SZPM BESPLATEN VESNIK ZA SEGA[NI I ZA IDNI PENZIONERI

VO OVOJ BROJ...

str. 9

IZBOR NAALBANSKI

HRONIKA

ZDRAVSTVO

ZABAVA

]E IZLEZAT13. junivo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici20. juni- Prilog za penzionerivo "Koha#28. juni "Penzioner plus#

str. 13

str. 15

str. 3, 4 i 16

INFO

str. 12

str. 10

str. 11

str. 7

str. 8

31 maj

2019 godinabroj 130

Godina XII Izleguva edna{ mese~no

www.szpm.org.mk e-mail: vesnik@szpm.org.mk SZPM tel. 02 3223 710

Po izborite aktivnostite na Sojuzot na zdru-`enijata na penzionerite na Makedonija se

odvivaat vo kontinuitet, zbogateni i so drugidejnosti i razdvi`uvawa. Novite rakovodstva setrudat da vnesat odredeni novi sodr`ini vo sitesferi so cel `ivotot na ~lenstvoto da bide {topokvaliteten i posodr`aen, a stareeweto poak-tivno i podostoinstveno. Taka e vo Sojuzot, no ivo zdru`enijata i vo ogranocite.

Vo Sojuzot 17 godini se odr`uvaat regionalnitefolklorni revii na pesni, muzika i igri koi po-~nuvaat vo april, a po nivnoto zavr{uvawe sledatregionalnite sportski penzionerski natprevarikoi ovaa 2019 godina se odr`uvaat po 24-pat.

Ovie dve aktivnosti se najmasovni i vo nivu~estvuvaat golem broj penzioneri, ~ij broj od go-dina na godina e s¢ pogolem. I penzionerite inivnite najbliski, nivnite semejstva i vnuci so

netrpenie gi o~ekuvaat kako svoevidni praznicivo gradovite kade {to se odr`uvaat reviite isportskite natprevari. Za ovie manifestacii sespremaat site, osobeno penzionerite. Se podgot-vuvaat so entuzijazam i `elba da im poka`at nasogra|anite, no i na generaciite koi doa|aat dekagodinite se samo brojka koga se ~uva tradicijata,identitetot i obi~aite, koga se saka ona {to ena{e kulturno bogatstvo, no i deka pesnata ne mo-`e da se otpee, a oroto da se izigra bez soodvetnafizi~ka kondicija, bez sportuvawe. Se trudat sopesna da go afirmiraat svojot grad, a so sportskirezultati da se doka`at li~no, a i da go pretsta-vat svoeto zdru`enie so podobri rezultati. Takae so godini nanazad, taka i prodol`uva.

Ovaa godina regionalnite reviite na pesna mu-zika i igri zapo~naa na 18 april i zavr{ija na 20maj, a doma}ini bea zdru`enijata na penzione-

rite: Prilep, Tetovo, Centar, Zdru`e-nieto na voeni penzioneri, Sveti Niko-le, Valandovo, Vinica i Vev~ani.

Na 18 april 2019 godina vo Prilep, naprvata ovogodi{na regionalna muzi~kasredba ima{e pove}e od dveste u~esni-ci na zdru`enijata na penzionerite odPrilep, Bitola, Kru{evo i Demir Hisar.Po pozdravite i obra}awata, od zvucitena muzikata i pesnata licata na prisut-nite se obleaja so nasmevka, a vo srcatase razbudija spomenite. Nastapija zdru-`enijata od sedmiot region.

Na scenata na golemata sala vo Cen-tarot za kultura vo Tetovo na 19 april2019 godina, vo organizacija na SZPM,se odr`a 17. regionalna revija na pesni,muzika i igri na zdru`enijata od vtori-ot region na koja be{e prezentiranokulturnoto nasledstvo od oblasta nafolklorot, kade se ispolnija podzabo-raveni pesni, a raznobojnite nosii beapraznik za o~ite. Ovaa revija ima{e mu-ltietni~ki predznak.

Na 10 maj vo Skopje se odr`a 17. regi-onalna revija na pesni, muzika i igri, adoma}in be{e Zdru`enieto na voeni pe-nzioneri. Vo salata na Domot na ARMnastapija zdru`enijata od tretiot regi-

on: ZVP, Kisela Voda, Gazi Baba, OVR i Ilinden.Zdru`enijata od ovoj region nastapija so ora koigi razigraa srcata na prisutnite. Be{e zadovol-stvo da se gleda kako lesno igraa i peeja lu|eto odtretata doba koi vo prosek imaat nad 70 godini.

Vo Skopje na 13 maj se odr`a 17. regionalna re-vija na pesni, muzika i igri, a doma}in be{e najs-taroto zdru`enie vo gradot i vo Sojuzot, Zdru`e-nieto na penzionerite na Op{tina Centar. I ovaarevija se odr`a vo Domot na ARM blagodarenie narazbiraweto i poddr{kata na Ministerstvoto zaodbrana koe salata ja dade bez nadomestok i sokoe Sojuzot ima odli~na dolgogodi{na sorabotka.Na Revijata nastapija: ZP Kumanovo, ZP Solidar-nost - Aerodrom, ZP ^air, ZP Kratovo, ZP KrivaPalanka i doma}inite ZP Centar. Preku pesna iigra, na makedonski i na albanski, se poka`uva-{e posebnoto i karakteristi~noto za gradot odkoj doa|aat. Ima{e horski napevi, a krajot go uk-rasija kratovskite tambura{i so pesni od na{atamladost.

Na 15 maj 2019 godina se odr`a 17. regionalnarevija na zdru`enijata od {estiot region, a nas-tapija: Gevgelija, Veles, Negotino, Kavadarci,Bogdanci, Dojran, Demir Kapija i Valandovo. Do-ma}in na Revijata od ovoj region be{e gradot napesnata i na rascvetanite kalinki Valandovo.

17. regionalna revija na zdru`enijata od prvi-ot region se odr`a na 17 maj 2019 godina, a nasta-pija zdru`enijata od: Ko~ani, Makedonska Kame-nica, Del~evo, Berovo, Peh~evo i Vinica, gradotna terakotnite ikoni koj be{e i doma}in na Re-vijata.

Zdru`enijata od pettiot region 17. regionalnarevija na pesni, muzika i igri ja odr`aa na 18 maj2019 godina, a nastapija penzionerite od: Strumi-ca, Probi{tip, [tip, Zletovo, Radovi{ i Kon~e,Novo Selo, Lozovo i Sveti Nikole koe be{e idoma}in na Revijata. Vo ramkite na Revijata ima-{e defile niz gradot i interesna izlo`ba natvorci od tretata doba.

Na 20 maj 2019 godina se odr`a 17. regionalnarevija na pesni, muzka i igri na zdru`enijata odosmiot region na koja nastapija penzioneri od:Ohrid i Debrca, Gostivar, Ki~evo, MakedonskiBrod, Struga, Debar i Centar @upa, Labuni{te inadaleku pro~uenoto Vev~ani po me|unarodniotkarneval, koe be{e doma}in na Revijata. Vo Vev-~ani ima{e izlo`ba na rakotvorbi i priem kajgradona~alnikot Sa{o Jankoski. Na rabotnatasredba prisustvuva{e pretsedatelkata na SZPMStanka Trajkova, pretsedatelot na Sobranieto naSZPM m-r Ilija Adamoski i pretsedatelite na

zdru`enijata od ovoj region. Najdobrite od osumte regioni

}e nastapat na 9. republi~karevija na pesni, muzika i igrikoja }e se odr`i na 7 juni 2019godina vo Skopje, vo Domot naARM.

Na Revijata vo imeto naSZPM }e im se obrati pretse-datelkata Stanka Trajkova, apozdravna re~ }e ima pretse-datelot na Vladata na dr`a-vata Zoran Zaev so {to }e imizrazi po~it na pretstavni-cite od tretata doba. Kako po-krovitel na Republi~kata re-vija toj }e ja proglasi za otvo-rena. ]e bidat pokaneti i dru-gi visoki gosti od zemjata, ka-ko i od bliskoto i po{irokotoopkru`uvawe.

Najdobroto zdru`enie }e gopretstavuva Sojuzot na 19. me-|unaroden festival za treta`ivotna doba vo Qubqana, Re-publika Slovenija, na koj SZPM}e u~estvuva po desetti pat.

Od 21 maj 2019 zapo~na odr-`uvaweto na regionalnitesportski natprevari koi }etraat do 23 juni 2019 godina.Doma}ini ovaa godina se:Zdru`enieto na voenite pen-zioneri, ZP Zletovo, ZP Kru-{evo, ZP Gevgelija, ZP Rado-vi{ i Kon~e, ZP Gostivar, ZPBerovo i ZP Struga. Sportska-ta olimpijada 2019, }e se odr-`i vo septemvri vo ~est na De-not na penzionerite na Make-donija.

Kalina S. Andonova

Zavr{ija regionalnite folklorni revii, a zapo~naa regionalnite sportski penzionerski natprevari

PESNI, ORA I SPOMENI

plusPENZIONEROGLAS ZA PODDR[KANA PROEKTI OD KULTURATA I IZDAVA^KATA DEJNOST

17-TI REGIONALNIREVII NA PESNI,MUZIKA I IGRI

str. 2

PANORAMA

HARMONIKATAI E@IVOTENSOPATNIK

VELIGDENSKOPRAZNUVAWE

str. 5

MINISTERKATACAROVSKA VO MAKEDONSKAKAMENICA

AKTIVNOSTI PENZIONER plus 130 maj 20192ZP Bitola

Sorabotka so site penzionerski, republi~ki i op{tinski asocijaciiPri krajot na minatiot mesec na

sednica na Izvr{niot odbor naZP Bitola prisustvuvaa pretseda-telkata na SZPM Stanka Trajkova,pretsedatelot na Sobranieto naSojuzot m-r Ilija Adamoski, pot-

pretsedatelot na IO na SZPM Men-tor ]oku i \orge Andonov, ~len naIzvr{niot odbor na Sojuzot. Tienajprvin od strana na pretsedatelotna Izvr{niot odbor na ZP BitolaTome Dimitroski, bea zapoznaeniso aktivnostite {to se organiziraatvo bitolskata op{tina, kako i voop{tinite Novaci i Mogila koipripa|aat kon ova Zdru`enie.

Zemaj}i zbor na sednicata, pret-sedatelkata na SZPM Stanka Traj-kova re~e deka po nejzinata rabotnaposeta vo ZP Kisela Voda, i poseta-ta na ZP Bitola, }e prodol`i so

sredbi so penzionerite i vo drugitezdru`enija ~lenki na Sojuzot. Pritoa istakna deka treba da se vodigri`a za organizirawe aktivnostivo site 53 zdru`enija vo Republika-ta, deka na site penzioneri vo dr-

`avata redovno }e im se isplatuva-at i usoglasuvaat penziite i razre-{uvaaat nivnite potrebi od zdrav-stvenata i socijalnata problemati-ka. Taa potencira{e deka vo sitepenzionerski ogranoci treba da sevodi pogolema gri`a za starite iiznemo{teni penzioneri, so vklu~u-vawe i na volonteri za realizira-we razni aktivnosti za penzioner-skite potrebi. Trajkova re~e deka eneophodno da se formiraat humani-tarni sekcii za `ivotnite potrebina penzionerite, a ne samo da se sp-roveduvaat akcii za {etawe, eks-

kurzii i zabavi.Vo taa nasoka zboruva{e i pretse-

datelot na Sobranieto na Sojuzotm-r Ilija Adamoski, a vo iska`u-vawata na drugite rakovoditeli odSojuzot se naglasi potrebata od po-

aktivno vklu~uvawe na penzionerkivo site organi i tela pri zdru`eni-jata, otvorawe penzionerski klubo-vi, izgradba na starski domovi, kakoi vklu~uvawe na op{tinskite organivo aktivnostite na penzionerite inivno pouspe{no zgri`uvawe. Odstrana na prisutnite ~lenovi na Iz-vr{niot odbor na ZP Bitola do re-publi~kite rakovoditeli na Sojuzotbea postaveni i pove}e pra{awa nakoi bea izneseni konkretni odgovo-ri vo smisla za podobruvawe na se-vkupnite sostojbi na penzionerskoto~lenstvo. Petar Stavrev

Na pro{irena sednica na 21 maj2019, na koja prisustvuvaa

pretsedatelkata na SZPM StankaTrajkova, sekretarot na IO naSZPM Menka Trajkova i ~lenovi-te na Komisijata za kulturno-za-baven `ivot pri SZPM, bea odre-deni u~esnicite na Republi~katarevija na pesni, muzika i igri,koja }e se odr`i na 7 juni 2019 go-dina vo Domot na ARM vo Skopje.Izborot na pretstavnici od zdru-`enijata na penzionerite usledipo odr`uvaweto na osumte regio-nalni revii na pesni, muzika iigri koi se odr`aa po 17 pat. Odreduvaweto na u~esnicitebe{e izvr{eno vrz osnova na predlogot na selektorot Tom-~e Stojkov i ~lenovite na Komisijata za kulturno-zabaven`ivot pri SZPM. Osumte revii bea vnimatelno sledeni odselektorot, od pretsedatelkata na KKZ@ Magdalena Spi-rovska, od ~lenovite na rakovodstvoto na SZPM i od ~le-novite na Komisijata. Pri ocenuvaweto se rakovode{e ododredbite na Pravilnikot za revii na pesni, muzika i igrina Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija,a presuden be{e kvalitetot na nastapot na zdru`enijata.Na sednicata be{e odlu~eno na 9. Republi~ka revija na pe-sni, muzika i igri da u~estvuvaat slednite 25 zdru`enija:

1. ZP OVR - "Prespansko oro#2. ZP ^air - Albanska grupa so pesnata

"Punoj |ja{t dite#3. ZP Maked. Kamenica - so oroto "Kopa~ka#4. ZP Lozovo - so obi~ajot "Dodole#5. ZP Centar - so pesnata

"Kako {to e ova ~a{a polna so vino#6. ZP Kru{evo - so vla{kata pesna "Kru{evo nostra#7. ZP Radovi{ i Kon~e

- Obi~aj zameruvawe na mleko so oro8. ZP Ki~evo - so pesnata "Kowa vodam An|e An|elino#9. ZP Prilep - Penzioner so "Pesnata za Gemixiite#

10. ZP Struga - so pesnata "Abre mome malko mome#11. ZP Ko~ani - so svadbarski obi~aj

"Pre~ek na deveri#12. ZP Kavadarci - folk. grupa so oroto "Kalamatija#

13. ZP Sveti Nikole - so pesna "[to me mami{ Jano#14. ZP Bitola - so pesnata "[to si naluteno libe#15. ZP Ohrid i Debrca - "@ensko pu{teno oro#16. ZP Vev~ani - Trio so pesnata

"Ajde }erko vo Vev~ani#17. ZP Vinica - \ur|ovdenski obi~aj splet

"Neveno mori Neveno# i me{ano oro 18. ZP Tetovo

- Albanska grupa so pesnata vo "Ovoj svet#- Makedonska grupa so pesnata "Ka`i mi Epso Dimu{eva#

19. ZP Valandovo - so pesnata "[to da pravam {to da ~inam#

20. ZP Kriva Palanka - so "Palane~ka trojka#21. ZP Gazi Baba - so pesnata "@elezar da bidam#22. ZP Bogdanci

- Vesela tajfa so pesnata "Moma Katerina# 23. ZP \or~e Petrov

- "Jas }e ti kupam svileno fustan~e#24. ZP Demir Hisar - so oroto "Beran~e#25. ZP Voeni penzioneri

- Oro so pesnata "Mome odi na voda#Republi~kata revija }e bide sledena od selektorot Tom-

~e Stojkov, pretsedatelkata na KKZ@ na SZPM MagdalenaSpiroska i Izvr{niot odbor na SZPM, a zdru`enieto sonajdobar nastap }e bide izbrano za u~estvo na Festivalotza treta `ivotna doba vo Qubqana - Slovenija vo septem-vri 2019 godina.

K.S.A.

Komisija za KZ@ pri SZPM

Zdru`enija u~esnici na Republi~katarevija 2019

Po izborite vo zdru`enijata iSojuzot na zdru`enijata na pen-

zioneri na Makedonija re~isi nase-kade vo site organi i tela se odr-`uvaat konstitutivni sednici i no-vite sostavi se zapoznavaat so so-dr`inite i Programite za rabota votekovnava godina. I kako {to e red iobi~aj Programite se nadopolnuvaatso novi aktivnosti i sodr`ini. Sodrugi zborovi se ~uvsvuva zasilenaaktivnost i razdvi`enost vo siteoblasti, a osobeno vo zdru`enijatadoma}ini na Regionalnite revii na

pesni, muzika i igri i na zdru`eni-jata doma}ini na regionalnite spo-rtski natprevari, kako i vo soodve-tnite komisii za kulturno-zabaven`ivot i komisijata za sport i rek-reacija vo Sojuzot. Komisii za kul-turno-zabaven `ivot ja podgotvuvaRepubl~kata revija na pesni, muzikai igri koja }e se oddr`i na 7 juni2019, a komisijata za sport i rek-reacija e anga`irana so regional-nite sportski natprevari koi se votek.

Vo izminatiov period po izborite

sednica odr`a Statutarnata komis-ja koja gi razgleda dvata Pravilnikaza izdava~ka dejnost i tvore{tvo iPravilnikot za poddr{ka na zdru-`enijata koi }e odat na usvojuvawena sednicata na Izvr{niot odbor naSZPM.

Sednica oddr`a i Pravno-ekono-mskiot forum i Komisijata za zdra-vstvo. Vo tek e konstituirawe i naostanatite komisii so odredena di-namika, iako toa ne im pre~i daimaat odredeni aktivnosti i rezul-tati. K.S.A.

Konstitutivni sednici i zasileni aktivnosti

Na sednicata odr`ana na 27.5.2019 godina, IO na SZPM donese odluka zapoddr{ka na proekti od kulturata i izdava~ka dejnost na zdru`enija,

~lenki na SZPM. Na oglasot mo`at da se javat poedinci, grupi i zdru`enija. Vid na proekti: koncerti, teatarski pretstavi, izlo`bi, izdavawe na

knigi i monografii i drugo. Prijavite se zemaat vo SZPM i istite treba dabidat potpi{ani od ovlasteno lice na zdru`enieto. Mo`e da se konkurira samo za eden proekt, a prioritet }e imaat avtori

i zdru`enija koi ne dobile dosega sretstva od Sojuzot i dela i proekti sosodr`ina povrzana so tretata doba Materijalite za Proektite treba da bidat dostaveni vo arhivata na

SZPM ili po po{ta na adresa:Sojuz na zdru`enija na penzioneri na MakedonijaBulevar „Ko~o Racin# br 14, 1000 Skopje, P. Fah 440"Za oglasot za poddr{ka na proekti od kulturata i izdava~ka dejnost

za 2019 godina na SZPM#. Nema da bidat razgleduvani prijavi: dostaveni po istekot na rokot na

Oglasot, necelosno popolneti i nekompletni prijavi bez prilo`ena doku-mentacija koja zadol`itelno se bara vo prijavata. Materijalite dostavenina Oglasot ne se vra}aat.

Oglasot trae od 1 juni do 15 juni 2019 godina, a rezultatite }e bidatobjaveni vo vesnikot “Penzioner plus# i na veb stranicata na SZPM.

PRIJAVA ZA PODDR[KA MO@E DA SE PODIGNE VO ARHIVATA NASZPM ILI DA SE SIMNE OD VEB STRANICATA NA SZPM

SZPM

Oglas za poddr{ka naproekti od kulturata iizdava~kata dejnost

Sojuz na zdru`enija na penzioneri na MakedonijaBul. "Ko~o Racin# br. 14

1000 Skopje

PRIJAVA

Naziv/ime na baratelot na sredstva:

Adresa:

Telefon,telefaks:

e-mail adresa:Zdru`enie na penzioneri

Broj na `iro/transakciska smetka na baratelot:

Edinstven mati~en/dano~en brojna baratelot:

Deponent vo:

VID NA PROEKTOT (Da se zaokru`i): a. Knigab. Izlo`bav. Jubilejna proslavag. U~estvo na manifestacija ili festival |. Literaturno ~itawe ili mitingd. Ostanato (da se navede)____________________________________________

ZA KNIGI Naslov na deloto i vid na deloto (roman, stihozbirka, monografija

publicisti~ka kniga)....................................................................................

Kolku strani e.............................................................................................

ZA PROEKTI1. Naslov na proektot

2. Broj na u~esnici

OBLAST (da se zaokru`i)

1. Muzi~ka umetnost

2. Likovna umetnost

3. Literaturno ~itawe

4. Izlo`ba

5. Jubilej

6. Me|unarodna sorabotka

Kolku ~ini celiot proekt (finansiska konstrukcija)

Kolku sretstva bara i dali ve}e se dodobieni i koga

*Zadol`itelno da se prilo`i recenzija ili mislewe, a za knigi i 30% odknigata vo pe~atena ili elektronska forma

*Prijavata mo`e da se podigne vo SZPM ili da se simne od veb stranatana SZPM: www.szpm.org.mk*Prijavite da se dostavat vo dva (2) primeroka, vo pi{ana ilielektronska forma ili na CD na adresa:

Sojuz na zdru`enija na penzioneri na MakedonijaBul. Ko~o Racin br 14 1000 Skopje ili da se isprati na kontakt@szpm.org.mk

Datum Potpismasto

REGIONALNI REVIIPENZIONER plus 130 maj 2019 3

Iovaa 2019 godinase poka`a deka

godinite kaj penzio-nerite od treta do-ba ne pretstavuvaatgranica za da gi is-taknat svoite ume-tni~ki sposobnostii aktivno da zematu~estvo vo godina{-nava 17-ti Regiona-lna revija na pesni,muzika i igri na zd-ru`enijata na penzioneri za 3-tiot region. Na ovaa penzionerskafolklorna manifestacija odr`ana na 10-ti maj, vo Domot na ARMu~estuvaa penzioneri od zdru`enijata Gazi Baba, Ilinden, KiselaVoda i OVR, a doma}in be{e Zdru`enieto na voeni penzioneri.

U~estvoto i na~inot na koj penzionerite, preku pesna i igra us-pevaat da ja so~uvaat tradicijata na folklornoto opstojuvawe, imdavaat primer na mladite generacii kako se saka svoeto kulturnonasledstvo na koe site sme gordi i im ja prenesuvaat istorijata zana{ite koreni.

Kako doma}in na folklornata manifestacija, prv prisutnite gipozdravi pretsedatelot na Zdru`enieto na voenite penzioneri\or|i Zarinski kako doma}in. Toj im posaka dobredojde na gosti-te i iska`a golema blagodarnost za nivnoto pristustvo. Posebenpozdrav i blagodarnost upati do pretsedatelkata na SZPM i naIzvr{niot odbor Stanka Trajkova, potpresedatelot na IO naSZPM Mentor ]oku, do pratenikot Ilija Nikolovski, sekretarotna IO na SZPM Menka Temelkovska, pretsedatelkata na komisija-ta na KKZ@ Magdalena Spirovska i drugi pretstavnici od SZPM,pretstavnicite od ostanatite ZP od Skopje, prestavnicite od G[na ARM, kako i ostanati gosti.

Vo imeto na SZPM prisutnite gi pozdravi potpresedatelot naIO na SZPM Mentor ]oku i ja proglasi revijata za otvorena.

Po otvoraweto na folklornata manifestacija, u~esnicite naistata, spored rasporedot za nastap gi prezentiraa igrite, pesni-te i so svojata izvedba i golema ume{nost uspeaa da gi razne`natsrcata i du{ite na prisutnite gosti, a koi za vozvrat so golem ap-lauz im se zablagodaruvaa i gi nagraduvaa. Na scenata bea preze-

ntirani obi~ai od razni kraevi od na{ata zemja, pesni i igri. Iz-veduva~ite na narodni pesni i ora bea oble~eni vo ubavi narodninosii. Po zavr{uvawe na planiranata programa se pristapi kondodeluvawe blagodarnici za u~estvoto na 17 regionalna folk-lorna revija na pesni, muzika i igri od tretiot region.

So ova u{te edna{ kako i prethodnite godini se doka`a kolkupenzionerite pridonesuvaat da se afirmira i so~uva na{eto kul-

turno bogatstvo i identitetot na na{ata zemja i na site koi `ive-at na ovie prostori, a po {to sme poznati vo mnogu zemji vo svetot.

So eden zbor mo`e da se ka`e deka be{e zadovolstvo da seslu{aat i gledaat kako peat i igraat iako pove}eto od niv se vo 8decenija od `ivotot. I za gostite i za izveduva~ite ova zaedni~kodru`ewe dolgo }e se pameti kako sodr`ina i na ubaviot majskiden. Milka Girasova

ZVP: 17-ta Regionalna revija na pesni, muzikai igri

Revija koja dolgo }e se pameti

\or|i Zarinski Mentor ]oku

ZP Kisela Voda

Zdru`enie na voeni penzioneri

ZP OVR na RM

ZP Ilinden

Na trinaesetti maj vo Domot na ARM vo Skopje se odr`a 17-tarevija na pesni, muzika i igri od ~etvrtiot region. Doma}in

be{e ZP Centar, a so svoeto prisustvo go zgolemija zna~eweto namanifestacijata pretsedatelkata na SZPM Stanka Trajkova, pot-pretsedatelot na IO Mentor ]oku, gradona~alnikot na Op{tinaCentar Sa{a Bogdanovi}, kako i pretsedatelite na zdru`enijata-u~esnici.

Pretsedatelot na Zdru`enieto-doma}in Pavle Spasev gi poz-dravi prisutnite i potseti deka ZP Centar e najstaroto zdru`enievo Republikava. Formirano e vo 1954 godina i godinava go odbele-`uva 65-godi{niot jubilej.

- 65 godini rabotime na unapreduvawe na aktivnostite vo inte-res na potrebite, na za{tita na pravata na penzionerite, nivniotstandard, zdravje, kultura i rekreacija.

Pretsedatelot Spasev go izrazi i zadovolstvoto, ja spodeli iradosta, {to godinava za prvpat se doma}ini i organizatori na re-gionalnite folklorni revii, pri {to mu se zablagodari na Sojuzotza doverbata i naglasi deka so poseben motiv i energija Zdru`e-nieto gi napravi site neophodni podgotovki Revijata da bide po-uspe{na.

Gostite i u~esnicite na Revijata gi pozdravi i gradona~alnikotna Op{tina Centar Sa{a Bogdanovi}. Toj ja naglasi tradicional-nata sorabotka me|u Op{tinata i penzionerite od centralnotopodra~je na Skopje potenciraj}i deka i toj i Sovetot na Op{tina-ta imaat sluh za potrebite na penzionerite i deka taa sorabotkaprodol`uva i natamu so istoto tempo.

Obra}aj}i im se na u~esnicite i gostite, pretsedatelkata naSZPM Stanka Trajkova se osvrna na istoriskite po~etoci na re-viite i na nivnoto zna~ewe za penzionerite, no i za za~uvuvawe-to na na{ata kultura i bogata tradicija.

- Reviite od godina na godina bele`at se pogolem kvalitet. Naniv mo`eme da slu{neme narodni pesni od site kraevi na zemja-va, izvorni narodni pesni, poznati ora ispolneti od penzioneriteod site 53 zdru`enija vo Republikava. Ovie revii se vistinskipraznik na narodniot melos, na penzionerskite drugaruvawa prekupesnite, muzikata i igrite. Veruvam deka i deneska zadovolni }ezaminete od Revijava, deka site }e peeme i potskoknuvame, deka }egi poddr`uvame u~esnicite, - re~e na krajot pretsedatelkataTrajkova i ja proglasi Revijata za otvorena.

Preku 165 penzioneri - u~esnici od {est zdru`enija, priredi-ja vistinski praznik na narodniot melos. Scenata ja ispolnija soprekrasnite boi na narodnite nosii od nivnite kraevi, a salata sonezaboravnite refreni na poznatite narodni pesni ispeani na

makedonski i albanski jazik, i so zvucite na edinstvenite make-donski ora. I na ovaa Regionalna revija od ~etvrtiot region, dojdedo izraz darbata na penzionerite, `elbata da se pretstavat vo{to podobra svetlina. Pokraj dobrite doma}ini ZP Centar, nascenata vo Domot na ARM gi vidovme i penzionerite od zdru`eni-jata: ^air, Kumanovo, Solidarnost - Aerodrom, Kriva Palanka iKratovo. Tie ne potsetija na pove}e obi~ai, pesni i poznati ora odna{ive prostori. Ne potsetija kolku se va`ni prijatelstvata idrugaruvawata, kolku e va`en so`ivotot me|u lu|eto od razli~nigradovi i etni~ki zaednici vo zemjava. Sekoj nastap potvrdi deka

penzionerite vo sekoe zdru`enie imaat dovolno sili da sozdadatkvaliteten kulturno-zabaven prikaz, posebno na narodniot i iz-vorniot folklor od svoeto podra~je. Mo`e so sigurnost da se kon-statira deka i me|u penzionerite ima vokalno-instrumentalnigrupi, kulturno-umetni~ki dru{tva koi dostojno mo`at da nepretstavuvaat nadvor od zemjava i vo naredniot period.

U{te edno vistinsko u`ivawe i zadovolstvo za sekoj u~esnik iprisuten vo salata. Zna~aen pridones vo neguvaweto na folkloroti kulturnite tradicii vo na{ata zemja.

Cvetanka Ilieva

Centar: 17-ta Regionalna revija na pesni,muzika i igri

Praznik na narodniot melos

Pavle Spasev Stanka TrajkovaSa{a Bogdanovi}

ZP ^air - albanska grupa

ZP ^air - makedonska grupa

ZP Kriva PalankaZP Centar

ZP Kumanovo

ZP Solidarnost Aerodrom

ZP Gazi Baba

Dodeluvawe blagodarnici

Dodeluvawe blagodarnici

ZP Kratovo

REGIONALNI REVII PENZIONER plus 130 maj 20194

Vo festivalskata sala "Janko Uzunov# vo Valandovo na15.5.2019 godina, vo organizacija na SZPM se odr`a 17-ta

regionalna revija na pesni, muzika i igri - 2019 godina.Na Revijata u~estvuvaa 7 zdru`enija, a na istata be{e pre-

zentirano golemoto kulturno nasledstvo preku starogradskatapesna, starite izvorni pesni, ora i obi~ai od prostorite naop{tinite od kade {to doa|aa zdru`enijata.

U~esnicite na Revijata od doma}inot Valandovo bea pre~e-kani vo KC "25. maj#, so tradicionalniot "kolak# i {e}er.

Muzi~kata grupa na ZP Valandovo gi pozdravi prisutnite sopesnata "[to da pravam, {to da ~inam#, a so pozdravni govorise obratija: pretsedatelot na ZP Valandovo Kiril Go{ev igradona~alnikot Pero Kostadinov. Im se obrati i pretseda-telkata na SZPM Stanka Trajkova, koja pozdravuvaj}i gi pri-sutnite izrazi golemo zadovolstvo {to ovoj den e vo Valando-vo, go istakna zna~eweto na ovie Regionalni revii, koi seodr`uvaat po 17-pat.

- Penzionerite se verni ~uvari na na{eto kulturno bogatst-vo. Tie gi ~uvaat pesnite, igrite i obi~aite od zaborav i im giprenesuvaat na generaciite koi doa|aat. Site treba da nasto-juvame vakvite manifestacii da prodol`at i vo idnina, kakotradicija koja treba da opstane vo ramkite na zdru`enijata napenzionerite. Posakuvaj}i im uspeh na site u~esnici na Revi-jata, taa ja proglasi za otvorena.

Na Revijata doma}inite ZP Valandovo, se pretstavija so pe-snata "Sno{ti dojdov od Stambola" i u{te dve pesni ispeaniod "Raspeani valandov~ani#. Gostite od Kavadarci, se prets-tavija so "Moma odi na voda#, "Neli ti rekov#, i pesnata "So ve-kovi#, prosledena so igroorna grupa, a ZP Negotino, so "Mamokoj ~uka na porti#, i u{te dve pesni. ZP Gevgelija, se pretstaviso pesnite "Trba, trba, gevgeliska#, "Ruse le mome ubava# i "Ah,Zlato, zlatna Zlato#. "Vesela Tajfa# od ZP Bogdanci ispolnitri pesni so prekrasen scenski nastap. ZP Veles se pretstaviso 3 pesni prosledeni so odli~na igra na igroornata grupa priZdru`enieto. Na samiot kraj ZP Demir Kapija gi ispolnija pes-

nite "Malo mome cve}e bralo#, "Davaj me mila mamo# i "Len~ebolno le`i#. Site u~esnici bea nagradeni so aplauz od okolu500 - 600 prisutni ~lenovi na zdru`enieto i ostanatite gosti.

Zavr{uvaweto na Revijata go ozna~i ~lenot na KKZ@ priSZPM Petar Zahar~ev vra~uvaj}i im blagodarnici na u~esni-cite so zaedni~ka fotografija. Gorica Mihajlova

Valandovo: 17-ta Regionalna revija na pesni,muzika i igri

Se pee{e i igra{e vo gradot na pesnata

Kiril Go{ev Stanka TrajkovaPero Kostadinov

ZP Kavadarci ZP Negotino

ZP Valandovo

Na 17 maj 2019 godina okolu stotina folkloristi od istokot, vosedmata i osmata decenija od `ivotot, a nekoi i povozrasni,

verni na svoite koreni i tradicijata, duri u{te posilni i posig-urni vo sebe, so u{te pokreativen duh go promoviraa svojot folk-lor i obi~aite isprepleteni so pesni i ora. Bogatite narodni no-sii kako impresiven dekor na scenata kvalitetno gi krieja godi-nite i starosta i ne dozvoluvaa vozrasta da ja nadvladee igrata.Po 17-ti pat, penzionerite od istokot se doka`uvaa i natprevaru-vaa na scenata vo Vinica, koj poume{no i poavtenti~no }e gi pri-ka`e folklornite obele`ja na svoeto rodno mesto. Sekoe zdru-`enie go prezentira{e folklorot od svojot kraj, a selektorot To-m~e Stojkov i pretsedatelkata na Komisijata na kulturno-zabaven`ivot na SZPM Magdalena Spirovska go sledea nastapot na u~es-nicite od ZP Vinica, ZP Makedonska Kamenica, ZP Del~evo, ZPPeh~evo, ZP Ko~ani i ZP Berovo. Tie }e odlu~at koe od ovie pen-zionerski zdru`enija }e go pretstavuvaat ovoj region na Republi-~kata revija na pesni, muzika i igri koja }e se odr`i na 7 juni 2019godina vo Skopje. Na 17-ta regionalna revija svoe obra}awe imaapretsedatelot na vini~koto zdru`enie Petru{ Danailov, grado-na~alnikot Ivica Dimitrov koj im veti sorabotka i poddr{ka vonivnite aktivnosti vo granica na mo`nostite na Op{tinata, kakoi pretstavnikot na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite naMakedonija, potpretsedatelot na Izvr{niot odbor Mentor ]oku.Toj zboruva{e za zna~eweto na aktivnostite za posodr`aen i poi-spolnet `ivot na lu|eto od tretata `ivotna doba, kako i za pro-movirawe na gradovite od koi doa|aat zdru`enijata. Proglasuvaj-}i ja Revijata za otvorena na prisutnite im posaka dobro zdravje i{to po~esti zaedni~ki dru`ewa.

Po obra}awata prvi na publikata se pretstavija penzioneriteod ZP Vinica, kako doma}ini na Revijata. Potoa se prezentiraaora, pesni i obi~ai. Po zavr{uvawe na Revijata na pesni, muzika iigri od prviot region na zdru`enijata u~esnici im bea dodeleniblagodarnici koi }e gi potsetuvaat na ova ubavo i nezaboravnomuzi~ko dru`ewe. Makedonka Mireva

Vinica: 17-ta Regionalna revija na pesni,muzika i igri

Pesni i ora vo gradotna terakotnite ikoni

Petru{ Danailov Mentor ]okuIvica Dimitrov

ZP Ko~ani

ZP Peh~evo

ZP Berovo ZP Del~evo

ZP Vinica

ZP Bogdanci

ZP Demir Kapija Dodeluvawe blagodarnici

ZP VelesZP Gevgelija

Dodeluvawe blagodarnici

ZP Makedonska Kamenica

TRIBINAPENZIONER plus 130 maj 2019 5

Ministerkata za trud i socijalna politika Mila Ca-rovska neodamna be{e vo rabotna poseta na Make-

donska Kamenica. Carovska se sretna so gradona~alni-~kata na Makedonska Kamenica Sowa Stamenkova, so

rudarite, a gi poseti i Centarot za socijalni raboti,gradinkata i Dnevniot centar za lica so popre~enost.

Carovska na sredbata so rudarite re~e deka so zakon-

skite izmeni koi startuvaa na po~etokot na godinata sere{eni nivnite dolgogodi{ni barawa za namaluvawe nastarosnata granica za penzionirawe.

- Kako {to vetivme, MTSP napravi zakonski izmeniso koi se dava mo`nost rudarite da odat vo starosnapenzija i so navr{uvawe na 40 godini sta` za ma`i, od-nosno 35 godini sta` za `eni, - re~e ministerkata Ca-rovska vo Makedonska Kamenica.

So Prdelog-izmenite i dopolnuvawata na Zakonot zapenzisko i invalidsko osiguruvawe se ovozmo`uva naosigurenicite koi rabotat na rabotni mesta na koi sta-`ot na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe daim se namaluva vozrasta za penzionirawe proporciona-lno na vremeto pominato na rabota so beneficiran sta`.

Pri posetata na Dnevniot cantar za lica so popre~e-nost, koj{to be{e otvoren lani vo septemvri minister-kata istakna deka so zakonot za socijalna za{tita koj-{to e vo sobraniska procedura se unapreduvaat pravatana licata so popre~enosti i se voveduvaat novi uslugikoi treba da im go olesnat individualniot `ivot.

K.S.A.

Ministerkata Carovska vo Makedonska Kamenica

Re{eno dolgogodi{noto barawe na rudariteza namaluvawe na vozrasta za penzionirawe

Vo ramkite na odr`uvaweto na17-ta regionalna folklorna re-

vija na pesni, muzika i igri od osmi-ot region na koja za prvpat be{e do-ma}in ZP Vev~ani, pretsedatelkatana SZPM Stanka Trajkova, pretse-datelot na Sobranieto na SZPMIlija Adamoski i pretsedatelite naZP Ohrid i Debrca, ZP Struga, ZPGostivar, ZP Makedonski Brod i ZPKi~evo, ostvarija rabotna sredba sogradona~alnikot na Op{tina Vev-~ani Sa{o Jankoski.

Gradona~alniot Sa{o Jankoski,gi pozdravi gostite i upati posebni~estitki do pretsedatelkata na

SZPM Trajkova za nejziniot izbor zaprva `ena pretsedatel na najmasov-nata nevladina organizacija vo Re-publikava i re~e:

- Po~ituvana pretsedatelke Traj-kova, osobeno me raduva {to najdov-te vreme da bidete na{ gostin naovaa folklorna revija, koja za nas eod ogromno zna~ewe i motiv pove}eda vospostavime u{te pogolema so-rabotka so na{eto zdru`enie na pe-nzioneri so koe nie kako lokalnasamouprava imame odli~na sorabot-ka na pove}e poliwa.

Pokraj poznatiot Vev~anski kar-neval, nie organizirame nekolkukulturni manifestacii vo tekot nagodinata, a ovaa folklorna revijakoja za prvpat se odr`uva vo Vev-~ani }e bide u{te edna od mnogutekoja }e ja prezentiraat i afirmi-raat na{ata op{tina i vo po{irokiramki, osobeno na turisti~ki plan,bidej}i Vev~ani, stanuva poznataturisti~ka destinacija vo Republi-kava.

Pretsedatelkata na SZPM StankaTrajkova, na rabotnata sredba sogradona~alnikot na Vev~ani Sa{oJankoski, istakna deka SZPM kakonajbrojna gra|anska asocijacija vodigolema i posvetena gri`a za popula-cijata od tretata doba.

- Lu|eto od tretata doba i nivniot`ivot se na{iot osnoven motiv zarabota, bidej}i tie se va`en fak-

tor vo op{testvoto zaradi pridone-sot {to go dale vo rabotniot vek, nogo davaat i denes. Vo preden plan esocijalno-humanitarniot aspekt,bidej}i imame golem broj penzionerikoi od zdravstveni pri~ini ne mo-`at aktivno da se vklu~at vo kultu-rnite i sportskite aktivnosti. Naniv im e potrebna pomo{, a nie pre-ku na{ite volonteri i gra|anski or-ganizacii se trudime da im pomog-neme preku sredbi, soveti i direkt-ni kontakti so niv. Se trudume solokalnata samouprava da iznajdemena~ini za obezbeduvawe buxetskisredstva za socijalna i materijalna

pomo{ na penzionerite so niskiprimawa za da im go podigneme sta-ndardot. Zatoa e potrebno pri pod-gotovka na op{tinskite buxeti, zd-ru`enijata da apliciraat so proek-ti i programi, so cel da mo`at da seobezbedat sredstva od op{tinitevo nivnite buxeti. Za ovaa cel tietreba da potpi{at memorandumi zasorabotka so lokalnata samouprava,no i so drugi zdru`enija. Vo fokusotna na{ata aktivnost vo idnina }ebide na{ata poddr{ka osobeno napomalite zdru`enija, koi poradimaloto ~lenstvo imaat pote{kotiiza normalnoto funkcionirawe, aimaat golem motiv za rabota i gri`aza svoeto ~lenstvo i mo`at so svoi-te aktivnosti da se nosat i so pogo-lemi zdru`enija, - re~e pretseda-telkata Trajkova i dodade deka, ka-ko novo rakovodstvo na SZPM }e setrudat i }e nastojuvaat da se postig-nat {to podobri rezultati na sekojplan. Vo taa nasoka }e se organizi-raat regionalni zaedni~ki rabotnisredbi na pretsedatelite na ZP sogradona~alnicite.

Na krajot pretsedatelkata Traj-kova izrazi blagodarnost, {to ost-vari uspe{na i plodna rabotna sre-dba so gradona~alnikot na Vev~aniSa{o Jankoski i pretsedatelite nazdru`enijata u~esnici na Folklor-nata revija od osmiot region.

K. Spaseski

ZP Vev~ani

Pretsedatelkata Trajkova,ostvari rabotna sredba sogradona~alnikot naVev~ani Sa{o Jankoski

ZP Probi{tip pove}e godini imizleguva vo presret na svoite

~lenovi za podobruvawe na zdravst-venata sostojba so participacija vobawsko-klimatskoto lekuvawe. Ka-kva }e bide pomo{ta godinava i dalizdru`enieto ima izdvoeno sredstvaza ovaa namena razgovaravme sosekretarot na ZP Probi{tip Angel -Ane Kocev.

- Na{eto ~lenstvo vo najgolem delgo so~inuvaat nekoga{nite vrabotenivo rudnicite "Zletovo#, fabrikataza akumulatori i vo konfekciite vogradot i imaat naru{eno zdravje. Odtie pri~ini nie i godinava izdvoiv-me sredstva so koi }e participiramevo tro{ocite na onie koi }e zaminatvo nekoja od bawite vo Makedonija,no mnogu ni e `al {to na site ne mo-`eme da im pomogneme. Se oprede-livme da im pomogneme na 35 na{i~lenovi, se razbira koi se so mini-malni primawa i na onie koi se sonajlo{a zdravstvena sostojba. Za zd-ravstvenata sostojba tie mora da do-

stavat i mislewe za bolesta, so pre-poraka koja bawa vo Makedonija naj-mnogu bi im odgovarala na nivnotozdravje. Izdvoeni se 70.000 denariza ovaa namena, {to bi zna~elo dekasekoj od 35-te penzioneri }e dobielinearno po 2.000 denari. Inaku, dokomisijata za zdravstvo pri na{etozdru`enie pristignati se mnogu ba-rawa za zaminuvawe na bawa, no kako{to rekov na{ite mo`nosti se dale-ku od potrebnite. Bi sakal u{te danapomnam deka ne mo`e eden penzio-ner da gi koristi ovie benificiidva ili tripati ednopodrugo. Akoedna{ gi iskoristil naredniot pat}e mo`e da gi koristi posle 3 godini.Imam soznanie deka naj~esto se ko-risti bawata Ke`ovica kaj [tip, po-toa Katlanovska Bawa, Debarska iBawsko kaj Strumica.

Razgovaravme so nekolkumina odonie {to ve}e bile na bawa i ja ko-ristele pomo{ta od Zdru`enieto.Eve {to ni rekoa:

- Sredstvata ne se mnogu golemi,

no sepak se nekakva pomo{ so kojamo`eme da si dozvolime da zamine-me na bawa. Pokraj koristeweto nabawskite terapii, nezaboravni sedru`eweto i ve~ernite sedenki. Vobawite ima penzioneri i penzioner-ki od site kraevi na na{ata zemja, pataka se steknuvaat novi prijatelstvakoi traat so godini. I ovie dru`ewase del od terapijata. Ve opu{taat, zamoment zaboravate na sekojdnevjeto,a so razgovor i smea zaboravate i nabolkite.

Vtora bitna aktivnost na Zdru`e-nieto e da go snabdi ~lenstvoto soogrevno drvo bidej}i najgolem broj sezatopluvaat so drva iako izlegoa so-vremeni grejni tela, no tie te{ko giprifa}aat i retko gi menuvaat navi-kite. Za da im izlezat vo presret nasvoite ~lenovi, zdru`enijata na pe-nzionerite, me|u koi i ZP Probi{-tip, zedoa obvrska da im pomognat vo

snabduvaweto. Pokraj toa {to Zdru-`enieto im pomaga da sklu~at dogo-vori so podru`nicite na JP Make-donski {umi, toa im ovozmo`uva is-tite da gi pla}aat na rati {to e go-lemo olesnuvawe za penzionerskiotbuxet. Vo prethodnata grejna sezona2018/2019 godina, ZP Probi{tip sesoo~i so neodgovornost na podru`ni-cite so koi imaa sklu~eno dogovori,pa taka distribucijata do koris-nicite docne{e poprili~no, a onie{to gi ~ekaa bea dolgo vreme vo ne-izvesnost. Se slu~i poslednata is-poraka da bide do krajot na dekemvriili po~etokot na januari, koga zima-ta be{e odamna zapo~nata. Vo vrskaso snabduvaweto eve {to ni izjavisekretarot na ZP Probi{tip Angel -Ane Kocev:

- Se nadevam deka podru`niciteso koi sklu~ivme dogovori }e bidatpove}e odgovorni i nema da ni se po-

vtori minatata godina. Brojot na na-{i ~lenovi koi preku Zdru`enieto}e se obezbedat so ogrevno drvo iz-nesuva 700. Ako se znae deka na{etozdru`enie broi okolu 2 000 ~lenovi,toa zna~i deka edna tretina od pen-zionerite na Probi{tip i vo presto-jnata grejna sezona za ogrev }e koris-tat drva. Ako pak gi dodademe i oni{to sami se snabduvaat, ovoj procent}e bide daleku pogolem. Preku ZPProbi{tip se zapi{ani 4000 metriprostorno drvo od koi pogolemiotdel e buka, a ima i dab. Od april za-po~navme so distribucija na dabot ise nadevam deka godinava navreme }egi obezbedime na{ite ~lenovi. Daistaknam, deka za vreme na distri-bucijata dosta vlijaat i vremenskiteuslovi, no da se nadevame deka i tie}e bidat na na{a strana i navreme }ezavr{ime so snabduvaweto, - istak-na Kocev. M. Zdravkovska

ZP Probi{tip

Prevzemeni aktivnosti vo interes na ~lenstvoto

Realnost e deka naselenieto sta-ree, zatoa penzioneri i stari

lica se pove}e ima. Promenite nanovoto vreme, potragata po rabotana mladite vo stranstvo, ostavamnogu stari lica na milost i nemi-

lost na `ivotnite tekovi. Samo voop{tina [tip ima 8356 ~lenovi naZP [tip. Domuvaweto na penzioner-ite i vo pro{irenite semejstva sta-

nuva tesno. Zatoa sekojdnevno slu-{ame ma~ni sudbini so barawe zapokriv nad glavata.

Jordan Donev, zamenik pretseda-tel na ZP [tip veli.

- Vo na{eto zdru`enie ima{e 12

garsonieri, a so fizi~kata delba soZdru`enieto na trudovi invalidi,ostanaa samo 7 garsonieri koi semalku na taka golem broj prnzione-

ri, zatoa penzionerite se snao|aatkako znaat i umeat. Po pokana napretsedatelot na ZP Negotino, Du{-ko Nedev, so delegacija prisustvu-vav na otvarawe na nov privatenstarski dom vo Negotino. Aprilsko-to sonce gi ogrea du{ite na onie {todobija pokriv nad glavata, blagoda-renie na eden bra~en par entuzijas-ti. Moderen dom so dvokrevetni itrikrevetni garsonieri, so sopstve-na kujna, so ambulanta, lekar i me-dicinska sestra. Tamu sretnavmedve na{i penzionerki. Tie se zado-volni od uslovite, no cenata od 550evra e previsoka za site. Zatoa, na-{eto zdru`enie vo [tip, saka da gozavr{i domot vo gradba, koj bi bildostapen za penzioneri so poniskiprimawa. Sepak sudskite postapki iprocedurite go zabavuvaat zavr{u-vaweto i pu{taweto vo upotreba nadomot. Se nadevame deka ovoj dom }evleze vo domovi so prioritet nagradba od Vladata, - dodade Donev.

Zavr{uvaweto na domot na penzi-oneri i stari lica vo [tip e nasu{-na potreba za penzionerite ne samood gradot, tuku i po{iroko. Vo nivpenzionerite }e se ~uvstvuvaatudobno so svoite vrsnici i pred sezgri`eno. Cveta Spasikova

ZP [tip

Golema e potrebata od starskii penzionerski domovi

Na 19.04.2019 godina Aktivot napenzionerki pri ZP \or~e Pe-

trov pridru`uvani od TrajankaSavevska - pretsedatel na Akti-vot bea vo poseta na Domot zastari lica "Majka Tereza# vo seloZloku}ani. Gostite od aktivotbea primeni od Dejan Petrov, ra-kovoditel na domot. Pri posetatapenzionerkite na stanarite oddomot im odnesoa podaroci vo vid na prehranbeni proizvo-di, a istovremeno ostvarija direktni sredbi dru`ej}i se soniv.

Pri razdelbata stanarite na domot se zablagodarija naposetata, a gostinkite im vetija deka sorabotrkata i vo na-redniot period }e prodol`i so pogolem intenzitet.

Po povod 1- vi maj me|unarodniot den na trudot, igraor-nata i horskata grupa pri Zdru`enieto na penzioneri \or~ePetrov zedoa aktivno u~estvo vo odbele`uvawe na prazni-kot organizirano od strana na op{tinata \or~e Petrov vo

selo Ku~kovo. Toj den is-tovremeno se praznuva{ei Denot na krstot. Igraor-nata i horskata grupa janapravija sredbata ubavai sve~ena, za {to po zavr-{uvaweto na nastapot beaburno i so voodu{evuvawepozdraveni od mnogubroj-nata publika.

Na sredbata ima{e isportski natprevari votegnewe ja`e, frlawe ka-men vo dale~ina i skoka-

we so vre}a, kade {to \or~epetrovci go osvoija vtoroto itretoto mesto. Na sve~enosta vo selo Ku~kovo prisustvu-va{e i poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva -Ohridska arhiepiskopija, Gospodin Gospodin Stefan,pridru`uvan od Aleksandar Naumovski, gradona~alnik naop{tina \or~e Petrov.

Po zavr{uvawe na manifestacijata u~esnicite i ostana-tite prisutni bea poslu`eni so tradicionalnoto vojni~kograv~e. I sredbata e tradicionalna i se odr`uva pove}egodini. Q.R.

ZP \or~e Petrov

Aktivnosti

REKLAMI PENZIONER plus 130 maj 20196

HRONIKAPENZIONER plus 130 maj 2019 7

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina XII - broj 130maj 2019 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:

Stanka Trajkova (pretsedatel)m-r Ilja AdamoskiMentor ]oku Menka TemelkovskaD-r Vele AleksoskiSlavko TrajkoskiSpirko Nikolovski OVRGido Boj~evski Slavko Markovski

Redakciski odbor:

Kalina Slivovska - Andonovaglaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Baki Bakiu,Verica Tocinovska, Kiril RisteskiFruska KostadinovaJasmina Todorovska Liljana Mladenovska

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:

SZPM Bul. "Ko~o Racin”br. 14 - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: vesnik@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:Tome Angelovski

Pe~ati:Pe~atnica Serafimovski - Skopje

Distribucija: "Nova Makedonija#

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

Na devetti maj godinava ZP na OVR go odbele`a iproslavi svojot jubilej, 50 godini od svoeto for-

mirawe i postoewe so odr`uvawe sve~ena sednica iprigodna veselba vo restoranot „Eksluziv#.

Na proslavata prisustvuvaa mnogu penzioneri ~leno-vi na Zdru`enieto i gosti me|u koi i ministerot na MVROliver Spasovski, pretsedatelkata na SZPM StankaTrajkova, pratenikot vo Sobranieto od partijata na pe-nzionerite Ilija Nikolovski, pretsedatelite na sitezdru`enija na penzioneri od grad Skopje i drugi.

Na po~etokot pretsedatelot na ZP Spirko Nikolov-ski gi pozdravi prisutnite, a odr`a i prigoden govor zapetdeceniskoto opstojuvawe i aktivnostite na istoto.

Zdru`enieto na penzionerite na OVR e edno od naj-starite penzionerski zdru`enija. Formirano e na 9.5.

1969 godina koga e odr`ano osnova~koto sobranie na koeprisustvuvale nad 250 penzionirani rabotnici od OVRod celata Republika pri {to e donesena Odluka zaformirawe na Zdru`enieto na penzioniranite rabo-tnici na organite za vnatre{ni raboti na SRM, a na16.5.1969 godina e zapi{ano i vo Centralniot registerso {to Zdru`enieto se steknuva so status na praven su-bjekt. Za negov prv pretsedatel e imenuvan GigovskiBlagoja, pa sledat Stoj~e Cvetkovski, Ni~e Gogov, Ri-sto Angelovski, Voislav Jakimovski i pretposledene Cvetko Merxanovski, koj i najdolgo se zadr`al. Odnoemvri 2012 godina pretsedatel sum jas Spirko Niko-lovski, a neodamna sum izbran po tretpat. Od formira-weto, pa se do 2006 godina vo Zdru`enieto ~lenuvalepenzioneri na MVR od celata dr`ava. Od 2007 godina soodluka na SZPM ~lenuvaweto e po op{tini, a vo ZP naOVR ostanuvaat penzionerite od Skopje od koi isto takadel se prefrleni po op{tinite na gradot poradi {tonivniot broj zna~itelno se namaluva. Vo momentot ~le-nuvaat 1 700 penzioneri.

Vo Zdru`enieto funkcionirale Avto{kolata „Mili-cioner#, kako i dejnost za obezbeduvawe na objekti napretprijatija i razni manifestacii i dejnost za vr{eweservisni raboti vo upravnite slu`bi pri MVR, koi giizvr{uvale golem broj od penzioniranite rabotnici sedo 2003 godina. Zdru`enieto ima nedvi`en imot vo svo-ja sopstvenost, rabotni prostorii od 75 m2 i delovenprostor od 51 m2.

Zdru`enieto vo izminatite pet decenii postignuvazabele`itelni rezultati i vo zalo`bite za popovoliuslovi za ostvaruvawe na pravoto na penzija i nivnousoglasuvawe. No s¢ u{te ima odredeni neusoglasenos-ti na pogolema grupa korisnici na penzii za {to Zdru-`enieto raboti posveteno na iznao|awe re{enie i za

ovoj problem, kako i so animirawena svoeto ~lenstvo vo oblast nakulturniot, rekreativniot i sport-skiot `ivot.

Taka, ima organizirano stoticiednodnevni i pove}ednevni eks-kurzii niz na{ata zemja, kako i vososednite dr`avi. Organizirano

penzionerite prisustvuvaa na mnogu teatarski pretsta-vi, izlo`bi, promocii na knigi, literaturni ~itawa,edukativni predavawa, manifestacii i proslavi po ra-zni povodi. Tuka se i odbele`uvawata na pozna~ajnitedr`avni i verski praznici i drugi interesni slu~uvawakako i sekojdnevnite dru`ewa vo prostoriite naZdru`enieto pri {to redovno se odbele`uvaat roden-denite, imendenite i razni li~ni i semejni uspesi.

Vo delot na sportot postojano se odr`uvaat natpreva-ri vo razni disciplini so penzioneri od drugite zdru-`enija. Od 1996 godina vo organizacija na SZPM se or-ganiziraat i Regionalnite i Republi~kite sportski ig-ri pri {to Zdru`enieto aktivno u~estvuva vo skoro si-te disciplini i postignuva zavidni rezulteti, no najgo-

lemi vo strela{tvo, pikado, {ah. Od fevruari 2016 godina e formirana

i Folkornata grupa vo koja aktivno u~es-tvuvaat okolu 30 penzioneri koi postig-nuvaat zavidni rezultati na Regionalni-te i Republi~kite revii na pesni, muzikai igri {to se odr`uvaat vo organizacijana SZPM.

Zdru`enieto posvetuva golemo vnima-nie i na humanosta i gri`ata za svoitepenzioneri, posebno za bolnite, osameni-te, socijalno zagrozenite, a pomaga i namnogu drugi lica, grupi i dru{tva.

Vo seto ova ima i poedinci koi so niv-nite li~ni anga`irawa za Zdru`enieto,no i kako isklu~itelni li~nosti posve-teni na svoite anga`mani vo vid na hobi

pridonesoa za nivna afirmacija i prepoznatlivost, no ina Zdru`enieto. Toa se: Zdravko Petkovski, koj dvae-setina godini e na ~elo na sportot vo Zdru`enieto i priSZPM, Dim~e Ilievski, velemajstor vo {ah, dobitnikna bezbroj priznanija, Sowa Smileska, avtor na petromani koi obrabotuvaat `ivotni prikazni povrzani soodredeni kriminalni dejstvuvawa, Lazar Dimitrovaktivist vo Gradskiot hor Vardar koj nastapuva na raznifestivali i manifestacii i Du{an Klimoski koj sosvoite 72 krvodaruvawa dosega sigurno spasil mnogu`ivoti, - istakna.

Po negovoto izlagawe so prigodni obra}awa na prisu-tnite im se obratija i ministerot na MVR, pretsedate-lkata na SZPM, pratenikot od Partijata na penzioneri-te, i pretstavnik od nevladiniot sektor.

Pretsedatelot na ZP na OVR za dolgogodi{na sorabo-tka i pridones za opstojuvawe na Zdru`enieto gi dodelislednite priznanija:

Plaketi na: MVR, SZPM, Zdravko Petkovski; Mirosla-va Bo{wakovska, Dimitar Ilievski i Goga Angeleski.

Pofalnici na: Blagoja Karamitrev, Spiro Bla`ev-ski, Vasil Nikleski, Fen~o Atanasov, Mare Ili}, DineKitanov, Dragi Lefkov, Marica Stefanovska, StankaPop Ristova Nikolovska, Slave Naumovski, Nevena Si-nadinovska i Slavica Denkovi}.

Blagodarnici na: AKUD Mir~e Acev, ZP Kisela Voda,ZP Ilinden, ZP Voeni penzioneri, ZP Gazi Baba i Ste-fan Krstevski.

Posthumni blagodarnici im bea dodeleni na: CvetkoMerxanovski, Ivan Katran|iski, Stoj~e Jankulovski iStojan Mitanovski.

Vo restoranot se odr`a i veselba na koja prisustvu-vaa nad stotina penzioneri i gosti.

Sowa Smileska

ZP OVR na RM

Proslaven jubilejot, 50 godini od formiraweto

Na ~etvrti maj godinava, ograno-kot pri ZP Prilep {to go nosi

imeto na makedonskiot revolucio-ner i ideolog Goce Del~ev na pose-ben na~in ja odbele`a 116 godi{ni-nata od zaginuvaweto na ovoj make-donski golem ~ovek na koj e gord se-koj Makedonec. Svojot patronen pra-znik ovoj ogranok go odbele`uva po-ve}e godini vo prisustvo na stotinasvoi ~lenovi. Pretsedatelot na og-

ranokot Milutin Manxikoski predprisutnite pro~ita referat za `i-votot i revolucionerniot pat na Go-ce Del~ev koj na 4 maj 1903 godinazagina herojski borej}i se so mnogu-brojniot turski asker vo seloto Ba-nica. Prisutnite na ovaa sve~enostpo povod denot na zaginuvaweto gipozdravi i pretsedatelot na ZPPrilep, Slavko Trajkoski.

K.R.

Zdru`enieto na penzioneri „Solidarnost - Aerodrom# Skopje na 22 maj2019 godina odr`a sce~ena sednica po povod 10 godini od svoeto posto-

ewe. Ova zdru`enie deluva na teritorijata na op{tina Aerodrom i e ednood nejaktivnite zdru`enija vo gradot, a me|u najdobrite vo dr`avata i broi12 100 penzioneri. Jubilejot - 10 godini postoewe, be{e sve~eno i dosto-instveno odbele`an so sednica na Izvr{niot Odbor na ZP Solidarnost -Aerodrom na koja prisustvuvaa pretsedatelot na SZPM Stanka Trajkova,pretsedatelot na Sobranieto na SZPM m-r Ilija Adamoski, pretsedatelka-ta na Sovetot na op{tina Aerodrom Ivana Cvetkovska, pretsedatelot naSZP na grad Skopje Metodija Novkovski, pretsedatelot na zbratimenoto zd-ru`enie \or|i Trp~evski i golem broj pretsedateli na zdru`enija od gradoti od dr`avata, ~lenki na Sjuzot.

Sednicata zapo~na so ispolnuvawe na dve pesni od pea~kata grupa pri-dru`uvana od orkestarot pri zdru`enieto, a zad niv na video bim bea pri-ka`uvani inserti povrzani so aktivnostite na ZP Solidarnost - Aerodrom.Potoa prisutnite gi pozdravi i im se obrati pretsedatelot na ZP Solidar-nost - Aerodrom Dimitrija Bogatinoski koj zboruva{e za formiraweto nazdru`enieto i aktivnostite vo izminatite 10 godini i pri toa re~e:

- Zdru`enieto e formirano na 14 april 2009 godina so izdvojuvawe odtoga{noto ZP Kisela Voda. Vo godinite koi sledea be{e aktivno na kultu-ren, sportski i humanitarno-socijalen plan i bele`e{e uspesi i rezulta-ti. Pokraj toa, vo zdru`enieto dejstvuva Istoriska sekcija, Aktiv na penzi-onerki i Klub na qubiteli na knigata koi minatata godina proslavija 10godini od svoeto postoewe so izdavawe na publikacija za svoeto deluvawe.Me|u pozna~ajnite aktivnosti ja izdvojuvam na{ata 6 godi{na sorabotka sozbratimenoto ZP Ohrid i Debrca so koe uspe{no go pretstavuvavme SZPM ina{ata dr`ava na 18 Me|unaroden festival na treta `ivotna doba vo 2018godina vo Qubqana, R Slovenija.

ZP Solidarnost - Aerodrom i kako zdru`enie mo`e da slu`i za primeri so svoeto doma}insko finansisko rabotewe, kako aktivna ~lenka na SZPMi SZP na grad Skopje.

Seto ova i u{te mnogu drugi aktivnosti pomesteni se vo monografija kojapo povod 10 godi{niot jubilej ja izdade zdru`enieto na koja sme osobenogordi bidej}i e edna od najsodr`ajnite i najbogati od monografiite koi giizdale dosega zdru`enijata ~lenki na Sojuzot, istakna Bogatinoski.

Po negovoto obra}awe na prisutnite im se obrati so odbrani zborovipretsedatelot na SZPM Stanka Trajkova koja ja pofali akttivnosta nazdru`enieto i me|u drugoto re~e:

- Zdru`enieto na penzioneri Solidarnost - Aerodrom e zdru`enie koepo svoite aktivnosti se izdvojuva od drrugite zdru`enija ~lenki na Sojuzot.Toa se dol`i na site vas i na va{eto rakovostvo, pa zaradi toa va{i ~le-novi se del od organite i telata na Sojuzot. Od va{ata jubilejna monogra-fija „Aktivnosti, rezultati, sponmeni# se gleda deka imate odli~no srede-na dokumentacija i arhiva so {to retko koj mo`e da se pofali. Vi go ~esti-tam jubilejot i vi posakuvam u{te mnogu uspesi i rezultati po patot po koj~ekorite. Na kraj sakam da vi soop{tam edna ubava vest: Na{ata pokana imolba da bide pokrovitel na 9. Republi~ka penzionerska revija na pesni,muzika i igri ja prifati pretsedatelot na Vladata na na{ata dr`ava ZoranZaev, koj toa ni go soop{tuva pismeno so zborovi koi sodr`at mnogu po~itkon lu|eto od tretata doba. Mnogu mu blagodarime i se raduvame za ~esta{to }e ni ja napravi na 7.6.2019 godina, prifa}aj}i da bide so nas na ovaana{a zna~ajna kulturna manifestacija.

Prisutnite gi pozdravi i im go ~estita{e jubileot Iva-na Cvetkovska vo ime na Sovetot na op{tinata Aerodromso koja ZP Solidarnost - Aerodrom ima potpi{ano Memo-randum za sorabotka i veti deka istata i vo idnina }eprodol`i na obostrano zadovolstvo.

^estitki za jubilejot upatija i drugi od prisutnite gosti.Potoa pretsedatelot na ZP Solidarnost - Aerodrom

dodeli plaketi i blagodarnica na osniva~ite na zdru`e-nieto: Du{an Gligorov, Qubomir Ristovski, Ilija Gligo-rov, Marica Serafimovska, Kiro Bo{koski i Branko ^e-

{arek, a na prviot i sega{en pretsedatel na ZP Solidarnost - AerodromDimitrija Bogatinoski, plaketata mu ja vra~i Todor Todorovski pretseda-tel na Sobranieto na zdru`enieto.

Pretsedatelot Bogatinovski im dodeli plaketi i na porane{niot pret-sedatel na SZPM Dragi Argirovski, na SZPM, na SZP na grad Skopje, nazbratimenoto ZP Ohrid i Debrca, na ZP Prilep i ZP Gazi Baba, a blagodar-nica na OU „Quben Lape# za dolgogodi{na uspe{na sorabotka.

Plaketi dobija istaknati aktivisti koi so svojata rabota pridonele zarazvojot i aktivnostite na zdru`enieto. Se razbira deka pokraj ovie ima idrugi, no }e ima i drugi jubilei! Gordana Kajevska

ZP Solidarnost - Aerodrom

Dostoinstveno odbele`an10 godi{niot jubilej

ZP Prilep

Odbele`ana godi{ninata od zaginuvaweto na Goce Del~ev

INFO PENZIONER plus 130 maj 20198

Ubavoto vreme na 11 maj „izmami# okolu 400 penzio-nerki i penzioneri ~lenovi na ogranocite na ZP

Prilep i naselenite mesta od sosednite op{tini Kri-voga{tani i Dolneni, da prisustvuvaat na zaedni~koto

dru`ewe vo dvorot na manastirot „Sveti \or|i# vo se-loto Pa{ino Ruvci vo Op{tina Krivoga{tani. Manasti-rot „Sveti \or|i” se nao|a vo Op{tina Krivoga{tani, i edvaeset i pet kilometri oddale~en od Prilep. Izgrad-

bata mu e zapo~nata vo 1971 godina od ktitorot @ivko\or|ioski so negovi i sredstva od na{ite makedonskiiselenici vo Amerika, a fresko`ivopisot e zavr{en vo2017 godina. Ova e eden od pogolemite manastirski ko-

mpleksi vo Pelagoniskiot del od Makedonija.Inaku, ova e tret „piknik# {to vtora godina

go organizira prilepskoto zdru`enie na pen-zionerite.

- Celta be{e {to pove}e penzioneri da sedru`at i da pominat zaedno eden den. Sekakodeka i vo idnina }e prodol`ime da organizi-rame vakvi sredbi. Nie vetivme i gi realizi-rame aktivnostite {to gi programira{e Komi-sijata za ekskurzii i rekreacija, - so oviezborovi gi pozdravi pretsedatelot na ZP Pri-lep Slavko Trajkoski i im posaka u{te mnoguvakvi sredbi.

- Nie so ova dru`ewe ja zapo~navme i godi-na{nata programirana aktivnost na Komisija-ta vo koja {to imame planirano da organizira-me desetina ekskurzii i zaedni~ki desetdne-

ven odmor. Penzionerite se posebno zadovolni i raspo-lo`eni, a toa se gleda i od ovaa sredba, - ni re~e pre-tsedalot na Komisijata Mile Trkoski.

K. Risteski

Zdru`enieto na penzioneri ^air, na 24 april 2019 go-dina na svoite ~lenovi im organizira{e besplatna

ednodnevna ekskurzija do Kole{inskite vodopadi, spo-

menik na prirodata. So dva avtobusa trgnaa vo utrins-kite ~asovi, a ubaviot son~ev den navestuva{e prijatnopatuvawe. Prvata popatna pauza od ~as i polovina ja na-pravija vo Radovi{, kade penzionerite se osve`ija sokafe i pojadok. Pove}eto od penzionerite go razgledaa

gradot kade {to ja posetija crk-vata "Sv. Troica# i u`ivaa voubavinata i mirot {to go nude{eova velelepno zdanie.

Potoa se upatija kon Strumicakade ima{e vtora pauza, a penzionerite se pro{etaa nizgradot i {irokite ulici, odmaraa i se osve`uvaa voprijatnite restoran~iwa vo gradot.

No, voshitot kaj penzionerite nastana so pristignuva-weto do Kole{inskite vodopadi, vo pazuvite na Bela-sica, smesteni pome|u javorova {uma i kameni grebeni,koi ne ostavija nikogo ramnodu{en. Do vodopadite sestignuva preku trasirana i obezbedena so prirodni ma-terijali, izgradena pateka so drvena ograda. Po pateka-ta se rasporedeni mali ubavi letnikovci i klupi za od-mor, na koi nekoi od penzionerite odmaraa, a nekoi, voletnikovcite na ~ist planinski vozduh i ru~aa.

Za da ostanat vodopadite podolgo vo se}avawe, foto-grafiraweto be{e neizbe`no kaj site penzioneri, koiu`ivaa vo ubavinata {to prirodata vo rasko{ ja rastu-rila.

So ovaa ekskurzija im be{e ispolneta `elbata na 100penzioneri ~lenovi na zdru`enieto i dodeka se podgo-tvuvaat za druga ekskurzija vo zemjata ili stranstvo,penzionerite gi sreduvaat vpe~atocite od ubavata ed-nodnevna ekskurzija do Kole{inskite vodopadi i seka-ko od ubavoto generacisko dru`ewe. Vasil Pa~emski

ZP ^air

Voodu{evuvawe od ubavinite

Kavadare~kite penzioneri pro-javuvaat golem interes za turis-

ti~ki patuvawa, {to gi organiziraZP Kavadarci, po povolni uslovi,{to e u{te edna mo`nost pove}e,{to pogolem broj na penzioneri da gizadovolat svoite `elbi od mlados-

ta za patuvawe vo tretata doba i vo-edno da gi zapoznaat ubavinite nana{ata zemja i po{iroko. Taka kako{to ne informira{e Roska Badevasekretar na ZP Kavadarci, kako votekot na minatata, taka i ovaa godi-na }e bidat organizirani pove}e pa-tuvawa za penzionerite od zdru`e-nieto. Godinata zapo~na so organi-ziraweto na ekskurzija vo sosednaBugarija, pri {to bea poseteni po~i-

vali{teto na Baba Van|a, Rilskiotmanastir, Melnik i Sandanski. Istotaka, be{e poseten Kompleksot BelaVoda od okolu 310 penzioneri. Go-lem be{e interesot i za Kru{evo,pri {to penzionerite mu odadoa po-sebna po~it na To{e Proevski, po-

setuvaj}i go negoviotve~en dom i u`ivaj}ivo ubavinite na Kru-{evo. Eden avtobus sopenzioneri zamina i voSlovenija i [vajcarijakade {to se zapoznaaso ubavinite na Qub-qana, Bled, Cirih, Lu-cern i Minhen.

Poseben interes pe-nzionerite projavuvaatza poseta na Soko Bawa

kade {to mo`at da u`ivaat vo ovojkako {to go narekuvaat ekolo{kiskapocen kamen vo srceto na Srbija,pred s¢ zaradi spe~ifi~nata klima,bogatata flora i fauna i bogatotokulturno nasledstvo, kako i bawataod Rimsko vreme na ~ii temeli e po-dignat Turskiot amam. I za ovievqubenici vo patuvaweto va`i de-vizata: sekoe patuvawe novo do`i-vuvawe! L. Ilieva

ZP Kavadarci

I godinava golem interes za patuvawa

U~ewe, u~ewe, cel `ivot u~eweRabota, rabota, cel `ivot rabotaProblemi, gajliwa, stresovi i padoviVeselbi, rodendeni, uspesi i problemi.

Porasnaa de~iwata, stasaa vnu~iwataPomagaj na ednite, daruvaj na drugiteSe gordeam so site jas.

[etam kraj ezeroto,zboruvam so dalgiteTaguvam za mladosta, so nade` za idninataStanav penzioner, stanav penzioner.

Minuvaat vremiwata ,letnaa godinite,pobelea kositeZboruvam za bolesti, doktori i lekoviJas sum, jas sum penzioner [to pee za `ivotot svoj.

Avtor na tekstot e Risto Trajkoski, muzikata e na Mende Barakoski, a aran-`manot na Dim~e Kitrozoski. Izveduva~ na Sve~enata pesna e KUD "Dalgi#pri ZP Ohrid i Debrca. Prvpat e ispeana i promovirana vo 2018 godina, vonekolku sve~eni priliki. Sve~enata pesna e izrabotena so Odluka naIzvr{niot odbor na ZP Ohrid i Debrca.

Sve~ena pesna na ZP Ohrid i Debrca

JAS SUM PENZIONER

Na 23 april 2019 godina, 52 penzi-oneri i penzionerki od pove}e

razgranoci na ZP Makedonski Brod, so

udoben avtobus na "Pelagonija trans#od Prilep, trgnaa na ednodnevna eks-kurzija vo Republika Srbija. Prva de-

stinacija be{e Centa-rot za rehabilitacija"Vrawska bawa# sonajtopla termomine-ralna voda vo Evropa96-110 stepeni C, op-kru`en so zelenilo.Ekskurzijantite podo-lgo vreme se rekrei-raa na ~istiot vozduhvo ubavata priroda.

Sledna destinacija

be{e gradot Vrawe. Tuka ja posetijarodnata ku}a na vrawanskiot hroni-~ar, pisatelot Borislav Stankovi},izgradena 1855 godina,koja sega e pre-tvorena vo muzej posveten na negoviot`ivot i tvore{tvo.

Nekoi penzioneri se potsetija napominatite vojni~ki denovi vo Vrawevo porane{nata zaedni~ka dr`ava,koe {to sega mnogu se promenilo.

Pri {opingot be{e milo da se ~ue:- Ni dojdoa na gosti makedonskite

penzioneri! - od mladite qubezniprodava~ki.

Mil~o Trenkoski

ZP Makedonski Brod

Ekskurzija za pametewe vo Vrawe

Vo zaedni~ka koordinirana aktiv-nost na ZP Tetovo, na turisti~ka

agencija i hotelieri od Albanija kakotradicionalni sorabotnici, be{e iz-vedena ~etiridnevna ekskurzija voovaa sosedna zemja. Ekskurzijata seorganizira i odr`uva sekoja proletve}e desetina godini. Golemiot inte-res kaj penzionerite be{e zadovolenso dva avtobusa i so 120 u~esnici. Pa-tuvaweto be{e organizirano so smes-tuvawe so celosen pansion i poseta napove}e gradovi i istoriski i turisti-~ki mesta. Smestuvaweto site denovibe{e vo gradot Dra~, a prva destina-cija be{e glavniot grad Tirana so po-seta na kulturno-istoriskite zname-nitosti. Najdolga trasa e gradot Ska-dar. Osven panoramskoto razgleduva-we na gradot i pro{etka po bregot naSkadarskoto Ezero, penzionerite gorazgledaa i teatarot. Bea ostvareni isredbi so poznatite albanski peja~i:Bujar ]amili, Frederik Daci i drugiumetnici. Gradot i teatarot se pozna-ti po evroviziskiot natprevar koga

Albanija bila doma}in. Poseben vpe-~atok ostavi izletni~koto mesto og-radeno so yidovi vo koi e "vgradena#`ena koja doi dete, kako spomen od po-znatata prikazna za izgradbata na yi-dinite, koi "dewe se gradele, a no}ebile ru{eni#.

Bea poseteni i dva grada poznati poimeto na proslaveniot voda~ za oslo-boduvawe od turskata vlast na balka-nskite zemji \er| Kastrioti Skender-beg. Go posetija i negoviot roden gradKruja, poznat istoriski i turisti~kicentar, kade {to vo muzejot na Sken-derbeg, prika`an e negoviot borben

pat. Za imeto na Skenderbeg e povrzani gradot Le`a, kade {to e pogrebanovoj poznat vostanik, vo koj se nao|au{te eden muzej posveten na nego. Vogradot Fier razgledani se pove}espomenici, a vo Valona poseten e mu-zejot vo koj vo 1912 godina e proglase-na nezavisnosta na Albanija. Impre-sivni se vpe~atocite i od gradot Ve-lipoja, kako najnovo turisti~ko-izle-tni~o mesto na jugot vo Albanija, somo{ne rasko{na i uredena pla`a. Navra}awe poseten e gradot Kuks vo Al-banija i Prizren vo Kosovo.

G.E.

ZP Tetovo

Penzionerite na tradicionalna ekskurzija vo Albanija

ZP Prilep

Penzionerite vo Pa{ino Ruvci

Vo ramkite na svoite programskiaktivnosti, po povod verskiot

praznik Blagovec (Blagove{tenie -7 april), {to go ozna~uva na svoevi-den na~in denot na blagata - ubava iradosna vest i denot na majkite,

klubot na `eni penzionerki "Nego-tinijana# go odbele`a pod mototo"Blago za Blagoj i Blaga#. Po toj po-vod sedum `eni aktivistki: BlagaXoleva, Jagoda Trajkovska, RadmilaLeova, Angelina Temelkova, RatkaTemelkova, Savka Delova i TaljankaMarkova, podgotvija blago i zaednoso u{te sedum drugi `eni aktivist-ki, go posetija vo negoviot dom, pen-zionerot Bla`o Darudov po povodnegoviot imenden. Inaku, toj `iveesam vo svojot dom, za{to pred pove}egodini ostana bez svoite najmilisinot i soprugata. Bla`o nemo`e{eda go sokrie svoeto zadovolstvo od

po~ituvaweto {to mu go uka`aa ak-tivistite od "Negotinijana# ~estvu-vaj}i go so blago za negoviot imen-den. Negovite ~uvstva i vozbuda beaizme{ani so sre}a i zadovolstvo, novo isto vreme golema taga se nayi-

ra{e vo negovite o~i za svo-ite, koja {to nemo`e{e da jasokrie. Toj so radost gi pri-mi vo svojot dom zablagoda-ruvaj}i im se {to ne go zabo-ravile, sre}en {to go imaatvo spomenite onie {to gopoznavaat, kako i porane{nikole{ki od rabota. Pritoane zaboravi da isprati poz-dravi do site aktivistki odklubot. Ne izostana i vetu-vaweto da go poseti nivniotklub.

Vo ramkite na odbele`u-vaweto na Blagovec aktivi-stkite go posetija i Centa-

rot za pomo{ na lica so mentalenhendikep "Poraka# - Negotino, kadese zgri`eni so dneven prestoj, edu-kacija i rabotno okupirani vozrasnilica so posebni potrebi. I ovie li-ca so radost i voodu{evuvawe gipre~ekaa gostite, me|u koi be{e inivnata teta Jagoda (Trajkovska),koja pred penzioniraweto rabote{evo ovoj Centar. Doma}inite ne zabo-ravija da se pofalat so svoite ra-kotvorbi od koi aktivistkite, zase}avawe na ova dru`ewe si kupijaod nivnite izrabotki. Atmosferatastana vesela, se zapeja i se zaigra.

M.P.

ZP Negotino

Blago za Blagovec

PANORAMAPENZIONER plus 130 maj 2019 9

Sojuzot na zdru`enijata na penzi-onerite na Grad Skopje na 9 maj

2019 godina, odr`a redovno godi{noSobranie so koe rakovode{e pret-sedatelot na Sobranieto Qup~o Di-movski.

Na sednicata be{e prezentiranIzve{taj za rabotata, Godi{en iz-ve{taj za prihodite i rashodite,Izve{taj na Nadzorniot odbor, Fi-nansiskiot plan za 2019 godina iPrograma za rabotata vo 2019 godi-

na. Vo dnevniot red mnogu zna~ajnomesto ima{e donesuvaweto Odlukaza vremeno prodol`uvawe na man-datot na organite i telata na SZPna Grad Skopje do krajot na 2019 go-dina so cel nepre~eno da se zaokru-`i postapkata za otkup na zemji{te-to vo Rekreativniot centar Katla-novo. Kako {to istakna pretsedate-lot na SZP na Grad Skopje MetodijaNovkovski, re{avaweto na ovapra{awe ima pove}e aspekti. I ob-jektot i zemji{teto od okolku 5 000metri kvadratni, po dobivaweto nasite dr`avni dokumenti, vo ramkitena SZP na Grad Skopje, zdru`enijatakoi zdru`ile finansiski sredstvase sosopstvenici. Celiot proces po-drazbira pove}e aktivnosti, pome|ukoi kako najva`no e opredeluvawe-to soodvetno re{enie za fizi~ko

obezbeduvawe na imotot za koe {to}e se prezemaat i soodvetni aktiv-nosti so agencii za obezbeduvawe.Vo Izve{tajot za rabotata bea izne-seni postignatite rezultati od ra-boteweto na SZP na Grad Skopje inegovite organi i tela za 2018 godi-na. Na sednici konstatirano e, deka,programskite celi i zada~i celosnose ostvareni. Aktivnostite se real-iziraat, kako zaedni~ki, vo ramkitena celiot SZP na Grad Skopje, taka i

vo ramkite na zdru`enijata. Glavnioblasti bea gri`ata za ostvaruvawena steknatite prava i nivno unapre-duvawe, unapreduvawe na kulturno-zabavniot i sportskiot `ivot na pe-nzionerite od Grad Skopje. Vo izmi-natata godina ostvarena e golemasorabotka i dru`ewa na penzio-nerite pome|u zdru`enijata po raznipovodi, odr`an e tradicionalniot„Trinaesetonoemvriski {ahovskiturnir#, a vo 2018 godina prvpat evovedena tradicionalna „Predno-vogodi{na {ahovska simultanka# nakoja u~estvuvaa najdobrite {ahistiod zdru`enijata protiv {ahovskiotvelemajstor Dimitar Ilievski. SZPna Grad Skopje tradicionalno be{edoma}in na Republi~kata revija napesni, muzika i igri. Zabele`itelnae dobrata sorabotka so lokalnata

samouprava, a najmnogu so organite itelata na Grad Skopje. Za usoglasu-vawe na aktivnostite vo SZP naGrad Skopje funkcionira Koordina-tivno telo vo koe u~estvuvaat pret-sedatelite na ~etirinaesette zdru-`enija ~lenki. Izve{tajot na Nad-zorniot odbor i Izve{tajot za ost-vareni prihodi i rashodi na SZP naGrad Skopje vo 2018 godina, gi obra-zlo`i pretsedatelot na NO na SZPna Grad Skopje, Manojlo Dameski.Od pokazatelite vo Finansiskiotizve{taj se gleda deka nekade imazgolemuvawe, nekade namaluvawe odplaniranoto, a kako najva`no, kraj-niot rezultat e pozitiven. So Izve-{tajot na NO, po celosniot uvid vodokumentacijata, se konstatira dekafinansovoto rabotewe za 2018 go-dina e vo soglasnost so propisite iso pozitivno saldo. Se rabotelo do-bro i doma}inski. I vo 2019 godinaSZP na Grad Skopje }e raboti poPrograma so zada~i za u{te pogole-mo unapreduvawe na aktivnostitesekako vo sorabotka so zdru`enijata~lenki i so SZPM. ]e se nastojuva dase zgolemat zaedni~kite aktivnostivo pove}e oblasti, kako {to se spo-rtot, rekreacijata, ekskurziite za{to se dobivaat i avtobusi za pre-voz na smetka na Grad Skopje. Seplanira natamo{no unapreduvawena me|unarodnata sorabotka koja seostvaruva preku zdru`enijata i So-juzot koj prvenstveno sorabotuva sopenzionerskite organiziacii odglavnite gradovi na pove}e dr`avi.Predlo`eniot Finansiski plan za2018 e vo funkcija na planiranataPrograma. Na sednicata na Sobrani-eto bea izvr{eni i odredeni perso-nalni promeni. Konstatirano e is-tapuvawe na ZP Karpo{ od natamo-{noto ~lenuvawe vo SZP na GradSkopje. Ilija Gligorov

Na 21 maj 2019 godina vo prostori-ite na Likovniot salon vo Veles

se odr`a promocija na dela na pisa-telkata Nada Aleksoska. Bea pro-movirani Monografijata "SmiljanGriovski - agentot na CIA# i stiho-zbirkata "Site moi radosti#. Na na-

{eto pra{awe koe i go postavivmena avtorkata Aleksoska od kade £ setolku to~ni podatoci od edno izmi-nato vreme za da ja napi{e mografi-jata za eden stamen Makedonec kojsvoeto pate{estvie go pominal mno-gu burno i rizi~no po svojot `ivot, iseto toa vo i za Makedonija, taa ot-kako gi pozdravi prisutnite eve {toni odgovori:

- Za vreme na mojot prestoj vo Ger-manija kako nastavnik vo dopolni-telnite makedonski u~ili{ta zapo-znav golem broj Makedonci. Toga{,deveesettite godini, tamu gi for-miravme i prvite makedonski klu-bovi. Vo edna prilika, slu~ajno gozapoznav Jovan Griovski koj se pod-gotvuva{e da go poseti scojot tatkovo Amerika. Pri toa mi raska`a za`ivotniot pat na tatko mu i me pra-{a dali bi sakala da napi{am knigaza nego vrz baza na zapi{ani bele{-ki i fotografii koi toj bi mi gi do-nel koga }e se vrati. I taka se slu-~i. Toj mi donese fotografii i ednatetratka vo koja bea zapi{ani poda-toci od tatko mu za negovata rabotakako agent na CIA. Potoa istra`u-

vav po mestata kade se dvi`el, poarhivi... i taka izleze edna stamenakniga koja retko se nao|a vo na{itebiblioteki.

Promocijata na ovaa monografijaja zbogati i prisustvoto na vnukot naSmiljan Griovski, Ni~e Dimovski,

koj dade i nekoinovi podatoci zakoi za prvpat slu-{na makedonskatapublika.

Vo vtoriot delod promocijata,kako najava na sti-hozbirkata "Sitemoi radosti# peja-~kata grupa pri ZPVeles ja ispea pe-snata "Sre}ata sopari ne se kupuva#.I tokmu taa mislaja pottiknala av-

torkata Aleksoska da napi{e stiho-vi od ovoj tip i preku niv da ka`edeka, navistina sre}ata so pari nese kupuva.

- Ne e s¢ vo parite. Site onie koinatalo`ile bogatstvo vo bankite nese sre}ni lu|e. Sre}ata ne e vo ska-pi avtomobili, vili, ku}i... Sre}atae vo nesebi~nosta, dare`livosta,pomagaweto na onie koi se nemo}-ni... Sre}ata e vo slogata, vo qubov-ta... Alekssoska svojata qubov vopesnite ja iska`uva i kon tatkovi-nata - Makedonija. Promocijata za-vr{i so edna od pesnite vo stiho-zbirkata:

Na mojata tatkovinaDa go iskornam li srcetoza da te izvadam na videlina?Da gi raseam li misliteza da te postelam pred mene?Da se vratam li tamu nanazadza da te vidam odblizu?Ne, ne...nosime vo tebe,za{to samo taka }e postojam.

Vesna Davitkovska

ZP Veles

Nesekojdnevna promocijana dela na Nada Aleksoska

Ovaa prikazna e primer kako pen-zionerskite denovi mo`at da

dobijat svoja smisla i zna~ewe. - Stanav „mlada penzionerka#. To-

ga{ vo penzija se zaminuva{e sotrieset i pet godini sta` bez ogledna vozrasta. Sta`ot od 35 godini gonavr{iv na 54-godi{na vozrast bi-dej}i mnogu mlada se vrabotiv. Se~uvstvuvav u{te silna i orna za ra-bota i po~nav intenzivno da razmi-sluvam so {to da go ispolnam slo-bodnoto vreme. Za moja sre}a se soz-dade situacija koja mi vnese sodr-`ina vo penzionerskite denovi.Moja dobra prijatelka mi ponudi darabotam vo nejzinoto du}an~e za{totaa mora{e da se gri`i za {totukurodenoto vnu~e. Vo nego doa|aa mno-gu lu|e od razli~ni profesii. Jaskako komunikativna li~nost vo sekojkontakt doznavav po ne{to za tielu|e. Da znaev da pi{uvam }e napi-{ev kniga i vo nea }e gi zabele`evsite sudbini i prikazni {to tie migi raska`uvaa. Nekoi bea radosni ipolni so do`ivuvawa kako {to biposakal da gi ima sekoj ~ovek, a ne-koi bea ta`ni. Me|u lu|eto {to doa-|aa, be{e i edna profesorka po ma-kedonski jazik vo penzija - golemprijatel na knigata. Koga nema{ekupuva~i, mi raska`uva{e {to pro-~itala i vele{e deka knigite £ senajverni prijateli vo nejzinite pen-zionerski denovi i ja odr`uvaat vo`ivot. ^itaj}i doznavala deka ra-boti koi £ se slu~ile gi do`ivealei drugi lu|e i uspeale da ja pobedati bolesta i osamenosta. Taa ne samo{to mi raska`uva{e {to pro~itala,tuku po~na i da mi nosi knigi. Nekoizatoa {to i ostavile silen vpe~a-tok, a nekoi me zamoli da gi zemamzatoa {to nemala pove}e mesto kadeda gi smesti vo nejzinata mala gar-

soniera. Taka zapo~nav i jas pointe-nzivno da ~itam, a mojata „bibliote-ka# go zgolemuva{e fondot. Koga no-vata prijatelka mi gi podari sitenejzini knigi, so niv kako da mi japodari i nejzinata qubov kon niv.

Po nekoe vreme, taa pove}e ne be-{e me|u nas, no nejzinite knigi beana moite polici. Denovite pominu-vaa, a jas ve}e ne bev potrebna dapomagam vo du}anot. Bev slobodna.Povtorno se najdov na krstopat {toda pravam i kako da go pominuvamslobodnoto vreme. Ne mo`ev pove}eda `iveam sama na osmiot kat vo go-lemiot oblakoder. I povtorno `i-votot mi pru`i nova {ansa. So po-mo{ na moi prijateli kupiv malatro{na baraka-bungalov na bregotna Dojranskoto Ezero. Mnogu sakavda `iveam pokraj ezero i da u`ivamvo negovite ubavini. So parite {togi zarabotiv skromno ja renoviravbarakata i ja prisposobiv za mojotpenzionerski `ivot. So mene gi ze-dov i moite knigi. Pri adaptirawena barakata na cel yid bea naprave-ni obi~ni polici. Tamu dostoinst-veno mesto dobija knigite.

Mojata baraka se nao|a{e na mestokade {to pominuvaa mnogu lu|e. Edenprijatel me posovetuva bidej}i imammnogu knigi i istite im gi pozajmuvamna prijateli i turisti, na barakatada stavam natpis „MALA BIBLIOTE-KA ZA SITE# i deka toa }e bide do-bro za{to lu|eto koga doa|aat na le-tuvawe sakaat da pro~itaat nekojakniga. I taka se slu~i. Za`ivea mo-jata penzionerska biblioteka. Po~-naa da me posetuvaat i mladi i voz-rasni i da baraat da pozajmat kniga,koja uredno ja vra}aa. @ivotot mistana ispolnet. Moite penzionerskidenovi stanaa sodr`ajni, a jas bevsre}na! Maja Beleva

"Mala biblioteka za site#

Sednica na Sobranieto na SZP na Grad Skopje

Usvoeni ot~etni dokumenti za 2018, Programa i Finansiski plan za 2019 godina

Koga prijatelstvoto bi is~eznalood `ivotot, toa bi bilo kako so-

nceto da se ugasi, zatoa {to ni{topodobro i ni{to poradosno od bes-mrtnite bogovi ne sme dobile. Vir-xinija Vulf pi{uva{e deka "dodekanekoi odat kaj sve{tenik, a nekoi na~asovi po pezija, taa odi kaj prija-telot#, zatoa {to, ako ima nekoj is-kreno i toplo da ne soslu{a i ute{i,lesno da ne nasmee, mudro posovetu-va i silno da ne iskara koga treba,toga{ tropame na vistinska adresa,vo demirhisarskoto selo @ur~e.Kolku pati vo `ivotot ste se zapra-{ale dali imate vistinski prija-teli? Zo{to ba{ tie lu|e se izbranida bidat pokraj vas i da bidat delod va{iot `ivot? Ako ne ste razmi-sluvale do sega, pro~itajte ja pri-kaznata za dvajcata vistinski pri-jateli, Ivan~o i Blagoja.

Rodeni pred 70 i kusur godini, voisto maalo vo seloto vo koe zaednou~ele i sedele vo ista klupa. Vo is-ta godina i se zadoma}inile, seo`enile, no sekoga{ bile tuka bli-sku, eden do drug. Mi raska`uvaat zadetskiot bezgri`en `ivot, za pora-zite i pobedite koga zaedno igralefudbal za FK @ur~e, za berewetoselski lubenici po bav~ite i grozjepo lozjata, za sobiraweto jajca odsedelkite na pticite od najvisokitetopoli i jasiki, za bereweto divikru{i kaj manastirot i za lovewetoribi so viqu{ka na staklo po @u-re~ka Reka. Koga Blagoja vo 1970 go-dina zaminuva vo Avstralija, sekojpetok vo selskata kooperacija vo@ur~e pristignuvale permiti - ga-rancii za Ivan~o, za i toj da zaminevo zemjata na koalite i kengurite,kade Blagoja mu imal obezbedenodobro platena rabota, no Ivan~o

nikoga{ ne zaminal, oti kako {to niveli, toj e "doma{ar#.

Po vra}aweto od pe~alba, Blagojase vrabotuva vo Ohis vo Skopje, odkade se vra}a vo @ur~e i so pomo{na Iv~e gradi prekrasna ku}a vo ro-dnoto mesto. Za razlika od nego, Iv-~e se vrabotuva vo hotelot Mladostkako gotva~, a potoa vo nekoga{niottutunski gigant Jugotutun, kade dopenzioniraweto podgotvuva vkusni-te jadewa za pove}e od 300 vrabo-teni.

- Ivan~o e li~nost koja ti davasigurnost, koj te razbira samo so po-gled i mol~ej}i. So nego mo`e{ dase smee{ do besvest i da pla~e{ ko-ga }e te sovladaat emociite. I to-ga{, koga se }e se oladi i pomine,sfa}a{ deka i ranlivosta e eden odna~inite da soznae{ deka ima{ vi-stinski prijatel. I koga toa }e gorazbere{, se ostanato e malku va`-no, a bi dodal i deka dobriot prija-tel e najdobro ogledalo za samiotsebe. - ni veli Blagoja.

- Blagoja e onoj koj go razbira iznae tvoeto minato, veruva vo tvoja-ta idnina i te prifa}a takov kakov{to si, i zatoa drugaruvaweto sonego e vistinsko bogatstvo. Pome|unas, ponekoga{ i zborovi ne se pot-rebni, zatoa {to vistinskoto prija-telstvo se ra|a toga{ koga duri i

zaedni~koto mol~ewe stanuva pri-jatno a ponekoga{ znaeme i da vika-me i da se karame, ama na drugarskiprincip - niz {ega ni veli Ivan~o.

Na prikaskite za nivnoto druga-ruvawe niz godinite im nema kraj.Raska`uvaat za zaedni~koto se~ewena drva vo [umskoto, za sadewetobor~iwa, za odeweto so velosipedvo Krivoga{tani i Mrenoga na gosti,za odeweto na korzo vo nedela, zaigrankite po demirhisarskite selai za {to u{te ne. Tie, i vo ovie pen-zionerski denovi intenzivno sedru`at pove}e od koga bilo. Sekoeutro denot im po~nuva so zaedni~kokafe i so {egite i vicevite na Iva-n~o. Kako {to rekol Oskar Vajdl"Sekoj mo`e da so~uvstvuva so ma-kite na prijatelot, no potrebna eposebna odlika da so~uvstvuvate souspehot na prijatelot# pa taka bi-dej}i Blagoja od drvo izrabotuvanajrazli~ni umetni~ki predmeti,Iv~e mu bara materijal za rabota poridovite nad seloto, a pak Blagojamu pomaga okolu zemjodelskite ra-boti vo poleto. Zaedno se na sekojaekskurzija, zaedno u~estvuvaat vosportskite natprevari, a zaedno iigraat vo ma{kata igroorna grupa naZP Demir Hisar. Tie, ni velat, deka`ivotot im prireduval komedii idrami, no prekrasno e koga se imaprijatel so koj pove}e }e se smeete idru`ite i koj }e znae da ve vratikoga }e po~nete da pa|ame. Nikoga{ne znaete {to nosi denot, a {to no-}ta. Neizvesnosta ne e lesna, no iz-vesnosta mo`ebi i ne e interesna.Nekoga{ morame i da veruvame. Do-deka site se `alat kako denes nemavistinski vrednosti, nema vistins-ki prijateli i ~ove~nosta poleka segubi, tie i ponatamu veruvaat dekana ovoj svet ima i dobri i iskrenidrugarstva. A gi ima. Veruvajte!

Zoran Stevanovski

ZP Demir Hisar

Drugarstvo koe trae 70 godini

KULTURA PENZIONER plus 130 maj 201910

Stu{kiot penzioner Van|el Naumo-ski, pokraj {to e kolekcioner na

yvonci,toj so svojot kaval e ~uvar nana{iot makedonski folklor prekuzvukot na negoviot kaval.

I pokraj toa, toj za golem broj stru-`ani sosema e anonimen osven koga }ese spomne kavalot! Ovaa godina Van-|el proslavi 65 godini od dru`ewetoso kavalot koj go nasledil od negoviottatko Velo.

- Muzi~arot ostanuva aktiven seko-ga{. Za nego nema penzionirawe, -vaka ne pre~eka Van|el kavalxijata,kako {to go vikaat stru{kite penzio-neri so koi se dru`i i nastapuva napenzionerskite muzi~ki revii so me-{anata pea~ka grupa pri ZP Struga.

Roden e vo stru{ko Mali Vlaj 1943godina, a sega `ivee vo Struga. Vostru{ko e poznat i kako kolekcionerna yvonci, koi gi sobira pove}e od 50godini. Vo negovata neobi~na kolek-cija ima najrazli~ni praporci i kla-

potarci, a toj e poznat i kako eden odposlednite izrabotuva~i na jamki zayvonci.

- Poteknuvam od semejstvo vo koemuzikata i pesnata imaa svoja tradi-cija.Tatko mi svire{e pokraj kaval ina gajda, a toga{ ovie istrumenti beanajzastapeni bidej}i lesno mo`e{e dase napravat. Mene u{te od najmala vo-zrast kavalot me privlekuva{e, Ka-

valot e makedonski duva~ki instru-ment otvoren od dvete strani, izdel-kan od edno jasenovo par~e i ornamen-tiran niz celata dol`ina. Gorniotkraj na kavalot e malku stesnat so os-tar rab. Ovoj istrument ima sedum du-pki za prstite na na prednata strana iedna za palecot na zadnata. Dupkitese ramnomerno rasporedeni so 2 smrazdale~enost, so toa {to {estatadupka e ponasredina. Pri svirewe ka-valot se dr`i so dvete race pod agolod okolu 45 stepeni vo odnos na telo-to. Ustata pokriva ¾ od krajot na ka-valot. Promenata na pritisokot priduvawe vo nego ja menuva visinata nazvukot. Vo minatoto kavalot bil ov~a-rski istrument, a denes se koristi vonarodni pesni i ora kako del od ansa-mbli ili solo. Kavalot ~esto se svirivo parovi. - Raska`uva Van|el, a nos-talgija za tie vremiwa mu se nasetuvavo glasot i izrazot.

Van|el veli deka najpoznatite ma-kedonski izvorni pesni redovno gisviri i pee, celta mu e da ja za~uvamstarata izvorna muzika i pesna i da giprenese na maladata populacija. Pre-ku inerpretacijata mladite da ja oso-znaat vrednosta {to ne identifikuvakako narod so tradicija.

S. Kukune{oski

Stan~e Petkovska {eeset i dve godini se dru`i so harmonikata, a nejzinitesedumdeset godini ne se pre~ka i ponatamu so qubov da sviri na ovoj instru-

ment i znaeweto od oblasta na muzikata da im go prenesuva na kolegite penzi-oneri, istovremeno i da gi razveseluva.

Koja e Stan~e Petkovska? Rodena e vo [tip, a denes `ivee vo naselbata Kar-po{, kako penzioniran muzi~ki pedagog koja bila u~itel na mnogu muzi~ki poz-nati imiwa. Muzikata ja zasakala blagodarenie na nejziniot idol Radojka

@ivkovi}, koja so svojot soprug od Srbija bea najpozna-tite harmonika{i vo porane{na Jugoslavija koi, kako{to veli, plenele so svojata muzika i virtuoznost naovoj instrument.

- Ja zasakav harmonikata i narodnata muzika, blago-darenie na Radojka koja be{e edinstvenata `ena kojatoga{ svire{e na ovoj instrument. Imav osum godinikoga ja dobiv prvata harmonika kako podarok od mojottatko, koj toga{ be{e voeno lice vo Karlovac, kade

{to i `iveevme. Bev voodu{evena od harmonikata iako ne be{e nova a golema iedvaj ja dr`ev. Toa me motivira{e da zavr{am dve godini ni`o muzi~ko u~ili-{te vo ovoj grad, a potoa go prodol`iv mojot `ivoten pat vo druga nasoka, no ni-koga{ ne delej}i se od muzikata i harmonikata, - se se}ava Petkovska.

Taa `iveela vo pove}e gradovi. Po nejzinoto ra|awe, so roditelite `iveelavo Pe} i ]uprija, pa vo Karlovac, pa povtorno se vra}aat vo Makedonija kade`iveat vo Kumanovo.

Po pove}e preselbi patot gi nosi vo Kumanovo kade {to Stan~e e ~len vo u~i-li{niot orkestar kako edinstveno devoj~e.

Po zavr{uvawe na srednoto u~ili{te, taa prodol`uva so {koluvawe na Pe-dago{kata akademija vo Skopje i 35 godini e nastavnik po muzi~ko obrazovaniedo penzioniraweto.

- Vo tekot na moeto rabotewe oformiv mnogu harmonika{ki orkestri, koi votoa vreme bea mnogu retki. Vo niv ima{e nad 20 harmonika{i. ^esto pati ima-vme nastapi i natprevari. Osvojuvavme nagradi i bevme gosti na Makedonskataradio-televizija. Na ~asovite im svirev na moite u~enici i im ja prenesuvavqubovta kon muzikata i narodnite instrumenti. Mnogu od niv stanaa poznatimuzi~ki imiwa, me|u koi: bra}ata Milan i Todor Zafkovi, Oliver i Darko Di-mitrovi, poznatiot peja~ Bobi Pavlovski so negoviot brat, no i drugi poznatipeja~i, dirigenti i instrumentalisti - potencira{e Petkovska.

Taa i denes ne se otka`uva od svireweto. I po penzioniraweto svoeto znaeweod oblasta na muzikata go prenesuva na kolegite penzioneri od ZP Taftalixekoi ve}e dve godini muzi~ki gi podgotvuva za u~estvo na penzionerskite reviina pesni, muzika i igri, pesni na regionalno i republi~ko nivo.

Talentot za muzika go nasledila nejzinata vnuka Eva koja ima 10 godini i nakoja mnogu e gorda, a se nadeva, dokolku do`ivee da ima pravnu~e deka i toa }epojde po nejzinite stapki. Nekoga{nata nastavni~ka po muzika ima `elba gospodda £ podari u{te `ivot za da mo`e {to podolgo da u`iva vo zvucite na har-monikata i da se dru`i so kolegite penzioneri. Kalina S. Andonova

Soglasno programata za rabota Zd-ru`enieto na penzioneri od Ko~a-

ni denovive ja zbogati svojata aktiv-nost so formiraweto na Ansamblot zastarogarski pesn zaedno so orkestarod nartodni instrumenti. Vo ansamb-lot koj na svojot repertoar ve}e pos-tavi ~etiri starogradski pesni od ko-~anskiot kraj ~lenuvaat {esnaesetsolisti penzioneri i penzionerki ka-ko i orkestar od {est muzi~arti.

- Sakaj}i da prodol`ime da ja negu-vame starata ko~asnka gradska pesna,go formiravme ovoj ansambl koj imazada~a na svojot repertoar da neguva

pesni od starata muzi~ka tradicija naKo~ani. So ovoj ansambl i orkestarsakame da se potsetime na minatitegodini koga vo gradot postoele nekol-ku muzi~ki tajfi od muzi~ari-zana-ets~ii, - ni izjavi \orgi Serafimov,pretstedatel na ZP Ko~ani.

Ansamblot svoojot prv nastap goima{e pred svoite sogra|ani vo Pen-zionerskiot dom. Vo ramkite na pro-gramata za kultura, ZP od Ko~ani zamesec juni najavuva revijalen koncertna koj }e nastapat Ansamblot za staro-gradski pesni i Folklorniot ansamblso orkestrite. K. Gerasimov

ZP Ko~ani

Formiran ansambl za starogradski pesni

Programata na Aktivot na penzione-rki od Zdru`enieto na penzioneri

na op{tina Sveti Nikole ovaa godinae bogata, raznovidna i so mnogu vove-deni novi sodr`ini. Celta na pretse-datelkata Svetlana Ivanova e da sezbogati kulturno zabavniot i edukati-ven `ivot na penzionerkite i vremetoda im bide kreativno ispolneto.

Za site nas makedonskiot jazik e na-{e duhovno bogatstvo i treba da se ne-guva. Na{iot Aktiv na penzionerki soprigodna i skromna programa go odbe-le`a Denot na poezijata, 22 mart. Svoitvorbi pred prisutnite ~lenki pro~i-taa Liljana Zlateva i Svetlana Iva-nova, a potoa be{e formirana i lite-raturna sekcija za ~ii aktivnosti }ebide odgovorna Liljana Zlateva.

Edna od novinite na Aktivot koipretsedatelkata gi osmisli i vovedeza prv pat, e proektot na planot nafizi~kata kultura pod moto "Spoznaj

go svoeto telo vo treto doba#. Vo ram-kite na proektot, edna{ mese~no pen-zionerkite }e imaat mo`nost vo Klu-bot na penzioneri, da ve`baat odre-deni i prilagodeni ve`bi za svojatavozrast. Za da im bide prijatno, zaba-vno i da ne im bide naporno }e se gri-`i mladata profesorka po fizi~kakultura Bojanka Efremovska, od kojapenzionerkite mnogu }e nau~at za bla-godetite koi gi nosat odredeni ve`bi.Ovoj proekt privle~e vnimanie na go-lem broj penzionerki.

Penzionerkite od Aktivot vo SvetiNikole, so podgotveni tradicionalnimakedonski banici, zelnici, vkusniblagi babini gurabii, bea gosti i ze-doa u~estvo na me|unarodnata mani-festacija "Zelnikot na baba#, Probi-{tip.

Ova se samo del od aktivnostite, agi ima i }e gi ima i ponatamu.

Vukica Petru{eva

ZP Sveti Nikole

Aktivni penzionerki

Razgovorot so Neda Petkovi} go vodevme spontano priedna slu~ajna sredba. Lesno, bez nametnuvawe, ola-

baveno, se razgovara{e za s¢ a najmnogu za nea i nejzini-te sliki koi pretstavuvaat radost i du{evno zadovol-

stvo. - Jas postojano gi nadgraduvam

moite slikarski ~uvstva so go-lema preciznost, odam do deta-li, so {to, sekoga{ kompozici-jata dobiva edna cvrsta povrza-nost i zatvorena celina, - ras-ka`uva Petkovi}.

Neda Petkovi}, e rodena pred

69 godini (1950), vo selo Pol~i{te, Mariovsko, a osnov-noto u~ili{te go zavr{ila vo Skopje, koga kaj nea se po-javuva interesot za slikawe kade ubavinata na kolori-tot i vol{ebnata mo} na boite i dale pottik da razmis-luva i da odlu~i. Go zavr{ila Srednoto umetni~ko u~i-li{te - otsek keramika, a diplomirala na Pedago{kataakademija - likoven otsek, vo Skopje. Tematskata opre-

delba na Petkovi} e mo{ne razno-vidna. Inspiracija za nejzinotoslikarstvo se specifi~nite urba-ni celini so dominacija na narod-noto graditelsko nasledstvo, mrt-

va priroda so kombinacija na etno-motivi, a preovladu-va interesot za pejza`ot. ^len e na dru{tvata na liko-vni umetnici na Bitola i Strumica.

- Otkako po~nav da slikam, i da se zanimavam so sli-karstvo, slikam na platno so masleni a vo poslednovreme so akrilni boi. Toa sum go sakala otsekoga{, pa isega otkako sum vo penzija, koga povremeno ja zemam ~et-kata i boite. Inspiracijata za slikawe ja nao|am nase-kade okolu mene. Pred da se penzioniram, rabotev vope~atnicata na NIP „Nova Makedonija# vo Repro-foto-retu{ersko oddelenie, a odreden period i vo privatnafirma. No i pokraj rabotata, jas postojano slikav, - veliNeda Petkovi}.

Preku 150 nejzini dela se nao|aat nasekade vo Repu-blikata. Vo 2002 godina ja imala prvata samostojna iz-lo`ba vo Kavadarci a potoa u{te devet. Grupni izlo`biimala pove}e i toa so ~lenovite na DLUS i na DLUB.U~estvuvala na pove}e me|unarodni likovni kolonii voRepublikata i nadvor od nea.

- Vo periodot dodeka bev aktivna na rabota, no i ne-{to podocna go sozdadov siot svoj umetni~ki repertoar,- veli taa.

Neda e umetnik koja go slika i prenesuva na platno se-kojdnevjeto, a motivite gi zema od razni kraevi od Repu-blikata. Nejzinite dela mo`at da ve ostavat bez zboro-vi zatoa {to e poseben talent so unikaten i prepoznat-liv stil. So neobi~no vol{epstvo i samo za nea poznatna~in sozdava dela vo koi se prepoznava nejzinoto sli-karsko majstorstvo. I kako penzioner taa ne prestanuvada tvori. Denes, kako {to veli, povremeno slika, a zadolgogodi{nata i makotrpnata rabota, svedo~at izlo`-bite kako i u~estvoto na me|unarodni likovni koloniivo Republikata i nadvor od nea.

Neda Petkovi} e umetnik koj ostava trajna vrednost soposeben kvalitet vo slikarstvoto, a kritikata ja smes-tuva me|u popoznatite umetnici kaj nas.

Vasil Pa~emski

Sredba so likovniot umetnik Neda Petkovi}

Tvori i vo sedmata decenija

ZP Struga

Van|el proslavi 65 godinidru`ba so kavalot

Vospostavenata sorabotka na kul-turen plan me|u dvata grada i

me|u penzionerskite zdru`enija od

Struga i Prilep, pridonese na 10 maj2019 godina, gosti na Prilep da bi-dat ~lenovite na me{anata peja~kagrupa „Ezerski bran# koja raboti vosostav na ZP Struga, pod rakovodst-vo na pretsedatelkata na grupataNada ^otoro{koska. Dvasetina ~le-novi na grupata so profesorot pomuzika Stoj~e Dejkoski, predvodeniod pretsedatelot na ZP Struga Mi-lorad Trposki, nastapija so pesnite„Abre mome, malo mome#, „IzleglaEvda niz ~ar{ija# i „Dosta, dostali~no bre mome” i orata koi gi pod-

gotvuvaat za nastapot na 17. regio-nalna revija na pesni, muzika i igrikoi }e se odr`at na 20 maj vo Vev~a-

ni. Organizator na sredbata be{eRobert Todoroski, pretsedatel narepubli~kata humanitarna nevladi-na organizacija „Zdru`eni srca# voPrilep. Nastanot se slu~i na grads-kiot plo{tad „Metodija Andonov^ento# vo Prilep.

Prilepskite penzioneri i drugitegosti od zdru`enijata na penzioner-ite na 28 gradovi, bea nagradeni sogromaglasen aplauz. Plo{tadot voPrilep be{e pretesen za pove}e od250 penzioneri i drgite posetiteli.

Muzi~kata penzionerska sredba ja

pozdravi pretsedatelot na repub-li~kata humanitarna nevladina or-ganizacija Robert Trajkoski. Toj na

u~esnicite im se zablagodari zau~estvoto i ja naglasi tradicional-nata sorabotka so ZP Struga, a nasite im posaka u{te mnogu vakvi isli~ni penzionerski dru`ewa. Pozavr{uvawe na muzi~kiot del pret-sedatelot na „Zdru`eni srce# giprimi pretsedatelite i voda~ite nagrupite vo svojot kabinet, kade {todoniraa finasiski sredstva koi }ebidat nameneti na lice od Del~evo,za lekuvawe.

S. Kukune{oski

ZP Struga

Stru{kite penzioneri vo poseta na PrilepZP Taftalixe DDD

Harmonikata i e `ivoten sopatnik

PROSLAVIPENZIONER plus 130 maj 2019 11

Iovaa godina, golemiot hristijanski praz-nik „Veligden# - voskresnuvaweto na Isus

Hristos, be{e sve~eno odbele`an vo sekojdom, vo golem broj zdru`enija.

Vo ZP Kisela Voda se odbele`a vo ograno-cite Kisela Voda, Cvetan Dimov, 11 Oktomvri.

Sekade be{e veselo so bogati trpezi na koiima{e crveni i {arani jajca. So radost, sre}ai mnogu nasmevki se ~estita{e praznikot me|u~lenovite - penzioneri i mnogute gosti. @el-bite na site bea za dobro zdravje i dolg `i-vot. Atmosferata be{e dopolneta so makedo-nski pesni, ubava muzika i makedonski ora.

Na 24 april 2019 godina, ZP Ohrid i Debrcapo povod praznikot realizira{eakcija za dodeluvawe prehran-beni i higienski artikli na osa-meni i nemo}ni penzioneri od Go-rna i Dolna Debrca, i toa od se-lata Laktiwe, Godivje, Arbinovoi Velmej, kako i vo gradskite na-selbi, a ja realiziraa volonteripenzioneri od Zdru`enieto. Na60 najte{ko socijalno zagrozenipenzioneri im bea vra~eni po dvetabli jajca, 200 grama kafe, dvakilograma {e}er, zejtin, sok idrugi higienski artikli, naedno iposledniot aprilski broj od ves-nikot „Penzioner plus#. Ovaa ak-cija be{e realizirana po pretho-dna odluka na Izvr{niot odbor ivo dogovor so novoizbranite pre-tsedateli na mesnite ogranocikoi izgotvija spisoci na socijal-no najzagrozeni i osameni pen-zioneri.

ZP Ohrid i Debrca vakva akci-ja organizira nekolku godini pored, so cel da ne gi zaboravi svo-ite ~lenovi, a tie pak da soznaatdeka sepak ZP misli na niv i is-tite da ne po~uvstvuvaat deka seosameni i zaboraveni od Zdru`e-nieto vo koe tie ~lenuvaat.

Penzionerite bea prijatno iz-nenadeni od posetata na volon-terite na ZP, za gri`ata {to jaimaat kon niv. Pokraj {to iska-`aa golema blagodarnost do ZPOhrid i Debrca, nivnata `elba zarazgovor be{e pove}e od potreb-na, bidej}i kako {to ni rekoa, ni-vnata osamenost e najgolematabolka i taga {to ja ~uvstvuvaat.Vakvite akcii ZP Ohrid i Debrca}e prodol`i da gi praktikuva i

vo narednite godini, veli pretsedatelot naZP Ohrid i Debrca \or|i Trp~eski.

Na tretiot den od golemiot hristijanskipraznik Veligden, vo ramkite na Nedelata nasolidarnost, ~lenki na Aktivot posetija ne-kolku familii vo Domot za stari lica „Lika^opova# i im doniraa skromna pomo{. Go pose-tija i Zavodot za rehabilitacija na deca imladinci vo Skopje, kade odnesoa crveni vap-sani jajca, za da gi izraduvaat decata na ovojpraznik. Pretsedatelkata na Aktivot pri ZP^air Qubica Lolevska, upati blagodarnost do

penzionerkite koi redovno u~estvuvaat vo si-te akcii i na delo ja poka`uvaat svojata huma-nost.

I penzioenerkite od Negotino go odbele`aaovoj praznik. Vo prostoriite na Klubot na„Negotinijana#, nosej}i crveni i {areni jajca,tie se sobraa zaedni~ki da go proslavat somolitva. Ispolneti so radost i pozitivnaenergija podeleni vo dve grupi realiziraadve poseti. Ednata grupa gi poseti decata soposebni potrebi vo Dom semejstvo na lica soposebni potrebi vo Negotino, i vo Domot se-

mejstvo vo seloto Timjanik i im od-nese crveni i {areni jajca. So ovojhuman i nesekojdneven gest, na {ti-tenicite im podarija radost i qu-bov kako na svoi najbliski, so `elbada im nadomestat del od ona {to imnedostasuva. Drugata grupa go posetiCentarot za pomo{ na lica so men-talen hendikep „Poraka# vo Negoti-no koi se raduvaa na crvenite jajca,se gu{kaa, i zaedni~ki zapeaja.

Zdru`enieto na gra|ani invalidina trudot i korisnici na invalids-ka penzija od Butel, po povod gole-miot hristijanski praznik Veligden,organizira humanitarna akcija zasvoite ~lenovi, za da im pomognat naonie na koi pomo{ta im e neophodna.Tradicijata i ovaa godina ne izos-tana. Pred praznikot na 45 svoi~lenovi, so primawa poniski od10.000 denari, im podelija humani-tarna pomo{, nabavena od ~lenari-nata na penzionerite, skromno poedna tabla jajca i pet kilogramibra{no, koi na vakvata pomo{ beablagodarni, za i tie {to podostoin-stveno da gi odbele`at Veligdens-kite praznici. So vakvite humani-tarni akcii se pottiknuvaat i drugigra|ani i institucii da ja poka`atsvojata gri`a, da oddelat vreme isredstva kon ovaa ranliva katego-rija gra|ani, sekoj vo ramkite nasvoite mo`nosti.

Za prvpat ovaa godina i penzio-nerkite od Debar go odbele`aa Ve-ligden so zaedni~ka sredba.

Odbele`uvawe na praznicite etradicija re~isi vo site zdru`enija~lenki na SZPM.

Dopisnici na SZPM

Veligdensko praznuvawe

IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus 130 maj 201912

LSHPM ka shumë aktivitete të cilat ua zbukurojnë jetën person-ave të moshës së tretë, por Revyalet e këngës muzikës dhe

valleve janë njëra nga më masivet të cilat me padurim i presinpothuajse të gjitha gjeneratat nga 7 deri më 77. Revyalet e këngësmuzikës dhe valleve mbahen tanimë 17 vite me radhë. Së parimbahen ato regjionale, në çdo vit në tjetër qytet. Këtë vit, nikoqirjanë shoqatat e pensionistëve nga: Prilepi, Tetova, Shoqata epensionistëve ushtarak, Qendër, Sfeti Nikolë, Vallandovë, Vinicadhe Vevçani.

Më 18 prill 2019, në Prilep, në të parën e këtij viti të takimit mu-zikor regjional, kanë marrë pjesë më se dyqind pjesëmarrës dheshoqata të pensionistëve nga Prilepi, Manastiri, Krusheva dheDemir Hisari. Në takim ishin të pranishëm: kryetari i LSHPM Stan-ka Trajkova, kryetari i Kuvendit të LSHPM m-r Ilija Adamovski,kreu i komunës së Prilepit Ilija Jovanovski, kryetarët e shoqatavepjesëmarrëse dhe mysafirë të tjerë. Në sallën e Shtëpisë së kul-turës "Marko Cepenkov" të mbushur plot, pjesëmarrësit e pranis-hëm dhe mysafirët i ka përshëndetur kryetari i SHP Prilep, SllavkoTrajkoski, kreu i komunës Prilep d-r Ilija Jovanovski dhe kryetari iLSHPM Stanka Trajkova. Pasi kryetari Trajkova shpalli të hapurrevyalin, filloj kënga, u luajt valle...

Më 19 prill 2019, në skenën e sallës së madhe në Qendrën përkulturë në Tetovë, në organizim të LSHPM, është mbajtur Revyalii 17 regjional i këngës muzikës dhe valleve të shoqatave të regjio-nit të dytë në të cilat është prezantuar trashëgimia kulturore ngalëmi i folklorit, muzikës, vallet e vjetra qytetare, këngët burimorepopullore, veshjet e vjetra si dhe shënime të tjera të njerëzve tëcilët jetojnë në këto hapësira. Paraqitjet e tyre interesante kanëpasur shoqatat: Butel, Gjorçe Petrov, Karposh, Taftalixhe DDDdhe Shuto Orizarë, të gjitha nga Shkupi dhe shoqata nga Tetovae cila ishte nikoqir i revyalit. Fillimisht, të pranishmëve dhe mysafi-rëve në gjuhën maqedonase u ka folur Stojan Sokolovski, kryetari Kuvendit të SHP Tetovë, ndërkaq, në gjuhën shqipe u ka folurSelverMemeti, kryetar i SHP Tetovë. Të pranishmëve u ka foluredhe kryetari i LSHPM StankaTrajkova, ndërkaq, pas saj u radhi-tën këngë, valle në gjuhën maqedonase, shqipe, vllahe, ndërkaq,me çoçekun rom është rrumbullakuar revyali multietnik.

Më 10 maj, në Shkup është mbajtur revyali i 17 i këngës muzi-kës dhe valleve ku nikoqir ishte Shoqata e pensionistëve ushta-rak. Në skenë, në sallën e Shtëpisë së ARM janë paraqitur sho-qatat e regjionit të dytë: SHP Kisella Voda, SHP Gazi Babë, SHPOVR, SHP Ilinden dhe nikoqiri Shoqata e pensionistëve ushtarak.Mysafirët dhe të pranishmit i ka përshëndetur kryetari i shoqatësnikoqir Gjorgji Zarinski, ndërkaq, në emër të Lidhjes së pensionis-tëve të Maqedonisë, Mentor Qoku nënkryetar i Këshillit ekzekutivi Lidhjes i cili ka folur për aktivitetet e shoqatës, për domethëniene revyaleve me çka ka shpallur të hapur takimin.

Më 13 maj, në Shkup është mbajtur Revyali i 17 regjional i kën-

gës muzikës dhe valleve ku nikoqir ishte shoqata më e vjetër nëqytet dhe në Lidhje, Shoqata e pensionistëve komuna Qendër.Edhe ky revyal është mbajtur në Shtëpinë e ARM duke falënderu-ar mirëkuptimit dhe mbështetjen nga Ministria e mbrojtjes e cilasallën edhe për këtë revyal e ka dhënë pa pagesë me të cilënLidhja ka bashkëpunim të shkëlqyeshëm shumëvjeçar. Në revyalkanë marrë pjesë: SHP Kumanovë, SHP Solidarnost - Aerodrom,SHP Çair, SHP Kratovë, SHP Kriva Pallankë, dhe nikoqiri SHPQendër. Fillimisht të pranishmit dhe mysafirët i ka përshëndeturkryetari i SHP Qendër Pavle Spasov duke theksuar se këtë vitshoqata shënon 65 vite të ekzistimit të saj. Të pranishmit i ka për-shëndetur edhe kreu i komunës Qendër Sasha Bogdanoviq, ndë-rkaq, në emër të LSHPM të pranishmit i ka përshëndetur kryetarii LSHPM StankaTrajkova e cila ka shpallur revyalin të hapur.

Më 15 maj 2019, është mbajtur revyali i 17 regjional i shoqatavetë regjionit të gjashtë, ku kanë marrë pjesë shoqatat e pensionis-tëve nga: Gjevgjelika, Velesi, Negotini, Kavadarci, Bogdanci, Doj-rani, DemirKapija dhe Vallandova e cila ishte edhe nikoqire e këtijrevyali.

Më 17 maj 2019, është mbajtur revyali i 17 regjional i shoqatave

të regjionit të parë, ku janë paraqitur shoqatat e pensionistëvenga: Koçani, Makedonska Kamenica, Dellçeva, Berova, Pehçevadhe Vinica e cila ishte edhe nikoqir i revyalit i këtij regjioni.

Më 18 maj 2019, është mbajtur revyali i 17 i këngës muzikësdhe valleve i shoqatave të regjionit të pestë ku kanë marrë pjesëshoqatat e pensionistëve nga: Strumica, Probishtip, Shtip, Zlleto-vë, Radovish dhe Konçe, Novo Sello, Llozovo dhe Sfeti Nikole ecila është edhe nikoqire i revyalit të këtij regjioni.

Më 20 maj 2019,është mbajtur revyali i 17 regjional i këngësmuzikës dhe valleve i shoqatave të regjionit të tetë, ku kanë marrëpjesë me paraqitje shoqatat e pensionistëve të:Ohër dhe Debar-cë, Gostivari, Kërçova, MakedonskiBrod, Struga, Dibër dhe Qen-dër Zhupë, Labunishtë dhe Vevçan e cila ishte nikoqir i revyalit tëkëtij regjioni.

Më të mirët nga të gjithë tetë regjionet do të paraqiten në Revy-alin e 9 republikan që do të mbahet në Shkup, në Shtëpinë eARM, më 7 qershor 2019.

Nga 21 maj 2019, ka filluar mbajtja e garave sportive regjionaletë cilat do të zgjasin deri në fund të qershorit, ndërkaq Olimpiadasportive 2019 do të mbahet në fillim të shtatorit. K.S.A.

Revyaletfolklorike të pensionistëve janë multietnike

Ministrja e Punës dhe Politikës Sociale, Milla Carovska,sot ka qëndruar në vizitë pune në Makedonska Kame-

nicë. Carovska u takua me kryetaren e kësaj komune,Sonja Stamenkova, me minatorët, ndërsa ka vizituar edheQendrën e Punëve Sociale, kopshtin dhe Qendrën Ditorepër personat me aftësi të kufizuara. Carovska në takiminme minatorët theksoi se me ndryshimet ligjore, që filluanprej fillimit të këtij vitit, janë zgjidhur kërkesat shumëvjeçaretë minatorëve për uljen e kufirit të moshës për pensionim.

"Ashtu siç theksuam, MPPS ka bërë ndryshime ligjoreme të cilat jepet mundësia që minatorët të shkojnë në pen-sion pleqërie edhe me mbushjen e 40 viteve stazh punepër meshkujt, respektivisht 35 vjet stazh pune për gratë",theksoi ministrja Carovska.

Me propozim-ndryshimet dhe plotësimin e Ligjit për sigu-rim pensional dhe invalidor të siguruarve që punojnë në ve-nde pune, të cilëve stazhi i sigurimit u llogaritet me kohëzg-jatje të shtuar, u mundësohet të ulet mosha e pensionimitproporcionalisht me kohën e kaluar në punë me stazh tëbenifikcuar.

Gjatë vizitës së Qendrës për personat me aftësi të kufi-zuara, që u hap vitin e kaluar në shtator, ministrja theksoise me Ligjin për mbrojtje sociale, që është në procedurëparlamentare, avancohen të drejtat e personave me aftësitë kufizuara dhe vendosen shërbime tjera që duhet tëlehtësojnë jetën individual K.C.A.

Në aktivitet të përbashkët të koordinu-ar të SHP Tetovë, të Agjencisë turis-

tike dhe hotelerie nga Shqipëria, si ba-shkëpunëtorë tradicional, është realizu-

ar ekskursion katër ditësh në këtë shtetfqinj. Ekskursioni organizohet dhe reali-zohet çdo pranverë tanimë dhjetëra vite.Interesimi i madh tek pensionistët është

plotësuar me dy autobusë dhe me 120pjesëmarrës. Udhëtimi është organizuarme vendosjedhe me pagesë të plotëdhe vizita të më shumë qyteteve dhevende historike turistike. Vendosja në tëgjitha ditët u bë në qytetin Durrës, ndër-kaq, destinacioni i parë ishte qyteti Tira-në dhe vizita e vendeve historike në të.Rruga më e gjatë ishte për në Shkodër.Pos vizitës panoramike të qytetit dheshëtitjes në brigjet e liqenit të Shkodrës,pensionistët kanë vizituar edhe teatrin.Janë realizuar edhe takime me këngëta-rë të njohur shqiptar: Bujar Qamili, Fre-derik Daci dhe artistë të tjerë. Qyteti dhe

teatri janë të njohur për garat eurovizivekur Shqipëria ishte nikoqir. Përshtypje tëveçantë ka lënë vendi pushimore rrethu-ar me mure në të cilët është "ndreq"grua e cila i jep gji fëmijës, si kujtim ngatregimi i njohur për ndërtimin e mureve,të cilët" ditën janë ndërtuar, ndërsa na-tën janë rrënuar". Janë vizituar edhe dyqytete të njohura sipas emrit të udhëhe-qësit legjendar për çlirim të tokave ball-kanike nga pushteti turk Gjergj KastriotiSkënderbeu. Është vizituar edhe qyteti ilindjes së tij Krujë, qendër e njohur his-torike dhe turistike, ku në muzeun eSkënderbeut, është treguar rruga e tij lu-

ftarake. Me emrin e Skënderbeut ështëlidh edhe qyteti Lezhë, ku është varrosurky kryengritës i njohur, ku ndodhet edhenjë muze kushtuar Skënderbeut. Në qy-tetin Fier, janë vizituar më tepër përmen-dore, ndërsa në Vlorë është vizituar mu-zeu në të cilin më 1912 është shpallurpavarësia e Shqipërisë. Ishin impresio-nuese edhe përshtypjen nga vizita e qy-tetit Velipojë, si vend më i ri turistik dhepër pushime në jug të Shqipërisë, menjë plazh jashtëzakonisht të rregulluarmirë. Gjatë kthimit është vizituar edheqytetit Kukës në Shqipëri dhe Prizreninë Kosovë. G.E.

Carovska në Makedonska Kamenicë

Në mbledhjen e mbajtur më 27.5.2019, KE i LSHPM ka sjellë vendim përmbështetje të projekteve nga kultura dhe veprimtaria botuese të shoqatave,

anëtare të LSHPM. Në shpallje mund të paraqiten individ, grupe dhe shoqata. Lloji i projekteve: Koncerte, skena teatrore, ekspozita, libra dhe monografi

për botim etj. Fletëparaqitjet merren në LSHPM të cilat duhet të nënshkruhen nga person i

autorizuar i shoqatës. Mund të konkurrohet vetëm për një projekt, ndërkaq, përparësi do të kenë

autorë dhe shoqata të cilat nuk kanë marrë deri më tani mjete nga Lidhja dhevepra dhe projekte me përmbajtje lidhur me moshën e tretë. Materialet për Projektet duhet të dërgohen në arkivin e LSHPM ose përmes

postës në adresë:Lidhja e shoqatave të pensionistëve të Maqedonisë,Bulevar "KoçoRacin" nr. 14. 1000 Shkup, Fax. P 440"Për shpalljen për mbështetje të projekteve nga kultura dhe veprimtaria

botuese për vitin 2019 të LSHPM". Nuk do të merren në shqyrtim fletëparaqitje: të dërguara pas skadimit të

afatit të Shpalljes, fletëparaqitje jo të plotësuara tërësisht dhe të pa kompletuarapa dokumentacion të bashkëngjitur e cila detyrimisht kërkohet në fletëparaqitje.

Materialet të dërguara në Shpallje nuk kthehen.Afati i shpalljes është prej 1 qershor deri më 15 qershor 2019. Rezultatet

do të shpallen në gazetën "Penzioner plus" dhe në veb faqen e LSHPM.FLETËPARAQITJA PËR MBËSHTETJE MUND TË MERRET NË ARKIVIN E

LSHPM OSE TË SHKARKOHET NGA VEB FAQJA E LSHPM.

Shpallje për mbështetje të projekteve nga kultura dhe veprimtaria botuese

SHP Tetovë

Pensionistët në ekskursiontradicional në Shqipëri

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

Ministrja e Punës dhe Politikës So-ciale, Milla Carovska, sot ka qën-

druar në vizitë pune në MakedonskaKamenicë. Carovska u takua me krye-taren e kësaj komune, Sonja Stamen-kova, me minatorët, ndërsa ka vizituaredhe Qendrën e Punëve Sociale, kop-shtin dhe Qendrën Ditore për person-at me aftësi të kufizuara. Carovska nëtakimin me minatorët theksoi se mendryshimet ligjore, që filluan prej fillim-it të këtij vitit, janë zgjidhur kërkesatshumëvjeçare të minatorëve për uljen

e kufirit të moshës për pensionim. "Ashtu siç theksuam, MPPS ka bërë

ndryshime ligjore me të cilat jepet mu-ndësia që minatorët të shkojnë në pe-nsion pleqërie edhe me mbushjen e40 viteve stazh pune për meshkujt, re-spektivisht 35 vjet stazh pune për gra-të", theksoi ministrja Carovska.

Me propozim-ndryshimet dhe plotë-simin e Ligjit për sigurim pensionaldhe invalidor të siguruarve që punojnënë vende pune, të cilëve stazhi i sigu-rimit u llogaritet me kohëzgjatje të sh-

tuar, u mundësohet të ulet mosha epensionimit proporcionalisht me ko-hën e kaluar në punë me stazh të be-nifikcuar.

Gjatë vizitës së Qendrës për perso-nat me aftësi të kufizuara, që u hap vi-tin e kaluar në shtator, ministrja thek-soi se me Ligjin për mbrojtje sociale,që është në procedurë parlamentare,avancohen të drejtat e personave meaftësi të kufizuara dhe vendosen shër-bime tjera që duhet të lehtësojnë jetënindividual. K.C.A.

SHP Çair

Është shënuar Java e solidaritetit

SHP Çair SHP Shuto Orizarë

ZVP SHP Kërçova

ZDRAVSTVOPENZIONER plus 130 maj 2019 13

Deneska se pove}e se zboruva zaprobioticite kako tema koja {to

ima povolno vlijanie vrz zdravjetona lu|eto. Iako krajnite rezultatise na stranata na dobrata zdravst-vena sostojba ili podobruvaweto naistata kaj lu|eto, mehanizmot na dej-stvuvawe na probioticite e s¢ u{tenejasen.

Zborot probiotik poteknuva odlatinskiot predlog "Pro#, {to zna~i"Za# i zborot "bios#, "life# {to zna~i"`ivot#. Probioticite pretstavu-vaat t.n. dobri bakterii koi zemenivo soodvetni koli~ini imaat povol-no vlijanie vrz zdravjeto. Tie poma-gaat vo vospostavuvaweto na pravi-lnata ramnote`a pome|u dobrite ilo{ite bakterii vo na{iot gastro-intestinalen trakt. Nivnite pozi-tivni vlijanija se regulacija na cre-vnata mikroflora pri dijarea (pro-liv), zajaknuvawe na odbranbenitesposobnosti na organizmot (imuni-tetot), pri upotreba na antibioticii drugo. Se upotrebuvaat u{te i zanamaluvawe na egzemata kaj deca,iritabilen kolon, poduenost i ul-cerozen kolit.

Patni~kata dijarea e edna od naj-predvidlivite bolesti koja{to epovrzana so patuvaweto. Prisutna e

kaj 30% - 70% od patnicite vo zav-isnost od destinacijata i sezonatana patuvaweto. Porano tradiciona-lno se primenuvale slednive pre-poraki za prevencija od patni~kadijarea: da se prevriva vodata, dase jade varena hrana, da se lupi ovo-{jeto, no i pokraj toa lu|eto stra-dale od ovoj tip dijarea koja se javu-va podednakvo i kaj ma{kata i kaj`enskata populacija, no po~esta ekaj pomladite otkolku kaj povozras-nite patnici. Glavnite pri~initeliza razvoj na dijareata e i lo{ata hi-gienska praktika vo lokalnite res-torani pri podgotovkata na hranata,kvalitetot na vodata itn.

Soodvetnata upotreba na sredstvaza rehidratacija i probioticite priodredeno patuvawe pridonelo vogolem procent da se namali patni~-kata dijarea. Najdobra podgotovka ekoga se zapo~nuva so zemawe na pro-biotikot 3-4 dena pred patuvaweto,dodeka trae patuvaweto i u{te 5dena po vra}awe od patuvaweto.

Praveni se ispituvawa za da sedoka`e vlijanieto na probioticitevo spre~uvaweto na patni~kata di-jarea. Tekstov e za da ne vi se rasipeodmorot ili patuvaweto!

B.Ang.

Pri sekoe patuvawe treba da se nosi i zema probiotik

Se pove}e lu|e se ~uvstvitelni naalergenite od prirodata. Aler-

giskite reakcii se s¢ po~esti kajcelata populacija, a osobeno kaj li-ca so namalen imunitet, iscrpen podolga bolest ili so genetska predi-sponiranost. Najmnogu na udar se de-cata i postarite lica. Vo prolet ko-ncentracijata na alergeni vo vozdu-hot go dostignuva maksimumot, oso-beno na polenot. So do`dot taa ma-lku se namaluva, no nivnoto nivopovtorno se zgolemuva so son~eviteperiodi koi sledat. Alergiskitereakcii na sistemot za di{ewe sepri~ineti prvenstveno od alergeni-te koi se vdi{uvaat i se dovolnomali da navlezat do sekoja bronhija.Tie se naj~esto polenot od trevite idrvjata, me|utoa s¢ pove}e lu|e se~uvstvitelni i na pra{ina, `ivoti-nski vlakna, pesticidi i drugo.

Istra`uvawata poka`uvaat dekaalergiite se pove}e zastapeni kajgradskoto naselenie vo odnos na lu-|eto koi `iveat vo ruralni sredini,iako prirodno vo ruralnite srediniima pove}e trevi i drvja - pa so sa-mo toa bi trebalo da ima i pove}ealergeni vo vozduhot. No, istra`u-va~ite toa go prepi{uvaat na fak-tot deka `ivotot vo priroda go jakneimunitetot, pa zatoa tie koi posto-jano vdi{uvaat sve` vozduh se poot-porni na alergii vo odnos na lu|etokoi `iveat vo zagadenite metro-poli.

[to i kako da se za{titite od ovojproblem? Tie koi patat od alergiiako se pridr`uvaat do preporakitena lekarite - treba da ja primaatterapijata, a pokraj tabletite - bo-rbata so alergenite koi najmnogu giima vo son~evite denovi i osobenonautro, podrazbira i poseben re`imna `ivot: izbegnuvawe prestoj naotvoreno vo vreme koga e najgolemakoncentracijata na polenskite zrnavo vozduhot, osobeno pred do`d, ko-ga povisokite sloevi na vozduh "pa-|aat# na zemjata, menuvawe na ali{-tata po sekoj prestoj vo priroda, mi-ewe na kosata i drugo. Toj na~in na`iveewe pri sekojdnevnite obvrskie navistina te{ko da se postigne, noako ne se prezemat merkite na pre-vencija - simptomite na alergijamo`e da se vlo{at.

Alergiite na poleni se ~est pri-dru`nik na nekoi prehranbeni pro-dukti, pa vo sezonata na alergii - od

najranata prolet do docnata esen -lu|eto skloni kon niv moraat davnimavaat i na menito za jadewe.

Postojat i alergii na odredenilekovi i produkti, no ednite oddrugite se razlikuvaat po klini~-kata slika. Alergenite vo vozduhotpredizvikuvaat: kivavica, ka{la-we, solzewe, te{ko di{ewe i se po-javuvaat re~isi vedna{. Reakciite,pak, na odredeni vidovi hrana sepojavuvaat nekolku ~asa po jadewe-to. Pokraj `eludo~nite i crevnitepote{kotii, mo`ni se i ko`ni reak-cii, ili reakcii od sistemot za di-{ewe, kivavica, ote`nato di{ewe,osip i drugo. Kaj vozrasnite glavenpri~initel na alergiski reakcii semlekoto, proizvodite bogati somnogu proteini, riba, jajca, odredeniovo{ja - jagodi, banani. Ako se poja-vi somne` za alergii, dijagnozata sepostavuva so izbegnuvawe na somni-telniot produkt od ishranata. Morada se sprovede dietalen re`im konkoj bolniot treba strogo da se pri-dr`uva. Po dietata vo koja izosta-vuva somnitelniot prehranben pro-dukt, pacientot treba povtorno dapo~ne da ja konsumira vo mali koli-~ini za da se potvrdi ili isklu~inejzinoto dejstvo. Ako se doka`ealergija, mora da se isfrli od me-nito na podolg period.

Pokraj alergiski reakcii na oviespomenati alergeni, postoi i pojavana alergija na ubod na insekti, oso-beno na p~eli, osi, str{ni, pajaci itoa so mnogu burni reakcii koi mo-`at da bidat duri i fatalni! Pove-}e zelen zelen~uk i `olto ovo{je!

Li~nostite koi se skloni kon ale-rgii i urtikarii se sovetuvaat voishranata da vklu~at mnogu listenzelen~uk so temnozelena boja i ovo-{je vo `olta ili portokalova boja,bidej}i sodr`at beta-karoten. Oddruga strana, bi trebalo da se izbe-gnuvaat prehranbeni produkti koisodr`at konzervansi kako tartra-zin (E102) i benzoat, kako i onie sovisoko nivo na aminokiselinata hi-stidin, supstancija od koja se sozda-va histaminot.

Kako i da e, ako ste alergi~ni nane{to bidete pretpazlivi i imajteso sebe propi{ana terapija. Za `almnogupati otkrivame daka sme aler-gi~ni koga }e nastapat reakcii, votoj slu~aj {to pobrzo odete na lekar.

M. D.

Sezona na alergii

Doktor Branimir Nestorovi} nasvojot blog ~esto pi{uva za ak-

tuelni temi i dava odli~ni zdravs-tveni soveti. Taka be{e i koga pi-{uva{e za imunitetot, soda bikar-bonata i vagusot:

Vospalenieto e osnova na pove}e-to dene{ni sovremeni bolesti. Vos-palenieto naj~esto e reakcija na or-ganizmot pod stres. Dene{nata me-dicina gi le~i vospalenijata so le-kovi, no se pove}e ima dokazi dekaova mo`e da se postigne i so stimu-lirawe na nervot vagus.

Vagus e poznat kako „luta~ki nerv#(imeto poteknuva od latinskiotzbor vagabond, koj e sli~en na na-{iot, za luta~/talka~, bidej}i imamnogu granki koi pominuvaat od ma-liot mozok i mozo~noto steblo, azavr{uvaat vo srceto i vo re~isisite organi. Germanskiot fiziologOto Loevi vo 1921 godina otkrildeka so stimulirawe na vagusot sedoveduva do zabavuvawe na rabota-ta na srceto. Pri toa se osloboduvasupstanca koja e identifikuvanakako acetilholin (prv otkrien nev-rotransmiter).

Vo studijata od 2010 godina obja-vena vo Psychological Science opi{a-no e deka vagusot e del od sistemotkoj gi koordinira pozitivnite emo-cii, fizi~koto zdravje i pozitiv-nite socijalni vrski. Vo taa studijaisto taka e opi{ano deka pozitiv-nite emocii i dobroto socijalno od-nesuvawe se povrzuva so dobro zd-ravje, a ovaa vrska e ostvarena pre-ku vagusot. Vagusot e onoj nerv koj gipovrzuva crevata i mozokot („imam~uvstvo vo `eludnikot#). Vagusot ginosi do mozokot informaciite odvnatre{nite organi. Sostaven e odokolu 80-90% nervni vlakna koi giprenesuva informaciite „kon gore#,

kon mozokot. No, toj ja prenesuva ireakcijata na emotivnite i psiho-lo{kite stimulanti „na dolu#, kon`elusnikot i stomakot.

Zavisno od vidot na stimulatorot,vo oganizmot nastanuva reakcija„odmori se i obraboti# vo perioditena sigurnost i opu{tenost ili „borise i begaj#, koga se javuvaat opasnisituacii. Vo edno ispituvawe sogluvci, nau~nicite od [vajcarija,im go presekle nervot vagus i prene-suvawe na signalite izostanalo.Pri toa, se poka`alo deka tie go po-mnele nau~enoto ~uvstvo na strav(ona ~uvstvo koe kaj nas nastanuvakako posledica na hroni~en psiho-lo{ki stres, kakov {to e lo{o ra-botno mesto, lo{ brak, problemi sodecata, nedostatok na pari i takanatamu). Od istra`uvaweto stanalojasno deka ovoj nedostatok vo funk-cioniraweto na vagusot mo`e da sekompenzira so meditacija, tehnikina di{ewe (poznatite tri ~etvorki),no i so ednostavni mantri.

Ova poslednovo ~esto go upotre-buvaat sportistite za da go namalatnivoto na stresot. (Nadal so svoitekarakteristi~ni dvi`ewa ili No-vakovoto dlaboko di{ewe pred ser-visot se tipi~ni primeri). Ova do-veduva do stimulirawe na vagusotso smiruva~ki efekti.

Denes znaeme deka posledica naslaba vagusna aktivnost e poreme-ten odnos pome|u nevrotransmite-rot GABA koj predizvikuva smire-nost i adrenalinot koj stimulira izgolemuva agresivnosta.

Interesno e i toa {to vo edno is-tra`uvawe vo Holandija i SAD sepoka`alo deka stimuliraweto navagusot ima i efekti na namaluvawena vospalenijata kaj lu|eto so rev-matoiden artritis (revmatsko, av-

tonomno vospalenie na zglobovite idrugo).

Od damnini e poznato deka so sti-muliraweto na vagusot kaj `ivotni-te se dobivaat dobri efekti za suz-bivawe na vospalenijata, no ova eprv pat takov efekt da se poka`ekaj lu|e. Ova se postignalo so upot-reba na mal implant, koj go stimuli-ral vagusot so elektri~na struja(sli~no kako pejsmejkerot kaj sr-ceto).

Vo april 2018 godina se pojavilastudija koja poka`ala deka ist efe-kt mo`e da se postigne mnogu poed-nostavno, so piewe na soda bikar-bona, koja bila davana kaj pacientiso hroni~no zabolen bubreg za da sesuzbie acidoza (kiselost) na orga-nizmot. Vo tekot na istra`uvawetoimalo dramati~no namaluvawe navospalenieto, sli~no na ona kaj sti-mulirawe na vagusot. Taka, do{lodo namaluvawe na vospalenie vo bu-brezite, no i vo slezinata, kako i voperifernata cirkulacija na krv.Avtorite se na mnenie konzumirawena soda bikarbona edna{ dnevno de-luva kako efikasen lek za namalu-vawe na kiselina vo `eludnikot inamaluvawe na razni vospalenija.Ponekoga{ soda bikarbonata (doa|aod zborovite sodium i natrium bi-karbonat) te{ko se podnesuva. Dob-ra alternativa e kalium bikarbonatkoj se nao|a kako aditiv i vo raznividovi hrana, so oznaka E501.

Sekako, meditacijata i ve`bitena di{ewe imaat sli~en efekt, pazatoa e najdobro da se kombiniraat.Mo`ebi i ne e s¢ taka, no interesnoi dobro e da se pro~ita i ova zar ne?

[to se odnesuva do zemawe sodabikarbona sekako deka treba da sekonsultira lekar, iako mnogumina jazemaat i bez konsultacija. T.G.

Soda bikarbonata e efikasna, no ako se konzumira pravilno

Zdravjeto na teloto go vklu~uva izdravjeto na mozokot. Nesekojdnev-

nite i nezdravite naviki se sostavendel od odnesuvaweto na sekoj ~ovek.Pod izgovor deka "Jas sum samo ~ovek#,~esto sme nakloneti kon nezdravi na-viki {to mu {tetat na teloto, no i namozokot. Eve lista so 10 lo{i navikikoi mo`at da predizvikaat Alcajme-rova i Parkinsonova bolest i zna~i-telno da go o{tetat mozokot.

1. Preskoknuvawe na pojadokot -mnogu lu|e ednostavno ne pojaduvaat.Nekoi sakaat da ja namalat te`inata, adrugi ednostavno nemaat vreme za po-jadok. Treti pak, ednostavno ne se ut-rinski tipovi i tie ne ~uvstvuvaatglad. Koga }e go preskokneme pojadokot,nie ednostavno go "izgladnuvame# na-{iot mozok, odnosno spre~uvame hra-nlivi materii da dojdat do mozokot.

2. Se prejaduvame - Pobrzo deluvai poitar e grablivecot koj go demneplenot, otkolku sit i naranet volk.Prejaduvaweto doveduva do zdebelu-vawe i zatnuvawe na krvnite sadovi,koi so tekot na vremeto predizviku-vaat mozo~en ili srcev udar.

3. Pu{ewe - Sekoj znae deka pu{e-

weto e {tetno za zdravjeto. Pu{ewetozna~itelno go zgolemuva rizikot odAlcajmerova i Parkinsonova bolest.

4. Kola~i - Ako go isklu~ime dija-betesot, {e}erot gi spre~i proteinitei hranlivite materii da se apsorbi-raat so {to dopolnitelno go o{tetu-vaat mozokot. Zna~i - {e}erot imamo} da go “ispr`i# mozok!

5. Vdi{uvawe na zagaden vozduh -Ne e ni ~udo {to se smeta deka lu|etovo selata se poitri i so pobistar um.Sve`iot vozduh ima golemo vlijanievrz razvojot na mozokot. Na mozokot mue potreben kislorod, a nego s¢ poma-lku go ima vo golemite gradovi!

6. Nedostatok na son - Mnogu lu|eod ponovata era imaat navika s¢ po-malku i pomalku da spijat. Pova`no ime da izgledaat ne{to na televizija, datelefoniraat ili da prebaruvaat nainternet otkolku da mu go obezbedatsonot na teloto i na mozokot skratu-vaj}i mu gi onie najpotrebni 8 ~asaspiewe.

7. Spiewe so prekrivka prefrle-na nad glavata - Zvu~i ~udno, no mnogulu|e spijat taka {to }e se pokrijatpreku glavata. Ova spre~uva dotok na

kislorod da vleze vo mozokot i mo`ezna~itelno da go o{teti.

8. Rabotite koga ste bolni - Ova eisto taka ~esta navika na mnogu lu|e.Ako rabotite dodeka ste nastinatiili imate fateno grip, vie mu {tetitena va{iot mozok. Koga va{iot imuno-lo{ki sistem e dopolnitelno osla-ben, dadete mu na va{eto telo odmor -so~uvajte go va{iot mozok.

9. Nerazmisluvawe - Mozokot morada se trenira. Ne praktikuvajte go "pu-{ti go mozokot na pasewe#, bidej}i nakrajot }e zavr{ite so demencija. Nepo-bedliviot pisatel Jeroti} vo ednaprigoda izjavil deka negoviot mozok gove`ba taka {to sekoj den u~i po ednapesna. Pronajdete go va{iot "sport# itrenirajte go va{iot mozok. Toa e za-dol`itelno!

10. Nekomunikacija - Najdobro }ego stimulirate mozokot ako zboruvate.Razgovarajte so lu|e sekoj den. Istotaka e va`no i da slu{ate. Na toj na-~in }e dojdete do podatoci za koi po-docna mo`ete da razmisluvate. Ako seizolirate nadvor od svetot, va{iotmozok so tekot na vreme }e atrofira.

B.A.

So doa|aweto na proleta na{iotimunitet oslabnuva, a ~estite

promeni vo temperaturata vlijaat vrzna{iot organizam poradi {to sme sk-loni na nastinki i grip.

Eve so {to mo`ete da go zajaknete:Keq za pro~istuvawe na crniot

drob - Jakneweto na imunolo{kiotsistem zapo~nuva so ~istewe na cr-niot drob koj e zadol`en za detoksi-kacija. Najdobra hrana za crn drob ekeq, brokula, zelka i zelena salata.Tie ja pottiknuvaat rabotata na crni-ot drob i go zabrzuvaat ~istewetotoksini od organizmot.

Avokado za nastinka - Avokadotopozitivno vlijae vrz nadbubre`nite`lezdi i go zajaknuva imunitetot. Bo-gato e so aminokiselini i zdravi mastikoi go vramnote`uvaat nivoto na hor-moni vo organizmot, go namaluva rizi-kot od infarkt i pomaga vo regulacija

na krvniot pritisok, a se prepora~uvai za lu|e koi se skloni kon nastinki.

\umbir za plu}a - \umbirot e odli-~no sredstvo za ~istewe na plu}ata.Pomaga vo pro~istuvawe na di{nitepati{ta i sinusite, na toj na~in {to gospre~uva dejstvoto na toksinite koipredizvikuvaat infekcii. Mo`e da sekonsumira kako ~aj ili da se koristikako dodatok vo ishranata.

Ovesna ka{a za namaluvawe nalo{iot holesterol - Ovaa ka{a e bo-gata so vitamin E i beta-karoten, atie vlijaat vrz zajaknuvawe na imuno-lo{kiot sistem. Taa go zgolemuva dej-stvoto na antibioticite, a izobiluvaso vlakna koi go namaluvaat nivoto nalo{iot holesterol vo krvta.

Crna ribizla za vid - Osven morko-vite i borovinkite, i crnata ribizla eodli~na za vid. Bogata e so antioksi-dansi koi go podobruvaat vidot vo te-

mni uslovi, a sodr`i i pet pati pove}evitamin C otkolku portokalot, {to japravi sovr{en sojuznik na imunitetot.

Jajca za sjajna kosa - Jajcata izobi-luvaat so `elezo i vitamin B12 koj gozajaknuva vlaknoto. @elezoto pomagavo borba so anemija, koja naj~esto pre-dizvikuva opa|awe na kosata. Osvenvo ishranata, jajcata se odli~ni i vomaska za kosa bidej}i `ol~kata hid-ratizira, a belkata gi otstranuva vi-{okot masnotii.

Kalinka za ubava ko`a - VitaminotC go sodr`i vo golemi koli~ini, a tojgo zajaknuva imunitetot i ima anti-vospalitelno dejstvo, pa tokmu zatoaim se prepora~uva na astmati~ari.Osven toa, kalinkata ja ~uva ko`ataod prerano stareewe i ja podobruvacirkulacijata.

Semki od tikva za zdravo srce - tiese bogati so magnezium koj go namaluvakrvniot prisitok i rizikot od mozo~eni srcev udar. Osven toa, bogati se soantioksidansi, vitamin E i B. G.T.

10 naviki koi go uni{tuvaat mozokot

Ishrana za podobar imunitet

REKLAMI PENZIONER plus 130 maj 201914

ZABAVAPENZIONER plus 130 maj 2019 15

Policaec go ispra{uva Trpe na mestoto na soobra}ajnata nesre}a:- Sega sakam da mi objasnite kako go udrivte pe{akot na pe{a~kiot

premin?Voza~ot:- Gospodine policaec! Voop{to ne go udiriv. Zastanav da mu dadam

prednost, i toj se onesvesti od iznenaduvawe.* * *

Pra{ue u~itelka u~enici - Znaete li kako ste do{le na svet?Edno dete vika - Mene me kupile mama i tato od prodavnicu!Drugo vika - Mene {trk me doneja doma!Cigan~e vika - Tato e tolko siroma{an {to moraja sam da ne pravi.

* * *- Znae{ li Trpe {to zna~i kratenkata DNK?- Znam! Da Ne e Kom{isko?

* * *Oti{ja kumanovac kude kom{iju, i ovj kulturno ~ovek ga pra{aja:- Kom{o, {to }e se napie{?- Pa mo`e ednu rakiju pred pivo, dok da bide kafe

* * *Fatile se `irafa i `eqka. Posle nekolko godine idewe, `eqka gu

pra{ue `irafu:- Sigurno li me saka{?- Da, najvi{e na svet!- A da ne me saka{ zaradi ku}u?

* * *Zboriv dve plavu{e. Prva vika:- Doktor mi ka`a narednu nedequ da `ivu samo na jabuke.

Ovaj druga: - A {to ako padne{?* * *

Ulaza dete u prodavnicu i vika: "Daj mi ednu kiselu vodu#!Prodava~ka: "Ne se vika kisela voda, nego mineralna#.- Epa dobro, daj mi ednu mineralnu vodu, ednu teglu mineralni

krastav~iwa i edno mineralno mleko...* * *

Policijata posle brza potera uspeva da go zastane Trpe koj vozelso golema brzina i mu rekol:

- ]e te pu{tam samo ako ima{ dobar izgovor. Na toa Trpe mu odgovoril:- @ena mi me ostavi pred tri nedeli zaradi policaec. Koga go

zdogledav va{iot avtomobil se prepla{iv deka }e mi ja vratite paknazad, pa zatoa begav.

* * *Se karaat Trpana i Cveta.- Da dade gospod, {valerot sida da ti fati!- Ne go kolni ma` ti moriiiii! Greota e.

* * *Pacient odi kaj lekar:- Doktore tolku mnogu ka{lam, duri ne mo`am ni da di{am kako

{to treba...- Pu{i{ li?- Da!- Epa otka`i gi cigarite!Vo istiot moment doktorot pali cigara i po~nuva da pu{i.- Ama doktore i vie pu{ite!- Pu{am ama ne odam da dosaduvam po lekari!

Eden selanec so zavist gledal kolku ubavo`ito ima vo nivata na sosedot i od maka, za damu napakosti, re{il i fatil edna lisica. Ivrzal na opa{kata zapalen partal i taka za-palena ja naso~il kon nivata na sosedot. No,se slu~ilo toa {to najmalku go o~ekuval. Li-sicata, ispla{ena od ne{to, se svrtila i sevratila so ognot nazad kon negovata niva, taseta ja peplosala.

Pouka: ^estopati nesre}ata {to ja posaku-va{ za drug, mo`e i tebe da te snajde.

Lo{iot selanec

Licata koi no}e spijat pomalku od sedum ~asa imaat tri-pati pogolemi izgledi da nastinat, za razlika od onie koispijat pove}e, velat nau~nicite. Pet dnevnoto istra`uvawe,sprovedeno vrz 153 dobrovolci ja potvrdi teorijata deka so-not e osobeno va`en za imunitetot. Pticite preselnici spijat dodeka letaat, no toa ne e nekoj

son, tuku dremnuvawe od petnaesetina minuti. Taka na primer{trkovite dremnuvaat so klavata potprena na kriloto. Polskite zajaci se borat stoej}i na dve noze kako vistin-

ski bokseri. Sudii se zaj~icite koi se i publika. Nevrologot Dejvid Soto utvrdil deka pacienti koi pretr-

pele mozo~en udar i zaradi toa im se vlo{il vidot, istiotdosta im se podobril slu{aj}i omilena muzika. Vo eksperime-ntot u~estvuvale 150 000 pacienti. Rizikot da imate problemi so srceto se zgolemuva za 24%

ako se stvori disbalans na vnesuvawe na kalium i natrium. Po-golema koli~ina na natrium se vnesuva so konsumirawe na sol. Decata na pomladite tatkovci se pointelegentni od deca-

ta na postarite tatkovci. Kaj majkite slu~ajot e obraten. Najnovite istra`uvawa utvrdile deka i dijabetisot go

predizvikuva virus Soobra}ajniot mete` go zgolemuva rizikot od infarkt za

32% Nau~nicite vo eden institut za ispituvawe na hrana utvr-

dile deka jajcata ne go zgolemuvaat nivoto na holesterol akose jadat pr`eni i toa na oko. Dosega va`e{e misleweto deka eobratno Amerikanskite nau~nici, do{le do slednoto otkritie:

proteini izolirani od krvta na aligator mo`at da ovozmo`atrazvoj na novi antibiotici nameneti za dene{nive "super# ba-kterii, koi nemo`at da se uni{tat so antibioticite koi seupotrebuvaat denes, zaradi enormnata i nekontrolirana upot-reba. Najgolemata brzina so koja mo`e da tr~a ~ovekot iznesuva

28 km na ~as, a rekord postignal atleti~arot Usaid Bolt i tr-~al so brzina od 37 km na ~as. Grejpfrutot ne treba da se konsumira ako se koristat anti

depresivi, lekovi koi go kontroliraat holesterolot, lekoviprotiv alergija, no i so mnogu drugi lekovi. Slonovite gi oplekuvaat svoite mrtvi, spored istra`uva-

weto na grupa na~nici od Indija i Anglija. Koga doa|aat slo-novite do koskite ili telata na uginati slonovi od svoetostado, stanuvaat isklu~itelno tivki i ne`no gi dopiraat. Po-nekoga{ zemaaat koski i gi nossat so sebe, a posle izvesnovreme gi vra}aat. Ova e u{te eden dokaz deka slonovite se in-telegentni i imaat fantasti~na memorija. Mo`ebi ova se dol-`i na golemiot mozok! Lu|eto koi dewe spijat a no}e se budni, obi~no se glumci,

slikari, nau~nici, pisateli.M. Damjanoska

ZANIMLIVOSTI

Dime

Re{enie: lakmus, Ami, sestra, Aman, PRVI MAJ, orel, mal, tost, Arut, Ant, melem, om, Plank, O, p, Nemet, ii,Areta, lad, anat, soja, ONO, Arad, Ajvanho, Krit, Vardar, Ela, Nikita.

Horizontalno: 16. 16. Sina boja koja slu`i kako indikator; 17. Marka francuski avtomobil; 18. Bliska rodni-na; 19. Glaven grad na Kralstvoto Jordan; 20. ME\UNARODEN DEN NA TRUDOT; 21. Grabliva ptica; 22. Ne golem; 23.Vid sendvi~; 24. Imeto na svetski prvak vo kiks boks Grigorijan (1989); 25.Star Sloven; 26. Lekovita mast; 27.Edinica za elektri~en otpor; 28. Germanski fizi~ar, Maks (1857-1947); 29. Hemiski simbol za kislorod; 30. Znakza para; 31. Porane{en jugoslovenski {ahovski velemajstor, Ivan (1943-2007); 32. Isti samoglaski; 33. Imeto naamerikanskata peja~ka, pijanistka i civilen aktivist Frenklin (1942-2018); 35. Ladovina; 36. Papin godi{en pri-hod; 37. Ednogodi{no rastenie; 38. Op{tonarodna odbrana (krat.); 39. Grad i oblast vo Romanija; 40. Roman odValter Skot (1772-1832); 41. Golem ostrov vo Sredozemnoto More; 42. Na{a najgolema reka; 43. Imeto na xez peja~-kata Ficxerald (1917-1996); 44. Imeto na sovetskiot politi~ar Hru{~ov (1894-1971).

Vertikalno: 1. Polski pisatel i satiri~ar, Jan (1838-886); 2. Bawa (turc.); 3. Register na denovi i meseci vo god-inata; 4. Mno`ina(krat.); 5. Hemiski simbol za uran; 6. Bele`nik so spomeni; 7. Vozilo; 8. Muzi~ka nota; 9. Imetona peruansko-amerikanskata peja~ka Sumak (1923-2008); 10. Amerikanska filmska artistka ("Lolita#); 11. Avtoznskza [panija; 12. Predlog; 13. Zemjodelsko vozilo (mn.); 14. Lut koren; 15. Finski arhitekt, Alvar (1898-1976); 17.Republi~ki sovet (krat.); 18. Francuski skulptor, @an (1887-1966); 20. Osnova za razgovor; 21. Reka vo Crna Gora;23. Avtoznak za Leskovac; 24. Muzi~ka nota; 25. Na{a negacija; 26. Grad vo Crna Gora; 27. Ezero vo Kina; 28. Grad naNil; 29. Eden od tu`itelite na Sokrat; 31. Vid dolgoopa{est papagal; 32. Kratenka za [panskata televizija; 33.Avtoznak za Ohrid; 34. Imeto na ~e{kiot politi~ar i ekonomist [ik (1919-2004); 36. Isti soglasni; 37. Hemiskisimbol za aluminium; 38. Ko{arkarski klub (krat.); 40. Prvata bukva; 41. Svrznik.

Humor

M.T.

KRSTOZBOR

M.T.

REGIONALNI REVII PENZIONER plus 130 maj 201916

Reviite na pesna, muzika i igri se kulturni nastani preku koipenzionerite pridonesuvaat vo neguvaweto na bogatata make-

donska etno tradicija, obi~aite i izvornoto tvore{tva. Preku re-viite tie izrazuvaat po~it kon trajnite nacionalni vrednosti nakulturata i identitetot na site koi `iveat vo na{ata zemja. Na 8maj 2019 godina se odr`a 17. regionalna revija na pesni, muzika iigri vo Sveti Nikole pod pokrovitelstvo na Sojuzot, potpomogna-ta i od lokalnata samouprava, a doma}in be{e ZP Sveti Nikole.

Vo salata na Domot na kulturata „Krste Misirkov# vo ubav pro-leten den nastapija zdru`enijata od: Sveti Nikole, Lozovo, Zle-tovo, Radovi{ i Kon~e, Probi{tip, Strumica, [tip i Novo Selo.

Na gostite i u~esnicite dobredojde im posaka pretsedatelot naZdru`enieto Nikola Atanasov, izrazuvaj}i posebno zadovolstvo{to na Revijata prisustvuvaat pretsedatelkata na SZPM StankaTrajkova i gradona~alnikot na Sveti Nikole Sa{o Velkovski. Po-zdravuvaj}i gi gostite i pretstavnicite na zdru`enijata, im se za-blagodari na prisustvoto i im posaka prijaten prestoj. Gradona~a-lnikot na Sveti Nikole Sa{ko Velkovski vo pozdravnoto obra-}awe izrazi zadovolstvo potenciraj}i ja dobrata sorabotka so pe-nzionerite. Vo imeto na SZPM se obrati i pretsedatelkata Stan-

ka Trajkova, naglasuvaj}i go zna~eweto i pridonesot na ovie kul-turni manifestacii vo neguvaweto na kulturnite tradicii i Re-vijata ja proglasi za otvorena. Manifestacijata ja slede{e i se-lektorot Tom~e Stojkov, kako i Qup~e Zlatev muzi~ki pedagog iMilevka Zdravkovska novinar i edna od inicijatorite na reviite.

ZP Sveti Nikole ima{e ~est da ja otvori Revijata so izvedba napesnite „Marika moma ubava#, i u{te dve drugi. Sleduva{e ZP Lo-

zovo, koe vo svojot repertoar ima{e tradicionalni igri, pesni iobi~ai od Ov~epolieto. ZP Zletovo nastapi so tri izvedbi, a ZPRadovi{ i Kon~e, so obi~ajot „Zameruvawe na mlekoto#, prosledenso pesni i ora, pridru`uvani od gajda, tapan, kaval i tambura. ZPProbi{tip gi izvede veligdenskite pesni vo pridru`ba na orkes-tar od narodni instrumenti i orata „Arnautsko# i „Potr~ulka#. ZPStrumica godinava se pretstavi so `enska i ma{ka peja~ka grupa i

ispolni nekolku pesni. ZP [tip tradicionalno e posveteno naneguvawe gradska pesna i nastapi so „Pra{a li Tinke majka ti# iu{te dve drugi. So izvedba na narodnite pesni „More tri godiniStambol go {etav# i „Ajde sonce zajde# vo izvedba na Joco Zlatanovse pretstavi ZP Novo Selo.

Vo ramkite na Revijata be{e odr`ana izlo`ba i defile.Vukica Petru{eva

Sveti Nikole: 17-ta Regionalna revija napesni, muzika i igri

Ubavite pesni i ora go zabavuvaat stareeweto

Nikola Atanasov Stanka TrajkovaSa{ko Velkovski

ZP Zletovo ZP Lozovo

ZP [tip

Vo Domot na kultu-rata vo Vev~ani

na 20 maj 2019 godi-na, se odr`a 17-taregionalna penzio-nerska revija na pes-ni, muzika i igri odosmiot region, koj giopfa}a ZP: Ohrid iDebrca, Struga, Ki-~evo, Gostivar, Ma-kedonski Brod, Vev-~ani, Debar i Centar@upa i Labuni{ta, koja ja organizira SZPM. Ovaa godina ZP Vev-~ani za prvpat e doma}in na vakva zna~ajna manifestacija, a voramkite na istata vo Klubot na penzionerite se postavi izlo`bana vev~anski rakotvorbi od vev~anskata vezilka na narodni nosiiQubica Le{oska, a be{e planirano i defile na u~esnicite nizgradot koe se odlo`i poradi lo{oto vreme. Vo toj termin grado-na~alnikot na Op{tina Vev~ani Sa{o Jankoski, vo svojotkabinet primi delegacija od SZPM, predvodena od pretse-datelkata Stanka Trajkova i pretsedatelot na Sobranietom-r Ilija Adamoski, i pretsedatelite na zdru`enijata odosmiot region. Po sredbata kaj gradona~alnikot zapo~na17-ta regionalna penzionerska revija na pesni, muzika iigri od 8 region vo Domot na kulturata vo Vev~ani. Na Re-vijata prisustvuvaa: pretsedatelkata na SZPM StankaTrajkova, pretsedatelot na Sobranieto m-r Ilija Adamos-ki, pretsedatelkata na Komisijata za kulturno-zabaven`ivot na SZPM Magdalena Spirovska i selektorot Tom~eStojkov. Prv prisutnite gi pozdravi pretsedatelot na ZPVev~ani Vitomir Kostoj~inoski, koj istakna deka muzikatae posrednik pome|u tagata i sre}ata.

- Kade {to zborovite ne vredat, muzikata dopira i osta-va traga.Taa go izrazuva ona {to ne mo`e da se iska`e so zborovi,a koe ne smee da bide premol~eno. Muzikata e umetnost od koja ninaviraat solzi i spomeni. Neka ovoj den i bide posveten tokmu namuzikata, na pesna i na orata, - re~e me|u drugoto Kostoj~inoski.

Na prisutnite im se obrati i pretsedatelot na Sobranieto naSZPM m-r Ilija Adamoski:

- Ovaa manifestacija, koja e plod na zalo`bite na najvozrasna-ta, no i najmudrata generacija za neguvawe na na{ata bogata tradi-cija, e rezultat na silnata `elba, posvetenost i dlaboka po~it napenzionerite kon trajnite vrednosti na kulturata kako na{e na-

cionalno i kulturno obele`je. Tokmu zatoa, Ministerstvoto zakultura gi proglasi 8-te regionalni i Republi~kata revija napesni, muzika i igri za manifestacii od nacionalen interes zakultura - istakna pretsedatelot Adamoski, proglasuvaj}i ja Revi-jata za otvorena.

Godinava na ovaa regionalna revija nastapija nad 180 u~esniciod regionot. Doma}inite se pretstavija so KUD "Drimkol# od Vev-~ani, so izvorni narodni pesni i obi~ai, stru{kite penzioneri so"Ezerski bran# koj ispolni tri pesni. Treti nastapija ZP Ki~evoso pesni vo pridru`ba na gajda, potoa ZP Gostivar koj se pretstaviso pet izvedba od koi 3 na makedonski i 2 na albanski jazik i so

Ezgija so kaval. ZP Ohrid i Debrca se pretstavija so pesni i dveora, ma{ko i `ensko pu{teno oro, a ZP Makedonski Brod, izvede~etiri ubavi makedonski pesni.

Na krajot pretsedatelkata na KKZ@ na SZPM Magdalena Spiro-vska vo ime na organizatorot na zdru`enijata na u~esnicite imvra~i blagodarnici.

Muzi~kiot del na Revijata zavr{i so recital "Glas od Makedo-nija# podgotven od pretsedatelot na ZP Vev~ani Vitomir Kostoj-~inoski, vo pridru`ba na peja~koto trio "Kadanka# pri KUD "Dri-mkol# od Vev~ani.

Stojan Kukune{oski

Vev~ani: 17-ta Regionalna revija na pesni,muzika i igri

Den posveten na muzikata, pesnata i orata

VitomirKostoj~inoski Ilija Adamoski

ZP Probi{tip

ZP Strumica

ZP Sveti NikoleZP Radovi{ i Kon~e

ZP Novo Selo Dodeluvawe blagodarnici

ZP Ki~evo ZP Gostivar

ZP StrugaZP Ohrid i Debrca

Dodeluvawe blagodarniciZP Makedonski BrodZP Vev~ani