki Republika Makedonija soglasno readmisiona dzovapija3. Karing i programa kerdo sine Koordinativno trupo basi o irutne kola ka diken o hali. Thaj but vazno sine kerdo Nacionilikano centro thaj najhari duj lokalnikane centrija basi reintegraacija e irutnege save ka oven ekipirime pravnikija, socijalno bukjarnecar, psiholozija thaj sastarne manusa. O dzovapija basi akala centre4. O deibe dzovapija basi akala Centre reintegracijakere khedena na salde registriribe e irutnegere thaj ikalibe serti�kato basi o statuso e irunego (zaruripe basi ostvaribe lengerehakija em bukja), delapearka bizo lovengiri thaj godji deibe (ikalibe lenge dokumentitija, vazdibe krisomo uzuli odote kote so isi fund vaver pravno arka thaj deibe godi o akava adhinalipe) informiribe basi o hakija thaj obvrske, keribe berseskere akcisko planija aktivivipaja basireintegracija predvidivmi Programa basireintegracija taro 2010: pravno arka, socio-ekonomikani arka, saslaribaskere arke thaj siklovibasker.

Dikibaja basi odova soj baro numero dzeni save mukle i rasra ko akava periodo o preperune ari Romani enikazo khedibe, jek sar problem so ikilo ari akaja siuacija e o problem basi reinegracija e siklenge Roma ko sikljoibaskoro sistemo palo lengoro iranipe ano disave rajorigakere-evropikane phuvja (save buteder odola tane: Germanija, Francija, Belgija, Holandija, haj Sveska). Ko kriso basi politika5 savi dumut sinela mol ano ekvas ano irune manusa trebela sine te inegririnen pes ko fundavne thaj maskaune sikjlovune. I programa basi reintegriribe damlavela palo regisriribe o irutne manusa trubul te dopheren jek pucibaskoro lil kola ka oven puciba aro lengoro nakhlo sikjoibe resaja e ovol len posukar informiribe basi lengoro sikljoibe. Dikibaja ko akava o iriutne manusa na nakhena taro nisavo proceso basio registriribe, samo ko slucaj basi korkore e iranen pes, na dena len asavke sartija. O serutno problemosavo arakena pes o irime manusa palo lengoro iranipe tano ko sikloibaskoro sistemo so o chave na kerena i makedonikani chib, isilen problem so na pindžaren o dipoleme6, ja palem nanelen anglutne lila ano sikloibaskoro bers, thaj agahar akala chave nakhle tare bari trauma basi lengoro deportiribe, sigo nakhavibe ki javer maškaripe, nakhavibe taro jek ko vaver sikljoibaskoro sistemo sikljoibaskoro thaj vaver agahare so isi trubutnipe tari psihologikani arka thaj soocijalizacija.

Thaj agahare akava istrazibe ka ovel posvetimo sar konkretno sebepo thaj ka astarel sa o sebepija thaj bardipe save arakhle pes o chave Roma thaj lengere jerija angli reintegracija basi lengere chave ko fundavno sikljovibe.

1 Predizvikija baši reintegracia e irame ki Makedonija soglasno dendo lav baši readmisia,Analitika ,Studie , Izdanie http://www.analyticamk.org/images/Files/Commentary/2016/comment_extra3_mk_cd224.pdf)

2 Pharipa uzal lingjaripe o sikljovibe palo lengoro iranibe thaj vavera pharipa uzal nevjardo kuibe ko sistemo e phuvjakoro .

3 Programo baši arka thaj ikjeribe ki reintegracia e iramenge ki R.M soglasno readmisionite dendo lav ,Radz e Republika Makedonijakjiri Januari 2010 http://www.migrantservicecentres.org/user�le/PROGRAMA%20ZA%20POMOS%20I%20PODDRSKA%20PRI%20REINTEGRACIJA%20NA%20POVRATNICI%20VO%20REPUBLIKA%20MAKEDONIJA%20SOGLASNO%20REA.pdf)

4 Bezehe, Ki praksa implemetancia e Orogramoskiri ki relacia ko akala organia so si angladikhlo te formirinenpe na funkcinirinena.

5 Durmiš, Žaklina thaj Mitanovski , Aleksandar „ O čhave irame taro rignipe thaj lengoro ustavno garantirime nijami e sikljojbaskoro “ ki Pecakovska , Suzana thaj Lazarevskа, Spomenka (urednikija ) Romane aktivostia baši informacie thaj e�kasna politikje baši integracia e Romengiri :kratka dokumentija baši putardini politika

6 Baši nostri�ciribe ki R.M e sveditelengoro astarde ko rignuipe nevjardi si lengiri nostri�kacia ko MSDŽ Tthaj vi si 2.250 denaria. 7 Rezultato astarde taro rodljaripe taro tereno .Dikh phanlipa thaj mesadzo ki akaja analiza.

5

6


METODOLOGIJA BASI O RODLJARIBE

O instituo basi manusikane hakija ko period ano Aprilo dzi ko Okombro 2017 bers, kerga rodljaribe basi o chave Roma iriutne taro rajtorigakere-evropikane phuvja ko deš komune ki teritorija ki raštra em ko komune Stip, Kicevo, Veles thaj efta komune ke dizjakiri diz Skopje-em i komuna Suto Orizari, Cair, Gorce Petrov, Gazi Baba, Karops thaj Aerodrom. O Komune sine kedime aro la�keribe bitna raštrakjere institucie thaj vavera biradžakjere organizacie save kerge proektija tari akava dikibe, em ko jek kergapes sama ma te avel dzi ko phandipe e komunecar Save kerene buti vavera instituciie /organizacie, thaj agahare kerela pes esapi o rodjaribe te astarel pobaro numero Roma. Res baso akava rodljaribe tano te analizirinel pe o hali e chavengo Roma irutne taro rajtorigakere-evropikane phuvja taro deš komune, thaj te istamalkeren o problem save o chave arakena pes palo lengoro iranipe taro ko fundavne sikjovutne.

Ko thavdipe e rodljaribaskoro o Instituto baso manusegere hakija kerela sine buti taro podatke lende haj bichalde Rodipe baso tromalo avipe dzi ko informiribe taro putardino karaktero dzi ko deš komune, 80 fundavne sikjovutne. O ministro baso sikljovibe thaj rodipe, O Biro baso baripe thaj sikljovibe, thaj taro kerde la�keriba e direktorencar, pedagozencar, psihologencar, thaj sikavnecar taro sikjovutne, lokalna biradžakjere organizacie thaj prestavnikija taro relevantno raštre, focus grupe e Romencar so thane irutne taro rajtorigakere-evropikane phuvja em dromeskoro la�keribe. Uzal o tromalo informiribe taro putardino karaktero o Instituto basi manusikane hakija mukle rodiba sine dziko sa o fundavne siklovutne ki teritorija ko des komune. Khedime rodipa baso tromalo dzibe dzi ko 80 es siklovutne. O lende pucimata taro 77 sikljovutne.

O pucimata save sine astarde taro rodipe putardine o mukibe karaktero sine bichalde dzi ko sikjovutne thaj sine astarde ko akava thaj sine istamalkerime:

O khedibe o numero e siklengero save gele peske ki EU phuvja taro 2010-2017 bers thaj kozomolendar sine sikle Rom;р ;

• Kozom orodipe basi reintegracija e siklenge tane bicalde thaj kozom si odobrime ko periodo taro 2010-2017 bers thaj kozom si sikle Roma

• Save tane bitna dokomentora basi palemhraboibe e siklen pale lengoro iranipe ko rigne

• Kozom taro celo numero e reintegracijake o sikle tane irame koisto klasi save sine anglal te dzan ko rignipe

• Dali sine sebepija basi keribe sukar klasi po drom e testo,thaj kozom taro celo numero e irutne Romenca gele ko pouce klasija ko drome testeribaja

• Dali sine disavo sebepo basi akava problemo anglal akaja reintegracija e siklenge Roma save irange pes taro strastvo basi lengo palem hramoibe kisikljovutn

• Karin I statistika e sikljovutnakoro,savo baripe sine e silken Roma pali lengoro iranipe ki Makedonija thaj lengoro palem integriribe ko sikljoibaskoro sistemo ,thaj savo sine lengoro sikloibe so sine len anglal te dzan ko rignipe

• Dali o siklovutne kerena disavi evidencija kozom o sikle palo lengoro iranipe taro disave rajtorigakere –evropikane phuvja na gele te thavdelelngoro siklovibe ki R.Makedonija thaj na gele ko siklovibe

• Rodipe dzi ko tromalo dzaibe dzi koinformiribe taro putardino karaktero sine bichalde dzi ko komunakere prosvena inspektorija dzi ko deš komune resaja te mukenlen res numero e siklengoro save palolengoro iranipe taro disave rajtorigakere-evropikane phuvja na gele te sikloven ko sikloviba ki R.Makedonija thaj na gele ko siklovibe.

O rodipe dzi ko putardino deibe informaciie sine bichalde dzi ko Ministero basi sikloibe thaj rodipe thaj dzi ko baso rodipe e sikloibaskoro, kote dzi ko Sektori baso fundavne thaj masakarutne sikloibe. O kalasi basi notri�kacija thaj ekvivalencija basi sveditelstvija thaj diplome save sine lende korignipe, basi res numero bichalde rodipa thaj notri�kacija e sveditelsvoge –diplome taro themne ki R.M basi fundavno

sikloibe taro 2010-2017 bers. O biro basi razzvoj e sikloibaskoro em agahar sine rodimo informiribe, ama dali sine len kerdi programa basi i siklana e chavenge ki R.M ko kote so ka avgorkjeren japalem ka dzan ko fundavno sikloibe soglasno e dženo 7 stavi 5 stavi 2 taro Kanuni basi fundavno sikloibe.

O la�keribe so sine kerdo e komunecar tari diz Skopje (Suto Orizari, Gazi Baba, Karpos, Gorce Petrov, Kisela Voda thaj Aerodrom) Stip, Veles, Kicevo kerdo sine la� thaj sine diskusija basi akala puciba:

• Soj lenge adava tromale linija

• Savo sine o tretmani odote kote so bešle

• Dali lengere čave džana sine ki sikljovutni dzi kote sine avrijal tari Makedonija

• Dali lengere čave dzana sine ko sikoibe kana iringe pes taro stranstvo

• Dali sine len disavo sebepi ana hramoisalile o čave ki siklovutni palo lengoro iranipe

• Save dokumentija sine lender rodime te muken len dzi ki sikljovutni basi lengoro palem hramoibe

• Dali nostri�ciringe o sveditelsvija basi lengere čave

• Dali akava nosti�ciribe kerela lenge pharipe ki reintegracija basi lengere čave ki siklovutni ki Makedonija

• Dali rodinge lengere čave te polozinen ispito dzi kote na nostri�cirnige o sveditelsvija

• Savo tano o baripe lengere čavenge pali lengeri integracija ko siklovutne ki Makedonija karing basi lengoro baripe kostranstvo thaj lengoro baripe anglal te dzan tari akaja rastra

• Dali bi dena sine tuzba dzikote isi tumen advokato baso na dzaibe ko sikloibe lengere chavengeSine kerdo dromeskoro anketiribe ko sa o des komune. O pucle sine familija taro irutne manusa

Roma savo sine problemo basi lengiri reintegracija lengere chavenge ko sikloibaskoro sistemo. O puciba kola trebenate den dzovapi tane akala:

• Dali sine rodipe azili taro disave EU raster,thaj savo te ovel sebepi basi tumaro dzaibe

• Dali sine tumen chave ki siklovutni anglal te dzan ki EU raste

•

• Dali tumare chave gele ki silkjovutni dzikote sijen sine ki EU phuvj

• Dali tumare chave lele sveditelsvo-diploma basi lengoro agorkerdo klasi ko raster kote so besle

• Kana irangentumen dali tumare chave thavdinge pe sikloibaja,dzikote na savo tano o sebepi basi lengoro na dzibe ko sikloibe,dzi kote oja dali sine tumen disavow sebepi kana hramosarden e chaven ki siklovutni palo lengoro iranipe ki Makedonija,dzi kote oja dali sine disavow sebepi kna hramoisajlen ki siklovutni palo o iranibe ki Makedonija.

• Savo sine lengoro baripe ko sikljvutne thaj save sine lengere mol karing adala soave sine ko stranstvo thaj karing odola save o sikle sine len anglal te dzan ko stranstvo ,sar tane estarde taro sikavne

• Dali sine tumen disavow sebepi

• Dali bi dena sine tuzba ,dzi kote ka ovol tumen advokati ten a dzanko sikloibe tumare čavenge

O intervju sine kerdo e direktorencar, pedagozencar, psihologencar thaj sikavnecar taro sikljovutne. O puciba save trebena te den dzovapi tane:

• Celo numero save čave gele ki EU ko tumare sikljovutne taro 2010 bers

• Sar nakhena save chave na avena ki sikljovutni em gele ki EU

7

8


• Dali astarena e silken kana irange pes tari EU

• Dzikote nane tumen siklo e nostri�cirimosveditelsvo –diploma so kerena

• Dzanena li numero kozom sikle na gele ko sikloibe kana iringe pes tari EU

• Dali kerena esapi kozom chave agorkerge plo sikloibe pali lengoro iranipe taro EU

• Sar adaptirinena pes o chave pali lengoro iranibe tari EU ko lengoro sikloibe

• Kozom isilen saidipe te nakhaven o ispito odolenge soj tane ko pobare klasija

• So kerena basi adaptiribe e siklenge ko lengoro sikloibe

• Sar gndine te resinelpe akava sebepi

Sine kerde ointervuja thaj e lokalna nevladime organiziencar (NVO Romano Nevo Drumo) Veles ,Khedipe e multikane opstestveja basi manusikane hakija Stip,NVO Prerodba-Kicevo,NVO Ambrela-Suto Orizari –Skopje,SOS-chavengolo gav Suto Orizari-Skopje,NVO Sumnal –Cair ,NVO Dendo Vas –Gorce Petrov).

• Dali rodinge arka o irutne manusa taro rajtorigakere-evropikane phuvja

• But puti so mangena ola

• Dali kana irangepes sinelen disavo sebepi

• Dali rodena o sikle pobari arka basi lengoro sikloibe

• Dali dena lendisavo ispit te nakhaven ko siklovutne te nakhaen ko pobare klasija

• Dali okola soj irame na gele ki siklovutne te siklon thaj savo si o sebepi

• Tumen denalen arka li kana nakhavena o ispito

• Sar gndinnena te resinen akava sebepi

KANUNESKIRI INSTITUCIONALNO RAMKA

Jek taro serutne kanalija basi sukar reitegracija e jerenge irutne tano o sikloibe basi lengere chave. O hako basi sikloibe khedela pes ko jek sar but dzande manusikane hakija thaj tano uchardo ko maskarmanusikane kherutne hakija ki Makedonija.

Univerzalno hako e sikloibaskoro anglal tano zagarantirimo ki Univerzlno deklaracija basi manusikane hakija taro 1948. O avgo maskarmanusikano dokumento ko dikibe e sikloibaske dikimo sine taro 1962 kana o UNESKO Konvencija basi diskriminacija ko sikloibe osudinga sa o forme basi diskriminacija thaj akharga ko jekipe thaj sajdipe em tretmani ko sikloibe.7

Maskarmanusikano fakti basielimnacijaa baso sa o forme baso baripe e diskriminacijake garantirinena o hako basi o sikloibe thaj trening basi sakova bizo dikhibe basi leskiri rasa, kolori ki koza, nacionalno ja palem etnikano poteklo. I svetsko khediba zorarga plo dzibe ko sikloibe ponodori thaj ko Maskarutno pakti basi ekonomikane, thaj socijalna em kulturikane hakija (Dzeno 13) thaj phanala e phuvjakere–clenke te roden bizo love sikloibe. Konvencija basi eliminacija sa e rotenge em diskriminacija upral idzuvli (1981) thaj agahar rodela tari rastra dzenege te len sa o nipija te saj elimirinena i diskriminacija upral i dzuvli ko dikibe e sikloibaskoro (Dzeno 10). Ko 1989 i Konvencija basi o hakija e chavengere reafirmirinela sine i obvrska e rastrakiri te rodel bizo love sikloibe (dzeno 28) sar te dol drom basi odova (dzeno29)8 9 Ki R.Makedonija hramomi basis a o maskarmanusikane konvencie. Thaj agahar tani rig ko Maskarmanusikano manusikane hakija (1976) savo rodena jekhipe baso sa o dzene basi 7 Convention against Discrimination in Education 1960, Paris, 14 December 1960, kuvdi ko zor : 22 May 1962.

8 General Comment 11 (1999): Plans of Action for Primary Education (Article 14 of the ICESCR), and General Comment 13 (1999): �e Right to Education (Article 13 of the ICESCR).

9 Dženo 30 tari Konvencia baši nijamia e čaveskoro hramonela kaj: „ Ko adala themia kova so sadajekhutne , etnikane , pakavutne , čibjakjere minoriteto jail palem manuča taro domorikano poteklo e čaveskoror kova so perena ko asavkje minuritetna jail palem domorodcia nane te činavelpe o nijamia , ko amalipa e vavaere dženencar ki leskiri /lakiri grupa , te lačharel leskiri/lakiri sahibutni kultura,... jali palem te labarel leskiri/lakiri sahibutni čhib “.

diskriminacija ko sa oblastija, cijbja kosikloibe.

Kana kerola pes lafi basi regionalna instrumentija basi manusengere hakija, Makedonija tani dzeni ki Evropikani konvencija basi manusikane hakija, civdo thaj o protocol 12. Iako o dzeno 2 taro jekh protocol tari Konvencija garantirine la o hako basi sakova dzeno e sikloibaskoro. I Konvencija em agahar garantirinela but sigo diskriminiribe ko dzeno 14 Prot 12.

Kana kerelpes lafi basi reintegracija e irutnege, Makedonija tani uzli te pakavel sa upredikle instrumentija basi arakhibe e manusengere hakija. Evropikani komisja kerga ramka basi nacionalno intergracisko strategijae Romenge dzi ko 2020 bers, savi trubul te astarel sa o rastrakere dzene save trubul but sukar te gndinol em te lol ko dikibe. Akava ingarela pes e phuvjakere dzene e Unijakere em em phuvjakere kandidatija. Taro sikloibaskoro, o phuvja trubul te arakol sa e romane chavenge te agorkeren najhari fundavno sikloibe.

Ki R.Makedonija keribe politika ko sajdipe e sikloibaskoro tano ko nadzor e Ministeroso basi o sikloibe thaj rodipe ki R.Makedonija em Biro baso baripe ko svojstvo e pravno dzene.

O sikloibaskere usluge den apes ko ramke 1052 fundavne (redovna sikljovutne e siklenge baso specijalno sebepi ko siklovutne thaj i barenge da).

I fundavni kanuneskiri regulative ko dikhibe basi o sikloibe ki R.Makdonija arakela o Kanuni basi sikloibe ko fundavno sikloibe10.

Vakeredo dzenea 2 taro Kanui baso fundavno sikloibe sakova chavo isi le hako baso fundavno sikloibe. Chinavel pe i diskriminacia ko dikipe ko poli, kolori e kozakoro, nacionalno, socijalno, politikani, verakiri, imotnikani thaj nacionilikani preperipe basi te ostvarinen pes o hakija tro fundavno vospitibe, istamalkerimo kanunea. O kanuni isto agahar kerela kaj o chave e dzenege ki R.Makedonija save gele ko stranstvo thaj irange pe ki R.Makedonijakote so thavdinge pesikloibaja ko fundavnipe, o fundavne sklovutne tane uzuli te den ko sikloibe ki lengiri chib baso lengoro sukar dzaibe ko vospitibaskoro-sikloibaskoro thavdipe uzal o butikeribe thaj korkorekeribe ko kedime thaj dopherde butikeriba baso haloibe i dajakiri chib, thaj deibe dzandipe baso disavo predmeti. Akava tipi sikloibe kothavdipe dzi majbut jek bers kerola pes programa so kerola la o Biro basobaripe e sikloibaskoro.11

Thaj kanao chave siklona ke pi dajakiri chib but vaver tari makedonikani chib, mora te siklon i makedonikani chib, soj but iportantno ako lela pes ko dikibe baro kotor taro chave irutne na kerena i makedonikani chib soj thaj but iportantno. Ko butikeribe e MON sedge kote so isi sebepi ka kerol pet e siklon i makedonikani chib basi o irutne chave. O iriba baso sikloibaskiri programa ko fundavno sikloibe kerde si birime predmetija: chib thja kultura e Vlasenge, chib thaj kultura e Romenge, thaj chib thaj kultura e Bosanconge, Turcinege, Albanikani chib e siklenege savo i albanikani chib nane lnege dajakiri chib, i klasicno kultura ki Evropikani civilizacija.

Vestine basi o dzivdipe, save dopherde ka zadovolinenpe o potrebe e siklenge basi o sikloibe o chibja.12 Tari javer rig dikhibaja deka but puti akala chave arakena pes akale sebepeja basi diskriminacija ko sikloibaskoro sistemo, importantno tano te vakerol pe basi nacionilikano hako isi but poveke mehanizmija basio arakhibe tari akaja pojava. Kio akava slucaj basi diskriminacija, odola dzene soj duhavde saj te dzan dzi ki Komisija basi o arakhibe thaj diskriminacija. Ombusmani ko fundavne krisija, Cekatutno krisi thaj Konstuticionalno krisi.13

Naciolnikani strategija baso baripe e siklobaskoro ki R.Makedonija 2005-2015 viramninel stratesko dokumento sar funda basi realiziribe baro kotor taro aktivitetija ko Ministero baso sikloibe thaj rodipe. Serutne smernikija baso baripe e sikloibaskiri politika ki R.Makedonija tane dromarde ki 10 Kanuni baši fundavno sikljovibe(„Sevni gazeta an Republika Makedonija” nu. 103/2008, 33/2010, 116/2010, 156/2010, 18/2011, 42/2011, 51/2011, 6/2012, 100/2012, 24/2013, 41/2014, 116/2014, 135/2014, 10/2015, 98/2015, 145/2015, 30/2016, 127/2016 и 67/2017).

11 Dženo 7 taro Kanuni baši fundavno sikljovibe , op.cit.

12 Ministeriumo basi sikljovibe thaj baro dzanlipa, Avgust, 2009. ;http://www.migrantservicecentres.org/user�le/PROGRAMA%20ZA%20POMOS%20I%20PODDRSKA%20PRI%20REINTEGRACIJA%20NA%20POVRATNICI%20VO%20REPUBLIKA%20MAKEDONIJA%20SOGLASNO%20REA.pdf) Rig 19 dikhlo Juno 2017

13 Analiza e Makedonikane amalikane terne pravnikoja baši mehanizmo baši čhinavibe thaj arakhibe tari diskriminacia http://myla.org.mk/wpcontent/uploads/2016/09/2012-%D0%90%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BC%D0%B5%D1%85%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B7%D0%BC%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B7%D0%B0-%D1%81%D0%BF%D1%80%D0%B5%D1%87%D1%83%D0%B2%D0%B0%D1%9A%D0%B5-%D0%B8-%D0%B7%D0%B0%D1%88%D1%82%D0%B8%D1%82%D0%B0-%D0%BE%D0%B4-%D0%B4%D0%B8%D1%81%D0%BA%D1%80%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D0%A0%D0%9C-1.pdf

9

10


pobuvloarakipe ko sikloibaskere kandipe ko sa o digrija ko sikloibe baso sa o dzene ki R.Makedonija, osobeno o dukhavde grupe manusa, promoviribe naformalno konturimo sikloibe ko bare, dzaibe anglal o kvaliteti basi o sikloibe uzal o zuralipe basi IKT thaj o resursija basi o fizicko sikloibe, deibe arka e siklenge thaj lengere familijake a osobeno basi o duhkavde grupe em lengoro zadrzibe kosikloibaskoro sistemo. Ko juno 2014 bers angapes posebno strategija basi o Roma ki R.Makedonija 2014-2020. Jek sar sebepi detedktirimo ki akaja strategija savo ingarelapes baso fundavno ssikloibe tano o sebepi baso ucipe e siklengoreo Roma save tane tele o ucipe ko rizik te chinaven o sikloib basi sesoznikani buti andre ja palem avri ko migraciie (selibe basi sezonikani buti .sebepi baso hovavno azili)ja palem basi but tikne brakija.14

Obezbedibe dzaibe dzi o sikoibaskere sajdipe ki R.Makedonija tano but barodzanlutno elementi e reintegracija e irutnege em e chavenge em e barenge. I programa savi sine andimi poupre ko realiziribe ko akava na adzikerola pes pobare kanuneskere chinaviba, osobeno ako lelapes ko dikibe o fakti dekae kanuneskere odredbija basi sikloibe ko putaardino em fundavno em maskarutne iklovutne tano bizo love, a sakova isile hako te siklol ko dikibe savi anane dozvolimi I diskriminacija ko savo bilo fuda.

Dikibaja i programa anglal o leibe i registracija e irutnege eme dzenege em lengere familie ko centre basi reintegracija uzal o dpheribe o pucibaskoro lil ka len pes podatke basi lengoro status em lengoro sikloibe.

Akala podatke ka oven kerde ki data baza taro majbut labaribe pendzaribe o sikloibaskoro profile e irutnegoro. E irutnege ka ovel mukli informacija basi lengoro akanutno sikloibe em sajdipe ki R.Makedonija em o chain kola saj ola t keren o dzaibe dzi ko ista. Informiribe em dzaibe ko odnos em priznaibe o kvalifikaciie lende ko stranstvo ka ovel lenege obezbedimo em okloa irutnego savo sikloibaskoro proceso sine choinavdo basi o iranibe ki R.Makedonija em okloenge savo agorkerge plo sikloibe ko stranstvo.

Programa sama del baso o tikne irutne dzi ko18 bersengoro baripe te ovel len: Integriribe ko sistemo e sikloibaskoro em vospitibaskoro bizo razlika savo baripe tane, i fizickoem inteligentno sposobnost em lengoro angluno sikavibe.

Uzo akala bukja save tane vakerde ki Progrma, ki praksa panda isi baro numero em sebepija save nakle o chave basi lengoro obid basi reintegracija e sikloibaske. But taro akala vakerde bukja ki Progrma panda: Mulo slovo ko lil: eke akale istrazibaske isilen ki res te dektektirinen akala sebepija ki prakasa uzal o istrazibe ko tereno savo isilenki agorkerdi res te araken sukar sebepija.

Akatar em ki funda soj tane po upre vakerde jasno deka anane pobare chinavipa ki relacia e kanuneskiri pravno ramka. Akavo soj tano importantno tano libe suzo napi ki pravno ramka. Akava soj tano imortantno e leibe napija basi sukar integracija e chavenge Roma irutne ko fundavno siklobe.

14 Strategija e Romenge ki republika Makedonija 2014 – 2020,Ministeriumo basi buti thaj socialnikani politika ko sombutipen e nacionalnikano koordinatori e dekadaja thaj strategija basi o Roma Juno 2014.

DEIBE DZOVAPI BASI O RODIPA TROMALO DZAIBE KO INFORMIRIBE TARO PUTARDINO KARAKTERO KO DES KOMUNE KO FUNDAVNE SIKLJOVUTNEIRIME PODATKE E KOMUNAKE

Komuna Veles

Ki Komuna Veles isi cello des fundavne sikljovutne em odola: FS „Sv.Kiril em Metodij“, FS„Jordan Hadzi Konstantinov–Dzinot, FS ”Todor Janev”, FS„S.B.Buridan” FS„Blagoja Kirkov”, FS„Blaze Konevski”, FS„Vail Glavinov”, FS„Rajko Zinzifov”, FS„Petar Pop Arsov”, FS„Dame Gruev”

Taro akala des Komune ko Veles ko trin sikljovutne isi sikle Roma em odova ko, FS„Jordan Hadzi Konstantinov –Dzinot“, FS „Blagoja Kirkov“, FS„Dame Gruev“ taro istrazibe diklo sine o sebepi baso lengoro dzaibe ko rajtorigakere-evropikane phuvja na arakle pes ko trin sikljovutne kote so isi pobut Roma sikle. Taro des sikle Roma samo vavera fundavne sikljovutne kote isi na romane chave save tane: FS„Sv.Kiril em Metodij“, FS „Blaze Konevski”, FS „Vail Glavinov“.

FS „BlagojaKirkov“

Ko FS „Blagoja Kirkov“ cello numero so gele o sikle ko rjtorigake-evropikane phuvja ko sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2016-2017 tano 58 taro save tane 56 Roma. O numerija ko sikloibaskere bersa tane vakerde ki tabela:

Sikloibaskoro bers 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

Celo numero sikle so gele ko rajtorigakere –evropikane phuvja

4 6 11 9 15 7 6

Celo numero sikle Roma kola so gele 4 6 11 9 15 7 4

Tari tabela saj te dikha deka taro bers ko bers varirinola o dzaibe e siklengoro ko rajtorigakere-evropikane phuvja sar rezultatija so sikavgona o branija basi o dzijbe tari akaja siklovutni ko sikloibaskoro bers 2014-2015(kana o siklovutne mulklele 15 sikle).

Lende informacie baso cello numero dende rodipa e reintegracijake e siklenge ko sikoibaskoro bers 2010-2011dzi ko 2016-2017 tane dnde ki tabela:


Celo numero rodiba basi reintegriribe

3 4 9 6 10 4 1

*Dikhibaja basi akava deka ko siklovutni sa so gele o sikle ko rajtorigakere-evropikane phuvja tane Roma em o rodipe basi reintegracija tane dende samo taro sikle Roma

Tari akaja tabela iklola deka o najbaro numero bai reintegriribe iklola o rodipe basi reintegracija isi ko

11

12


periodo 2012-2013 thaj adava celo 10, o ista sikloibaskere bersa kana isi baro numero dzaibaskere sikle ola so gele ko rajtorigakere-evropikane phuvja.

Celo numero dende rodipa basi reintegracija save sine astarde ko akala siklovutne tano 37. Taro cello numeo reintegririme sikle 19 sikle tane irame ko isto klasi kote so sine anglal te dzan ko rajtorigaker-evropikane phuvja, a dzikote 18 gele ko lengorosikloibe ko pobare klasija. Taro adala 18 sikle 5 sine len odredimo klasi ko dromipe testiribaja.

Sijam sine informirime tari sikjlovutni deka o sikle but puti avena prevednicencar taro siklovutne kote dzana sine ko sikoibe ko stranstvo, a isi sikle kola na dzana sine ko sikloibe ko lengoro besibe taro trin mask ko rajtorigakere –evropikane phuvja thaj palem sine irame ki rastra.

Trao lende podatke o siklovutne ,sikle kola na gele te sikloveno sikloibe ko rajtorigakere-evropikane phuvja, palo lengoro iranibe sine irame em acovena ko sikloibaskoro proceso ko dikibe vavre siklencar soj tane redovna sikle.Isi razlika ko baripe e siklenge palo lengoro ranipe ko lengoro sikloibe bai o baripe dali tano tele.

Tari siklovutni kerena esapi kozom sikle nanelen agorkerdo fundavno sikloibe.

Numero e siklenge save na agorkerde sikloiba tano 9, a dzikote nanelen mol sikle tane 140. Ki akaja tabela saj te dikel pe bersa savo tano o numero e siklengo kola na nakhle o sikloibe.

Sikljoibaskoro bers Sikle savo na agorkerge Io fundavno sikloibe(nanelen mol) Sikle kola nanelen agorkerdo enjato klasi

2010/2011 17 1

2011/2012 21 3

2012/2013 18 2

2013/2014 31 /

2014/2015 28 /

2015/2016 9 /

2016/2017 16 3

Вкупно 140 9

Tari siklovutni nanelen kerdo esapi kozom numero chave kola sine irame tri rajtorigakere-evropikane phuvja taro sbepi soola gele na achile pohari tro sov chon thaj o ista sikle polozinge oddelensko ispito. O sikle kola sine len mol a glee m na ale po lungo periodo.

FS„Jordan Hadzi Konstantinot-Dzinot“

Ko FS„Hadzi Konstantinov Dzinot“ cello numero so gele peske sikle ko rajtorigakere-evropikane phuvja ko sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2016-2017 tano 3 em sare tane gele kosikloibaskoro bers 2016-2017 bers. Jek siklo tano tri Romani etnikano khedibe. Taro dzi akana sogele peske sikle reslo rodipe basi reintegriribe.

I sikljovutni kerel esapi kozom taro cello numero sikle ki siklovutni nanelen agorkerdo fundavno sikloibe.

Ko sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2015-2016 nanelen osipime sikle.A 2016-2017 bers cello 3 sikle gele peske korajtorigakere-evropikane phuvja.

FS „Dame Gruev“

Ko FS„Dame Gruev” cello numero so gele sikle ki rajtorigakere-evropikane phuvja ko sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2016-2017 tano 12 dzi ko 2 tane tari romanietnikano khedibe, a okola tane taro vavera etnikane khediba. O numero ko sikloibaskoro bers tano dendo ki tabela.


Celo numero kola so gele ko rajtorigakere-evropikane phuvja

/ 1 2 4 3 / 2

Celo numero kola sogele sikle Roma / / 2 / / / /

Taro 2010-2011 dzi ko 2015-2016 i sikljovutni nanelen rodipe bai reintegracija e siklenge kola so gele ko rajtorigakere-evropikane phuvja. Ko2016-2017 isilen dendo jek rodipe basi reintegracija thaj isto tano astardo. Dziakana isiklovutni nanelen opredilimo klasi uzal o testiribe thaj nanelen sikle kola sooj tane irame ko isto klasi kote so sine anglal te dzan ko rajrtorigakere-evropikane phuvja.

Dokumento kola sine importantno baso lengoro hramoibe ki sikljovutni tano rosdipe taro jerija dokumento prevedimo ki makedonikani chib taro ovlastimo preveduvaci baso lengoro agorkeribe o sikloibe ko stranstvo.

I siklovutni na kerela esapi kozom cello numero e silken save nanelen agorkerdo fundavno klasi. Nanelen esapi kozom cello numero so gele peske sikle ko rajtorigakere-evropikane phuvja soj nanelenagorkerdo fundavno sikloibe.

FS „Sv.Kiril I Metodiј“

Ko FS„Sv.Kiril I Metodij“ cello numero so gelepeske sikle ko rajtorigakere-evropikane phuvja ko sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2016-2017 tano 18 thaj sarine tane na Romani etnikano khedibe.

Trao lende podatke iklola deka ko sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2016-2017 isilen dendo jek rodipe basi reintegracija. Isto tano astardo em o siklo te ovel iramo ko isto klasi kana sine anglal te dzal, odoleske so sine samo duj masek. Paliodova sine kerdi komisija basi o pucibe e sikle ko leskere sikloibaskepredmetija em o siklo acilo te dzal ko adavaklasi.

Dokumentija save sine imortantna basi akaja siklovutni basi lengoro palem hramoibe ko baripe basi lengoro besibe avrijal tari rastra ko lengoro besibe. Lungo periodo sine sebepi notri�kacija e sveditelsvonge ja palem prevodi em javer dokumento.

FS„Vasil Glavinov“

Ko FS „Vsail Glavinov“ cello numero so gele sikle ko rajtorigakere-evropikane phuvja ko sikloibaskoro bers 2010-2011 dz ko 2016-2017 tano 22 thaj sarine nane Roma .

Nanelen lende rodipa basi reintegracija.

Dokumentija save tane importantno basi lengoro palem hramoibe si izvodo taro dajakoro lil emsveditelstvo basi lengoro agorkerdo klasi ko raste kotar so avela em o ista te oven notri�cirime taro MON.

Tari siklovutni kerena esapi baso sa o sikl taro jekto klasi deka sa o sikle agorkerge plo fundavno sikloibe.

13

14


Taro sikloibaskoro bers 2010-2011 nanelen kerdo esapi baso o sikle kola palo lengoro iranipe taro starnstvo na gele kop lo sikloibe.

FS „Stojan Burcevski buridan“

FS „Stojan Burcevski buridan“cello numero so gele peske sikle ko rajtorigakere–evropikane phuvja ko sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2016-2017 tano trin thaj sarine nane Roma.

O lende informaccie baso cello numero tane mukle rodipa basi reintegracija e siklenge taro sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2016-2017 tane khedime ki tabela:


Celo numero rodipe basi reintegracija

/ / / 1 2 / /

Tari akaja tabela saj te anolpes jek dikhibe deka akala sikle so gelepeske, tane irame em registririme ko siklovutne.

O siklovutne redovno kerena esapi kozom taro sikle na agorkerge o sikloibe em o isto siklovutni nanelen sikle savo na agorkerge o fundavno sikloibe.

FS „Rajko zinzifov“

Ki FS„Rajko Zinzifov“ cello numero so gele sikle ki rajtorigakire–evropiknae phuvja tari sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2015-2016 tano 14 i sa tane na Romane chave. Isi resle duj rodiba basi reintegracija save sine astarde ko sikloibaskoro bers 2016-2017.

Nane sikle save sine irame ko isto klasi thaj na sine len testiribe e silken te saj te anol pe sukar kalsi e siklenge.

Dzikote sine sebepi baso palem hramoibe tane sveditelstvo baso agorkerdo sikloibe kostranstvo baso duj palune sikloibaskere bersa kerde ki makedonikani chib phanle konotari em notri�cirime ko MON, izvod basi dajakaro lil.

Tari siklovutni konstatringem deka nane raslika ko baripe e siklenge thaj deka na soocinge pes disave sebepeja ki reintegracija.

FS „Blaze Koneski“

Ko FS„Blaze Koneski“cello numero so gele o sikle ki rajtorigakereevropikane phuvja ko sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2016-2017 tano 51 em sare tane na roma.

O rodipa basi reintegracija isi dende 3 sikle ko sikloibaskoro bers 2015/2016.Akala sikle isi len dendo rodipe baso lengoro na dzaibe soske trebela te saslon a o ista tane irime thaj hramome ko vaver klasi.

• Sa o sikle taro siklovutne ko Veles nanelen istamalkerimo jasno kriteriumi basi adava so tocno rodena sar dokumenti basi lengoro palemhramoibe e silenge

• Disave taro siklovutne kerena , a disave na legarena esapi baso o numero so gele em irame sikle kola na thavdinge pe sikloibaja palo lengoro iranibe ki R.M

• O sikle iranena pes ko vi klasi kote so sine anglal te dzan.

Komuna Kicevo

Ki Komuna Kicevo isi celo enja fundavne siklovutne em odova: FS„Kuznman Josifovski Pitu“ FS„Dr Vladimir Polezinovski” FS„Milto Gura”, FS„Gergi Kastriot Skenderbeu” FS„Sande Sterjoski“ FS„Naim Fraseri” FS„Redzo Rusiti” FS„Faik Knica” FS„Hristo Uzunov”. Deibe dzovapi baso o rodipe baso tromalo dzaibe dzi ko informiribe taro putardino karaktero bidzalde dzi ko ofto siklovutne.

Taro ofto siklovutne ki Komuna Kicevo save denge dzovapi samo ki jek siklovutni FS„Sande Steroski” isi sikle Roma. E sebepea dzaibe ki rajtorigakereevropikane rastre na soocinena pe samo akaja siklovutni.

So acile o trin siklovutne kova so sine len akava sebepi tane FS„Kuzman Josifovski –Pitu” FS„Dr Vladimir Polezinovski” em FS„Milto Gura”

FS „Sandе Sterjoski“

Ki siklovutni FS „Sande Sterjoski”cello numero so gele peske o sikle ki rajtorigakere phuvja ko sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2016-2017 tano 75 sikle tari makedonikane, albanikane romane etnikane pripadnikija. O numero e siklengoro tano 34. O numero palo sikloibaskoro bers tane sikavde ki akaja tabela:

Sikloibaskere bersa 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016

Celo numero so gele ki rajtorigakere-evropikane phuvja 19 15 4 6 14 17

Celo numero sikle Roma so gele 10 9 / / 8 7

Tari akaja tabela saj te dikel pe taro bers dzi ko bers isi varijacija ko dikibe so sikle dzana peske ko rajtorigakere-evropikane phuvja sar rezultati basi ikhibe sar brani basio dzibe tari akaj siklovutni ko sikloibaskoro bers 2010-2011 (kana i siklovutni mukle la 19 sikle) sikloibaskoro bers 2011-2012 (kana i siklovutna mukle la 15 sikle) sikloibaskoro bers 2014/2015 (kana i siklovutni mukle la 14 sikle) em ko sikoibaskoro bers 2015-2016 (kana o siklovutni mukle la 17 skle) Nane podatke baso sikloibaskoro bers 2016-2017 kozom sikle gele peske tarorajtorigakere-evropikane phuvja.

O lende podatke o cello numero basi dende rodipa basi reintegracija e siklenge baso sikloibaskoro bers 2010-2011 dzi ko 2015-2016 sikavde tane ki tabela:

Sikloibasko bers 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016

Celo numero rodipa basi reintegracija 11 8 1 2 4 3

15

16


Celo numero rodipabasi reintegracija e siklenge so tane Roma

4 2 / / 1 1

Ki tabela iklilo ksj najbaro numerobasi o rodipa basi reintegracija isi ko sikloibaskoro bers 2010-2011 em odova clo 11 em 2011-2012 celo 8, o ista sikloibaskere bersa kana isi baronumero dzibe ko rajtorigakere –evropikane phuvja.

Celo numero dende rodiba basi reintegriribe save sine astarde ki akaja siklovutni tane 29. Celo numero reintegririme sikle 8 tane sikle Roma.

Karin o podatke lende taro akala siklovutne, o sikle albancija but puti avena nostri�cirime sveditelsviencar em dzana ko vaver klasi, dzikote o sikle Roma tane bizo notri�kacija em bizo dokumentija em dzna ko ista klasija. Tikno tano o numero o sikle Rom save isilen nostri�kacija ja palemsveditelstvo.

Legarena evidencia kobor sikle nane len agoerdo fundavno sikljovibe thaj odova ko 2010/2011 taro sa so gele sikle ko ratjorig-europakjere si 19 taro kola 10 siikle si Roma lendar na lungjarde o sikljovibe 4 siklje thaj ko siklo 2014/2015 taro sa o numero sikle kola so gele ko ratjorig’europakjere phivja si 14 taro kola 8 sikle Roma lendar salde 3 sikle na agorkjergo piro sikljovibe . Ki ajaka sikljovlin sa 7 sikle Roma na agorkjerge piro fundavno sikljovibe. Tari sikljovlin penena kaj sa o sikle kola so iranena pe ki R.M lena len , salde kana o jeria ka anel odluka te na mothodinel e čaven kaj si irame , thaj si bičalde akhardina bači nevjardo hramovibe e siklen ki sikljovlin dži ko jeria iranena pe ki sikljovlin sar te si beršlime .

FS„D-r Vladimir Poležinovski “

Ki sikljovlin FS„D-r Vladimir Poležinovski “o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 12 , thaj sa nane taro romano etnikano amalipa.

Ki akaja sikljovklin si dendo jekh rodibe baši reintegracia thaj odova ko siklo 2015/2016 thaj vi si astardo. I sikljovlina nane lča praksa e opredellime klasia upral o testiribe .

Dokumento kova si trubutno baši nevjardo hramovibe si nostri�cirime sveditelsvo baši agordo klasi thaj serti�kato taro lil e bijandengoro.

FS„Milto Gurra“

Ki sikljovlin FS„Milto Gurra“o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 12 , thaj sa nane taro romano etnikano amalipa. Sa o numero e denden rodinengoro baši reintegracia ki akaja sikljovlin si 5.Dokumento kova si trubutno baši nevjardo hramovibe si činavipе taro MSDŽ baši nostri�kacia e svediteleskoro thaj dokumento baši agordo klasi.

FS„Kuzman Josifovski -Pitu“

Ki sikljovlin FS„Kuzman Josifovski -Pitu“o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 11, thaj sa nane taro romano etnikano amalipa. Ki akaja sikljovlin isi dendo salde jekh rodibe baši reintegracia thaj odova ko siklo 2013/2014 thaj vi si astardo thaj o siklo irame ko vi klasi kote so sine anglal te džal. Tari sikljovlin ka kjerena testo kova ka odredinelpe o klasi e sikleskoro. Dokumento kova si trubutno baši nevjardo hramovibe si činavipе taro MSDŽ baši nostri�kacia e svediteleskoro thaj dokumento baši agordo klasi.

FS „Gjergj Kastrioti Skenderbeu“

Ki sikljovlin FS„Gjergj Kastrioti Skenderbeu“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 24, thaj sa nane taro romano etnikano amalipa . Ki sikljovlin nane dendo rodibe baši reintegracia , nane len praksa te kjerelpe testo kova so ka odredinelpe o klasi.

• O sikljovlina ko Kičevo na kjerena testo e sikljovlenge e rošeja te odredinelpe o klasi baši o siklo;

• Kotor taro sikljovlina legarena evidencia kobor taro sikle kova si gele thaj irame nane len agordo fundavno sikljovibe;

• O sikle na iranena pe ko vi klasi kote so sine anglal te džan.

Komuna Štip

Ki komuna sa isi panč fundavne sikljovlina thaj odova: FS„Vančo Prke“, FS„Goce Delčev“, FS„Dimitar Vlčahov “, FS„Тošo Arsov“, FS„Slavejko Arsov“.

Taro panč sikljovlina ki Komuna Štip ko štar sikljovlina isi sikle Roma thaj odova ki fundavni sikljovlin FS„Goce Delčev“,FS„Dimitar Vlčahov “,FS„Тošo Arsov“, thaj FS „Vančo Prke“. E problemeja džaibe ko ratjorig-europakjere phuvja arakhena pe so panč fundavne sikljovlina.

FS „Goce Delčev “

Ki FS „Goce Delčev “ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 73, 363 sikle thas sa si taro romano etnikano amalipa . O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela .

Siklo Berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016

Sa o numero kova gele ki ratjorig –europakjere phuvja

7 23 15 18 8 2

Sa o numero kola so gele sikle Roma 6 19 13 18 7 /

Tari tabela šaj te dikhelpe kaj taro berš ko berš isi varijacie ki relacia džaibe e siklengoro ko ratjorig –europakjere phuvja sar rezultato si taro 2011/2012 (kana i sikljovlin muklela 23 sikle)., siklo 2012/2013(kana i sikljovlin muklela 15 sikle), thaj siklo 2013/2014 (kana o sikljovlin muklela 18 sikle) Astarde podatkje baši sa o numero e denden rodinjengoro baši reintegracia e siklengoro taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 sis ikavde ki avutni tabela .

Siklo 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

Berš 1 2 3 / / / /

Sa o numero taro rodinja baši integracia

1 2 3 / / / /

17

18


Sa o numero taro rodinja baši integracia sikle Roma

Tari tabela ikljola kaj ki sikljovlin isi dende 6 rodinja baši reintegracia thaj sa si taro sikle Roma.Sa akala rodinja si astarde.

Ki akaja sikljovlin dende lav kaj athinalo činavibe taro MSDŽ Athinalen ko kova klasi ka ovel o siklo. Testoncar na odredinela pe o klasi e sebepoja so e kanuneja na delape adava. Ko nevjardo upis e siklengoro nane problemo baši lengiri reintegracia ki sikljovlin thaj vi agaar nane paruvdipe ki relacia e baxtagoreskiri palo lengoro iranibe.

Dokumento kova si trubutno baši nevjardo hramovibe si činavipе taro MSDŽ baši nostri�kacia e svediteleskoro thaj dokumento baši agordo klasi.

Tari sikljovlin na legarena evidencia salde ko Beršeskjere izveštaja baši scako berš kote so konstatirinelape statistikake podatkje baši numero e siklengoro thaj baxtagor e siklengoro. Pedagoško sevni thaj e klaseskroro sikavno legarena odobor taro sa o numero na agorkjerge o sikljovibe

O numero e siklengoro kova so na agorkjerge piro sikljovibe palo lengoro iranibe taro ratjorig-europakjere phuvja si 88. Ki avutni tabela isi sa o numero e siklengoro kova so na agorkjerge piro fundavno sikljovibe palitne berša.

Sikle berša Sa o numero kova so na agorkjerge piro sikljovibe palo lengoro iranibe taro ratjorig-europakjere phuvja

2010/2011 6

2011/2012 21

2012/2013 12

2013/2014 18

2014/2015 8

2015/2016 2

2016/2015 21

FS„Dimitar Vlahov“

Ki FS „Dimitar Vlahov“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 88, 42 sikle thaj si taro romano etnikano amalipa. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo Berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


7 11 14 16 13 12 15

Sa o numero kola so gele sikle Roma 1 3 8 10 6 9 5

Tari tabela šaj te dikhelpe kaj majbaro numero gele sikle isi ko siklo 2013/2014 (kana i sikljovlin muklela 16 sikle).

Taro astarde podatkje baši sa o numero e dende rodinja baši reintegracia e siklengoro taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si sikavde ki avutni tabela.

Siklo Berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


5 3 3 8


5 / / / / 3 5

Tari tabela ikljola kaj majbaro numero rodinja baši reintegracia si dende ko siklo 2016/2017, thaj odova sa 8. So 19 rodinja baši reintegracia sine astarde ki akaja sikljovlin. Taro reinegririme sikle 5 si irame ko vi klaso kote so sine anglal te džan. Ki akaja sikljovlin si kjerdo la� kaj o sikle Roma na lungjarde o sikljovibe ki ratjorig-europakjere phuvja, thaj iranena pe ko teko e sikle beršeskoro jali palem ko dujto ekvašberseskoro jali palem ko agor e sikle beršeskoro thaj odoleske isi len paripe ko sikljovibe .

Dokumento kova si trubutno baši nevjardo hramovibe si činavipе taro MSDŽ baši nostri�kacia e svediteleskoro thaj dokumento baši agordo klasi.

Nane bare paruvdipe ko baxtagor e siklongoro anglal thaj palo lengoro iranibe ko ratjorig-europakjere phuvja.

Taro ratjorig-europakjere phuvja ko agordo siklo berš si irame 3 sikle, 2 sikle si Roma thaj so 3 sikle lungjarde piro sikljovibe.

FS„Vanče Prke“

Ki FS „Vanče Prke “ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 61, 13 sikle si taro romano etnikano amalipa. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo Berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


8 3 5 10 14 12 9

Sa o numero kola so gele sikle Roma 2 2 / 3 4 1 1

Taro astarde podatkje baši sa o numero e dende rodinja baši reintegracia e siklengoro taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si sikavde ki avutni tabela

Siklo Berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ / 1 5 2 1 1

Sa o numero taro rodinja baši reintegracia sikle Roma

/ 3 1 / /

19

20


Tari tabela ikljola kaj majbaro numero e rodinengoro baši reintegracia isi ko siklo 2013/2014, thaj odova si sa 5.

Ki sikljovlin sine dende sa 10 rodinja baši reintegracia thaj vi sine astarde. Ko hramoibe e sikleskoro, leskiri raspredelba ko kova klasi ka fzan, athinel taro činavdipe taro MSDZ. Karing o Kanuni baši fundavno sikljovibe na anglal dikhela pe testo baši baši te opredelil pe klasi thaj hramoibe ko soodvetno klasi kerelpe karing činavdibe taro MSDZ baši nostri�kacia KI nevjardi reintegracia nane len problem nevjardo hramobaja.

Dokumentija kova si trubutne baši nevjardo upis ki sikljovlin trubul činavdipe baši nostri�kacia taro MSDZ thaj kopia taro bijandino lil taro bijande.

Nane nesave veveripe ko baxtagor e siklengoro angal thaj palo lengoro iranibe ko sikljovibe sistemo thaj lengiri reintegracia.

Tari sikljovlin na legarena evidencia salde ko Beršeskjere izveštaja baši scako berš kote so konstatirinelape statistikake podatkje baši numero e siklengoro thaj baxtagor e siklengoro. Pedagoško sevni thaj e klaseskroro sikavno legarena odobor taro sa o numero na agorkjerge o sikljovibe.

Tari sikljovlin nane dendo lav baši o numero e siklengoro kova so ana agorkjerge piro sikljovibe palo lengoro iranibe taro ratjorig-europakjere phuvja.

Fs „Tošo Arsov“

Ki FS „Tošo Arsov“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 17, 3 sikle si taro romano etnikano amalipa. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo Berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


1 1 4 3 2 3 3

Sa o numero kola so gele sikle Roma / / 1 2 / / /

Isi len duj rodinja astarde ko siklo 2016/2017 berš baši reintegracia e siklongoro. Vi si astarde thaj ni jekh nane irame ko vi klasi anglal te dzan ko ratjorig-europakjere phuvja. Nane len čipote opredelime o klasia palo drom e testosko. Vi agahar nane len problemi ko nevjardo reintegracia e sikljongoro.

Dokumenti kova so si trubutne baši nevjardo upis ki sikljovlin si: sveditelsvo baši agordo klasi thaj nostri�kacia baši agordo klasi ko rignipe.

Nane ververipe ko baxtagor e siklengoro anglal thaj palo lengoro iranibe ko sikljovibe.

FS „Slavejko Arsov“

FS „Slavejko Arsov“ sar korkoribešlo subjekto postojnela taro 2012 berš thaj baši odova podatkje baši sa o numero so gele sikle ko ratjorig-europakjere phuvja si ki relacia e vakteskiri taro siklo 2012/2013 dzi 2016/2017. O numero taro so gele sikle si 29 thaj sa si taro naromano etnikano amalipa.

O astarde podatkje baši sa o numero dende rodinja baši reintegracia e siklengoro taro siklo 2012/2013 dzi 2016/2017 saj te sumirinenpe ki avutni tabela:

Siklo berš 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

Sa o numero o rodinja baši reintegracia

/ 3 3 7 2

* Odolea so kaj ki akaja sikljovlin sa o so gele sikle ki ratjorig-europakjere phuvja si naroma thaj o rodinja baši reintegracia si denden salde taro sikle naroma .

Tri tabela ikljola kaj majbaro numero e rodinengoro baši reintegracia isi ki siklo 2015/2016, thaj odova sa 7. Sa o numero e dende rodinengoro baši reintegracia kola sine astarde ki akaja sikljovlin si thaj vi si astarde. Jekh siklo si irame ko vi klasi kaj so sine anglal te dzal. Nane čipota kote upral o testo si odredime o klasi kova so trubul o siklo te lungjarel o sikljovibe. Nane len problem ki reintegracia e siklengoro ko sikljovibe.

Dokumentija kova si trubutne baši nevjardo upis ki sikljovlin si hramomo rodibe baši upis e sikleskoro tari rig e jereskoro, serti�kato baši bijandino lil e bijandengoro, nostri�kacia jail pa pinčarutno ekvivalencia e svediteleskoro arakhlo ko rignipe.

Tari sikljovlin nane len podatkje baši baxtagor e siklengoro anglal lengoro dzaibe thaj palo lengoro iranibe.

Tari sikljovlin legarena evidencia baši odova kobor sikle nane len agordo fundavno sikljovibe.

I sikljovlin nane la podatkje baši vi numero e sikljongoro kova so na agorkjerge o sikljovibe palo lengoro iranibe tario ratjorig-europakjere phuvja.

• O sikljovlina ko Štip nane len evidencia baši numero e sikljongoro kova so agorkjerge o fundavno sikljovibe kana ka iranen pe taro ratjorig-europakjere phuvja.

• O sikle iranena pe ko vi klasi kote so sine anglal te dzan.

Dis Skopje

(astarde komune: Šuto Orizari, Čair ,Gjorče Petrov ,Gazi Baba, Karpoš, Kisela Voda, Aerodrom)

Komuna Šuto Orizari

Ki komuna Šuto Orizari isi duj fundavne sikljovlina thaj odola: FS„Phralja Ramiz thaj Hamid“ thaj FS„26 Juli“.

O so duj sikljovlina ki komuna Šuto Orizari arakhenape e problemencar kola so ikljona tari reintegracia e sikljongoro kola so gele ki ratjorig-europakjere phuvja.

FS„Phralja Ramiz thaj Hamid“

Ki FS „Phralja Ramiz thaj Hamid“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 368, 38 sikle thas sa si taro romano etnikano amalipa . O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


154 77 53 58 26

* Nane podatkje baši siklo 2010/2011 thaj 2011/2012 berš

21

22


Tari tabela šaj te dikhelpe kaj taro berš ko berš isi varijacie ki relacia džaibe e siklengoro ko ratjorig–europakjere phuvja sar rezultato si taro 2012/2013 ( kana i sikljovlin muklela 154 sikle).

Astarde podatkje baši sa o numero e dende rodinja baši reintegracia e siklengiri taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si sikavde ki avutni tabela:

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

Sa o numero e rodinengoro baši reintegracia

51 11 4 37 20

* Odolea so kaj ki akaja sikljovlin sa o so gele sikle ki ratjorig-europakjere phuvja si Roma thaj o rodinja baši reintegracia si denden salde taro sikle Roma .

* Nane podatkje baši o sikle 2010/2011 thaj 2011/2012 berš

Tari tabela ikljola kaj majbaro numero rodinja baši reintegracia isi ko sikle 2012/2013, thaj odova sa 51 thaj 2015/2016 sa 37, vi sikle berša kana isi thaj majbaro numero so gele ko ratjorig-europakjere phuvja. Sa o numero denden rodinja baši reintegracia kola sine astarde tari akaja sikljovlin si 123 relacia sa si reintegririme ki sikljovlin.

O numero taro sikle kova si irame ko vi klasi kote so siklile anglal te džan si 105 sikle. Džikote vi viyitiringe sikljovibe ko rignipe baši kova formalno dokumenti palo rodibe e jereskorojali palem e sikavneskoro kherelpe klasesko ispit baši akcelacia e sikleskorо.

Siklo berš 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

Sa o numero e siklengoro irame ko vi klasi anglal lengoro iranibe.

49 11 4 32 9

33 siklengoro upral o testia sine lenge odredime o klasi.

Siklo Berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

Sa o numero e siklengoro testiribaja odredisalilo o klasi

2 11 4 5 11

Problemi e reintegraciakoro si ki akaja sikljovlin so o sikle iranena pe ko teko e sikle beršeskoro, na ko avgo sikljojbaskoro berš. Tari sikljovlin arakhena pe e problemeja so o jeria rodena lengere čave te oven čivde ko pouce klasia bizo ikjeribe klasesko testo.

Dokumentija kova si trubutne baši nevjardo upis ki sikljovlin džikote na avela jekh trinengiri taro siklo berš si deibe sveditelsvo baši agordo siklo berš kova so agorkjergela, kova so licencirinela pe lungjaribe o sikljovibe.

Baxtagor e siklengoro ko majbaro numero taro čipote palo lengoro iranibe taro ritjorig-europakjere phuvja si but pošukare.

Tari sikljovlin legarena kobor sikle mukle o sikljovibe thaj vi odola sikle tari sikljovlin dena len nakhavibe baši lungjaribe o sikljovibe ki vaver sikljovlin džikote džana ko ratjarig-europakjere phuvja .

Nane len podatkje kobor taro sikle kova so gele ki ratjorig –europakjere phuvja si irame ki them thaj kobor lendar na lungjarde piro sikljovibe.

FS„26 Juli“

Ki FS „26 Juli “ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 81, 38 sikle si taro romano etnikano amalipa. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


29 7 8 6 6 8 17

Sa o numero taro sikle Roma kola so gele 8 5 4 4 1 / 16

O astarde podatkje baši sa o numero baši dende rodinja baši reintegracia e siklengoro taro siklo 2010/2011 dži 2016/2017 si sikavde ki avutni tabela.

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


2 / 1 1 3 2 6


2 / 1 3 1 / 6

23

24


Tari tabela ikljola kaj si dende sa 15 rodinja baši reintegracia ko vakti e rodjaribaskoro (2011/2012 dzi 2016/2017). Lendar 13 rodinja si baši o sikle Roma. Majbaro numero e rodinjengoro baši reintegracia isi ko siklo 2016/2017, thaj odova sa 6.

O sikle kova so džana ko ritjorig-europakjere phuvja majbut iranena pe ko vi klasi taro sebepi so iranenape bizo domunetija baši agordo klasi. Tari sikljovlin na arakhena pe problemeja ko nevjardo reinegriribe e siklengoro ko vi klasi kote so sine anglal te džan thaj odova si dendo soglasnost taro jeria. Tari sikljovlin na kjerena testo baši opredelibe o klasi. Dokumentija kola si trubutne baši nevjardo upis ki sikljovlin nostri�kacia e svediteleskoro baši agordo klaso ko rignipe thaj serti�kato bašo bijandipe.

Karin o statistikane podatkje majbut o baxtagor e siklengoro si potikno palo lengoro iranibe ko sikljovibe.

Tari sikljovlin legarena evidencia baši sa o numero e soklengoro kova so na agorkjerge o fundavno sikljovibe. Nane len informacie kaj o šave lungjarde o sikljovibe kana ka aven taro ritjorig-europakjere phuvja.

Sebepo baši kova i sikljovlin našti te deletinel kaj sa o sikle lungjarde o sikljovibe kana ka iranen pe taro ritjorig-europakjere phuvja si o avutne: kotor taro sikle kova si ko beršlipe dži ko 15 beršlungjaren o sikljovibe, kotor taro sikle kova si upreder o 15 berš dzana ki sikljovlin baši beršalipe, nesave isthanaren pe, isi sikle kova hramonena pe ki FS„Phrala Ramiz thaj Hamid“. Taro adala sebepia i sikljovlčin na ka šaj te deletinel kaj sa o sikle lungjaren piro sikljovibe kana ka iranen pe taro ratjorig-europakjere phuvja.

• Ki komuna Šuto Orizari isi majbaro numero sikle Roma kova so gele ko ratjorig-europakjere phuvja .

• Majbaro numero lender džana anglal o agor e sikle beršeskoro thaj iranena pe ko maškar e sikle beršeskoro.

• Isi len pošukar baxtagor kana ka oven irame taro ratjorig-europakjere phuvja .

• Tari jekh sikljovlin legarena evidencia kobor taro gele thaj irame na lungjarde piro sikljovibe .Džikote ki dujto sikljovlin nane len asavkje podatkje .

• O sikle iranenape ko vi klasi kote so sine anglal te džan.

Komuna Čair

Ki komuna Čair isi sa deš fundavne sikljovlina thaj odola si: FS„Vasil Glavinov“, FS„Jašat Bej Škupi“, FS„Rajko Žinyifov“, FS„Nikola Vapcarov“, FS„ Kongresi Manastirit“, FS„Lirija“, FS„Теfejuz“, FS„7Маrsi“, FS„Hasan Priština“ thaj FS„А.S.Макаrenko“ (sikljovlin baši beršlipe)

Taro deš sikljovlina tari komuna Čair, dendo lavi denge 9. Ko trin sikljovlina isi sikle Roma, salde ki jekh sikljovlin nane len problemi dzaibe lengere sikljovlengoro ko rignipe, džikote sa okola sikljovlina isi len odova problemi.

FS„Vasil Glavinov“

Ki FS „Vasil Glavinov“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 71 , thaj nane salde taro romano etnikano amalipa. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016


11 8 4 22 17 9

Sa o numero taro sikle Roma kola so gele 11 6 4 18 16 9

Tari tabela śaj te dikelpe taro berś ko berś isi baripe thaj peripe ki relacija ko dzajpe e siklengoro ko ratjorig –europakjere phuvja , dzajpe tari akaja siklana ko siklo berś 2013/2014 (kana I siklana muklela 22 sekle), thaj ko siklo 2014/2015 kana I sikljovlin muklela 17 sikle)

Taro astarde podatkje baši sa o numero e dende rodinja baši reintegracia e siklengoro taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 šaj te sumirinenpe ki avutni tabela:

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016


3 1 / 5 3 2


3 1 / 5 3 2

Sa o numero baši denden rodinja baši reintegracia kola sine astarde ki akaja sikljovlin si 14 thaj sa si dendetaro sikle Roma. Taro sa o numero e reinegririme sikle, 12 sikle si irame ko vi klasi kote so sine anglal te dzan ko ratjorig-europakjere phuvja taro sebepo so nesave na viyitiringe sikljovlin dzikote bešle ko ratjorig-europakjere phuvja thaj tikno kotor lendar viyitiringe sikljovlin thaj nan lenge dendo sveditelsvo isi len salde zuralkjerdi kaj vizitiringe sikljovlin. 2 sikle lungjarde lengoro sikljovibe ko pouče klasia thaj vi sinelen nostri�cirime sveditelsvo.

Nane kjerde testora prekal kova so šaj te dzan ko klasi thaj kova trubul o sikle te lungjaren piro sikljovibe palo lengoro iranibe.

25

26


O sikle kova so na ale ekvašberš jali palem nekobor čona baši džaibe ko ratjorig-europakjere phuvja, kana ka iranen pe, palo rodinja e jerengere thaj o siklojbaskoro kosili dela len te den džovapi klasesko testo ko vakti kana o siklo na sine akate. Kana o siklo ka nakjel o testo lungjarela piro sikljovibe ponaodorigani.

Dokumentora kova so trubul baši nevjardo upis ki sikljovlin si rodibe dži ki sikljovlin , sveditelsvo dendo tari vi sikljovlin e rošeja te šaj te dikhen ko lengiro bijando lil kova klasi agorkjerga o siklo thaj sveditelsvo nostri�cirime taro MSDŽ.

Tari statistika e silkljovlinakjiri baši o baxtagor e sikljovlengoro anglal thaj palo lengoro iranibe ko sikljovibe ikljola kaj nane nisavo verver ko lengoro baxtagor.

Baši o sikle kola gele thaj irasalile taro ratjorig-europakjere phuvja nane len evidentirime kobor palo negoro iranibe na lungjarge piro sikljovibe .

FS„Јаšar Bej Škupi“

Ko FS„ Јаšar Bej Škupi o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 31, 29 si taro romano etnikano amalipa. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

SikloBerš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

Sa o numero kova gele ki ratjorig –europakjere

3 3 3 3 3 10 6

Sa o numero taro sikle Roma kola so gele

3 3 3 3 3 9 5

Tari tabela šaj te dikhelpe kaj o dyaibe e siklenogo ko ratjorig-europakjere phuvja tari akaja sikljovlin najbuter si 2016/2017 (kana i sikljovlin muklela 10 sikle).

Dende si 3 rodinja baši reintegracia e siklongiri thaj vi si taro sikle Roma taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017. Taro sa o numero taro reintegririme sikle, duj sikle si irame ko vi klasi kote so sine anglal te dzan ko ratjorig-europakjere phuvja.

Nane čipota kana e testoncar si odredime o klasi kova so o sikle trubula te lungaren o sikljovibe.

Problemi kova so arakjenape ko nevjardo reintegriribe si procedure ko kompletirime dokumentia, nanipe �nancijakje bukja baši učariba o xurdipe baši nakhavipe thaj zaverka ko notary e sveditelengoro kova so o čave isi len taro ratjorig-europakje phuvja.

Dokumento kova trubul baši nevjardo upis ki sikljovlin si sveditelsvo taro anglutno siklo berš, akhardo thaj zaverimo ko notari tha o vi nostri�cirimo taro MBDŽ.

Nane baro mukjibe ki relacia e baxtagor e siklengoro palo lengoro iranibe taro ratjorig-europakjere phuvja.

Ki relacia e siklengoro kova so na agorkjerge o fundavno sikljovibe, isi len samo numero e siklengoro kova so gele ko rignipe.

Ki ralacia sa o numero e siklengoro kova so palo lengoro iranibe taro rignipe na nevjarge o sikljovube, nane len informacie soske odola sikle kana gele ko rignipe na rodena ikavipe tari sikljovlin. Ko lengoro iranibe ki them, na iranena pe ki sikljovlin te informirinen len kaj ka lungjaren o sikljovibe ki vaver sikljovlin jail palem nane te lungjaren.

FS„Rajko Zjinzifov“

Ko FS„Rajko Zjinzifov“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 19, 5 si taro romano etnikano amalipa. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

SikloBerš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016


2 2 3 4 4 4

Sa o numero taro sikle Roma kola so gele / / / 3 2 /

*Nane podatkje baši siklo2016/2017 berš

Taro astarde podatkje baši sa o numero e dende rodinja baši upis e siklengoro (mačkar kola thaj o rodinja baši reintegracia )taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 šaj te sumirinenpe ki avutni tabela:

SikloBerš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016

Sa o numero e rodinjengoro baši reintegracia

/ 1 1 2 1 2

Sa o numero e rodinjengoro baši reintegracia sikle Roma

/ / / / / 1

Sa o numero dende rodinja baši reintegracia kola sisne astarde ki akaja sikljovlin si 7, taro kola 1 si taro Romano etnikano amalipa. Taro sa o numero reintegririme sikle, 5 si irame ko vi klasi kote so sine anglal te dzan ko ritjorig-europakjere phuvja.

Nane kjerde testiriba baš odredibe o klasi.

Tari sikljovlin penena ko nevjardo reintegriribe e sikljongoro našavgovela o kontinuiteti ko sikljovibe soske dzana taro jekh ko dujto sikljovibaskoro sistemo.

Dokumento kova trubul baši nevjardo upis ki sikljovlin si serti�kato taro bijandino lil e bijandengoro thaj nostri�kacia taro agordo kalsi.

Baxtagor e siklengoro palo lengoro iranibe ko sikljovibe si potikno.

Tari sikljovlin nane len informacie kaj sa o sikle kola so gele thaj irame taro ratjorig-europakjere phuvja isi len agorkjerdo fundavnos ikljovibe.

FS„Kongresi Manastirit“

Ki FS„ Kongresi Manastirit “ sa o numero so gele sikle ko ratjorig-europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 22 thaj sa si taro naromane etnikano amalipa .

Astarde si sa 7 rodinja baši reintegracia e siklengiri ko siklo 2010/2011 dzi 2016/2017.

Sa o numero dende rodinja baši reintegracia kola sisne astarde ki akaja sikljovlin si 7.

27

28


Nane čipote opredelime o klasi ko drom e testoskoro.

Dokumento kova trubul baši nevjardo upis ki sikljovlin si sveditelsvo baši agordo klasi ko rignipe thaj leskiri nostri�kacia taro MSDŽ.

I sikljovlin legarela evidencia kobor čave agorkerge o fundavno sikljovibe thaj nane sikle kova so sine gele ko ratjorig-europakere phuvja thaj so na lungjarde o sikljovljipe.

FS„Lirija“

Ko FS „Lirija“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 19, thaj sa si naroma

Sa o numero dende rodinja baši reintegracia e siklengiri taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 5 tha odova ko siklo 2011/2012 dende 2 rodinja thaj po jekh rodin si dendi ko siklo 2010/2011, 2014/2015 thaj 2016/2017 berš.

Sa o numero dende rodinja baši reintegracia kola sine astarde ki akaja sikljovlin si. Taro sa o numero e reintegririme sikle, 2 sikle si irame ko vi klaso kote so sine anglal te dzan ko ratjorig-europakjere phuvja, thaj ni jekh siklo na lungjarde piro sikljovibe ko pouče klasia e testiribaja.

FS„Hasan Priština“

I siljovlin nane podatkje baši o sikle kola so gele ko EU. Sa o sikle kola so gele tari sikljovlin si dzivde ki vaver sikljovlin. Ki sikljovlin nane sikle Roma.

Taro astarde podatkje baši sa o numero e dende rodinja baši upis e siklengoro (mačkar kola thaj o rodinja baši reintegracia) taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 šaj te sumirinenpe ki avutni tabela:

SikloBerš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016

Sa o numero e rodinjengoro baši reintegracia

1 / 2 1 1 3

Sa o numero dende rodinja baši reintegracia kola sine astarde ki akaja sikljovlin si 8. Sa sine len nostri�cirime sveditelsvija thaj nane čipota kote prekal o testia odredinela pe klasi e siklengoro. Baši nevjardo upis ki sikljovlin trubul: sveditelsvo nostri�cirime taro MBDŽ.

FS„Nikola Vapcarov“

Ki FS„Nikola Vapcarov“ nane sikle Roma tikno si o numero sikle kola so gele ko ritjorig-europakjere phuvja. Ko avgo e sikle beršeskoro 2016/2017 (Noembro) sine gele 3 sikle ko ratjorig-europakjere phuvja thaj vi si irame ko januari kova so denge dzovapi beršeskoro testo ko sa o šeja baši o materijalo taro ekvašo berš.

FS„А.S. Макаrenko“

Ki FS„ А.S. Макаrenko“ si sikljovlin baši baršalipe nane len čačutne informacie kobor taro o numero kova so

muklje I sikljovlin gelje ko ritjorig-europakjere phuvja. Sa o numero dzaibaskere taro sikle 2010/2011 dzi 2016/2017 si 221 thaj sa si taro romano etnikakoro amalipa .O numeija taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

SikloBerš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

Sa o numero baši upis mačkar kola thaj o rodinja baši reintegracia

73 49 72 27

* Nane podatkje baši siklo 2010/2011, 2011/2012 thaj 2012/2013 berš

Taro astarde podatkje baši sa o numero e dende rodinja baši upis e siklengoro (mačkar kola thaj o rodinja baši reintegracia) taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 šaj te sumirinenpe ki avutni tabela:

SikloBerš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

Sa o numero baši upis mačkar kola thaj o rodinja baši reintegracia

179 176 191 217

*Ko odova so ki akaja sikljovlin sa o gele sikle ko ratjorig –europakjere phuvja si Roma thaj o rodinja baši reintegracia si dende samo taro sikle Roma .

Tari tabela ikljola kaj mabaro numero e rodinjegoro baši reintegracia isi ko siklje 2015/2016, thaj odova sa 191 thaj 2016/2017 – sa 217. Šaidipe baši navjardi reintegracia e siklongiri delape sarinenge so isilen perde o šartia karing o Kanuni baši fubdavno sikljovibe kova si ko beršalipe upral 15 berš phuripe. Vi agaar odola so gele thaj irame taro ritjorig-europakjere phuvja dzikote sikavena interes baši nevjardo sikljovibe hramonena pet haj odola sikle.

E testoncar na odredinelape o klasi e sikleskoro. Trubul o sveditelstvo taro agordo berš kote so sine phanle ko sikljojbaskoro sistemo.

Baši o problemija kola so akargjovena ki nevjardi reintegracia (problemia e dokumentacijaja sar thaj beršlipe kova so našti te nevjaren ko ničale fundavne sikljovina) bajrovela o interes baši te lungjarel I sikljovlin ki akaja siklana.

Dokumentija kova trubul baši nevjardo upis ki sikljovlin si mothodipe, agordo sveditelsvo, serti�kato e bijandengoro thaj plesutni karta.

Baxtagor varirinela o sikle sikavena interes baši ponaodori sikljovibe.

• Jekh taro čekatuno problem e Romengoro kova so irasalile ki Komuna Čair si pharipe baśi nakhavibe nostri�kacia e svediteleskoro kova arakhljasalile ko ratjorig- europakjere phuvja .

• Našavgjola o kontinuiteti ko sikljovibe ko sikle , soske frdingjovena taro jekhto ko dujto sikljojbaskoro sistemo

• O sikle iranenape ko vi klasi kote so sine anglal te džan .

29

30


Komuna Gazi

Ki komuna Gazi Baba isi sa dešujekh fundavne sikljovlina thaj odola si : FS„Dane Krapčev“, FS„Naum Naumovski Borče“, FS„Njegoš“, FS„Stiv Naumov“, FS„Vera Jocikj“, FS„Кrste Misirkov“, FS„Kiril thaj Metodij“, FS„Krum Tošev“, FS„Grigor Prličev“, FS„25 Мај“, FS„ Naum Ohridski“.

Taro dešujekh sikljovna ki komuna Gazi Baba ko štar sikljovlina isi sikle Roma thaj odova ko fundavne sikljovlina FS„Dane Krapčev“, FS„Naum Naumovski Borče“, FS„Njegoš“, FS„Stiv Naumov“. E problemeja dzaibe ko ratjorig-europakjere phuvja na arakhljovena salde čtar sikljovlina kola so majbut si silkjovlencar Roma okola sikljovlina kola so arakhljovena vi problemencar si FS„Krste Misirkov“, FS„Kiril thaj Metodij“, FS„Krum Tošev“, FS„Grigor Prličev“, FS„25 Мај“.

FS„Dane Krapčev“

Ko FS „ Dane Krapčev “ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 241 , baro kotor si taro romano etnikano amalipe. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

SikloBerš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


17 18 20 31 52 57 46

Sa o numero e gele siklongoro Roma

16 16 15 24 41 45 35

Sa o numero e gele siklongoro Albancia

1 2 5 7 11 12 11

Tari tabela śaj te dikelpe taro berś ko berś isi baripe thaj peripe ki relacija ko dzajpe e siklengoro ko ratjorig–europakjere phuvja, dzajpe tari akaja siklana ko siklo berś 2014/2015 (kana i siklana muklela 52 sekle), thaj ko siklo 2015/2016 ( kana i sikljovlin muklela 57 sikle)


Sikloberš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

Sa o numero o rodinja baši reintegracia

3 / / / / 2 2

Taro sa 7 rodinja baši reintegracia 5 si taro sikle Roma .Fundavno sikljovube si zadolzimo baši sekova čavo thaj sa o rodinja baši reintegracia si astarde. Tari siklana nane kerdo testiribe e sikljongoro thaj odredibe o klaso karing o testo.

Dzikote o siklo si molimo anglal leskoro džaibe ko ratjorig-europakjere phuvja thaj gelo ko agor e

sikljojbaskoro berš, palo leskoro iranibe ka lungjarel ko pouče klasia, džikote o siklo gelo ko siklo berš odova siklo nane molime thaj palo leskoro iranibe ka ovel vi klaso kote sine anglal te džal.

Dokumento kova si nevjardo upis ki siklana serti�kato ko bijandino lil ko bijande, sveditelsvo baši agordo sikljovube tari sikljovlin kote so sikljola sine thaj o vi sveditelsvo te ovel nostri�cirime taro MSBDŽ.

Ki sikljovlin vakjerge o avitne problemia kola so arakhljovena ki nevjardi reinegracia ko sikle thaj odola si: majbaro nero tharo sikle na lungjarde o sikljovibe ko sikljojbaskere institucie palo lengoro iranibe na ne len dokumentia thaj lengiri kalendareskoro beršalipa butvar na dendo lav e klasea kova so trubul te lungjaren thaj o sikle bisterde i makjedonikani chib.

Ki relacia taro baxtagor ko sikle nane paruvdipe

Tari siklana na legarena evidencia kobor taro gele sikle ko ratjorig-europakjere phuvja si irame thaj na lungjarde piro sikljovibe.

FS„Naum Naumovski Borče“

Ko FS „Naum Naumovski Borče“o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 33, 26 si tari romano etnikano amalipe. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Sikloberš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


13 2 7 / 3 5 3

Sa o numero e gele siklengoro Roma 13 2 7 / 1 3 /

Tari tabela śaj te dikelpe taro berś ko berś isi baripe thaj peripe ki relacija ko dzajpe e siklengoro ko ratjorig–europakjere phuvja, dzajpe tari akaja siklana ko siklo berś 2010/2011 (kana i siklana muklela 13 sekle).


Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016

Sa o numero taro rodipa baši reintegracia

2 / / / / 3

Sa o numero taro rodipa baši reintegracia e siklengoro Roma

2 / / / / 1

Tari tabela dikhovela kaj majbaro numero e roodibaskoro baši reinegracia isi ko sikle 2010/2011, thaj odova sa 2 thaj 2015/2016 sa 3.

Sa o numero e dende rodipa baši reintegracia kola sine astarde tari ikaja siklljovlin si 5 thaj sa si lele Taro sa o numero reintegririme sikle sa si irame ko vi klasi kote so sine anglal te te džan ko ratjorig-europakjere phuvja.

E klasoskere dzovapi del na odredinelape o klasi kova so trubul te lungjarel o sikljojbe o siklo. Ni jekh siklo

31

32


na lingjarga po sikljovibe ko pouče klasia palo dzovapi dendo.

Dokumento kova si nevjardo upis ki siklana serti�kato ko bijandino lil ko bijande ,sveditelsvo baši agordo sikljovube, dokumento tari sikljovlin taro EU thaj rodibe baši dendo dzovapi klaseskoro testo.

Ki nevjardi reinegracia nane len problem o sikle. O baxtagor si jekh anglal thaj palo taro ratjorig-europakjere phuvja.

FS„Njegoš“

Ko FS „Njegoš“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 34, 13 si tari romano etnikano amalipe. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Sikloberš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


10 4 6 / / / 14

Sa o numero baśi lengoro dzajpe e sikle Roma

3 / 3 / / / 7

Tari tabela śaj te dikelpe taro berś ko berś isi baripe thaj peripe ki relacija ko dzajpe e siklengoro ko ratjorig –europakjere phuvja , dzajpe tari akaja siklana ko siklo berś 2010/2011 (kana i siklana muklela 10 sekle) thaj ko siklo 2016/2017 berś ( kana i siklana muklela 14 sekle).

Sa o numero ko dende rodipe baśi reintegracija e siklengoro ko siklo 2015/2016 sa 2 thaj 2016/2017 sa 6. Taro sa 8 dende rodipe basi rentegracija 3 si taro sikle Roma.

Dokumento kova si nevjardo upis ki siklana serti�kato ko bijandino lil ko bijande, nostri�kacija taro MSDZ baśi agorkerdo sikljovipe jail pale džovapi del klasutno testi.

O sikle kola isilen nostri�kacija lundjarel o sikljovipe vi adjaar kola dzovapi del klasutno testi lundjarel o siklovipe.

Ki nevjarutni reintegracija isilen avutne pharipa thaj odova na iranen pe akana ki siklana, siklana palo resle informacie kaj si irame akaren len tari siklana te iranen pe ki siklana, na džajbe ki siklana, lengoro kalendarsko beršalipe butvar na dela dževapi e klasoja kova trubul te lundžarel te sikloven. O sikle butvar bistrena i makedonikani chib.

O sikle nanelen paruvdipe ko lengoro baxtago palo iranipe taro ratjorig–europakjere phuvja.

O sikle kola dzana ko averthemipe evidentirinena len sar bimolare sikle thaj basi adaja res hramosaren len ko divaro sar bičačarde biavutne, akarenpe ko la�kjeribe taro klaseskoro sikavno, avena lengoro njamo kola dena mothodin kaj ista manusa gele ko rigipe. Akale evidencijaja isi len uvid svako berš e siklongoro kova so dzana ko averthemipe dali irangepe, thaj nane vklucime ko sikloipaskoro procesi.

F S ,,Stiv Naumov”

Ki FS „Stiv Naumo“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 10, 8 si tari romano etnikano amalipe.

Sikloberš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ / / 2 1 5 2

Sa o numero taro sikle Roma kova gele / / / 2 / 4 2

Sa o numero ko dende rodibe basi reintegracija e siklengoro taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 8, sa si sikle Roma ko siklo berš 2016/2017.

Taro sa o numero e reintegririme sikle 7 sikle si irame vi klaso kote sine angleder te djan ki ratjorig –europakjere phuvja.

Nane čipota e testoncar te odredinelpe o klasi. Dokumento kova si nevjardo upis ki siklana serti�kato ko bijandino lil ko bijande, nostri�kacija taro MSDZ.

Problemo kova so arakenape pali lengiri reintegracija si o nadzajbe ki siklana .Baxtagor e siklengoro anglal te dzan thaj palo lengoro iranipe si jekh odnosno dovolno.

Tari siklana isilen evidencija basi o sikle kola so na agorkerge o fundavno siklovibe. Ničal delpe nevipe e jerojenge e siklongere thaj haberi keren ko godjalip, dzikote o jerija na keren haberi ko godjalipe thaj dzikote ponaodori isi bičačalde sikle mothovdelpe ko komunako siklarikano inspektori.Jali palem isi sikle kola na dzana ki siklana thaj nijekh lender na reslja ko IX klaso, nane len podatke basi sikle kova gele ki ratjorig –europakjere phuvja thaj si irame thaj na gele ponaodori e sikljovibaja.

FS ,,Gligor Prlicev”

Ki FS ,,Gligor Prlicev”o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 14 thaj sa si taro naromane etnikane amalipe .

O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Sikloberš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ / 5 1 1 7

Sa o numero ko dende rodibe basi reintegracija e siklengoro taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 2 thaj odova po jekh rodibe isi ko siklo 2011/2012 thaj 2015/2016 berš. Jekjane si astarde. Nane čipote basi reintegririme sikle kova si irame ko klasi , nanelen testo thaj e testoncar te dzan o klasi kova trubul te lundjarel.

Dokumento kova trubul basi nevjardo upis ki siklana dendo rodipe basi nevjardo hramovibe , soglasibe basi astaribe , sveditelstvo basi angleder agordutno klassi, serti�kato basi bijandutno lil e bijandengoro.

FS „Krste Misirkov“

Ki FS ,, Krste Misirkov”o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 12 thaj sa si taro naromane etnikane amalipe .

O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

33

34


Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


1 2 2 1 1 2 3

Dokumento kova trubul basi nevjardo upis ki siklana si dženutni dokumentacija thaj mothodipe taro ponaodorikano sikljovibe. Ki siklana nane reintegracija e sikle Romengoro.Tari siklana isilen evidencija basi o sikle kola so na agorkerge o fundavno siklovibe.

FS„25 Мај“

Ki FS ,, 25 Maj”o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 10 thaj sa si taro naromane etnikane amalipe .

Sikli 2015/2016 sine gele 9 sikle thaj ki 2016/2017 jekh siklo gelo .

Sa o numero ko dende rodibe basi reintegracija kola sine astarde tari akaja siklana si 2. Taro sa o numero an reintegririme sikle, 2 sikle si irame ko vi klassi kana sine angleder te dzan ki ratjorig –europakjere phuvja.

I siklana sprovedinga testo thaj taro testo si odredimo o klaso basi sikle

Dokumento kova trubul basi nevjardo upis ki siklana si:dokumentacija tari siklana kaj o siklo vizitakjerga siklana ko rigipe kova rodelape te kerelpe nostri�kacija tari rig taro MSDŽ(serti�kato) butjarno numero.

FS„Кiril thaj Меtodij“

Ki FS ,,Кiril thaj Меtodij”o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 8, 4 si Roma taro etnikano amalipe. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ 2 / / / 2 4

Sa o numero taro sikle Roma kova gele / / / / / 2 /

Taro sa 8 sikle kola so gele ki ratjorig–europakjere phuvja ni jekh nane irame.

Tari siklana isilen evidencija basi o sikle kola so na agorkerge o fundavno siklovibe.

FS„Кrume Tošev“

Ki FS ,,Кiril thaj Меtodij”o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2015/2016, reintegririme sikle isi 2 ki sikli 2015/2016 berś, sine astarde 2 rodibebasi reintegracija. I siklana nanela čipota kote e testoncar odredinelape o klasi e sikloskoro.

Dokumento kova trubul basi nevjardo upis ki siklana si notri�kacija taro MSDŽ. Dokumento basi agorkerimo

siklovibe ki regutni them thaj serti�kato basi bijandutne. Bahtagor e siklongiri si solidno ki komparacija anglutni bahtagor thaj na liparenpe drasticna paruvdipe ko bahtagor.

• Komuna Gazi Baba si dujto komuna taro numero kola gele sikle ki ratjorig –europakjere phuvja thaj o sikle nane salde Roma,

• Problemo kova so arakjenpe o irame čave si odova so si irame ko isto klasi kaj so sasa anglal te dzan, so na iramo lav ko lengoro bersalipe.

Komuna ,, Gjorče Petrov”

Ki komuna Gjorče Petrov isi sa šov fundavne sikljovlina thaj odola si FS,,Strašo Pindzur, FS,,Gjorče Petrov“, FS,,Mirče Acev“, FS,,Joakim Krčovski”, FS,,Dimitar Pop Berovski„ thaj FS,,Tihomir Mićoševski“.

Tharo šov sikljovlina aki Komuna Gjorće Petrov ko štar sikljovlina si sikle kola so gele ki ratjorig–europakjere phuvja thaj odova si ko fundavne sikljovlina: FS„Strašo Pindzur“, FS„Мirče Аcev“, FS„Јoakim Кrčoski“, FS„Dimitar Pop Berovski“. Ko okola duj fundavni sikljovlina tari Komuna Gjorče Petrov FS„Gjorče Petrov“ thaj FS,, Тihomir Mićoševski “ nane len sikle kola so gele ko ratjorig–europakjere phuvja.

FS„Strašo Pindžur“

Ki FS ,,Strašo Pindzur,”o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 36, kote 34 si Roma. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016


5 8 5 7 7 4

Sa o numero taro sikle Roma kova gele 5 6 5 7 7 4

Astarde podatke basi sa o numero e dende rodibe baši reintegracija e siklengoro tari 2010/2011 до 2016/2017 sikavde ki avutni tabela:

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016

Sa o numero e rodibasko baši reintegracija

4 5 7 5 3 7

Sa o numero e rodibasko baši reintegracija sikle Roma

4 5 7 5 3 5

Tari tabela dikhovela majbaro numero an rodibe basi reintegracija isi ko siklo berš 2012/2013 sa si 7, thaj 2015/2016 sa si 7 rodiba.

Sa so si o numero taro dende rodiba basi reintegracija kola si astarde tari akaja sikljovlin si 31, sa o rodiba si astarde e kanuneja basi sikljovibe sa e siklongoro kova denge manglin baši te lundjaren e sikljojbaskoro šajdipe dengape.

35

36


Sa so denge rodibe basi reintegracija dzikote si o kanuni te na oven pobare taro 16 berš.

Dokumento kova trubul basi nevjardo upis ki siklana si čhinavdipe basi nostri�kacija e sveditelsvoskoro basi sikljovibe taro ratjorig–europakjere phuvja, dzikote nane vizitakerdo siklin ki ratjorig–europakjere phuvja kaj so bešla jali palem na agorkerga o širdutno klasi thaj napal o siklo lungarel o sikljovibe e agorkerde sveditelsvoja tari R.Makedonija.

Palo iranibe ki R.M , o sikle kola so iranenpe taro ratjorig –europakjere phuvja o sikle majbuter isilen poharno baxtagor thaj sikavena bilačo ikeribe so o sikljovibe trubul te lungjaren e poterne sikloncar.

Taro sikljovlin legaren evidencija basi sikle kova so lungjaren sikljovibe ko lengiri sikljovin, nane len podatkje baši sikle kova gele ki ratjorig –europakjere phuvja irame ,thaj na lungarde piro sikljovibe.

FS„Mirče Acev“

Ki FS „Mirče Acev“o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja thaj ki Avstralija, SAD, Kanada, ki sikli 2010/2011 dži 2016/2017 si 52 thaj naj salde samo tari Romani etnikakoro amalipe . O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


6 5 8 10 11 15 3

Sa o numero taro sikle Roma kova gele 2 5 5 8 6 6 /

Ki akaja sikljovlin isi thaj sikle kola so gele ko SAD ,Kanada, Avstralija thaj ratjorig-europakjere phuvja.

Tari tabela šaj te dikhelpe taro berš ko berš isi baripe thaj pheripe ko ikeribe taro džajbe e siklengoro ki ratjorig –europakjere phuvja , o džaibe tari akaja sikljovlin ko sikavdo 2015/2016 ( kana i sikljovlin mukljela 15 sikle).

O resle podatke basi sa o numero basi dende rodipe baši reintegracija e siklongere taro siklo 2010/2011 dži 2016/2017 si sikavde ki avutni tabela:

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ / 1 3 8 6 1

Sa o numero e rodibasko baši reintegracija sikle Roma

/ / / / 5 4 /

Tari tabela ikljola majbuter numero rodipe basi reintegracija si ko 2014/2015, sa si 8 džene.

Sa o numero so si dende rodiba basi reintegracija kola sasa astarde ki akaja sikljovlin si 19, thaj sa si astarde. Taro sa o numero reintegririme, 13 sikle si irame ko vi klasi kaj sasa anglal te džan ko ratjorig –europakjere phuvja.

Isi čipota kana upral o testo si vakjerdo o klasi, kjerelpe klasikano dzovapi del palo sa o šeja jali pale nesave sikavne šeja taro mesadžo e MSDŽ. Ko siklo 2014/2015 berš 2 sikle Roma taro 8 to thaj 9 to klasi lungjarde o sikljovibe ko po uče klasija palo džovapi dendo phućlipe palo sa o sikavne šeja.

Dokumento kova trubul basi nevjardo upis serti�kato taro bijandimo lil taro bijande basi o siklo thaj si trubutno salde basi dikhipe, plesutni karta soduje jerengere, sar mothodipe basi than e džuvdipasko numa basi dikhipe, sikli legitimacija, nostri�cirime sveditelsvta basi agordo klasi editorimo taro MSDŽ dzikote o siklo gelo ki sikljovlin , soglasnost baši hramoibe e sikloskoro ki sikljovlin editorimo tari sikljovlin kova ačola ki arhiva e sikljovlinakiri. Tari sikljovlin si problemi kana pali intervencija pali dendo astaribe e rodibaskoro basi reintegrasija vi siklo mukela o sikljovipe vi agaar si dendo nevipe dzi ko P.I Maškarkomunako centro baši socijalna bukja ki dis Skopje

O sikle Roma palo lengoro iranibe ki R.Makedonija lengoro baxtagor si šukar taro IV-IX klasi, o sikle taro I-III klasi agorkerena o klasi nakhavipaja, kotor nakhajbaja ko vaver klasi. O baxtagor si miazutno jali palem poslabo, anglal te džan thja kana ka iranenpe ki sikljovin.

I sikljovlin legaren evidencija basi o sikle kola so agorkerge i fundavni sikljovlin, nane len evidencija baši sikle kola so gele ko ratjorig–europakjere phuvja thaj kobor lender si irame ki phuv thaj kobor na gele ponaodori te lungjaren po sikljovibe.

Ko siklo 2016/2017 berš akaja sikljovlin bičalga lil dži ko P.I Maškarkomunako centro baši socijalna bukja ki dis Skopje baši jekh siklo baši kova sine džandipe palo iranibe tari Germanija na lungjarga piro sikljovibe ki R.Makedonija.Basi adava sikljo si lele napija baši leskoro kujbe ki fundavno siklana ki siklo 2017/2018 berš.

FS„ Joakim Krčoski “

Ki FS,,Joakim Krčoski,”o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 14, thaj nane sa Roma. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ / 1 4 3 2 4

Sa o numero taro sikle Roma kova gele / / 1 2 / 2 /

Sa o numero e dende rodiba baši reintegracija e siklongoro taro siklo 2010/2011 dži 2016/2017 si salde 2 taro naroma thaj gova taro siklo 2016/2017.

Dende rodiba baši reintegracija kola so si astarde ki akaja sikljovlin si 2 thaj so duj si astarde. O sikle si irame ko vi klasi kaj so sasa anglal te dzan taro sebepo so gele thaj irasalile ko jekh sikljojbaskoro berš. Vi nane len mothodipe kaj sine ki sikljovlin džikote sine ko ratjorig –europakjere phuvja thaj denge dževapi klasesko testo baši odova so nane len mothodin kja sine ki sikljovlin kaj so bešle.

5 sikle si irame ko vi klasi kaj so sasa anglal te džan ko ratjorig–europakjere phuvja, taro so 5 sikle ni jekh naj Rom.

Dokumento so trubul baši nebjardo upis ki sikljovlin nostri�cirimo sveditelstvo relacija ekvivalencija e sikljojbaskoro sistemo ki R.M jali palem vaver mothodin džikote besle ko ratjorig –europakjere phuvja sine ko sikljovjibe.

FS„Dimitar Pop Georgiev Berovski “

Ki FS ,,Dimitar Pop Georgiev Berovski,”o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 4, thaj sa si Roma.

37

38


Isi dendo rodipe baši reintegracija e siklongoro ki siklin 2016/2017

Sa o numero e denden rodipa baši reintegracija kola si astarde ki akaja sikljovlin si 1 thaj si astardo , o siklo si hramomo ko vi klasi kaj so sasa anglal te džal ko ratjorig –europakjere phuvja, kova si dendi soglasnost thaj mothodin taro leskere jerija , kova o siklo nane le sveditelstvo baši agordo avgo klasi.

Nane čipota kaj e testoncar si odredimo o klasi.

Problemi kova so silen si biničaldi vizita ki ničaldi sikljovin.

Dokumento kova trubul basi nevjardo upis serti�kato taro bijandimo lil taro bijande basi o siklo thaj si trubutno salde basi dikhipe, plesutni karta soduje jerengere, sveditelstvo baši agorkerdo klasi dzikote isi e sikle.

Nane len podatkje basi baxtarin e siklongoro taro sebepi so reintegririmo siklo si ko avgo klasi.

Tari sikljovjin legarena evidencija baši o sikle kova so agorkerge thja na agorkjerge i fundavno sikljovipe.

Taro 4 sikle so gele ki ratjorig–europakjere phuvja salde 1 siklo si iramo ki sikljovlin palo leskoro iranipe ki R.Makedonija.

• Ki komuna Gjorče Petrov naj salde sikle kova so džana ko ratjorig- europakjere phuvja isi thaj sikle kola so džana ko SAD thaj Kanada thaj nane salde Roma.

• Thaj tari akaja komuna o irame sikle arakhenape problemencar sar o sikle taro vavera komune ,maškar odova thaj iranipe ko vi klasi kote so sine anglal te džan.

Komuna Karpoš

Ki komuna Karpoš isi sa deš fundavne siklane thaj odova: FS„Аvram Pisevski“, FS„Bratstvo“, FS„Vera Ciriviri Trena“, FS„Vlado Tasevski“, FS„Vojdan Černodrinski“, FS„Dimo Hadži Dimov“, FS„Јan Амоs Кomenski“, FS„Layo Trpovski“, FS„Petar Pop Arsov“, FS„Hristijan Todorovski Karpoš“.

Taro deš sikljovlina ki komuna Krapoš ko duj sikljovlina majmudipen sikavljol ko džajbe ko ratjorig–europakjere phuvja, ki jekh sikljovlin isi sikle Roma thaj odova ki fundavni siklana FS,,Avram Pisevskiво “,ko dujto sikljovlin nane sikle taro Romano etnikano amalipe, ama isi sikle kola so gele ko ratjorig –europakjere phuvja FS„Vojdan Černodrinski“.

FS„Аvram Pisevski“

Ko FS,,Avram Pisevski“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 70, thaj sa si taro Romano etnikako amalipe. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

Sa o numero taro sikle Roma kova gele

11 9 19 5 4 17 5

Tari tabela šaj te dikhelpe taro berš ko berš isi baripe thaj pheripe ko ikeribe taro džajbe e siklengoro ki ratjorig–europakjere phuvja, o džaibe tari akaja sikljovlin ko sikavdo 2012/2013 (kana i sikljovlin mukljela 19 sikle).

O resle podatke basi sa o numero basi dende rodipe baši reintegracija e siklongere taro siklo 2010/2011

dži 2016/2017 si sikavde ki avutni tabela:

Sikloberš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ / 3 9 3 2 13

*Ko dikhibe kova so ki akaja sikljovlin sa so gele sikle si ko ratjorig-europakjere phuvja si Roma thaj o rodipe baši reintegracija si dende salde taro sikle Roma.

Tari tabela dikhovela majbaro numero an rodibe basi reintegracija isi ko siklo berš 2016/2017 sa si 30, Sa o rodipe si astarde džikote o maksmi si ko baripe te šaj te lunjarel o fundavno sikljovipe , soske o fundavo sikljovibe si obavezno.

Taro sa o numero e reintegririme sikle, 3 sikle si irame ko vi klasi kote sine anglal te džan ko ratjorig–europakjere phuvja.

I siklana baši svako siklo iramo kjerena interno proverka sar so si penžaribe makedonijakiri chib, hramoibe, drabaribe, thaj voštalo vakjeribe thaj fundavne matematikakere operacie. Sasti postapka kandel salde baš te dikhelpe o dzandipe, na te dikhelpe ko kova klasi ka trubul te lulungjarel ko siklovibe. Baši dikhibe ko kova klasi ka trubul te džal dikhelape karing činavdipe taro MSDŽ taro nostri�cirimo sveditelstvo thaj pendžaribe i ekvivalencija e svediteleskoro astardo ko rikipe.

Ki nevljardi reintegracija e siklengiri Roma arahenape e problemencar, o sikle bistrena i makedonijakiri chib, jail palem bistrena i abeceda kirilica, baro kotor lender hramonena ki latinica thaj isi len bipendžaripe ko vavera šeja. Nekola sikle si barjarde thaj si po duj berš ververipe tharo beršanipe taro okola sikle ko klasi thaj majbut akala sikle mukhena o sikljoibe Baxtagor e siklengoro nane bari ververipe anglal te dzan ko ratjorig–europakjere phuvja thaj pale lengiri nevljardi reintegracija.

Taro sikljovlin legaren evidencija kobor taro sikle na agorkerge o sikljovibe, nane len podatkje baši sikle kova irasaljile taro ratjorig –europakjere phuvja, thaj kola na lungarde piro sikljovibe.

FS „Vojdan Černodrinski“

Ko FS,,Vojdan Černodrinski “ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 9, thaj sa si naromano etnikako amalipe. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo Berš 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ / / 2 2 3 2

Taro gele sikle nane ni jekh iramo ki phuv taro 2010/2011 thaj 2016/2017.

• Ki komuna Karpoši si čipota kote so o nivelo taro dzanlipe e siklengoro irame, si opredelime palo drumo e testiripaskoro

39

40


Komuna Аеrodrom

Ki komuna Aerodrom isi sa ofto fundavne sikljovlina thaj odola si : FS„Ljuben Lape“, FS„Аleksandar Makedonski“, FS„Blaže Koneski“, FS„Brakja Miladinovci“, FS„Gjirgjija Pulevski“, FS„Goce Delcev“, FS„Dimitar Makedonski“, FS„Lazo Angelovski“.

Taro ofto fundavne sikljovlina ko šov sikljovlina arakhenape e problemeja baši dzaibe ko ratjorig–europakjere phuvja, fundavne sikljovlina FS„Goce Delcev“, FS„Blaze Koneski“, FS„Ljuben Lape“, FS„Lazo Angelovski“, FS„Aleksandar Makedonski“, FS„Dimitar Макedonski“.

FS„Goce Delčev“

Ko FS,,Goce Delčev“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 32 taro kova 25 si Roma. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo Beršа 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ 9 6 2 7 7 1

Sa o numero so gele sikle Roma / 7 5 2 5 5 1

Tari tabela śaj te dikelpe taro berś ko berś isi baripe thaj peripe ki relacija ko dzajpe e siklengoro ko ratjorig–europakjere phuvja, dzajpe tari akaja siklana ko siklo berś 2011/2012 (kana i siklana muklela 9 sikle) thaj ko siklo 2014/2015 berś thaj 2015/2016 (kana I siklana muklela 7 sekle).

Sa o numero dende rodibe baši reintegracija kova sine astarde ki akaja sikljovlin si 9 kova 7 si taro sikle Roma. Sa o numero e reintegririme sikle, 5 sikle si irame ko vi klasi kote sine anglal te dzan ko ratjorig–europakjere phuvja. Nanelen testi e silken baši kova ka odredinen o klasi e sikleskoro.

Problemi kova so arakhena pe reintegririme sikle, problem hramobaja thaj sikavni programa, problem chibjaja thaj adaptiribe ki sikljovlin.

Dokumento kova so trubul baši nevjarel upis ko sikljovlin, nostri�kacija taro MSDŽ jail palem dzovapi del ko klaseskoro testi pali rodin e jerengoro thaj odobribe taro sikavno konsilo thaj direktori.

Baxtagor si tikno basi sikavne šeja kola sikljovena pe koi tikni diciplina thaj ničalipa ki sikljovlin.

Tari siklana isilen evidencija basi o sikle kola so na agorkerge o fundavno siklovibe

FS„Blaže Koneski“

Ko FS,, Blaže Koneski“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 32 taro kova 9 si Roma . O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo Beršа 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ / 1 / 4 3 1

Sa o numero so gele sikle Roma / / 1 / 2 1 /

Sa o numero dende rodibe baši reintegracija e siklongiri taro siklo 2010/2011 dži 2016/2017 denden si 2 rodipe taro kova 1 si Rom.

Sa o numero dende rodipe baši reintegracija kola si astarde ki akaja sikljovlin si 2.Tari sikljovlin nane kjerdo testi kova ka odredinel o klasi e sikleskoro

Dokumento kova so trubul baši nevjarel upis ko sikljovlin, nostri�kacija taro MSDŽ sveditelsvo baši agorkerdo klasi taro ratjorig–europakjere phuvja.

Baxtagor si identicno anglal te džan thaj palo lengoro iranipe tari ratjorig–europakjere phuvja.

FS„Ljuben Lape“

Ko FS,, Ljuben Lape “ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 32 si 3 thaj sa si taro naromano etnikano amalipa. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo Beršа 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ 1 / 1 / 1 /

Nane len astardo ni jekh rodibe baši reintegracija taro 2010/2011 dzi 2016/2017 berš.

Problemi kova so arakhenape ko nevjardi reintegracija e siklengiri, saj te iklol problem e chibjaja thaj o sikle iranenape ko vi klasikova sine anglal te dzal ko ratjorig–europakjere phuvja.

Na sine čipota kote ka vakjerel pe klaso prekal o testi. Dokumento kova si nevjardo upis ki siklana serti�kato ko bijandino lil ko bijande, nostri�kacija taro MSDZ.


FS„Lazo Angelovski“

Ko FS,, Lazo Angelovski “ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig –europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 19 thaj 4 si Roma. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo Beršа 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


/ / 4 4 1 8 2

Sa o numero so gele sikle Roma / / / 1 / 3 /

41

42


Nane dendo rodibe baši reintegracija.

Dokumento kova si nevjardo upis ki siklana serti�kato ko bijandino lil ko bijande, nostri�kacija taro MSDZ, sikli livali thaj fotokopija taro serti�kato bijandino lil e bijandipaskoro.

Tari siklana isilen evidencija basi o sikle kola so na agorkerge o fundavno siklovibe jali pa agorkjergele.

E vi problemencar arakhenape thaj o fundavne sikljovlina FS„Аleksandar Makedonski“ (kola isilen duj sikle kola so gele ko ratjorig –europakjere phuvja) thaj FS„Dimitar Makedonski“ (kova ko siklo 2016/2017 sine gele duj sikle tari romano amalipa). Tari siklana isi amen astarde akala podatkje ko okola pučiba nane iramo lav.

• Ki komuna Aerodrom ko nevjardo upis , džikote o jerija rodena te den džovapi lengere sikle klasesko testo , adava si odobrime taro sikavno konsili thaj direktori

• O sikle iranenape ko vi klasi kaj so sine anglal te džan

• Bipendžaribe makedonikani čhib

Komuna Kisela Voda

Ki komuna Kisela Voda, isi sa ofto fundavne sikljovlina kova 1 fundavni siklana na denga džovapi ko rodipe baši tromano kuibe baši informacie FS„Кrume Kepeski“ vavera sikljovlina si FS„Кiril Pejčinovikj“, FS„Nevena Gorgieva Dunja“, FS„Partenija Zofrafski“, FS„Кuzman Јоsifovski-Pitu“, FS„Rajko Žinzifov“, FS„Кuzman Šapkarev“, FS„Sv.Kliment Ohridski “.

Taro ofto sikljovljina ki komuna Kisela Voda ko trin sikljovlina isi sikle Roma thaj odova ko fundavne sikljovlina FS„Sv.Kliment Ohridski “FS„Rajko Žinzifov“,FS„Nevena Gorgieva Dunja“.

FS„ FS„Rajko Žinzifov “

Ko FS „Rajko Žinzifov“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 27 thaj 26 si Roma. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Siklo Beršа 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


3 1 1 4 5 8 5

Sa o numero so gele sikle Roma 3 1 1 4 5 7 5

Tari tabela śaj te dikelpe taro berś ko berś isi baripe thaj peripe ki relacija ko dzajpe e siklengoro ko ratjorig–europakjere phuvja , dzajpe tari akaja siklana ko siklo berś 2015/2016 (kana i siklana muklela 8sekle).

Taro astarde podatkje baši sa o numero e dende rodiba baši reintegracija e siklengere taro siklo 2010/2011 dži 2016/2017 taro kova trin rodiba si denden thaj odova ko siklo 2012/2013-1,2014/2015-1 thaj2015/2016-1. Odolea so ki akaja sikljovlin baro kotor gele ko ratjorig-europakjere phuvja si Roma , salde jekh narom gelo ko 2015/2016 siklo berš. O rodiba baši reintegracija si

dende salde taro sikle Roma .

Taro sa o numeria dende baši reintegracija astarde sine 2, jekh siklo si hramomo ki sikljovlin baši beršanipa FS„А.С. Макrenko“. Duj sikle si irame ko vi klasi kaj so sine anglal te džan ko ratjorig–europakjere phuvja .

Nane čipota opredelime klasi palo drom e testiribasko.

Dokumento kova si nevjardo upis ki siklana serti�kato ko bijandino lil ko bijande, nostri�kacija taro MSDZ, sikli livali thaj fotokopija taro serti�kato bijandino lil e bijandipaskoro.

Tari akaja sikljovlin vakerena kaj o sikle isi len pharipa ko lengoro nevjardi reintegracija ko avutnipe e sikavdutno ‘sikljojbaskoro procesi relacija isi len problemi e sikljobaja i saikerin baši sikljovipe. Ki baxtagor nane len nesave bare paruvdipa anglal thaj palo lengoro iranipe taro ratjorig–europakjere phuvja .

Tari siklana isilen evidencija basi o sikle kola so na agorkerge o fundavno siklovibe jali pa agorkjergele.

Sa o numero taro sikle kova so na agorkerke i fundavni siklana palo lengoro iranipa taro ratjorig–europakjere phuvja si 24. Bešeskere detalija taro 2010/2011 dži 2016/2017 berš sa taro sikle si tari Romano etnikako amalipa dende si ki avutni tabela .

2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017

3 1 / 4 4 7 5· Сите ученици припаѓаат на ромската етничка заедница.

FS„SV.Kliment Ohridski “

Ko FS „Rajko Žinzifov“ o numero basi dzajbaskere sikle ki ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 9 thaj nane sare tari romano etnikako amalipe. O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

Sikle Beršа 2010/2011 2011/2012 2012/2013 2013/2014 2014/2015 2015/2016 2016/2017


2 2 1 / 3 1 /

Sa o numero so gele sikle Roma / 2 1 / / / /

Dži ko siklana si bičalde 2 rodipa baši reintegracija.


Nane len sikle kola palo lengoro iranipe taro ratjorig–europakjere phuvja lunjarde piro sikljovibe ko vakti taro 2010-2017 berš.

FS„Nevena Gorgjieva -Dunja“

Ko FS „Nevena Gorgjieva -Dunja“ o numero basi dzajbaskere sikle ko ratjorig–europakjere phuvja taro siklo 2010/2011 dzi 2016/2017 si 3 thaj sare si tari romano etnikako amalipe. Ki sikli 2014/2015 gelo 1 siklo thaj ki 2015/2016 gele 2 sikle O numero taro sikle berša si sikavde ki avutni tabela.

43

44


Dži ko siklana si bičalde 2 rodipa baši reintegracija , thaj odova ko siklo 2016/2017. Tharo sa o numero e reinefririme siklengoro o so duj sikle si irame ko vi klasi kote sine anglal te džan ko ratjorig–europakjere phuvja , taro sebepo so o dokumentija kola so

Sinelen o so duj sikle tari Germanija sine zurale a na sveditelstva. Thaj taro MSDŽ sine zuraldo kaj si zurali baši sikljovibe i Germanijaki chib. Taro akala sebepija o sikle si irame ko vi klasi e reseja te astaren sveditelstva thaj odole siklencar kerel pe buti činavde sikle programoja.

Butjako pendžaribe akale sikljovjako sikavela kaj sikle o Roma phareste astarena o fakti kaj trubul te iranenpe ko vi klasi thaj buteder ačovena taro sikljovibe. Pedagoško sevni akale sikljovlinakoro akarda e jerijen thaj e siklen ko konsilo thaj lenape pedagoška napija te šaj te nakelpe akava problemi. Delape arka e sikloske te del ko klasi kote ka ovel biulavdo tari rik e siklongoro.Odoleske so i situacija ačola jekh sine dendo nevipa thaj e komunako inspektorati e biulavdipaja te lenpe napija e Kanuneja baši fundavno sikljovipe.

Ki relacija e sikljovibaskiri o sikle Roma sikavena harno interes thaj isi len harne rezultatija thaj bizurale mol.Jali palem nadžana ki siklana isi len ačovipe thaj nane len mol ko nesave šeja. Džikote nane len mol ka džan ko klaseskoro testo kova si organiyirime ko duj vaktija Junikano thaj Augustikano vakti. Palo agorkjerdo klasesko testo ka len sveditelsvo baši agorkjerdo klasi.

Tari siklana isilen evidencija basi o sikle kola so na agorkerge o fundavno.

Nane len sikle kola palo lengoro iranipe taro ratjorig–europakjere phuvja lunjarde piro sikljovibe.

• Ki Komuna Kisela Voda o sikljolina isi len evidencija kobor taro sikle na agorkjerde piro sikljovibe.

• O siljovina arakhena pe e problemeja iranibaske e siklen ko vi klasija kola so sine anglal te džan ko ratjorig-europakjere phuvja.

SA O NUMERO TARO SO GELE THAJ REINTIGRIRIME SIKLE ROMA TARO SA O SIKLJOVLINA TARO KOMUNE.

Ki avutni tabela si sikavdo sa o numero so gele sikle Roma thaj naroma thaj kobor lendar si reintegririme ko sikljovibe kana irasalile ki R.Makedonija ko siklo 2010/2011 dži ko 2016/2017 berš.

Dis /Komuna/ Fundavni sikljovin

Sa o numero so gele ko ratjorig-europakjere phuvja

Sa o numero so gele ko ratjorig-europakjere phuvja sikle Roma.

Sa o numero e reintegririme siklengoro

Sa o numero e reintegririme siklengoro Roma

Veles

FS„Blagoja Kirkov“ 58 56 41

FS„Jordan Hadži Konstatinov Džinot“ 3 1 /

FS„Dame Gruev“ 12 2 / /

FS„Sv.Kliment thaj Metodij “ 18 / 1

FS„Vasil Glavinov“ 22 / / /

FS„Stojan Burčevski Buridan“ 3 / 3 /

FS„Rajko Žinzifov„ 14 / 2 /

FS„Blaže Koneski“ 51 / 3 /

Sa 181 59 50 /

Кičevo

FS„Sande Šterjoski,, 75 34 29 8

FS„D-r Vladimir Poležinoski“ 12 / 1 /

FS„Milto Gurra“ 12 / 5 /

FS„Kuyman Josifovski-Pitu“ 11 / 1 /

FS„Gjergj Kastrioti Skenderbeu 24 / / /

Sa 134 34 36 8

Štip

FS„Goce Delčev“ 73 63 6 6

FS„Dimitar Vlahov“ 88 42 19 13

FA„Vančo Prke“ 61 13 10 4

FA„Тošo Arsov“ 17 3 2 2

FS„Slavejko Arsov“ 29 / 15 /

45

46


Sa 268 121 52 25

Skopje


FS„Phralja Ramiy thaj Hamid 368 368 123 123

FS„26 Јuli“ 81 38 15 13

SA 449 406 138 136

Komuna Čair

FS„Vasil Glavinov“ 71 64 14 14

FS„ Jašar Bej Škupi“ 31 29 2 2

FS„Rajko Žinyifov“ 19 5 7 1

FS„Kongresi i Manastirit“ 22 / 7 /

FS„Lirija“ 19 / 5 /

FS„HasanPriština“ / / 8 /

FS„Nikola Vapcarov“ 3 / 3 /

Sa 165 98 46 17

Komuna Gazi Baba

FS„Dane Krapčev“ 241 192 7 5

FS„ Naum Naumovski Borče“ 33 26 5 3

FS„Njegoš“ 34 14 8 3

FS„Stiv Naumov“ 10 8 8 8

FS„Grigor Prličev“ 14 / 2 /

FS„Krste Misirkov“ 12 / / /

FS„25 MAJ“ 10 / 2 /

FS„Kiril thaj Metodij“ 8 2 / /

FS„КrumTošev“ / / 2 /

Sa 362 242 34 19

Komuna Gjorče Petrov

FS„Srtašo Pindžur“ 36 34 31 29

FS„Мirče Acev“ 58 32 19 9

FS„ЈoakimKrčovski“ 14 5 2 /

FS„Dimitar Pop Georgiev Berovski“ 4 1 1 1

Sa 112 72 53 39

Komuna Karpoš

FS„Avram Pisevski“ 70 70 30 30

FS„Vojdan Černodrinski“ 9 / / /

Sa 79 70 30 30

Komuna Aerodrom

FS „Goce Delčev“ 32 25 9 7

FS „Blaže Koneski“ 9 4 2 1

FS„Ljuben Lape“ 3 / / /

FS„Lazo Angelovski“ 10 4 / /

FS„Aleksandar Makedonski “ 2 / / /

FS„Dimitar Makedonski“ 2 2 / /

Sa 58 35 11 8

Komuna

Кisela Voda 27 26 3 3

Fs„Rajko Žinzifov“ 9 2 / /

FS„Sv. Кliment Ohridski“ 3 3 2 2

FS„Nevena Georgieva Dunja“ 39 31 5 5

Sa

1,847 1,168 455 287

Sa

Tari tabela ikljola kaj majbaro numero so gele siklje ko ratjorig-europakje puvja si Šuto Orizari sa 449 Roma 406, Gazi Baba sa 362 Roma 242, Štip sa 268 а Roma 121, Veles sa 181 а Roma 59,Čair sa 165 а Roma 46, Kičevo sa 134 а Roma 36, Gjorče Petrov sa 112 а Roma 72, Каrpoš sa 79 а Roma 70, Aerodrom sa 58 а Roma35, Kisela Voda sa 39 а Roma 31 sikle.

Reintegririme sikle Šuto Orizari sa 138 а Roma 136, Gazi Baba sa 34 а Roma 19, Štip sa 52 а Roma 25, Veles sa 50 а Roma /, Čair sa 46 а Roma 17, Kičevo sa 36 а Roma 8, Gjorče Petrov sa 53 а Roma 39 Каrpoš sa 30 thaj sa si Roma, Aerodrom sa 11 а Roma 8, Kisela Voda sa 5 thaj sa si Roma.

47

48


Sikljovlin baši beršanipa-Čair Skopje Sa o numero taro so gele jail palem mukle I sikljovlin.

Sa o numero taro hramome sikle ko vakti taro 2010-2017 berš.

FS„А.C Макаrenko“- 221 763

Numero tharo sikle kova soj upral 15 beršt haj nane len nijamo prekal o kanuni baši fundavno sikljovipe te lundjaren piro sikljovipe ki ničali fundavno sikljovlin. Baro kotor taro irame tari Skopjakoro trujalipe ludjaren piro sikljovipe ki akaja sikljovlin taro numero hramome 763 nane salde sikle Roma isi thaj taro vavera kova so ludjaren piro sikljovipe .

IRAMO LAV PALO RODIBE BAŠI TROMANO KUIBE DŽI INFORMACIE TARO PUTARDINO KARAKTERO BIČALDE DŽI MINISTERIUMO BAŠI SIKLJOVIPE THAJ BARO DŽANDLIPE

Dži ko Ministeriumo baši sikljovipe thaj baro džandlipe taro sektoro baši fundavno thaj maškaruno sikljovipe sine bičaldo rodipe baši tromano kuibe dži informacie kova ikerel pe ko odova kobor si sa o numero bičalde rodipe baši notri�kacija e sveditelengoro / diploma taro themne ki R.M baši fundavno sikljovipe taro 2010-2017 berš thaj kobor taro sa o numero so si bičalde rodipa si bičalde taro kopatni romani nacia . Taro dendo lav iklola kaj sa o numero o astarde rodipa baši nostri�ciribe e sveditelengoro ko vakti taro 2010-2017 si 2.405.

Raspredelime palo berša ki tabela, o numero rodibaskere baši nostri�cirime sveditelsvija baši fundavno sikljovibe ko vakti 2010-2017 dikjola agahar:

Berš Dende rodipa baši nostri kacija e sveditelengoro Sa baši sa o berša

2010 berš 210

2011 berš 334

2012 berš 379

2013 berš 473

2014 berš 386

2015 berš 304

2016 berš 230

2017 berš 89

2.405

Prekal o dženo 3 taro Kanuni baši arakhipe presutne podatkje MSDŽ na legarela evidencija baši nacionalnikano pheribe thaj themutnipe e bičalde manušenge baši nostri�kacija e sveditelongere baši fundavno sikljovibe astardo ko rignipa.

Rodibe baši tromano kuibe dži informacie sine muklo dži ko Ministeriumo baši sikljovipe thaj baro džandlipe taro Biro baši razvoj e sikljovibaskoro ki relacija e avutne pučipa:

„Kana o Biro baši razvoj e sikljojbaskoro isi le kjerdo program baši sikljojba e čavengoro thaj o dizutne ki R.M kola bešle ko rignipa thaj si irame ki R.M kote so širdelge relacija ludjarde �ndavno sikljovipe prekal o dženo 7 terdipe 5 thaj terdipe 2 taro Kanuni baši fundavno sikljovipe thaj džikote asavkо program si kjerdo te mukjelpe kopia tari vi..“

Taro astardo dendo lav iklola kaj taro 30.11.2013 berš andi si sikljojbaskoro program ki makedonijakjiri chib baši o čave e dizutnengere tari R.M kola so bešle ko rignipa thaj si irame ki R.M kote so Širderge jail palem ludjarge o fundavno sikljovipe.Ki sikljojbaskiri mapa si anglaldiklo makedonijakiri chib te vizitirinelpe ko kurko 2 aria, ko berš 72 aria . O programo sistrukturirimo ko trin vaktija thaj odova i vakti (I klasi. II kl. III kl) II vakti ( IV kl V kl. VI kl.) III vakti ( VII kl. VIII kl. IX kl. ), sekova taro trin vaktija isi len ulavde roš baš sekova vakti ulavde. O program baši sekova vakti isi le biulavdipe, saikerin, poimia, aktivnostija thaj metode ulavde ko thana: Avgo hramoibe thaj drabakjeribe, chib, literature thaj lektire, vakjeribe thaj tvoribe ki mediumikani kultura.

Sar te si, nane podatkje kobor akava programo implentirinelape ki praksa thaj i vi metodologija si prilagodime prekal o rodipe e čavengoro thaj i vi si evaluirime.

49

50


IRAMO LAV PALO RODIPE BAŠI TROMANO KUIBE DŽI INFORMACIE TARO PUTARDIMO KARAKTERI BIČALDE DŽI ASTARDE KOMUNE KI RELACIJA O NUMERO E SIKLONGORO KOLA SO PALO LENGORO IRANIBE NA LUDJARGE PIRO SIKLJOVIPE

O rodibe basi tromalo kuibe dži informacie sine bičaldo dži ko komune baši o numero e siklengoro kola so palo lengoro iranibe tari nesavi putjardine-europakjere phuvja na ludjarde piro sikljovipe. Taro dende la�ja saj te pandelpe kaj so deš komune nane len podatkje kobor čave si irame thaj kobor na ludjarde piro sikljovipe.

INTERVJUA E INSTITUCIENCAR

Ko rakme e proekteskoro intervju sine kjerdo ko 8 komune e direktorencar, pedagozencar, psiholozencar, siklencar taro fundavne sikljovlina thaj biradžakjere organizacijencar.

Ki Komuna Veles sine intervjurime o pedagogo thaj o psihologo tari FS„Jordan Hadži Konstantinov-Džinot“, o psiholog taro FS„ Blagoj Kirkov“ thaj duj prestavnikija tari podračno kancelarija e Nacionalnikano Romano Centro –BRO Romano Nevo Dikhipe.

Taro kjerdo intervju e padagogoja thja e psihologoja ki FS„Jordan Hadži Konstantinov-Džinot“ki lengiri sikljovlin arakjenape e problemeja kola so gele siklje ki putjardine-europakjere phuvja. Ko divaro legarelape evidencia taro kova dži kova data o siklo na alo ki siklana. Palo iranibe o sikle astarenape thaj iranenape ko odova berška kote so sine anglal te džan. Isi čipota kana o jeria avena zuralkjerdaja kaj o lengere čave ko rignipa siklile chib thaj baši odova o sikljovlina iranena len ko klasi prekal lengoro agordo sveditelstvo so isi len ki R.Makedonija.

O jerija e čavengere si socijalikane čipote thaj nane len sretstvija baši nakhavipe e svediteleskoro thaj zaverka ko notari thaj nostri�kacija ko MSDŽ. Baro kotor na lengarena nostri�cirime sveditelsvija thaj baši adava sar relevantno lena o agordo sveditelsvo kova o siklo isi le ki R.Makedonija.

„ O Čave phareste prilagodinena pet haj odova da si problem. Avgo sikljovaja i abeceda , soske ola širdinena te xeminen i kirilica thaj latinica , te na kjera la� kaj isi len mukle taro Širdine klasija.“

Ola zuraleste phenena: „Baro kotor taro jerija Roma na avena ko ničale jerijengere arakhina. Nane tatardine baši baxtagor, disciplina, baši kandži ki sikljovlin. Tari odoja evidencija so legarajalen milionja akhardina mukenape thaj ako daravkeraja len baši o socijalno jali palem vaver napal ka avena .Kana ka vakjera kaj da delbe humanitarno akcie avgo si anglal o udar. Trubul te kjerel pe buti e čavencar kola so si irame thaj barabae e biradžrakjere organizacijencar te ikjerenpe mentorikane aria , taro sebepo so e čaven nane koj kjere te del len atrka te sikljoven . Vizitirinena doperdi siklin, adava nane lenge dovolikane.”

Tari FS „Blagoj Kirkov“ sine kjerdo intervju e psihologjeja, kova vakjerga kaj taro 2010 berš ki sikljovlin but gele ko patjarde–europakje phuvja. Isi jerija kola so penena kaj ka džan anglal te džan ko patjarde-europakje phuvja. O sikle kola so gele hramonena pe ko divaro taro kova tada si gele ko rignipa kana ka iranelpe o siklo te del džovapi šeja ko vakti kana na sine thaj džovapi del baši jekhe sikljojbaskoro berš. Tari sikljovlin legarena evidencija baši sikle kola so gele thaj irame taro patjarde–europakje phuvja , thaj isi sikle kola so nane irame ko sikljojbaskoro proceso kana si irame ki R.M. O sikle kola so iranena pe ko sikljovipe ki Makedonija manbuter achovena ko vi klasi soske na legarena nostri�cirime sveditelsvija. „ Ki Amari sikljovlin majbuter isi sikle taro sa o etnikano amalipa kola so sikljovena ki akaja sikljovlin . Kana ka iranenpe pareste adaptirinena pe, bistrena o šabdja thaj dikaja lenge maškar o naja sa e rošeja te šaj te ačoven ki sikljovlin”

Tari BRO „Romano Nevo Dikipe“ vakjerena kana ka iranenpe taro pajarde-europakjere phuvja isi čipota kana obratinenape palo lengoro iranibe ki R.M baši arka. Isi čipota kote so džanena korkori te džan. Isi čipota kote so ola soi irame arkharena len I policia.

„Bari si I dar baši palpalunipe kola o sikle pretpingelen palo lengoro iranipe ki Republika Makedonija ,majbutvar isi len problem so nevjarel iranibe e sikleskoro ko vi klasi kova sine ko momento ko mukibe e phuvjaroro . Problemo si ko akala situacie o jerija na džana dži nadlezna sevnipa baši eventualno činavdipe ko asavke situacie.

Intervju kerdo ki Komuna Štip sine intervjurime tari FS„Goce Delčev“ o pedagogo thaj 2 klaseskere sikle,FS„Dimitar Vlahov“ direktoro e sikljovlinakoro thaj prestavnikija taro Unia taro multietnikano amalipe baši manušikane nijamia.

Tari FS„Goce Delčev“ sine kjerdo intervju e pedagogoja thaj 2 klaseskere sikavne. Taro intervjurime vakjerena kaj anglal lengoro džaibe ko patjarne-europakjere phuvja o jerija penena kaj ka džan, taro sebepo so ki granica phucena len kaj ka džan e čavencar. Tari sikljovlin legaren

Sar bimolia. Kana ka iranen pe ki R.M e kanuneja baši fundavno sikljovipe dela len šaidipe te džan ko klasesko testo , džikote o sikle taro 1-5 klasi, klaseskoro siklovipe džana ko klasesko testo thaj te ovel len negativno testo e sikle mukjena le te nakhel ko vavaer klasi.

Tari sikljovlin na legarena evidencija baši o čave kola so na agorkjerde o fundavno sikljovibe, dzikote o siklo pobaro vakti na alo jail palem bešela ki EU 3 dži 4 berš na alo ki sikljovlin I sikljovlin ikalela le tari siklana, soglasno e Radžrakjere siklarikano inspektori. Kana ka iranen pe nane nisavo problem te iranepe ki sikljovlin.

Ki FS„Dimitar Vlahov“ sine kjerde intervju e direkroreatari sikljovlin, thaj tari sikljovlin vakjerge kaj nane baro numero kola so gele sikle ki patjarde-europakjere phuvja , generaldo si vakjerdo jekh siklo ko jekh ekvaś berš . „Kana ka iranenpe odola sikle kola so isilen sveditelsvo , tari sikljovlin dena len arka thaj thaj bičalena len dži ko MSDŽ baši nostri�kacia. Baro kotor iranena pe ko vi berš lengoro bešlipe si dži 6 masek thaj iranena pe ko vi klasi.

„O čave vklopinena pe ki sikljovin ama isi amen problem e čhibjaja.O sikavne prekal doperde aria dena len ark ate peren odova so muklele“

„O čave kola si pophure kana ka iranen pe amen bičalaja len ko institucie kote šaj te agorkjeren piro sikljovipe“.

Ki Uni a e multietnikongo amalipa baši manušikane niamia akharenape kana ka iranenpe majbut bašо socialnikane niamia, sastipasko osiguripe, širdinena lengere čave ki sikljovlin jail palem ki agencia baši butji kjeribe džikote rodena butji te šaj te realizirinen odova nijami. “Odola so akharkepe, bičalaja lent e nostri�cirinen o sveditelsvo prekal MSDŽ, akate ola arakhena pe problemencar baši �nancisko situacia kova kamen te den, soske trubul te nakhaven thaj te nostri�cirinen o diplome thaj o sveditelsvija, isi čipote kote so o sikljovlina na pindžaren odola sveditelsvija thaj iranena len ko odova klasi te phena ako sine odote jekh beršthaj ako sine 5 klasi thaj iranena len palem ko 5 klasi .“

„Te šaj te ludjaren ko nesave fundavne sikljovlina e čaven bičalena len ko klasesko testo dzikote na sine 3 masek ki sikljovlin . Tari unia vakjerena e sikljovlinenge baši asavki situacia e rošoja te šaj te del džovapi klasesko testo te šaj te ludjaren ko avutno klasi, soske akala si o majbut problemora. Isi čave kola so namangena te ludjaren e sikljojbaja o problem so arakhena pe chibjakjere barieraja relacia bipendžaribe I makjedonijakjiri chib ko maśkar kote kote dživdinena romane dživdutne , akate majbut isi amen problemo akale čavencar.“

Inrevju kjerdo Komuna Kičev sine ki FS„Sande Šterjoski“ thaj odova e direktoreja, pedagogoja thaj prestavnikoncar thari BRO „Prerodba“.

Tari FS„Sande Šterjoski“ sine kjerde intervjua e direktreja thaj e pedagogoja ki lengiri sikljovlin ko 2010 berš sine sikle Roma kola gele ki Germanija, Švajcarija pire jerencar sar so phenena ola te roden azili . „Amen sar sikljovlin isi amen jekh politika vakjeraja e jerenge thaj e čavenge kaj odova so kjerena nane šukar thaj odote na adžikerela len avgin thaj thud thaj love odobor lokje sekova trubul te kjerel buti.Pobuter taro ekvas si irame palal. Anglal te džan rodena nakhavipe nesave džana bizo nakhavipe .Tari sikljovlin vakjerena lenge kote te džan trubul te hramonen pire čave ki sikljovlin thaj trubul te den nevipa bašo odova. Bašo adala čave so anne amen informacie kaj si amen kontaktirinaja o centro, soske bičalaja kjere hramomo lil (nesave butvar averkerena o

51

52


than e džuvdipasko) našti te arakalen. Džikote o siklo na avela jekh masek amen bičalaja leske akhardin thaj daja nevipa e kriso e rišoja te arakhen e silken.“

„Amen dolaja e čaven bizo odova ola anena ili na anena sveditelsvo. Me kjerava odova korkori mandar, avgo lava len ki sikljovlin palo adava bičalava rodibe baši nostri�kacija dži ko ministeriumo, palo astardo o nevipa taro ministeriumo baši nostri�kacija hramonaja le ko divaro thaj ko čekatutno lil . Isi thaj siklje kola so si irame, amen džanaja kaj si irame mašar odova ola thaj ponaodori na lugjarena I sikljovin.“

Pedagokikani sevni e sikljovnakiri legarel evidencija baśi sekova berš „Ko soglasnost e kanuneskoro džikote o siklo iranelpe ko vi berš, amen organicirinaja leske klasesko testi thaj kova so kjerelape ko Juni thaj anglal o širdipe e sikle beršeskoro“.

„Baši chinavdipe akale problemeskoro generalno anglal sa i them trubul te lel odredime napia baši te chinavipe o preblemi e džaibaja ko ratjakjere-europakje phuvja baši rodibe azili.“

Tari BRO „Prerodba“ o irame kana ka iranenpe ki piri dajakjiri phuv iranenenape baši turlie problemija kola so arkhljona lengere iranibaja. Tikno si o numero e čavengoro kova vizitirinena i sikljovlin numa ola koga ka iranenpe nane len problem ko nevjardo hramoibe e čaven ki sikljovlin, akate iranena e čaven palal iako odova čavo isi le vizitirimo sikljovlin adari. O sveditelsva so isi len e jeren na pindžaren relacija vi na sine nostri�cirime thaj na sine o jerija informirime odoleske so trubul te kjeren. Džikote o čave iranena pe ko ekvašberš tegani o čave iranena pe ko vi klasi thaj ola nane len nisavo problem e siklencar jail palem e sikavnencar.

Ki Komuna Šuto Orizari sine intervjurime taro FS„Phrala Ramiz thaj Hamid“ e dsirektoreja thaj pedagogoja , FS „26 Juli“ e pedagogoja , BRO„Амbrela“ thaj SOS čavorikano gav.

Ki FS „ Phrala Ramiz thaj Hamid “ sine intervjurime o direktori thaj o pedagogo „Čačutno numero na džanaja taro sebepo so kata dive isi amen džaibe e siklengoro e familijencar ko ratjaro –europakjere phuvja , amen lender rodaja džikote hramonena pe o čave ki sikljovlin te bičalen amenge soglasnost kaj o čavo si odori hramomo , dzikote na resela amenge asavko soglasnost , amen e čaven legaraja len ki amari sikljovlin soglasnoe kanuneja baši fundavno sikljovibe kaj dži ko 16 berš o čavotrubul te agorkjerel o fundavno sikljovibe , ponaodori trubul te hramonelpe ki maškarutno athinel ko kova vakti ka iranenpe te šaj amen te ikjera o klasnikano testi thaj vavera bukja “.

I sikljovlin taro jerija rodena te del nevipa kaj o čavo si hramomo ki adaja sikljovlin kaj so rodena azili ki nesavi putjardo-europakere phuvja. Džikote na denalen nevipa rodena te den nevipa I popaše familija te šaj te bičalen nevipa relacia kaj odova čavo ko rignipa si hramome ki sikljovlin.

Čave kola so gele legarena len dži ko 16 berš, „Isi čipota kana džana taro jekh dži ko trin masek tegani amen kanuneja legarajalen odola sikle. Amen odova šaj te tolerinalen dži jekh masek, soske e kanuneja si licencirimo biavel 1/3 tari sikljojbaskoro berš thaj kana ka iranelpe trubul te džovapi del klasikano testo te nakhel o siklo berš“.

„Informirime siam kaj ko rignipa avgo sikljovena I chib deletinel džaibe ki ničali siklin. Thaj kana ka iranen pe amen iranaja len ko klasi kaj so sine anglal te džan džikote nane len nostricirime sveditelstvo, džikote isi len amen čivaja le ko klasi kaj so perela O �nansie si problemi, sar sikljovlin akate našti te da arka relacia te nostri�cirina o sveditelsvija.“

Isi čipote kana o jeria rodena te ovel testo e čaven e rośeja te džan ko po uče klasija, na licencirinela džikote o siklo na avela pobuter taro jekh berš.

„O jeria si odola kola so trubul te legaren molipe baši lengere čave, džanaja kaj o jeria džana ko rignipa kova rodena pošukar dživdipa pire čavenge, o pošuzho dzivdipa legarela palpalinipe lengere čavenge“.

„ Amen kjeraja sivnipe e džavenge misal ka aven o jerija ka motoven amenge o čavo agorkjerga odori o fundavno sikljovibe thaj amen direktno čivaja le ko enjato klasi bizo te legarale ko divaro sa džikote na resela taro MSDŽ nostri�cirime sveditelsvo baši oftoto klasi thaj amen tegani hramonaja e čave ko enjato klasi jail palem džikote nane nostri�cirime sveditelsvo jail palem odova so isile si zurali kaj vizitiringa adari chib, amen iranaja le ko berš kaj so sine anglal te džal“.

Tari FS„26 Juli“ sineс kjerdo intervju e pedagogoja kova vakjerga kaj : „O džaiba si majbuter nijaeskoro vakti, isi amen sikle kana iranena pe ko Noembro tjak Dekjembro , na širdinena ko Septemvro thaj vi siklo iranelpe ko vi klasi thaj o sikavno prekal o doperde aria čivela e sikle ko naklo materijalo thaj o vi siklo molinelape ko ekvašberš . Isi amen thaj sikle kola so iranena pe Januar thaj Februari .Ko athinalo dokumento kova so ka anel amenge isi vavera kola so vizitirinela i sikljovlin odori thaj nostri�cirinen o dokumento thaj nakhaven notarikano anen amenge dokumento nostri�cirimo taro Ministeriumo baši sikljovibe thaj uprav fundosarelpe o chinavdipe taro MSDŽ ingarajalen kola so trubul te džan.“

„ Ko misal kana e sikle sile 14 berš kova so karing o baripa trubul te ovel 5 klasi a amender agorkerga o 3 klasi tegani e sikleske na delape šaidipe te del dzovapi duj klasija pa te ovel Karin o bersalipa , akate isi amen thaj vavera problemora isi amen eksterno molipe . Sar amen ka pera o molipe taro eksterno ko sveditelsvo lungjaren ko klasi athinalo e beršendar odote kaj so ačilo. Kana o sikavno prekal o doperibaskere aria karing šajdipe e sikleskoro dikela kaj o siklo džala ponaodori tegani dela džovapi klaseskoro testo baši jekh berš thaj nakhela ko vaver klasi.“

O sikle kola so avena taro rignipa tiknarena piro baxtagor ko sikljovibe trubul len vakti baši sikljovibe thaj hramoibe kjerutne bukja, soskje odori čhand e bukjakoro si povaver thaj o čhand e džajbaskoro ki sikljovlin thaj odoleske našavena ko baxtagor .

O jerija mangena lengoro čavo te sikljol leskere amalencar džikote nane le nostri�cirime sveditelsvo tari sikljovlin vakjerena lenge kaj trubul te vizitirinel klasi kaj so ačilo thaj nane nisavo problemi.

„ Me o čhinavdipe dikava le ko jeria , edukacija thaj pobari sombutipen, kana o jeria na avena ničale ko akhardipe s aka ovel ko poučo nivelo, nane amen sombutipe panda e jerencar asavki sar so trubul bitatardine sa pobuter avela ko paline berša“.

Tari BRO „Аmbrela“ Lende iranena pe pobaro numero taro familije irame baši lengoro dživdipe na salde ko sikljovibe ko amalikano dzivdipe. Ola arakhlovena but vavera problemija salde odova so lengere čave agorkjerge I sikljovin odori kana ka iranepe trubul te nostri�cirinen o sveditelsvo ko MSDŽ e rošeja o čave nevjarde te iranenpe ki sikljovlin, akala familije arakhena pet haj vavere socijalikane trubutnipa ki relacia.

Inregriribe ko sastipa sikljovibe, socialno. „Isi amen familije kote so si bijande čave ki Germanija thaj amen daja len arka te registririna len , jail palem peraja lenge o formularia baši preregistracija te ovel len sastipasko osiguripe. Amen kjeraja buti ko tereno te da arka te realizirinen piro hako“.

I them isi la program baši reintegracia e Romengiri kobor o program si e�kasno thaj kobor taro irame džanena baši adaja vi programa thaj o BRO sektoro.

„But si tikno o numero kova so ačile khere, sebepo si so namangena ko vi klasi ladžana thaj nadžanava so nadžanava so o jerija si bitatardine“.

Te čhinavelpe akava problem trubul o salbutame institucie thaj i them te šaikerel registro e iramenge tari tatjori Europa kola so gele sar azilantija sa džikote nane amen odova numero amen na ka džana te čhinavdina o problem thaj amare čave ten a achon taro sikljojbaskoro procesi. Dži adaja statististikako numero šaj but kolaj te avelpe sar prekal o centre baši socijalikane xoli fundavne thaj maškarutne sikljovlina. O popdatkje si akate salde trubul koni te kordinirilpe, amen na trubul te ovel amen muklje generacie thaj odola genelacie te mukjen vavera generacie bisikavde“.

Taro SOS „Čavorikano gav“. Baši akala 8 berš butjikjeribe ko kancelarie ki Šuto Orizari sinelen 10 čipote šaj pobuter, kola sine gele ki patjorikane-europakjere phuvja, majbuter o džaibe sine taro sastipaskoro sebepi thaj taro materijalno kola biavena sine ekvaš berš, jekh dži ko duj berš. „Kotor lender phenena kaj o čave vizitirinena sine sikljovlin majbut si odori neformalno thaj majbut kana irasalile o čave sine arkljagovena sine ko nesavo korako o berš na sine lenge pindžardi na sine len baro numero aria na mothodipe biavelipe thaj anne len dokumenti kaj o čavo sine ki siklana “.

„Baši akava problem te čhinavgol ka lav o missal baši kova šungem kaj ki Albania ko nakle 20 berš kote isi len dikhlo baro kotor taro manuša isi len čučipa ko sikljovipe kaj formirisalile nesave sikljojbaskjere komisie, isi amen formalno thaj neformalno sikljovibe. Te kjerelpe akcisko mapa, А.S. Макаrenko kova phandela 14 Berš thaj majupre šaj baši čipota te oven len kanuneskere averkjeribe thaj te mukjelpe I themaki lineja e čavenge taro 9 -10 berš te kuven ki sig linija , te oven odola ulavde klasia taro tikne thaj bare“.

53

54


Intervju kjerdo ki Komuna Čair sine intervjurime tari FS„Jašar Bej Škupi“ psihologo, FS„Vasil Glavinov“ pedagogo, FS baśi beršanipa „А.С Макаrenko“ sikavne thaj viramlino taro BRO „ Sumnal“.

Taro FS „Јaśar Bej Škupi“ sine kjerdo intervju e psihologeja, ki siklana isi albanikani, turkikani , thaj makedonikane klasija. Ko makedonijakjere klasija pobaro si o procento e siklengoro tari romano nacionalnost thaj po jekh siklo tari makedonijakjiri nacionalnost. O klasija nane hemime sa o numero e siklengoro Roma ko siklo 2016/2017 si ko I klasi 9, II klasi 14, III klasi 5, IV klasi 8, V klasi10, VI klasi10, VII klasi 6, VIII klasi 9, IX klasi 4.

„O jerija trubul te gindisaren anglal te džan amender rodena sveditelsvo anglal jekh čon te bitirinel e siklojbaskoro berš, amen nane amen šaidipe te da sveditelsva taro sebepo so o vi čavo te del džovapo eksterno thaj adaja mol trubul te ovel len ko sveditelsvo. Kana ka iranen pe taro rigipe vi agorkjerdo si odova sikljojbasko berš thaj širdel o nevo sikljojbaskoro berš o jeri rodela amendar te thanarkjeren e čave pe amalencar, bizo angleder te agorkjerel o berš thaj te ovel le sveditelsvo thaj nane le ni sveditelsvo taro rignipa.“

Tari FS „Vasil Glavinov“ kjerdo sine intervju e pedagogoja „Kana džana ko rignipa vakjerena amenge o jerija džaja jekh čon dži ko duj ko asavki čipota amen daja len zuralkjerdi thaj 30 dive amen odova vakti kanči na kjeraja kana ka nakjen odola 30 butjarne dive šaj te bičalen amenge nevipa kaj o siklo si adari hramome“.

Džikote nane amen nevipa taro rignipa, tegani palo 30 butjarne divesa hramonena len sar biavel, thaj o sikljo hramonena le sar bi molimo thaj bič alena mothodipe dži ko kris baši pagibe thaj akate agorkjerela I buti e sikljovlinakiri.

So e čavencar kola isi len 16 berš?

„Ola lungjarena ko А.K. Макаrenko od ova si sikljovlin baši o beršale, thaj amen isi amen šukar sombitipen , so nesavo drom e sikleske na daja le nakhavipe, vakjerava leske ava mancar, me ka hramonav tu odori. Majbut adari agorkjerena o fundavno sikljovlipe odori si i programa činavdi postapka thaj ko jekh siklo berš lela pe missal śovto thaj eftato klasi“.

„paro si e čavenge kola so pherge 12-13 berš thaj trubul te irane len ko 2-3 klasi akate si o odbor thaj o inspektorati nane amen diferencija so ponaodori. Šaj te dika thaj I reakcia thaj vavere jerengiri taro klasi kova so trubul te sikljol o čavo lencar a ola si pobare 6-7 berš. O jerija vakjerena kaj trubul lengere 6 beršengere čavea te sikljon čavo kova sile 10-11 berš thas si problem , o kanuni vakjerela kaj sijan sikljojbaskoro obvrzniko ko Makarenko našti te hramonel le odori trubul te ovel le perde 16 berš thaj akate avela dži ko činavibe e sikljojbaskoro“.

„Trubul te kjerelpe buti e jerencar kjerge godžalipe thaj so ako kjerge o godžalipe, ko godžalipe sine akarde baši 71 jeri sa , thaj pobaro numero lender si Roma thaj ale salde 8 jeria thaj nevjardo ka trubul te bičalav len ko inspektori thaj nane nisavi dira. Thaj me na sijum baši birand, jeri kova so nane le love te bičalel pe čave ki sikljovlin ole nane le love te pukinel thaj I birand trubul te kjerelpe bilovengi edukacia e jerengi majvastlo si �nanciake bukja . Me pakjav e manušen kaj nane �nancie te bičalen e čave ki sikljovlin.Angleder vi agaar sine amen kedaja sine spisako kola sine primatelja e socialnakiri arka sine len bizolovengiri haibe na salde ki Amari sikljovlin odova činavsaljilo e kanuneja thaj ko vavera sikljovlina. “

Tari FS Baši beršale А.K Макаrenko si kjerdo intervju e sikavneja Ki akaja sikljovlin isi baro numero hramome sikle Roma taro berš ko berš bajrola o numero e hramomengoro. Ki sikljovlin isi sikle Roma, Albancia, Tircia o klasija si hemime.

Tari BRO „Sumnal“ „ Isi čave kola so si irame taro rignipe thaj vizitiringe nesave taro amare programe thaj pučena amen kaj te džan thaj kola si o postapkje baši ponaodori. Ka vakjerav jekj missal tari FS Jašar Bej Škupi odoja familija geli okova berš ko rignipa thaj akava berš irasalile thaj I čaj si irame ki sikljovlin bizo nisavo problemi thaj baro ov sasto e sikavneske so I čaj reslja o rezultato sar pire sikle.“

Intervju kjerdo ki Komuna Gazi Baba sine intervjurime o pedagogo thaj o psihologo, tari FS„Njegoš“ thaj pedagogo FS „Dane Krapčev“.

Tari FS „Njegoš“ sine kjerdo intervju e pedagogoja thaj psihologo „Baro numero gele tari Amari sikljvlin 2013 berš pobaro numero so gele si tari albanijki thaj makedonijakji nacionalnosti thaj potikno numero si taro sikle Romani nacionalnost .Džana baši pošukar dživdipa egzistencija nesave vakjerena baši sastaribe “.

Karing i procedura e kanunea dži 30 butjarne dive hramonena pe sar biavde. Palo odova akarena pe o jeria

ko pogjalibe džikote na avena ko gogjalipe bičalena pe ko sikljojbaskoro inspektori. Taro sikle Roma na nostri�cirinena o sveditelsvija so isi len taro ratjorig-europakjere phuvja džikote o sikle albancia legarena nostri�cirime dokumentia thaj I sikljovlin bičalela len ko SOS Čavorikano gav thaj odotar dena len arka baši nakhavipe e dokumentengoro. Džikote na nostri�cirinena iranena pe ko vi klasi kote so sine anglal te džan, kana ka iranen pe ko roko e sikljojbaskoro berš organizirilpe klaseskoro testo.

Savaxt legarena evidencia tari sikljovlin kobor taro sa o numero sikle si bimolibne thaj kobor nevjaren o siklo berš.

„Iranaja len ko lengoro klasi kana isi len sveditelsvo , kana na nelen čivaja len ko klasi kaj so silen pendžarutne “.

Sar te čhinavel pea kava problemi? „ But pharo pučibe. Trubul te ovel sinhronizacia ki buti, avgo trubul MAB te del nevipa o sikljovlina , sastipe thaj MTSP kaj si irame ki R.M e rošea o institucie amalikane te oven “.

Tari FS„Dane Krapčev“беше sine kjerdo intervju e pedagogoja „ Akava siklo berš gele sa 50 sikle majbut Roma“.

Isi postapka genjana pe avgo 30 dive. Relacia o siklo bičalela lil dži ko jeri .Džikote na akharelape bičalela pe dži ko sikljojbasko inspektoro „Džikote isi len dokumento si pokolaj amenge thaj te astara čhinavdipe taro MSDŽ thaj Dživaja le ko avutno klasi“.

A Svako berš si turlija isi čave kola so na agorkjerde o fundavno sikljovibe 16 berš. Baši siklo 2016/2017 berš isi 4 sikle so na agorkjerde o fundavno sikljovibe e 16 berš.

Ki Komunа Gjorče Petrov sine kjerdo intervju e viramlinencar taro BRO „ Dendo Vas“.

Taro BRO „Dendo Vas“ „ Taro 2010 berš širden te džan ko rignipe. Isi nesave ačona 2 -3 čon, thаj isi koni kola so iranenape palo 2-3 berš. Odola so si pobuter iranena pe nesave dokumenteja thaj na džanena so siklile o čave. Vakjerena kaj si sa regularno sikljovlin, isi nesave kova so sine ko kursi. Avena amende e dokumentencar thaj amen bičalaja len ki sikljovlin jail palen dzi ko ministeriumi. Isi jeria kola nostri�cirinena o sveditelstvija agorkjerde thaj o čave si irame ki sikljovlin, isi jeria kola so na džanena so trubul te kjeren thaj e dokumentencar avena te pučljarenpe. Amen bičalaja len ki sikljovlin odotar vakjerena lenge kaj e čaven ka iranen len ko 5 klasi , ov si 15 jali palem 16 berš thaj odova si problem . Maškar adava isi thaj asavkje kova so lugjaren bizo adava so ola si irame palal ko poteluno klasi. Pareste si so naj len nisavi programa – so odole čavencar palo lengoro iranibe ki čipota ako odori isile vizitirimi sikljovlin 3 berš thaj akate te lungjarel ko klasi , odova na kjerelape thaj o čave iranena pe ko klasi kova sine anglal lengoro džaibe “.

Ki Komuna Karpoš sine kjerdo intervju e psihologeja taro FS„Аvram Pisevski “. „O džaibe e siklengoro ki ratjorig-europakjere puvja varirinela thaj amen našti te ovel amen čače numero. Amen gejnaja e čaven thaj džaja ko teren. Kana o čave nane te aven jekh čon dži ko duj bičalaja mothodin dži ko komunako inspektori baši biavelipe taro 30 dive дена (amen nane amen komunako inspektoro odoleske direktno bičalaja ko sikljojbaskoro inspektori). Thaj amen našti te te mukale tari sikljovlin , le amen legaraja le na džanaja kana ka iranelpe džana ko Majo thaj baši 30 dive o čave na agorkjerena thaj kana ka iranen pe o čave si pobare ola odori ačona najhari 2 berš. Na sare odori džana ki sikljovlin isi man jekh misal angla te džan kanči na vakjerge amenge , i čaj akana isi la 12 berš thaj trubul te iranavla ko 4 klasi“.

O sikle kola so iranena pe taro ritjorig’europakje phuvja lena len džikote isi len 15 berš bičalena len ki FS basi beršalutne „А.C Макarenko“.

„E Germanijakoro sikljojbaskoro sistemo thaj o sikljojbaskoro sistemo ki R.M nane ko vinivelo fundavno sikljovibe si taro 1 dži 4 klaso , palo odova e čaven čivena len ko gimnayijako tehnikano. Amen isi amen šeja hemija,�yika , biologijaov bistergja i makjedonijakiri čhib a na te sikljol akala šeja“.

Tari siklana legarena evidencija ko paline duj berš isi len 5 čave kola si 16 berš thaj na ka šaj te viyitirinen ničalo fundavni sikljovibe thaj vi na lugjarde piro sikljovibe sar si irame ki R.M taro ratjore-europakjere phuvja.

„Ko kanuni bešela šaj te džal ponaodori jekh berš ako džala ki ničalo sikljovibe na ka šaj pobuter berša taro jekhdrom thaj amen laja e čaven kana ka iranen pe thaj ko agor e sikljojbaskoro berš organiyirinaja lenge klasesko testo“.

55

56


„Me bi čivava len thaj ki nesavi potikno programo eke akale situaciakje te del pe nesavo dokumento thaj te delpe leske šajdipe te sikljol avutno klaso ki potikno programmo soske salde našalena a amen isi amen jekh armija bisikavde .Ola kana ka iranenpe thaj nane len nisavo interes o jerija dyi kaj tane em so sikljovena .Makjedonijakiri čhib te sikljoven le sar rigni čhib panda ko 1 klaso , amen isi amen čave ambicioynaодделние“.

Sine ikjerdo thaj bešipe taro čene e kabineteskoro Ministeriumo bizo resori. Taro kabineti siemsine dende nevipa kaj ki lengoro bahani

programo dži ki Radž jekh taro prioritetna teme si thaj reintegracia e familien irame ko sociala , sastipe thaj sikljovibe.

Thaj agahar sine realiyirime beršlin e šerutneja taro Centro baši reintegracia .Ko akava centro baši reintegracia nane irame Roma irame taro ratjorig-europakje phuvja thaj na džanena o numero taro sebepo so len kontaktirinena len europakjere phuvja džikote nekas deportirinena len, džikote cidela drom korokori tiknebešesko thaj ki čipota kana cidela drom nasvalo manuš . Thaj o irame ki R.M nane pobuter taro 2, 3 thaj 6 čon..

FOKUS GRUPA

Fokus grupa sine kjerdi ko Komune Skopje (Šuto Oriyari ,Čair,Karpoš,Gjorče Petrov.Gayi Baba,Štip,Velesthaj Kičevo. O fokus grupe sine phanle taro 10 manuša kola so si irame taro ratjorig –europakje phuvja .Tari adaja grupa šaj te phandelpe avutno.

Fokus gripa taro Skopje sine kjerde ko Komune (Šuto Orizari, Čair,Gazi Baba, Karpoš, Gjorče Petrov, Kisela Voda thaj Aerodrom)

Ko pučiba: So tumenge viramlinel tromane linie, baro kotor lendar panle odolea biavel o �nancie thaj pošukar dyivdipa ko rignipe, isi koni kova so gele basi sastaribe lengere čavenge.

Akava si kotor taro dendnde la�ja kova sine panlo o pučiba.:

• „Tromanipa e piribaskoro“

• „Normalno si te dža te ovel amen pošukar dyivdipa. Amenge e Romenge kanči nane. “.

• „Na salde me sasti Makedonija Roma,Albancora,Koraja sare sijam sine lošale te šaj te kuva ki Europa.Amende isi jekh kriza na salde e Romenge .Amen sijamsine lošale so sijam sine odori te šaj te ovel amen šaidipe te šaj te ovel amen love te la te šaj te kjera kanči te muka amare čavenge kher jali vaver .“

• „ ME geljum me čavenge ,na lovenge .Me isi man duj čave nasvale thaj odoleske geljum ki Germanija , me na geljum baši pošuyo džuvdipa me geljum me čavenge te sastarav len”

Ko dujto pučiba : Savo sine o tretmani odori kaj so sijen sine, ko dendo la� sine kaj ko širdipe sine but pareste džikote na denge len kjera dzuvdipaske.

• „ Me kjerava e Germanijakjiri čhib thaj na sine amen nisave činavdin me bariljum thaj zivisardem isi man agorkjerdo gimnazija ki Germanija .Šukar sijam sine lende thaj sine amen šukar tretmano.“

Ko pučiba: Tumare čave sine te vizitirinen siklana džikote sijen sine avral tari Makedonija, o dende la�ja piravena pe sine ki dromipe ko odova kaj lengere čave viyitirinena sine sikljovlin ko lengoro mothovdipe sar azulantia.Odoleja so ola akana sine panle ko sikljojbaskoro sistemo .

• „Vizitirinena sikljovlin ki Germanija“

• „Man isi man 4 čave thaj duj džana sine ki sikljovlin thaj jekh džala sasa ki xurdelin o majcikno sasa khere. “

• „Vizitirinena sine sikljovlin džana sine te sikljoven i čhib .Sine thaj kola so džana sasa ko ničalo

sikljovipe , odorigate o sikljovina nane sar amende dži ko 12 o ari odorigate o čave sikljovena sasa dži ko 16 o ari “.

Ko pušibe: Tumare čave vizitirinena li sikljovlin kana irasaljiljen ki Makedonija o jerija denge la� kana ka iranen pe ki R.M, o čave hramonena pe ki sikljovlin , numa pobaro numero lendar majmundipen problemencar..

• „Tari sikljovlin na informiringe baši kanči hramongem len thaj vakjerge amenge kaj bibarodžalipa si o sveditelsvija thaj trubul te iranen pe ko vi klasi kaj so sasa anglal te dža.“

• „Oja sijam sine pučlem so trubul te kjera te šaj te iranenpe o čave ki sikljovlin , lendar denge amen dendo la� kaj o sveditelsva trubul te nakhavenpe thaj te legaralen ko šerutno thaj ola ka činaven so ponaodori e čavencar , relacia ka džan ponaodori jali palem ka iranen pe ko avgo kaj so sasa anglal te dža “.

• „ Džikote i majphurani čori iranena la ko vi klasi kaj so sasa angla te dža nane te mukav la te džal ki sikljovlin “.

Ko pučiba : Ka den li došalipe , džikote isi tumen pukimo advokato baši bi lungjardo sikljovipe tumare čavengo, hemime si o gindipe, xačaren dar ko jeria te na ovel kanči bilače lengere čavenge thaj o čave si beršale iranena len ko vi klaso kote so sasa angla te džan.

„ Ka došalav odoleske so kjerel pe diskriminacia “.

• „ N a odoleske so sigo irasaljiljem thaj nadžanaja so si aver.

• „Na, mire čave lungjarde e sikljovipaja “Fokus grupa - Komuna Štip

Ko pučibe: So tumenge viramlinel tromane linie, o manuša tari fokus grupa phanle o činavipa baši lengiri phari ekonomikani situacia thaj pošuzo dživdipa lenge thaj lengere čavenge.

• „Trubul te dža , šuze love isi adari akate 2900 socialno isi man 5 džene, lava 1800 еvrija“.

• „ Amenge sine pobuter tari vizita relacia te araka amare čaven thaj so posigate te naša tari Makedonija soske nane amen odola šaisarina.“

Ko dujto pučiba : Savo sine o tretmani adari kaj so sijen sine, Baro kotor sine xošale tari relacia e Radžrakiri upral lende ki rigni phuv.

• „Gelem odori mothogem amen denge amen kher thaj love thaj odori ačilem duj berš “.

• „Ola si but šukar sar manuša . relacija upral amende sar manuša ververipe tari Makedonija kote so odova na osetingem “.

• „Super Super amarendar pošukare“Ko trito pušiba: Tumare čave sine te vizitirinen siklana džikote sijen sine avral tari Makedonija, sine dende o avutne dende la�a :

• „ Anglal te dža o čave džana sine ki sikljovlin thaj odori kana sijam sine o čave džana sine ki sikljovlin. O sveditelsvija ačile odori thaj o čave nebjarde gele 3 berš maškaruni sikljovlin“.

• „Ola odori vizitirinena sine sikljovlin adari si obavezno o čave te vizitirinen i sikljovlin.Amen kana reslem odori panda na mothodinge amen avgo la� sine lengoro o čave te vizitirinen sikljovlin , ako na džanena i čhib . Akate vizitirinena sine sikljovlin anglal te dža .Isi man trin čave , i bari isi la 15 berš , 11 berš thaj o najtikno isi le 8 berš“.

Ko pučibe : Tumare čave vizitirinena li sikljovlin kana irasaljiljen ki Makedonija , sine dendo la� kaj kotor taro čave lugjarde o sikljovibe ki

Makedonija palo lengoro iranibe , o problemi si so si irame ko vi klasi kote so isne anglal te džan.

• „ Na gele ki sikljovlin akate o čavo sine džala sine ko 7 klasi kana irasaljiljem na lelele sijam sine duj drom thaj kanči “.

57

58


• „O čave isi le 10 berš thaj hramongem len akana ki sikljovlin kana irasalilem , odotar isi amen sveditelsvija.O sveditelsva na nakhagem len thaj tari sikljovlin vakjerge mange mate nakhavav len nane te astaren len .Isi mol ko sveditelsvo em penena šaj nane te astaralen“.

• „O čave viyitiringe sikljovlin ki Germanija sine 4 thaj 5 klasi thaj akana akate ka lungjaren 4 klasi ekvašberš thaj ka lungjaren 5 klasi ola trubul te oven akana 6 klasi. Akana 4 klasia ka dyan ko testo, 5 taro Septembro ka širdinen“.

Potele si dživde nekobor dende la�a ko pučibe : Nostri�ciringen li o sveditelsvija tumare čavengere ?

• „Na zumavgem a lele len ko anglal dikhibe sine amen nakhavibe e sveditelsvengoro thaj yaverka ko notari na denge amen te dža ko MSDŽ baši nostri�kacija kaj odova nane te baxtagorel“.

Ki relacija taro pučibe : “Rodingen li tumare čave te del džovapi džikote na nostri�ciringen o sveditelsvija ?” sine dende dendo la�:

• „ Me mangljum direktno te džav ko 6 klasi , tari sikljovlin na denge man licenca .Penge mange kaj o čave trubul te džan te den džovapi ako na mangena phenela te džan direktno ko 4 klasi , nane te oven 5 klasi“.

Pučiba: Ka den li došalipe , džikote isi tumen pukimo advokato baši bi lungjardo sikljovipe tumare čavengo?

„Те došarav len na ka šaj jekh berš tekvaš naklja sar irasaljiljam thaj o čave si irame džanava kaj ka pera laklja thaj vakti thaj nane te došarav len te na oven vulgarno thaj po bilače“.

„Kana nane te lenlen tegani ka dav došalipe“.

\

Fokus grupa - Komuna Veles

Pučibe: : So tumenge viramlinel tromane linie?

„ Tromane linie odova baši mange sasa jekh šuzi šaisarin, džanelape akate si čorolipe thaj odova sasa šuyo šaidipa amenge te ava ko �nancie , akate džanelape nane arka bari familija hari love“.

Pučiba: Savo sine o tretmani adari kaj so sijen sine?

„Šukar hari sine pharencar ponaodori sine šukar, palo 2 čon sijem sine ko pošukar“

„Me sijum sine bešli avgo ko haem palo odova ko kjer“.

Pučibe: : Tumare čave sine te vizitirinen siklana džikote sijen sine avral tari Makedonija?

• „O čave odori sine ki sikljovlin“ Pučibe : Sare li gele ki sikljovlin ?

• „ Me čave si khere , panda na džana ki sikljovlin taro Septembro ka džan .Amen sijem sine ki sikljovlin thaj pengem lenge so si o problemo thaj ola penge amenge te dža ko septemvro thaj tegani ka kjera la� .Kanči na rodinge amendar thaj kanči na penge amenge salde penge te dža ko Septevro thaj tegani ka dika“.

Pušiba: Rodingen li tumare čave te del džovapi džikote na nostri�ciringen o sveditelsvija?

„Ka roda soske ov na mangela agjahare te džal ki sikljovlin but si tikne o čave kana ka iranen le ko vi klasi kote so sasa angla te dža“

Pučiba: Ka den li došalipe, džikote isi tumen pukimo advokato baši bi lungjardo sikljovipe tumare čavengo?

„Akana akanaskje na trubul, kana džala ko 3 klasi thaj akana ka agorkjere le, ka lungjarel 4 klasi .Naklja sasto berš“.

• „ Kana ka ovel advokato soske te na ka došalav “.Fokus grupa –Komuna Kučevo

Pučibe: So tumenge viramlinel tromane linie?

„Tromano piribe baši tromane dizutne maškar i Europa“

• „ Tromanutno kuibe ki Europakje phuvja biyo etnikakoro pheriba “

• Pučiba: Savo sine o tretmani adari kaj so sijen sine?

• „Korektno lele amen ko nesavo prifatilište sa džikote na čige amen ko nesavo kher “.

• „ But šukar tari dis kaj so sijum sine bešlo ki Germanija “.Pučibe: : Tumare čave sine te vizitirinen siklana džikote sijen sine avral tari Makedonija?

• „ O čave vizitiringe sikljovlin ki Germanija baši adala 6 čon “.

• „Me čave baši adala 9 čon , gele ki sikljovlin ki Germanija “

• Ko pučibe : Tumare čave vizitirinena li sikljovlin kana irasaljiljen ki Makedonija

• „Palo iranibe ki Makedonija o čave lungjarge o sikljovibe “Pucibe: Kobor čave isi tumen thaj kobor berša isi len ?

• „ Isi man duj čave 4 thaj 6 berš , jekh čavo vizitiringa mange xurdelin , akana ka džal avgo klasi “

• „ Isi man 3 čave 11, 9 thaj 5 berš , so duj čave vizitirinena sikljovlin “.Pucibe : Sine li tumen problemi kana hramongen e čaven ki sikljovlin palo iranibe tari Europa?

„Kana hramongem len ki Makedonija nevjardo drom na sine man problemi tari sikljovlin , soske me salde 6 čon bešljum ki Germanija thaj o čave na našalge o berš “.

• „ Na sine man problemi , salde so duj čave irange len palal baši o našalde berša “.

• „ Na sine man problemi baši hramoibe e čaven ki sikljovlin , dengem sa o so trubul o dokumentora “.

• Pučiba: Ka den li došalipe , džikote isi tumen pukimo advokato baši bi lungjardo sikljovipe tumare čavengo ?

• „ Na baši asavki buti“

TERENSKO ANKETA

Terensko anketa e familiencar kola so gele ko ratjorig –europakjere phuvja thaj palem irasalile ki Republika Makedonija sine kjerde ko komune Štip, Kičevo, Veles thaj efta komune ki teritorija e disjakiri Skopje–komune Šuto Oriзari, Čair, Gjorče Petrov, Gaзi Baba, Kisela Voda, Karpoš thaj Aerodrom. Kjerde si sa 176 ankete ko akala komune.

Komuna Čair -Topaana

Ki Topaana –Čair sine kjerde 17 ankete ko familije kola mukle i Republika Makedonija baši �nancisko sebepo kova so rodena sine ko ratjorig-europakje phuvja pošukar šartija baši dživdipa. Sa o anketirime sine len čave kova sine ko sikljojbaskere berša thaj kova so mukle i sikljovlin so gele ko europakjere phuvja (majbut taro anketirime ki Germanija). Ko pučiba sine len li nesavo problemi ko nevjardo hramoibe lengere čaven ki sikljovlin , efta anketirime denge lav kaj problemi si so o lengere čave navjarge berš soske na sine lenge pindžarutno o sveditelsvo taro rignipe. Jekh anketirime denga lav kaj leskere čave na mangle te lungjaren i sikljovlin palo iranibe ki Makedonija soske trubula te iranen pe palal nekobor klasia. Jekh anketirime

59

60


denga lav leskoro čavo džovapi denga thaj lungjarga pire sikljojbaja ko po klasi, okola anketirime denge lav kaj lengere čave na mangle te džan ponaodori e sikljojbaja soske barile thaj na mangena sine te džan ki sikljovlin jali palem so kuge ko nikjaj ko themija kote so sine bešle, Koni tari anketirime na sine len problemi e sikavnencar. So si dži ko baxtagor okola čave kola so lungjarge o sikljovibe ki Makedonija, thaj odova so sinelen ko rignipe, o anketirime penge kaj o baxtagor si pošukar ki Makedonija soske ko rignipe sinelen problemo e chibjaja.


Ki komuna Šuto Orizari si kjerde 40 ankete e familiencar kola so mukle i Republika Makedonija, majbut baši �nancijako problemo kova so rodena sine ko ratjorig-europakje phuvja pošukar šartija baši dživdipa.Ko 19 anketirime astardo si problemo so lengere čave mora sine te nevjaren o berš palo lengoro iranibe jali palem te iranen pe napalal duj jali palem trin klasia. Nesave lendar sine len thaj sveditelsvija taro rignipe kova so na sine priznajme. Odoleske nekobor čave na lungjarge piro sikljovibe soske lengere čave na mangle te lungjaren piro sikljovibe ko potikno klasi , ulavde taro lengere amala Dešu jekh anketirime penena kaj nane len problemi ki reintegracija lengere čavengiri ki sikljovlin . Nesave sine gele salde ko duj/trin čon thaj kana irasalile na sine len problemi te iranen pe ko piro klasi.

Komuna Kičevo

Ki komuna Kičevo si kjerde 11 ankete e familiencar kola so mukle i Republika Makedonija, majbut baši �nancijako problemo kova so rodena sine ko ratjorig-europakje phuvja pošukar šartija baši dživdipa . Ko 6 anketirime astardo si problemo so lengere čave mora sine te nevjaren o berš palo lengoro iranibe jali palem te iranen pe napalal jekh klasi. Ko duj anketirime o čave si lenge beršale thaj odoleske na lungjarde i sikljovlin. Trin anketirime penena kaj nane len problemi ki reintegracija lengere čavengiri ki sikljovlin,maškar odova na penena kaj lengere čave lungjarde i sikljovlin jali palem sine irame palal ko klasi kova so sine anglal te džan . Taro anketorime ni jekh na sine le problemo e sikavnencar thaj okola sikle so sikljona lengere čavencar.

Komuna Veles

Ki komuna Veles si kjerde 19 ankete e familiencar kola so mukle i Republika Makedonija , majbut baši �nancijako problemo kova so rodena sine ko ratjorig-europakje phuvja pošukar šartija baši dživdipa. Sa o anketirime sine len čave kova sine ko sikljojbaskere berša thaj kova so mukle i sikljovlin so gele ko europakjere phuvja (majbut taro anketirime ki Germanija). Ko pučiba sine len li nesavo problemi ko nevjardo hramoibe lengere čaven ki sikljovlin, enja anketirime denge lav kaj problemi si so o lengere čave navjarge berš soske na sine lenge pindžarutno o sveditelsvo taro rignipe. Trin anketirime denga lav kaj na sine len problemi ki reintegracia baši lengere čave ki sikljovljin . Ofto anketirime lengere čave na lungjarde i sikljovni palo lengoro iranibe soske na mangena te džan. Taro anglutne komune ki akaja komuna štar taro anketiirime denge lav kana irasaljilje palal ko sikljojbaskoro sistemo lengere čave arakljepe diskriminacijaja thaj bilačo tretmano tari rig e sikavnengoro thaj siklengoro.

Komuna Štip

Ki komuna Štip si kjerde 20 ankete e familiencar kola so mukle i Republika Makedonija, majbut baši �nancijako problemo kova so rodena sine ko ratjorig-europakje phuvja pošukar šartija baši dživdipa. Sa o anketirime sine len čave kova sine ko sikljojbaskere berša thaj kova so mukle i sikljovlin so gele ko europakjere phuvja (majbut taro anketirime ki Germanija) Ko pučiba sine len li nesavo problemi ko nevjardo

hramoibe salde štar anketirime denge lav kaj na sine nisavo problemi baši integracia ko sikljojbaskoro procesi .Ko 16 anketirime lengere čave na lungjarde o sikljovibe . Karakteristično si so ko akala 16 anketirime kotor penena kaj na lungjarde o sikljovibe so i sikljovlin na priynanga i dokumentacija , jekh denga lav na mangle te len e čave baši o beršlipe , thaj nekobor denge lav kaj lengere čave na lungjarde o sikljovibe baši �nanciako problemo .So štar taro anketirime kola so o čave si reintegririme ki sikljovlin penena kaj o tretmano karing lengere čave si šukar thaj si šukar astarde ki sikljovlin , sar thaj silen šukar baxtagor.

Komuna Gjorče Petrov thaj Karpoš

Ko komune Gjorče Petrov thaj Karpoš si kjerde 19 ankete e familiencar kola so mukle i Republika Makedonija , majbut baši �nancijako problemo kova so rodena sine ko ratjorig-europakje phuvja pošukar šartija baši dživdipa . Sa o anketirime sine len čave kova sine ko sikljojbaskere berša thaj kova so mukle i sikljovlin so gele ko europakjere phuvja ( majbut taro anketirime si ki Germanija,Belgija thaj Holandija). Ko 5 anketirime lengere čave na lungjarde o sikljovibe palo lengoro iranibe ki Republika Makedonija e fakteja so trubul te oven irame ko potikne klasia , na lengere generacijaja , sar činavdipe taro našalde dokumentija thaj sveditelsvija tari rigni phuv , jekh si taro čipote si baši bilačo thaj diskriminatorsko tretmano tari rig e sikavneskiri .Okola 14 anketirime denge lav kaj lengere čave lungjarge o sikljovibe palo lengoro iranibe ki Republika Makedonija salde sare arakljepe e problemeja so lengere čave gele ko potelune klasia soske na priynange lenge o sveditelsvija jali palem na sine len .Ko jekh anketirime rodinge te pokinel 200 evria , maškar odova o manuš na džanela soske rodena lestar o love , ko jekh anketirime si rodime 100 evrija sar biradž soske o siklo na gelo ki sikljovlin duj berš.Ko jekh taro 14 anketirime si problemi diskriminacia e sikleskoro tari rig e sikavnestar .Ki relacia baši baxtagor odole čavengere kola so lungjarde o sikljovibe ki makedonija, karing odova so sine len ko rignipe , hemiem si o dende lavija e anketirimengoro. Nesave denge lav kaj si pošukar i baxtagor ki Makedonija, soske ko rignipe sine len problemi e čibjaja, isi čipota kote so o siklo sine le pošukar baxtagor ko rignipe.

Komuna Gazi Baba , Kisela Voda thaj Aerodrom

Ko komune Gazi Baba, Kisela Voda thaj Aerodrom si kjerde 50 ankete e familiencar kola so mukle i Republika Makedonija , majbut baši �nancijako problemo kova so rodena sine ko ratjorig-europakje phuvja pošukar šartija baši dživdipa. Sa o anketirime sine len čave kova sine ko sikljojbaskere berša thaj kova so mukle i sikljovlin so gele ko europakjere phuvja. Ko 11 anketirime lengere čave na lungjarde o sikljovibe palo lengoro iranibe ki Republika Makedonija e fakteja so trubul te oven irame ko potikne klasia, na lengere generacijaja, sar činavdipe taro našalde dokumentija thaj sveditelsvija tari rigni phuv, jekh si taro čipote si baši bilačo thaj diskriminatorsko tretmano tari rig e sikavneskiri. Ko jekh taro akala čipote si so pendo kaj o siklo našti te lenle ki sikljovlin. Biš taro anketirime denge lav kaj lengere čave lungjarde o sikljovibe palo lengoro iranibe ki Republika Makedoonija thaj na arakavsalile nisave problemeja So si dži ko baxtagor e sikljovnengoro .Karing odova so sine len ko rignipe, karakteristično so ko akala komune sine len pošukar baxtagor ko rignipe (ko EU phuvja) nego kiRepublika Makedonija. Sa o anketirime vakjerde kaj lengoro tretmani ko ratjorig-europakjere phuvja sine but pošukar thaj kaj odori na araklisalile diskriminacijaja sar akate.

61

62


GRAFIKAKO PRIKAZ E REZULTATIJA TARO TERENSKO ANKJETIRIBE SIKAVDO PALO BUČIBE

• Isili tumen rodimo azili ko nesave ratjorig-europakjere phuvja , džikote oja, savo si o sebepo baši tumari odluka baši odžaibe

Taro ankjetirime ko tereno 176 dendo lav kaj isi len rodime azili ko ratjorig-europakje phuvja. 103 taro ankjetirime rodinge azili ki Germanija, potikno numero džene rodinge azili ko avutne phuvja thaj odova Belgija,Francija ,Holandija thaj Švedska .

• Sine li tumen čave ko sikljojbaskere beršalipa anglal te džan ko ratjorig- europakjere phuvja

Sa čave ko sikljojbaskoro beršalipa ko 10 komune kote si kjerdo terensko rotljaripe taro 176 rodinja azil sa čave si 369 kola so anglal lengoro džaibe ko ratjorig-europakje phuvja sine ko sikljojbaskere berša džikote salde 6 džave sine upreder 16 berš.

čhave ko sikljovibaskoro beršlipe

Čave sikljojbaskoro beršalipa Vavera rodinja baši azili Čave ko 16 berš

čhave ko sikljovibaskoro beršlipe

Čave sikljojbaskoro beršalipa Vavera rodinja baši azili Čave ko 16 berš

• Tumare čave vizitiringe li sikljovlin džikote sijen sine ko EU phuvja Denge lav 130 oja thaj na denge lav 34.

• Tumare čave lele sveditelstvo/diploma zurardi baši agordo klasi ko phuv kaj so bešlen Oja denge la 103 na denge lav 63

• Kana irasalilen tumare čave lungjarde sikljojbaja?Oja dnge lav 109 na denge lav 53

Vizita ko sikljovlina ko ratjorigakjere phuvja

oja na

Vizita ko sikljovlina ko ratjorigakjere phuvja

oja na

63

64


• Ka den li došalipe , džikote isi tumen pukimo advokato baši bi lungjardo sikljovipe tumare čavengo ? Oja denge lav 23 na denge lav 98 , isi thaj asavkje kola so nane len patjape ko institucie thaj kola na mangena te den došalipe thaj odola si 54 taro sa o numero

Anketirime irame taro ratjorig-europakje phuvja thaj isi but džene kova so na mangle te den dendo lav ko akava pučibe.

KOMPARATIVNO ANALIZA BAŠI O PROBLEMIA KOVA SO ARAKHENAPE O ROMA IRAME KO LENGORO IRANIBE TARO RATJORIGEUROPAKJERE PHUVJA KO KOSOVO THAJ SRBIJAА

Kosovo

I situacia ko Kosovo e Romengiri irame si miazutni sar ki Republika Makedonija .Baro numero taro irame kola so iranena pe taro Ratjorig Europa arakjena pe činavdipaja ki relacija baši lengiri reintegracija ko sikljovibe. Ola nane len diplome te šaj te sikaven pire akatemijakere resalina jail pa asavkje diplome nane.15

Doberdo o direktoria e sikljovlinakjere rodena dokumentija kola si arakhle ko phuvja kola so angleder dzivdinge ki Ratjorig Europa so legarela ki situacia kaj o sikle naka šaj te kuven ko sikljovibe. Vi agjahare o Roma arakhena pe pophareste ko siklo sistemo sar rezultato maškar vavereste pendžaribe I chib thaj o čorolipe kote so ola dzivdinena. Odolea so pobaro kotor lender dzivdinena pobaro kotor taro lengoro dzivdipa ko ratjorig-europakjere phuvja , lende but puti biavel šukar dzandibe e albanijakjiri jail palem e srbijakjiri chib karing lengere dizutnencar kola so dzivdinge khere.16

Jekhethane e soro diskriminacia ko sikljojbaskoro sistemo , o sikle kola so kamljona te iranenpe , trubul te činavelpe lengoro sikljovibe , kote baro kotor lender resena baro baxtagor ko lengoro sikljovibe ko ratjorig-europakjere phuvja..

Srbija

Ki Srbija pendžargovela progresi ki relacija panlibe e Romengoro ko sikljojbaskoro progresi.17 Sar te si sadajekhutno problem e reintegracija e Romengiri irame tari ratjorig – europakjere phuvja , sar ki Makedonija thaj Kosovo odori isi problem bipendžaribe e Srbijaki chib , nane dokumentija baši upis ki sikljovlin sar thaj pharipa uzal nostri�kacia e rignengiri diplome 18

Ki relacia uzal lengoro iraniba, baro numero taro familije iranena pe ki Srbija bizo mothodipe baši sikljovibe lengere čavesko ki Ratjorig Europa. But puti o iranibe si bizo lengoro džanlipa thaj o familije nane len vakti te kjeden o dokumentija so silen .Palo lengoro iranibe ki Srbija ikalipe o dokumentija tari rigni phuva šaj te ovel kučano , komplicirime thaj but puti but phareste. Dikhindor taro pravno aspekti, akala dokumentija si neohodna baši hramoibe e siklengoro ko srbijakjere siklane. Ki praksa o sikljovlina na delunjena ko sistematikani čhand palo akava pučibe thaj muklo si ko mendzmenti ki svako sikljovlin te anel ad hoc odluka ulavde tari čipota ki čipota.19

O sikle irame Roma but puti mukjena I sikljovlin odoleske so mangena tye iranen len ko klasi kote so sine anglal te dzan ko ratjorig-europakjere phuvja ( basi mosal o dokumentija thaj diplome tari rigone phuv) thaj lengoro beršalipe nane soodvetno maškar o vakti so ola vizitiringe siklin ko rignipe.20

15 Schweizerische Flüchtlingshilfe (2012), p. 18

16 OSCE: Reassessing the Progress in the Development and Implementation of the Legal and Policy Framework for the Reintegration of Repatriated Persons, January 2014, p. 4: http://www.osce.org/kosovo/110147?download=true (20.1.2015); Terre des hommes (2014), pp.35-36.

17 Decade of Roma Inclusion (2014), pp. 12-14, во STP REPORT Lost in Transition „THE FORCED MIGRATION CIRCLE OF ROMA, ASHKALI AND BALKAN EGYPTIANS FROM KOSOVO“ 2017.

18 Reintegration of Returnees in Serbia: An Overview of Awareness Raising Activities of the Agency for Human and Minority Rights Belgrade, Мarto 2008.

19 Reintegration of Returnees in Serbia: An Overview of Awareness Raising Activities of the Agency for Human and Minority Rights Belgrade, Маrto 2008,rig.. 40

20 Ibid rig. 41.

65

66


PHANDLO LAFI

• Taro kjerde rodljaripe ikljola kaj o problem kola so arakjovena o sikle Roma palo lengoro iranibe taro ratjorig-europakjere phuvja si problemi priznajbaskere lengere diplome thaj sveditelsvija kola so o sikle araklisalile ko rignipe. Odova cidela iranipe e siklen ko klasi kova so vizitiringe anglal lengoro dzaibe ko ritjorig-europakjere phuvja so ko pobaro numero taro čipote bizurale sikle soske karing o beršalipe ola trubul te oven ko pouče klasi thaj sa akava rezultirinela biavel baši mangin baši ponaodori lungjaribe o sikljovibe thaj mukibe I sikljovlin.

• Taro dende dendo lav taro sikljovlina sar thaaj o dendo lav taro tereno tari rig e jerengoro taro sikle Roma, ikljola kaj maškaral o sikljovlina postojnela hemime praksa ki relacia e dokumentengiri so rodena len baši nevjardi reintegracia e siklengiri ko siklo procesi palo lengoro iranibe ki Republika Makedonija .Ki akaja praksa legarela nasigurnipe ko jerija thaj o sikle ki relacia trubutne dokumentija baši nevjardo upis , soske biavelipe baši nesavo dokumento šaj te legarel ko iranibe e sikleskoro ko potikno klasi jail palen leskoro sasto biphanlipe ki siklana.

• Ko pobuter sikljovina nane šaidipe te predelilpe o klasi palo drom e testekoro ki čipota ko biavelipe e dokumentacijakiri baši vizitiribe I sikljovlin ki rigni phuv.Opredelime o klasi testiribaja e sikle dela šaidipe o siklo te reintegririnelpe ko sikljoibe pire generacijaja (džikote vi vizitiringa sikljojbe ko maškarvakti ki nesavi ratjorig-europaki phuv), so ka bizurale thaj cidibe e sikleskoro taro lungjaribe e sikleskoro procesi ki čipota leskoro dzibe ko potikno klasi so naj dendo lav leskere beršencar.

• Phanlo la� ko nesave sikljovlina legarelpe evidencia baši o numero so gele o sikle kova so palo lengoro iranibe na lungjarde piro fundavno sikljovibe, maškar odova panda si baro o numero e sikljovlinengoro kova so na legarena asavki evidencia .

• Karin o astarde podatkje taro sikljovina phanlo la� si kaj baxtagor e siklengiri palo lengoro iranibe ki Republika Makedonija si tikno baši bipenčaribe makjedonijakiri chib soske gele ki ratjorig-europakjere phuvja ko potikne berša thaj na sinelen šaidipe te sikljoven šukar makedonijakjiri chib , nesave nane len šuzo fundo panda anglal lengoro .

• Džaibe ko rignipe .Baši lengiri mol ki rigni phuv si pošukare nego ki Republika Maledonija.

MASADŽO

• Trubul arakibe I praksa e sikljovlinakjiri ki relacija baši trubutni dokumentacia kova so o sikle thaj lengere jeria trubul te mukjenla ko roš baši lengiri reintegracia ko siklo procesi palo lengoro iranibe ki Republika Makedonija.

• Trubul te dikhelpe o šaidipe baši opredelibe o klasi e sikleskoro ko drumo ko leskoro testo, ki čipota kana o siklo vizitiringa sikljoibe ki rigni phuv , thaj nane le dokumentacia, e rošea phanlipe e sikle ko klasi pire generacijaja thaj konsonanto leskoro dzanlipe thaj beršlipe. Dikhindol odova so o sikljovlina akharenpe ko odova so o kanuni na anglal dikhela asavko šaidipe trubul te dikhenpe o opcie baši kanuneskere izmene kova so ponaodori ka ovozmozinen e siklenge te testirinenpe ko asavki čipota thaj opredelibe o klasi ko leskoro dzanlipe.

• O nadlezna organia te dikhen o šaidipe baši anglaldikhibe činavdo program baši akala sikle e rošea vi so posigate te reintegririnenpe ko soodventno klasi pire generacijaja kova so avgorkjerge pire sikljojbaja , e rošeja te diknol o numero e siklengoro kova so palo lengoro iranibe bizurale thaj na mangena te lungjaren piro fundavno sikljovibe.

• Trubul te vospostavilpe soodvetno sistemo ko sikljovlina baši legaribe evidencia baši o sikle kova so na lungjarde piro sikljovibe palo lengoro iranibe ki Republika Makedonija.

67

68


LABARUTNI LITERATURE Predizvikija baši reintegracia e irame ki Makedonija soglasno dendo lav baši readmisia,Analitika ,Studie , Izdanie http://www.analyticamk.org/images/Files/Commentary/2016/comment_extra3_mk_cd224.pdf)Pharipa uzal lingjaripe o sikljovibe palo lengoro iranibe thaj vavera pharipa uzal nevjardo kuibe ko sistemo e phuvjakoro . Programo baši arka thaj ikjeribe ki reintegracia e iramenge ki R.M soglasno readmisionite dendo lav ,Radz e Republika Makedonijakjiri Januari 2010 http://www.migrantservicecentres.org/user�le/PROGRAMA%20ZA%20POMOS%20I%20PODDRSKA%20PRI%20REINTEGRACIJA%20NA%20POVRATNICI%20VO%20REPUBLIKA%20MAKEDONIJA%20SOGLASNO%20REA.pdf)„ O čhave irame taro rignipe thaj lengoro ustavno garantirime nijami e sikljojbaskoro “ ki Pecakovska , Suzana thaj Lazarevskа, Spomenka (urednikija ) Romane aktivostia baši informacie thaj e�kasna politikje baši integracia e Romengiri :kratka dokumentija baši putardini politika Kanuni baši themutno kuibe dzi ko informacie taro putardino karakteri („Sevni gazeta an Republika Makedonija” nu. 13/2006, 86/2008, 6/2010, 42/2014, 148/2015 thaj 55/2016). Convention against Discrimination in Education 1960, Paris, 14 December 1960, kuvdi ko zor : 22 May 1962.General Comment 11 (1999): Plans of Action for Primary Education (Article 14 of the ICESCR), and General Comment 13 (1999): The Right to Education (Article 13 of the ICESCR). Akonvencia baši hakia e čaveskoro Kanuni baši fundavno sikljovibe(„Sevni gazeta an Republika Makedonija” nu. 103/2008, 33/2010, 116/2010, 156/2010, 18/2011, 42/2011, 51/2011, 6/2012, 100/2012, 24/2013, 41/2014, 116/2014, 135/2014, 10/2015, 98/2015, 145/2015, 30/2016, 127/2016 и 67/2017).Ministeriumo basi sikljovibe thaj baro dzanlipa, Avgust, 2009. ;http://www.migrantservicecentres.org/user�le/PROGRAMA%20ZA%20POMOS%20I%20PODDRSKA%20PRI%20REINTEGRACIJA%20NA%20POVRATNICI%20VO%20REPUBLIKA%20MAKEDONIJA%20SOGLASNO%20REA.pdf)

Analiza e Makedonikane amalikane terne pravnikoja baši mehanizmo baši čhinavibe thaj arakhibe tari diskriminacia http://myla.org.mk/wpcontent/uploads/2016/09/2012-%D0%90%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BC%D0%B5%D1%85%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B7%D0%BC%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B7%D0%B0-%D1%81%D0%BF%D1%80%D0%B5%D1%87%D1%83%D0%B2%D0%B0%D1%9A%D0%B5-%D0%B8-%D0%B7%D0%B0%D1%88%D1%82%D0%B8%D1%82%D0%B0-%D0%BE%D0%B4-%D0%B4%D0%B8%D1%81%D0%BA%D1%80%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D1%86%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D0%A0%D0%9C-1.pdf Strategija e Romenge ki republika Makedonija 2014 – 2020,Ministeriumo basi buti thaj socialnikani politika ko

sombutipen e nacionalnikano koordinatori e dekadaja thaj strategija basi o Roma Schweizerische Flüchtlingshilfe (2012)OSCE: Reassessing the Progress in the Development and Implementation of the Legal and Policy Framework for the Reintegration of Repatriated Persons, January 2014, p. 4: http://www.osce.org/kosovo/110147?download=true (20.1.2015); Terre des hommes (2014), pp.35-36.Decade of Roma Inclusion (2014), pp. 12-14, во STP REPORT Lost in Transition „THE FORCED MIGRATION CIRCLE OF ROMA, ASHKALI AND BALKAN EGYPTIANS FROM KOSOVO“ 2017. Reintegration of Returnees in Serbia: An Overview of Awareness Raising Activities of the Agency for Human and Minority Rights Belgrade, Март 2008.Reintegration of Returnees in Serbia: An Overview of Awareness Raising Activities of the Agency for Human and Minority Rights Belgrade, Март 2008,

„problemija save soocinenapes o sikle roma · 2020. 5. 24. · kana o problemo bilacipasa basi...

Documents