bul. jane sandanski 63/3, tel: + 389 2 24 44 766 mobile: + 389 70 … del 3.pdf · 2013. 2. 19. ·...

Center for Economic Analysis Bul. "Jane Sandanski" 63/3,

1000 Skopje, Macedonia Tel: + 389 2 24 44 766

Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk

TRET DEL

PREZENTACII OD VTORA SESIJA Agenda na vtora sesija: Barieri za SDI i iskustvoto na stranskite investitori 11:30 Vladinata politika za privlekuvawe na SDI (implementacija na Akcioniot plan za SDI)

11:30 G-dinVencislav Arsov, dràven sovetnik, Ministerstvo za ekonomija;

11:35 G-din Viktor Delov, Direktor na Agencijata za stranski investicii 11:40 Pristap do zemji{te (registracija na imotot) i grade`ni dozvoli 11:40 G-din Jakub Fetai, dràven sovetnik, Dràven zavod za

geodetski raboti 11:50G-din Jovan Georgievski, pomo{nik rakovoditel na sektor, Ministerstvo za Transport i Vrski

12:00 Diskusija so stranskite investitori 12:40 Reforma vo sudskiot sistem G-din. Dragi Celevski, dràven sovetnik, Ministerstvo za pravda 12:50 Diskusija so pretstavnici na stranskite investitori 13:30 Koktel 14:15 Pra{awa od oblasta na rabotnata sila G-din. Stojan Trajanov, dràven sovetnik, Ministerstvo za trud i

socijalna politika 14:25 Diskusija so pretstavnici na stranskite investitori 15:00 Carinska administracija

G-din. Zlatko Veterovski, sovetnik na direktorot, Carinska uprava 15:10 Diskusija so pretstavnici na stranskite investitori 15:45 Korporativnoto upravuvawe vo Makeodnija

G-din. Samir Latif, USAID proekt za korporativno upravuvawe i zakonot za trgovski dru{tva

15:55 Diskusija so pretstavnici na stranskite investitori 16:30 Zatvorawe na konferencijata G-|ica Maja Parnarxieva, moderator, CEA

- 37 -




G-din Vencislav Arsov, Dràven sovetnik, Ministerstvo za ekonomija

Vladinata politika za privlekuvawe na SDI (Implementacija na akcioniot plan za SDI) Bi sakal da istaknam deka ovaa konferencija pretstavuva edna retka mo`nost da se sretnat na edno mesto subjektite od delovnata zaednica, pretstavnici od Vladata, nacionalnite i me|unarodnite organizacii i institucii kako i drugi eminentni li~nosti vo zemjata zaradi detektirawe na pre~kite za investirawe vo Republika Makedonija i klu~nite faktori koi ja opredeluvaat odlukata na investitorot da investira vo na{ata zemja. So vkupen priliv od 1,15 milijardi SAD dolari Makedonija spa|a vo zemjite so najnizok priliv na SDI vo regionot. SDI vo Republika Makedonija pred se se povrzani so privatizacijata koja ve}e zavr{uva, a poteknuvaat od zemjite Grcija, Ungarija, Germanija, [vajcarija, Slovenija, Avstrija itn. i prete`no vo sektorite na proizvodstvo i uslugite. Makedonija nudi pogodnosti no sepak ne uspeva da privle~e SDI. Zdravoto ekonomsko okruùvawe i politi~kata stabilnost se klu~ni faktori za privlekuvawe SDI. Makedonija kako edna od zemjite vo tranzicija so nasledenite problemi od prethonite sistemi ja sogleda korisnata uloga od SDI vo nasoka na zgolemuvawe na prilivot na SDI i Vladata vo toj kontekst gi izdvojuva slednite ekonomski prioriteti: promocija i privlekuvawe na SDI; podobruvawe na klimata za investirawe na stranskite i doma{nite investitori; zokruùvawe na privatizacijata vo sektorite industrija i zemjodelstvo; podr{ka na makroekonomskite i strukturnite reformi; posvetenost na primenata na potpie{anite dogovori za slobodnatrgovija; ponatamo{no jaknewe na bankarskiot sistem; podr{ka na razvojot i konkurentnosta na malite i sredni pretprijatija; zgolemena implementacija na zakonite i politikite; kako i pogolema transparentnost, konzistentnost i pravednost. Sozdavaweto na podobra delovna klima (ja ~ital prezentacijata, ti sigurno ja ima{ vo elektronska forma).

G-din Viktor Delov, Direktor na Agencijata za stranski investicii

Vladinata politika za privlekuvawe na SDI (Implementacija na akcioniot plan za SDI) Bi ja pozdaravil ovaa konferencija koja e posvetena na potrebata od privlekuvawe SDI vo RM i mo`nosta klu~nite li~nosti i klu~nite institucii da go prezentiraat svoeto viduvawe za podobruvawe na

- 38 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk sostojbite na ovoj plan. Ona {to sakam na samiot po~etok da go naglasam e potrebata od t.n. sistem za upravuvawe za kvalitet, a toa zna~i koordiniranost, definitivna postavenost na upatstvata, na procesite, na aktivnostite, koi lu|e }e gi rabotat, zo{to }e gi rabotat i koi se zabele{kita, rezultatot e kvalitetot na dadenata usluga. Na Agencijata za SDI i e potrebna ogromna, sinhronizirana podr{ka od site relevantni institucii i formi koi go servisiraat ili podrùvaat ovoj sektor. Predizvikot e golem, Vladata na RM go usvoi strate{kiot prioritet za privlekuvawe na SDI i treba da sozdade soodvetni uslovi, ambient koj }e ovomoì privlekuvawe na ovie investicii a so toa zgolemuvawe na ekonomskiot rast, namaluvawe na nevrabotenosta, transfer na tehnologii i vlez na stranska valuta itn. Vo izminative 10-15 godini vo domenot na SDI svedoci sme na izvesni oscilacii koi asociraat na toa deka nemalo vospostaveno sistem koj ponatamu bi se obnovuval, poto~no SDI se odnesuvaa na privatizacijata na op{testveniot kapital. Koga toa ve}e e iscrpeno treba da gi sogladame novite mo`nosti, da gi sozdademe novite uslovi, realnoto partnerstvo so potencijalnite investitori. Na{ata geografska polo`ba e raskrsnica na dvata Evropski koridori i toa mora da se zeme vo predvid. Imame profesionalna rabotena sila koja pretstavuva osnoven resurs za sekoj investitor koj bi sakal da investira vo ovaa zemja. Sozrea soznanieto deka pravno politi~kata stabilnost e klu~ot za uspe{no privlekuvawe na SDI. Mislam deka kone~no postoi edinstven stav kaj pretstavnicite na vlasta i opozicijata, kaj stopanstvenicite i kaj sindikatite, kaj vrabotenite i nevrabotenite deka e krajno vreme site zaedni~ki da se zaloìme i da go sozdademe toj pozitiven ekonomski ambient i da gradime doverba so na{ite idni partneri. Bi sakal da poentiram kako prv direktor na Agencijata za stranski investicii, deka nie kako Agencija treba da otvorime nekolku paralelni procesi: Izgradba na brendot na zemjata, odnosno brendot na destinacijata na regionot, {to zna~i definirawe na identitetot preku zadavawe na krucijalnite prednosti pred konkurencijata. Definirawe na marketing komunikacija so celnata grupa, so cel soodvetno pozicionirawe i vlijanie kaj celnata grupa. Bi se osvrnal i na iskustvata so SDI vo drugi dràvi, vo dràvi od na{eto najblisko okruùvawe. Agencijata za stranski investicii treba da sozdade informacionen proizvod. Neuspehot na odredeni proekti, investicii vo treti dràvi, pa i vo na{ava dràva konstatirno e deka e rezultat na: lo{oto planirawe, nekompetentna soodvetna usluga i nedostatoka na biznis i zakonska informacija. Vo Republika Makedonija potojat golem broj na kosalting ku}i, pa i nevladini organizacii koi ja servisiraat ovaa problematika, no kako raste nivniot broj raste i nivnata lepeza na uslugi, a niniot kraen proizvod ~esto ja proma{uva celta vo smisla na zadovluvawe na specifi~nite barawe na krajniot korisnik mislej}i na kvalitetot,

- 39 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk sodrìnata i aktuelnosta. Agencijata za stranski investicii treba da napravi eden virtuelen vodi~ koj }e im ovozmoì direkten pristap do izvorite za kvalitetna informacija i usluga vo RM. Toj vodi~ }e se napravi preku formirawe na mreà za investicisko informirawe vo RM. Direkcijata za slobodi ekonimski zoni }e vr{i uslugi od informativna priroda ili induvidualno administarativna priroda, toa }e zavisi od klasifikacijata na investitorite vo zavisnost od brendot na investitorit i od goliminata na investicijata. Voobi~eno pove}eto dràvi vo svetot gi klasificiraat investitorite vo tri kategorii i vo zavisnost od toa ja davaat uslugata. Za kraj, ne ~ekaat mnogubrojni konkretni zada~i i od nivnoto realizirawe }e zavisi uspe{nosta na na{ata misija, a toe e privlekuvawe na SDI.

G-din Jakub Fetai, Dràven sovetnik, Dràven zavod za geodetski raboti

Pristap do zemji{te (registracija na imot) i grade`ni dozvoli Dràvniot zavod za geodetski raboti e integriran sistem na stru~ni raboti od oblasta na geodezijata i pravoto, toj e samostoen organ na dràvnata uprava, ima svojstvo na pravno lice. Gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na premerot, katastarot, zapi{uvaweto na pravata na nedvi`nostite i nivno odrùvawe. Premerot e postapka so koja se izrabotuva osnovata na katastarot, atoa se geodetskite podlogi i katastarskiot operan. Dràvniot zavod za geodetski raboti vr{i premer na celata teritorija na RM. Okolu 80% na teritorijata na RM ima napraveno premer so avionasko snimawe, 15% od toa e star premer koj datira od 1928, i za eden mal od teritorijata 5% nemame premer. Katastar e zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite. Od momentot na primena na zakonot za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite 1986 godina koj e dopolnet i izmenet vo 1991, vostaven e katastar na nedvi`nosti za okolu 45% od teritorijata na RM, a za del od katastarskite op{tini za koi e izvr{en premer a ne e vostanoven katastar na nedvi`nosti vo primena e katastarot na zemji{teto. So imoten list e pokrieno 45% od teritorijata na RM, a 55% od teritorijata e pokrieno so posedoven list. Imotniot list e podelen na 4 dela: titular, podatoci za zemji{teto, podatoci za objektite i Tovar i ograni~uvawa. Vo posedovniot list imame samo titular i podatoci za zemji{teto. Organizaciskata struktura na Dràvniot zavod za geodetski raboti e takva {to rabotite okolu zapi{uvaweto i odrùvaweto katasterot na zemji{teto i katasterot na nedvi`nostite gi vr{at sektorot za premer i katastar Skopje i 29 podra~ni oddelenija za katastar.

- 40 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk Vo pogled na kadrovskata struktura na Dràvniot zavod za geodetski raboti, vkupno vraboteni se 873 lica od koi 4% se diplomirani geodetski inìneri, 19% inìneri po geodezija, 37% se geometri, 9% sediplomorani pravnici, 29% se so sredno obrazovanie i 2% so osnovno obrazovanie. Dràvniot zavod za geodetski raboti e edna golema datoteka {to se odnesuva na nedvi`nostite. Glavnite korisnici na informaciite se site Ministerstva, notarite, Sudovite, Centralniot registar, osiguritelnite kompanii, Dràven zavod za statistika, finansiski insttucii, pretprijatija koi stopnisuvaat so infrastrukturni objekti, agenciji za nedvi`nosti, lokalna samouprava i dr. institucii. Celta na Dràvniot zavod za geodetski raboti e vospostavuvawe na katastar na nedvi`nosti na celata teritorija na RM, da bide profesionalen, efikasen, siguren i doverliv javen servis vo dràvata , da go razviva i odrùva katastarot na nedvi`nosti kako overliv sistem za geoprostornite podatoci i za pravata na nedvi`nostite. Prevzemeni merki i reformi vo Dràvniot zavod za geodetski raboti se izmenite i doplolnuvawata vo Zakonot za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na nedvi`nosti, implementacija na predlog proektot Katastar na nedvi`nosti i registracija vo sorabotka so Svetskata Banka. So izmenite vo Zakonot se postignuva voveduvawe na privatna geodetska dejnost, voveduvawe na poedine~no zapi{uvawe na pravata na nedvi`nostite, sobirawe na minimum podatoci od terenot za zemji{teto i objektite dovolni za registracija na nedvi`nosta i poednostavuvawe na postapkata za registracija na pravata na nedvi`nostite. So implementacija na predlog proektot Katastar na nedvi`nosti i registracija do 2009 se o~ekuva da se postignat slednive rezulatati: katastarot na nedvi`nosti da pokrie 100% od teritorijata na RM, site transakcii se registriraat vo eden den vo site kancelarii na Dràvniot zavod za geodetski raboti, Dràvniot zavod za geodetski raboti e samofinansira~ka institucija i raboti soglasno so modernite delovni praktiki, celiot premer se izveduva od privatni geodetic, postoi mehanizam koj dobro funkcionira za Vladata da formulira politiki na zemji{te. Prva faza vo nadminuvawe na barierite za SDI e izmeni vo Zakonot za premer, katastar i zapi{uvawe na pravata na nedvi`nosti. Vtora faza e implementacija na predlog proektot Katastar na nedvi`nosti i registracija vo sorabotka so Svetskata Banka do 2009 godina. Za kraj Bi prepora~al investirajte vo Makedonija, imame siguren sistem za registracija na nedvi`nostite. Diskutanti: G-din Dejan Kalinikov, zamenik direktor na SEAF Makedonija G-din Blagoj Hristov, Makedonski Telekomunikacii

- 41 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk G-|a Kasanovska, sudika vo Osnoven Sud I Skopje Tehni~ki direktor na Kosmofon Direktor na Dràvniot zavod za geodetski raboti

G-din Dejan Kalinikov, zamenik direktor na SEAF Makedonija

Za pozdrav e formiraweto na Agencija za privlekuvawe SDI i se soglasuvam so nekoi elementi okolu toa deka treba de se formira brend, da se komuniciraat komparativnite prednost na RM i da se komuniciraat ovie prednosti so celna grupa. Me|utoa po mene falat nekoi momenti vo toj del: da se specificiraat koi se tie komparativni prednosti i tie doprva treba da se izgradat. Makedonija ne e samo dràva koja se natprevaruva so ostanatite dràvi vo regionot, tuku e dràva koja se natprevaruva so dràvite od celiot svet, {to zna~i eden globalen pazar. Koga se prepoznava ili gradi komparativna prednost na edna dràva za privlekuvawe SDI, toa mora da bide jasno izrazena i diferencirana komparativna prednost. Primer, Singapur e grad-dràva no ima jasna komparativna prednost koja stranskite investitori vedna{ ja prepoznavaat, fantasti~na geo-strategiska polo`ba (najgolemo pristani{te vo celiot svet). No Singapur ne ostanal samo na toa, uspeal da izgradi najdobar informacionen sistem vo celiot svet i najdobro da gi educiraat svoite lu|e vo pogled na informatikata. Blisku do Singapur e Kina koja ima druga komparativna prednost toa e nejzinata golemina. Indija pak vo sporedba so Kina koja ima pove}e lu|e, ima prednost {to nejzinite lu|e se poobrazovani, podobro znaat angliski jazik od Kinezite, podobro se informati~ki obrazovani i se poproduktivni od Kinezite. Ako se trgne od ova Makedonija i nema mnogu komparativni prednosti, a od druga strana eden stranski investitor koga pravi plan za vlez vo edna dràva voden e od dva klu~ni momenti: pobudata za ostvaruvawe dopolnitelen profit i diversifikacija na rizicite. Vo Makedonija ne o~ekuvam deka nekoja firma }e postigne diversifikacija na rizikot, pa poradi toa ovaa pobuda za ne postoi kaj stranskiot investitor za vlez vo Makedonija. Osnovna ravenka za zgolemuvawe na profitot e ili zgolemuvawe na prihodite od proda`ba ili namaluvawe na tro{ocite. Zgolemuvawe na prihodite od proda`ba vo Makedonija otpa|a kako varijanta zaradi toa {to Makedonija sepak e mal pazar. Vo pogled na namaluvawe na tro{ocite na stranskiot investitor vo Makedonija imame nekoja zakonska regulativa vo pogled na dano~nit sistem koja vo odnos na regionot ovozmoùva nekoi odli~ni re{enija. Me|utoa tro{ocite koi se vrzni vo danok se samo edna od stavkite od vkupnite tro{oc na edna firma. Eftinata rabotna sila ne zna~i deka i tro{okot na edna firma e fakti~ki mal vo Makedonija, pra{awe e kolku e taa rabotna sila produktivna i kolku e vkupniot tro{ok na eden investitor za rabota vo Makedonija. Moèbi

- 42 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk rabotnata sila ~ini pove}e vo Bugarija, Romanija, Indija no negovata produktivnost e pogolema taka da povratot na investitorot e mnogu pogolem. Produktivnost na rabotnata sila e edna od klu~nite alatki koi Makedonija treba da gi razviva. Toe e edna generalna zabale{ka vo Makedonija so koja se soo~uvaat stranskite investitori, nedovolno educirana, netrenirana rabotna sila voop{to i koja mnogu pove}e gi zgolemuva tro{ocite na stranskiot investitor vo Makedonija. Po mene Makedonija treba itno da intervenira vo sistemot na edukacija i trening. Za razlika od drugite nacii koi proiveduvaat kadri koi se sposobni vedna{ {tom }e izlezat od fakutet ili od sredno {kolo da nosat profit za firmata, kaj nas vo sekoj novovraboten treba da se investire za da nau~i kolku tolku da bide produktiven. Drugu bitten element se tro{ocite na finansirawe, a toa se kamatite koi se visoki i destimulativni za op{testvoto. Ne gi okrivuvam bankite za toa, tie se samo edna refleksija na sistemskite problemi so koi se sooùva Makedonija. Visokite kamatni stapki vo Makedonija se odraz na monetarnata politika i se odraz na rizikot. Zna~i fundamentalnite problemi so koi se soo~uva Makedonija so SDI se razvoj na komparativni prednosti so koi }e se izleze i }e se komunicira so stranskite investitori. Isto taka e bitno da se odredi i celnata grupa na investitori na koi }e se komuniciraat tie komparativni prednosti koi dobrva bi se izgradile. Moèbi e podobro da se targetiraat pomali zemji i pomali firmi otkolku da se targetiraat najgolemite zemji i multinacionalni kompanii. Patot }e bide pobrz i na~in na realizacija }e bide skraten.

G-din Blagoj Hristov, Makedonski Telekomunikacii Bi sakal da se osvrnam na realnite problemi {to gi imaat srtanskite investitori vo Makedonija. Prvo bi go istaknal problemot {to AD Makedonski Telekomunikacii go ima so imotnite i posedovnite listovi, vo dogovorot za kupoproda`ba decidno stoi deka site imotno-pravni problemi se re{eni, {to ne e slu~j so Makedonija. Ova }e go potkrepam so eden primer, zavr{uvaweto na koridorot 8. Proektot e odamna gotov, ostanuvaat u{te 400m da se poloì optika do Albanska granica. No za àl seu{te ~ekame dokumenti i dozvoli od podra~nata edinica Ohrid. Ponatamu najnovata odluka za zgolemuvawe na nadomestokot za radio frekfencii za 2,5 pati, {to moè da se smeta kako pre~ka za stranskiot investitor. Kako treto, stranskiot investitor bi sakal da ima {to e mo`no pogolema transparentnost osobeno pri donesuvaweto na novite zakonski re{enija, bidej}i nie kako klienti na tie zakoni so na{ite sugestii moème da pomogneme kvalitetot na tie Zakoni da bide podobar i stranskite investitori da imaat pove}e interes da dojdat i da investiraat vo edna dobro regulirana sredina.

- 43 -




G-|a Kasanovska, sudika vo Osnoven Sud I Skopje Dogovorite se takvi kakvi {to se. problemot e {to se pogre{i vo samata transformacija na op{testveniot kapital. Koga se procenuva{e op{testveniot kapital, za onie objekti za koi nema{e uredna dokumentacija ne bile zapi{ani vo katastar. Noviot Zakon za sopstvenost e mnogu jasen, za site tie objekti kade nema izvorna dokumentacija se poveduva upravna postapka koja predviduva naknadno pribavuvawe na site mo`ni dozvoli i potoa }e ve zapi{e Katastarot. Po noviot Zakon ne moète da go tuìte Zavodot da Vi priznae pravna sopstvenost. Moè da go tuìte samo onoj koj e zapi{an vo Katastar.

Tehni~ki direktor na Kosmofon Li~no mnogu sum razo~aran {to nema pretstavnik od Ministerstvoto za transport i vrski. Ona {to go re~e pretstavnikot na Makedonski Telekomunikacii vo vrska so zgolemuvawe na nadomestokot za radio frekfencii, site onie kompanii koi se sektorot za telekomunikacii se sooùvaat so serizni problemi. Za Kosmofon toa mnogu jasno be{e navedeno vo koncesionit dogovor koj be{e napraven so makedonskata Vlada, a potoa nadomestokot be{e pokaèn bez bilo kakvo argumentirano obrazloènie. Za da privle~et SDI pravilata na igra treba da bidat jasni od samiot poetok, mora da ja podgotvite regulativata na na~in koj }e bide transparenten, jasen i dobro poznat pred investitorot da dojde vo zemjata. Drugo se dozvolite za gradba, procedurite dosega se mnogu birokratski, i so ogled na toa {to mobilnite operatori treba da ja pokrijat celata teritorija na Makedonija, treba da izgradat stotina novi objekti i voop{to ne e lesno da se sledi ovoj proces. Paralelno so toa, administracijata ne go sledi ovoj proces, postojat ogromni docnewa vo odgovorot na na{ite barawa. Posledenen problem so koj se soo~uvame sega e informacijata {to se odnesuva na noviot zakon za telekomunikacii koj treba da bide usvoen vo 2005. Mislam deka liberalizacijata na pazarot za telekomunikacii e golema mo`nost za Makedonija da privle~e novi, seriozni investitori. Dosega na{ata kompanija nema finalen draft za toa kako Zakonot za liberalizacija }e izgleda, {to e neprifatlivo. Ministerstvoto za soobra}aj i vrski Bi moèlo da go iskoristi na{eto me|unarodno iskustvo so cel da pogotvat regulativite na na~in koj }e bide korisen za razvoj na pazarot na telekomunikacii.

Direktor na Dràvniot zavod za geodetski raboti

- 44 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk [to pobrzo instituciite na sistemot sfatat deka katastarot ne e institucija vo koja se re{avaat imotno-pravnite odnosi tuku e institucija vo koja se zapi{uvaat pravata na nedvi`nosti vrz osnova na prethodno ras~istena dokumentacija, }e bide podobro i nema da ima problem za vlez na SDI. Pred da se vr{i podgotovka za eden proekt treba da bidat ispolneti tri segmenti: finansiskata konstrukcija, tehni~kata strana i re{avaweto na imotno-pravnite odnosi.

G-din Dragi Celevski, dràven sovetnik,Ministerstvo za Pravda

Reforma vo sudskiot sistem Blagodarnost do organizatorot na konferencijata za mo`nosta da im gi prezentirame na stranskite investitori aktivnostite {to Ministerstvoto za pravda gi pravi vo ramkite na reformata na pravosudniot sistem i od niv da dobieme feedback. Ne se soglasuvam deka sudskiot sistem e glavna pre~ka za SDI, postojat problemi no ne se tolku kolemi kako {to se prikaàni. ]e se osvrnam na onie pra{awe od reformata vo pravosudstvoto {to se direktno povrzani so SDI, toa se tri segmenti: nezavisnosta na sudstvoto, promenite vo organizaciskata postavenost na sudstvoto i efikasnost na sudstvoto. Vo dosega{niot period vo RM imaa{e pove}e obidi za reformi na pravosudniot sistem, no tie bea fragmetarni i vo niv ne vleguva{e odreden globalen dokument vo koj jasno }e bidat predvideni nasokite vo koi }e se dviì sistemot na reformi vo pravosudstvoto. Seto ova e nadminato so donesuvaweto Strategija za reforma na pravosudnit sistem so nejzinoto donesuvawe e zavr{ena moèbi najlesnata faza, pote{kiot del e implementacijata na merkite i aktivnostite predvideni vo strategijata. Zatoa zna~aen del od nea e posveten na menuvawe na svesta, potrebata za edukacija i prifa}awe na novite re{enija. Principite vrz koi se bazira strategijata se temelat na temelnite vrednosti na ustavniot poredok na RM: vladeeweto na pravoto; podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska; nezavisnosta na sudstvoto; za{tita na pravata na gra|anite i sl. Strategijata ima dve celi: generalna i poedine~ni celi. Generalna cel e izgradba na funkcionalen i efikasen pravosuden sistem zasnovan na evropskite standardi, a poedine~ni celi se izvedeni od ovaa op{ta cel. Kako najgolemi slabosti vo funkcioniraweto na pravosudniot sistem se bavnost na postapkite, te{koto i dolgotrajno izvr{uvawe na kone~nite sudski odluki, preoptovarenosta na sudovite so predmeti koi nemaat sudski karakter, nepostoewe na detalni kriteriumi za finansirawe na sudstvoto, nedovolno razvien sistem na odnosi so javnosta, problemi vo zakonskata regulative }to se odnesuvaat na izborot na sudii i ~ove~kite resursi. Za pouspe{no sproveduvawe na strategijata, ~ija struktura e sostavena ode den osnoven del i aneksi, izgotven e akcionen plan

- 45 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk za implementacija vo koj se predvideni merki i aktivnosti, predvideni se rokovite za nivna implementacija i odgovornite institucii za nivno realizirewe, a prosledena e i so dokument za finansiski implikacii za sproveduvawe na strategijata. Vo osnovniot del se opfateni sudskiot sistem i javnoto obvinitelstvo, a kako aneksi se reformite vo penitencijarniot sistem, javnoto pravobranitelstvo, advokaturata i notarjatot. Najmnogu vreme i energija be{e potro{eno na jakneweto na nezavisnost na sudstvoto, odnosno reformirawe na sistemot za selekcija i izbor na sudii. bea razgledani mnogu komparativni iskustva, site me|unarodni standardi od ovaa oblast, brojni analizi od dosega{noto funkcionirawe na sistemt na izbor na sudii, i be{e doneseno re{enie so koe se predviduva redifinirawe na postavenosta, na nadle`nostite i sostavot na Republi`kiot sudski sovet. Zna~ajna novina e voveduvaweto na incijalen trening na sudiite, koi pred stapuvawe na sudiskata funkcija }a zavr{at {kola za edukacija na sudii kade }e steknat prakti~ni znaewa. osobeno vnimanie se posvetuva na kontinuirenata edukacija na sudiite i se predviduva prerasnuvawe na centar za kontinuirana edukacija vo javna insttucija koja }e bide finansirana od dr`avata. Vo pogled na finasiraweto na sudstvoto so donesuvaweto na Zakonot za sudski buxet napraven e zna~aen napredok, a sleden ~ekor e potrebata od detalni kriteriumi za finansirawe na sudstvoto. Slednoto pra{awe koe se postavuva e zgolemuvaweto na efikasnost na sudstvoto. Predvideni se promeni vo procesnite zakoni koi vo golem del ili se zavr{eni ili se vo faza na donesuvawe i odredeni promeni vo sferata na sudstvoto. Vo sferata na organizacijat na sudstvoto strategijata predviduva vospostavuvawe na dvoen sistem na pravostepena nadle`nost preku voveduvawe na Vi{i sudovi koi bi imale nadle`nost da postapuvaat po odredeni dela povrzani so organiziraniot kriminal i korupcijata, seriozni krivi~ni dela, stopanski sporovi, po gra|anski dela nad odreden iznos i upravnite sporovi od nadle`nost na Vrhovniot sud da bidat preneseni vo nadle`nost na eden od Vi{ite sudovi. Soglasno novite trendovi vo EU i analizite {to gi izvr{ivme se prifati model na specijalizacija na oddeli na sudovite. Sledniot problem koj }e bide nadminat vo ovaa sfera e problemot so prekr{ocite, strategijata predviduva merki i aktivnosti definirani vo dve etapi: izmenuvawe na zakonot za prkr{oci vo ramkite na postojnite ustavni re{enija i odredeni izmeni vo Ustavot na RM kade }e se intervenira vo sudskata nadle`nost za postapuvawe po prekr{ocite kako vid na kznivi dela. Po ovie izmeni }e sledi izzemawe na odreden vid na prekr{o~ni predmeti od sudska nadle`nost. Sledniot del od reformite }e bide naso~en vo ramkite na zgolemuvaweto na efikasnost na sudstvoto, odnosno trite klu~ni procesni zakoni: Zakonot za parni~na postapka, noviot Zakon za izvr{uvawe i obezbeduvawe i Zakonot za krivi~na postapka. Zakonot za krivi~na postapka e ve}e donesen, dodeka

- 46 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk noviot Zakon za parni~na postapka i Zakon za izvr{uvawe i obezbeduvawe se vo faza na donesuvawe. Vo Zakonot za parni~na postapka e predvideno jasno postavuvawe na pozicijata na strankite i Sudot vo postapkata, revidirawe na na~eloto na materijalna vistina, zajaknuvawe na na~eloto na koncentracija na postapkata, revidirawe na uslovite i postapkata za izzemawe, re{avawe na problemot na dostavata i redefinirawe na odredeni pravni ?. Eden od najgolemite problemi vo sudstvoto e lociran vo izvr{uvaweto na pravosilnite sudski presudi, a toa se dolì pred se na nedovolnata jasna i precizna pravna ramka vo ovaa oblast, favoriziraweto na dol`nikot za smetka na doveritelot i niskoto nivo na tehni~ka ekipiranost i opremenost na odelite za izvr{uvawe vo sudovite. Za nadminuvawe na ovie problemi predvideni se radikalni izmeni: celosno menuvawe na zakonskata ramka, reducirawe na osnovite za koristewe na institutite àlba i prigovor, razvivawe koncept so koj }e se napu{ti favoriziranata polo`ba na dol`nikot za smetka na doveritelot i razvivawe na sistem na izvr{uvawe nadvor od sudovite. Sledniot del od reformite se odnesuva na sistemot na altenrnativno re{avawe na sporovite kade se predviduva donesvawe na Zakon za medijacija, voveduvawe ispit za steknuvawe zvawe medijator, donesuvawe programa za edukacija i eti~ki kodeks za medijatorite. Zna~aen pridones za zgolemuvaweto na efikasnosta na sudstvoto }e bide zavr{uvaweto na procesot na celosna kompjuterizacija na sudstvoto. Vo momentov okolu 50% od sudstvoto e opremeno so hardverska oprema i vo tek e izgotvuvawe na softverskite aplikacii. Slednata i zavr{na faza planirana vo Strategijata e informati~ko povrzuvawe na sudovite me|usebe i na sudovite vo celost so javnoto obvinitelstvo, Ministerstvoto za Pravda, republic`kiot sudski sovet, penitencijarnite ustanovi i dr. institucii od pravosudstvoto. Diskutanti G-|a Kasanovska, sudika vo Osnoven Sud I Skopje G-din Aris Vlahos, Pretsedatel na me|unarodniot sovet na investitori G-|a Verica Velkova, Sudija, Osnoven sud 2 G-din @ivko Diniv, Konsultant od privatna firma

G-|a Kasanovska, sudika vo Osnoven Sud I Skopje Strategijata e rabotena vrz osnova na na{ite sogleduvawe, sekoj go kaà svoeto mislewe. Voop{to ne se soglasuvam so negativnite karakteristiki {to gi dobiva na{eto sudstvo, otsekot za stopanski sporovi pri Osnoven sud

- 47 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk 1 zaklu~no so 2003 primil 26025 predmeti, a sme re{ile 22625 predmeti, arhivirani pravosilni odluki. Zatoa ne moème da zboruvame deka tie 8-10 sudii {to bile vo toj otsek ne bile aùrni, ne bile vredni, ne postapuvale soglasno so zakonot. Koj i zo{to e nezadovolen od sudiite? Imame samo edno razre{uvawe na sudija poradi korupcija, drugite se razre{eni poradi zaminuvawe vo penzija ili poradi nivno barawe da odat vo advokati kade se pogolemi primawata ili vo slu~ajot so najmnogu 10 lica poradi nestru~nost vo raboteweto. Vo dràvata imame 625 sudii, procentot na nekvalitetno sudstvo e zanemarliv.

G-din Aris Vlahos, Pretsedatel na me|unarodniot sovet na investitori

Bi ve informiral za na{it izve{taj {to se odnesuva na reformite vo sudskiot sistem. Sudstvoto ~ija uloga kako arbitrer na pravoto vklu~uva: formulirawe i implementacija na javnata politika. Reformata vo sudstvoto zapo~na podocna od reformite vo drugi sektori. Pri~inata e delumno poradi nedostatok na finansiski sredstva za modernizacija, edukacija i trening {to zavise{e od dràvniot buxet, no isto i poradi sporoto prilagoduvawe kon novite uslovi. Sudstvoto ima bitna uloga vo post privatizacioniot proces. Osnovni celi na reformite vo sudstvoto se sozdavawe uslovi za rapidno i efikasno sankcionirawe na praktikata na korupcija i spre~at bilo kakva mo`nost za korupcija vo sudstvoto. Ponatamo{nite napori za razvojot na ulogata na pravoto treba da se naso~eni kon zajaknuvawe na nezavisnost na sudstvoto i unapreduvawe na efikasnosta na sudovite.

G-|a Verica Velkova, Sudija, Osnoven sud 2 Re{avaweto na problemite vo sudskiot sistem so novata programa e mnogu idealisti~ki i mnogu optimisti~ki. Ovie problemi za koi sega zporuvame se problemi od pred 20 godini i nikoj ne najde hrabrost i vreme za re{avawe na problemite vo sudstvoto. Ovie 2 godini sum na ste~ajno oddelenie, trojca sudii ovaa godina dobivme 900 predmeti i vo koi ne sme samo deliteli na pravda {to vo su{tina treba da bideme, tuku vo tie predmeti treba da bideme inspektori i mnogu pove}e od ona {to so Zakon treba da go pravime. Se soglasuvam postoi bavnost, inertnost no toa na àl e so godini nanazad. Zakonite koi bile doneseni moèbi odgovarale na vreme od pred 20 god. vo koe vo sudot imalo 9000 predmeti, ane koga ima 109 000 predmeti. Zboruvame za menuvawe na zakoni, toa spored mene ne e re{avawe na problemite. Problemot e vo neprimenuvaweto na zakonite ne samo od gra|anite na dràvata tuku i od instituciite. Sekojdnevnite promeni na Zakoni e kompletna pravna nesigurnost za sekoj investitor vo RM.

- 48 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk Po odnos na SDI jas ne sum slu{nala deka dràvata dosega se angaìrala i donela strate{ki investitor vo Makedonija vo poslednitye 5 godini, osven so proda`ba. Sekoj stranski investitor pri vlez vo edna dràva bara dokaz za sopstvenost. U{te bi sakala da kaàm deka mnogu pati koga se donesuvaat zakonite se slu~uva da znaeme deka po toj zakon }e ima sudski postapki. Zo{to se donesuvaat vakvi zakoni?

G-din @ivko Diniv, Konsultant od privatna firma Vo pslednive 2 god. mojata firma sobira podatoci i organizira kvalitativni istraùvawa {to misli privatniot sektor vo vrska so ekonomskoto okruùvawe. Toa pokaà isklu~itelno niski ocenki za efikasnost na sudovite. Prose~na postapka trae 3,5 godini vo vrska so stopanskite sporovi. Od tamu percepcijata za sudovite e lo{a.

G-|a Kasanovska, sudika vo Osnoven Sud I Skopje Ako samo 20% od presudite se obàuvaat, zna~i deka dvete stranki se zadovolni. 80% od predmetite zavr{uvaat na zadovolstvo na dvete stranki. Sudot }e ja zavr{i rabotata, na ako zakonot ja tegne postapkata sudot ne moè da ja skrati.

G-din Zlatko Veterovski, sovetnik na direktorot, Carinska uprava

Carinska administracija Smetam deka stranskite investitori nemaat problemi so carinata, vo izminative 2 godini napravivme seriozni reformi, a eden del ni prestojat vo 2005 i 2006 god. i se definirani vo na{iot strare{ki plan za razvoj do 2008 god. Re{iv da govoram za ulogata na carinata vo olesnuvawe na trgovijata. Fiskalniot efekt na carinata od godina vo godina se gubi. Celta na carinata vo narednite godini e da bide olesnuva~ na trgovijata i promotor na makedonskata ekonomija. Za da moè da ja sfatime ulogata na carinata vo naredniot period donesovme nov Zakon za carinska uprava koj dava edna jasna slika i percepcija za ulogata na carinata vo op{testvoto i novite nefiskalni funkcii koi moè da gi vr{i carinata, i mo`nosta carinata da stane slu`ba za sproveduvawe na zakonite i represivni merki. Kolku i da e dobra ekonomskata politika, nieden investitor nema da bide zadovolen ako ima lo{a carina koja nema da ja sprovede taa ekonomska politika. Edna od merkite vo programata za privlekuvawe SDI e namaluvawe na vremeto na ~ekawe na grani~ni premini. Na grani~niot premin Deve Bair vo noemvri 2000 god. prose~no vreme na ~ekawe na kamion za vlez vo

- 49 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk Makedonija bilo 310 min. vo juni toa e 35min. Za{tedite koi se postignati vo ekonomijata so namaluvawe na vremeto na ~ekawe na grani~ni premini se 1,7 milioni dolari, izvorot e od Svetska banka. Preku moderno carinsko rabotewe primenuvame olesnuvawe vo trgovijata i toa e cel koja treba da se postigne do kraj na 2006god, samo 5% od kamionite da se carinat na carinskite terminali, site drugi carinski formalnosti da se vr{at vo prostoriite na firmite. Toa zna~i 24 ~asovna rabota na carinata, 365 dena. Vo momentot ovaa pogodnost ja koristat 42 pretprijatija. Edna od pre~kite za investitorite be{e korupcijata vo carinata i voop{to vo op{testvoto. Nie ja priznavme, no re{ivme preku cela reforma da se borime protiv toa. So cel da ja podobrime transparentnosta be{e voveduvaweto na internet strana na carinskat uprava, kade stojat site zakoni, propisi, regulativi; potoa voveduvaweto na elektronskiot vesnik i na forumot. Olesnuva~ka alatka koja postoi na internet stranata e prebaruvawe po tarifi. Za da bideme potransparentni na pet grani~ni ispostavi imame kameri taka {to gra|anite moàt da ja vidat sostojbata na grani~niot premin za vlez ili izlez. Vo ramkite na reformata za zgolemuvawe na integriteot na carinata be{e i rabotna diferencijacija na vrabotenite kade naidovme na mnogu problemi no imavme i mnogu uspesi. Prvpat vo edna slu`ba se sfati deka ne moè site vraboteni da imaat ista plata i vraboteniot podleì na mese~no ocenuvawe od strana na negoviot pretpostaven. Merki koi se prevzemeni vo pogled na privlekuvawe SDI e mo`nosta direktno da ja pra{ate carinata preku slu`bite ili preku direktorot i elektronski da dobiete odgovor.

G-din Samir Latif, USAID proekt za korporativno upravuvawe i Zakonot za trgovski dru{tva

Korporativno upravuvawe vo Makedonija Bi govorel na dene{nava tema, privlekuvawe na SDI, taka {to }e gi pokrijam pravnite, a moèbi i biznis aspekti za toa. Pri donesuvaweto na Zakonie, posebno Zakonot za trgovski dru{tva, treba celosno i apsolutno da bidat involvirani site zainteresirani subjekti. Dene{ni temi koi bi sakal da gi spomnam se registracijata, edno{alterskiot sistem, otvorenosta i transparentnosta, upravuvawe so trgovskite dru{tva i za{tita na akcionerite. Vo odnos na registracija na delovnite subjekti se pravi obid so noviot zakon za Trgovski dru{tva maksimalno da se poednostavi, idejata e na eden simplificiran obrazec, prijava, da se inicira postapkata za registracija i so zakonot se navedeni site podatoci koi mora da bidat sostaven del od taa prijava i osven tie prijavata ne treba drugo da sodrì. So novite re{enija sudot se stava vo edna pasivna sostojba, razgleduvaweto na prijavite i

- 50 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk podatocite so koi se potvrduva navedenoto vo prijavata, sudot gi razgleduva samo od formalen aspekt. Novina e deka za vistinitosta i zakonitosta na podatocite odgovara materijalno i krivi~no onoj {to gi podnesuval, i sudot osven ovie podatoci ne smee da bara ni{to drugo. Ponatamu se pravi obid da se vospostavi eden rok od 8 dena vo koj sudijata treba da donese odluka, odnosno da zapi{e eden subjekt vo trgovskiot registar dokolku uslovite za toa se isplneti. Krajna cel e postapkata za registrirawe da bide prenesena vo eden drug organ, da ne bide vo racete na sudot, a po site analizi i ocenki najoptimalen organ vo momentov e Centralniot registar. Po dobivaweto na registracijata sledi post-registraciski period. Idejata e sozdavawe na edno{alterski sistem, idejata e Centralniot register da bide mesto koe }e gi obezbedi site raboti za subjektot da stapi vo pravniot promet. Prednostite na edno{alterskiot sistem se: skratuavwe na postregistracioniot proces; na edno mesto ima seopfatna baza na podatoci kade sekoe zainteresirano lice moè da dobie informacii; vo ramkite na Centralniot register postojat i drugi registri i namaluvawe na buxetskte sredstva potrebni za odrùvawe na tie registri. Podzkonskite akti za registracija i za edno{alterski sistem ne se doneseni, vo momentov se void debata dali registracijata treba da premine od Sudot vo Centralniot register vedna{ ili treba ~ekor po ~ekor. Analizite, razgovarawata se vo tek. Pri izrabotka na noviot Zakon za trgovski dru{tva vo delot za transparentnosta i otvorenosta se povedovme od evropskite direktivi, no vo isto vreme se razgovara{e za na{ata i me|unarodnata praksa. Se obiduvame da ja vratime doverbata na investitorite vo pazarite na kapital. Da po~nam so pravoto na informiranost na akcionerite. Tie ne bea dovolno informirani za raboteweto na dru{tvoto, vo kakva sostojba e. Zakonot predviduva edna dolga lista na akti i dokumenti koi dru{tvoto treba da gi ~uva vo svoeto sedi{te, i akcionerot ima prevo na uvid vo niv vo sekoe vreme. Ima eden isklu~ok, toe e uvid vo zapisnikot od sostanok na organ na upravuvawe. Ako se utvrdi deka toj zapisnik sodrì delovni tajni koi se od strategiski karakter za kompanijata toj nema da bide dostapen za akcionerite. Bi gi spomenal nekolku od obrskite na AD da objavuvaat informacii, pri izbor na ~len na odbor na direktori zadolìtelno se objavuvaat informacii za kandidatite najmalku 7 dena pred odùvawe na Sobranieto so cel akcionerite da bidat navremeno informirani. Isto bi gi spomenal izmenite vo odnos na godi{niot izve{taj za rabotewe na dru{tvata, to~no se definira {to e godi{niot izve{taj za rabotewe na dru{tvata i koi minimum elementi treba da gi sodrì. Na kraj revizija na finansiskite izve{tai i nivno upravuvawe so cel pravilno i navremeno informirawe ne samo na sega{nite akcioneri tuku i na javnosta, potencijalnite investitori vo dadenata kompanija. Vo vrska so upravuvaweto so dru{tvata se prifatija sistemite koi gi ima vo uredbata: ednostepen i dvostepen sistem na upravuvawe. Toa se sistemi koi

- 51 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk gi preponavaat stranskite investitori i se napravi obid tie da bidat fleksibilni vo pogled na organizacijata, taka da sekoj investitor moè da go odbere najsoodvetniot na~in na organizacija na upravuvawe so kompanijata. So novite re{enija Zakonot za trgovski dru{tva vo pogled na upravuvaweto so dru{tvata se nametna potransparentno i poodgovorno rabotewe na organite na upravuvawe. Gi imame site tri vida na odgovornost: statusna, materijalna i kaznena odgovornost. Vo odnos na za{titata na akcionerite, vo juli 2003 god. se ukinaa akcionerskite dogovori so koi akcionerite gi baraa pravata na treto lice so cel upravuvawe so kompaniite. Vo 99% od slu~aite tie prava bea dadeni na ~lenovite na organot na upravuvawe. So noviot zakon tie se ukinati. Ponatamu vo nasoka na za{titata na akcionerite vo noviot zakon postoi i odredba za uredno svikuvawe i odrùvawe na Sobranieto. So novite re{enija pokraj standardnite instrumenti za za{tita na akcionerite, se obezbeduva celosen uvid na akcionerite vo akcionerskata kniga. Novina e i kumulativnoto glasawe koj e osobeno vaèn za za{tita na pravata na malcinskoto akcionerstvo. I za kraj najva`nata novina so cel za{tita na akcionerite za t.n. golemi zdelki ako imot out|uva ili steknuva AD i ako toa e od 20-50% od imotot na dru{tvoto, odlukata mora da ja donese Odborot na direktori no taa da bide ednoglasna. Ako nema ednoglasnost odlukata moè da ja donese Sobranieto na akcioneri so 51%. Ako se out|uva ili steknuva imot nad 50% od vrednost na imotot na dru{tvoto, primarno i ultimativno pravo na akcionerite e da ja donesat odlukata so najmalku 2/3 od akcionerite so pravo na glas. I u{te bi go spomnal pravoto na akcionerite da ne se soglasi so odredeni promeni vo samoto dru{tvo. Akcionerite koi ne se soglasile so nekoja promena imaat pravo da baraat akciite da im bidat otkupeni po cena vo usvoeniot bilans na sostojba soodveten na preobrazbata, istata postapka e i kaj statusni promeni.

G-|ica Maja Parnaxieva, moderator na konferencijata, Centar za Ekonomski analizi

Bi ja zapo~nala diskusijata za poslednite dve temi postavuvaj}i go pra{aweto, a imaj}i vo predvid deka mnogu promeni i reformi se napraveni vo raboteweto na carinskata uprava, dali moème na dene{nava konferencija da zaklu~ime deka carinskata administracija ve}e ne e prioritetna bariera za investirawe vo Makedonija? Diskutanti G-din Jakub Fetai, Dràven sovetnik, Dràven zavod za geodetski raboti G-|a Verica Velkova, Sudija, Osnoven sud 2

- 52 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk G-|ica Maja Parnaxieva, moderator na konferencijata, Centar za Ekonomski analizi G-|a Qubica Ruben Prof. D-r Van~o uzunov

G-din Jakub Fetai, Dràven sovetnik, Dràven zavod za geodetski raboti

Gi pozdravuvam reformite {to se napraveni vo raboteweto na carinskata uprava, samo bi pra{al kako pravno e re{en problemot so nagraduvawe, odnosno kaznuvawe na vrabotenite?

G-din Zlatko Veterovski, sovetnik na direktorot, Carinska uprava

Pravno toa e regulirano so Zakonot za carinska uprava kade e predvideno deka edinstven uslov za napreduvawe vo karierata e zaslugata na rabota, a ne politi~ka pripadnost. Vtoro Zakonot predviduva deka sekoj mesec ili edna{ godi{no neposredniot pretpostaven treba da dade ocenka {to srabotil vraboteniot, na za toa mora da imata plan na rabota koj treba da se realizira. Postojat slu`bi za ~ove~ki resursi koi vr{at analiza na podatocite za realiziranoto i vrz osnova na toa se odreduva bonus. No sekako toa e ovozmoèno so faktot deka ne sme dràvni slu`benici.

G-|a Verica Velkova, Sudija, Osnoven sud 2 Vrabotenite vo Makedonija ne si gi znaat pravata od raboten odnos, a u{te pomalku kako akcioneri. Najitno treba da se educiraat vrabotenite ne samo kako akcioneri tuku pred se kako vraboteni. Toa bi moèlo da se napravi preku Ministerstvo za trud i socijalna politika, Zavod za vrabotuvawe, pri samoto vrabotuvawe i sl.


Bi dopolnila deka problemot so edukacija na vrabotenite e u{te pogolem ako se zeme predvid faktot deka 51% od site akcioneri se so sredno obrazovanie, 30% se so osnovno obrazovanie, imame edna masa na akcioneri do koi ne e lesno da se dopre i da se educira.

- 53 -




G-din Samir Latif Vo ramkite na proektot za korporativno upravuvawe vo sorabotka so Ministerstvoto za ekonomija i nevladiniot sektor se organiziraat raspravi vo vrska so noviot zakon za trgovski dru{tva, i ne samo po povod re{enijata vo noviot zakon za trgovski dru{tva tuku i za osnovnite prava po odnos na akcionerstvo. Nie insistirame na razdvojuvawe na pravata na raboten odnos i prava po odnos na akcionerstvo. Fokusot e staven na toa akcionerite da gi znaat svoite prava po osnov na akcionerstvo i da znaat da gi razlikuvaat od prava po osnov na vrabotenost, a na~inot koj go izbravme e preku publikacii, knigi, spisanija, napisi i isto taka preku direktni kontakti so site involvirani subjekti vo ovaa oblast.

G-|a Qubica Ruben Jas nastapuvam vo ime na akcioner kako potpretsedatel na zdruèniteo za za{tita na prava na akcioneri, no i kako ~len na nacinalniot sovet za korporativno upravuvawe i portparol na istiot. Fakt e deka imame nevolevo akcionerstvo i zatoa imame situacija kade needucirani akcioneri se akcioneri. Vtoro e deka vo zemjite kade navistina se za{titeni akcionerite posebno malcinskite, tie zemji imaat uslovi za razvoj i akcionerstvoto funcionira na kapitalna osnova. Vo Makedonija imame samo 10% akcioneri vo celata dràva, {to zna~i deka ne sme ni na po~etok na vistinsko akcionersko investirawe. No fakt e i deka zakonskata regulativa na àl im pomag{e na mnozinskite akcioneri, odnosno na menaxerite da blokiraat bilo kakov razvoj na akcionerstvo. Ova e realnost koja se u{te trae. Noviot zakon e dobar, menuvaweto na praksata bara golemi napori od site, podigawe na znaeweto i svesta kaj akcionerite posebno kaj menaxerite. Osoben zna~ajno e da fokusirame i na edukacija na idnite akcioneri, na gra|ani koi bi investirale. Bi sakal u{te da spomenam deka Akcioner izdade prira~nik za akcionerski prava koj moè sekoj da go nabavi, a pretstavuva vodi~ niz Zakonot na koj na~in da gi za{titite svoite prava.

Prof. D-r Van~o Uzunov Ako ne dojde do odvojuvawe na akcionerskite prava od pravata za raboten odnos }e imame slu~aj na samoupravuvawe kako {to imavme dosega. Moeto pra{awe e do pretstavnikot od carina, {to be{e presudno carinskata uprava da ja po~ne reformata, dali bila nametnat od nekoj ili postoe{e eden proces na sozrevawe i kolku resursi i treba na carianata.

- 54 -




G-din Zlatko Veterovski Klu~no za reformata be{e posvetenosta od vrvnite rakovoditeli, direktori, Minister. Kaj nas polovina od pridonesot go dade Misijata na EU KAFAL od kade 15 carinici rabotea zaedno so nas. Resursi postojat vnatre vo institucijata, samo treba da im se dade stimul, i moralna i materijalna podr{ka. Moram da kaàm deka nie imavme golema podr{ka i od stranskite donatori koi veruvaa vo site proekti koi gi rabotevme. Bi sakal da spomenam deka edna od merkite koi }e gi pravime vo 2005 god. i }e bara ogromna podr{ka od sudiite e sproveduvawe na merkite na intelektualna sopstvenost. Toj zakon }e bide nepopularen i ako nema podr{ka od sudskiot sistem vo pogled na kaznuvaweto i sproveduvawe na merki na intelektualna sopstvenost, kolku i da e dobra carinata rezultatite nema da bidat celosni. Smetam deka ova }e pretstavuva dopolnitelen stimul za nekoj da investira vo Makedonija.

G-|a Qubica Ruben Erozijata na moralot i korupcijata vo site institucii postoi so godini nanazad, sudot e toj {to na kraj popu{ti. Najgolemiot problem {to nemame biznis klima e visokiot stepen na korupcija vo site segmenti. Sudstvoto nikoga{ ne bilo nezavisno, sekoga{ imalo pritisoci, duri izborot na sudiite zavisi od promenata na vlasta, razre{uvawata na sudiite naj~eto odat zaradi dnevno-politi~ki potrebi. Sudstvoto e samo eden del od celiot segment. Problemite {to postoele pred 20 god. vo sudstvoto postojat i denes. Bez edukacija, bez spremnost da se u~i kontinuirano ne moème da odime napred. Samite sudii ne moàt da ja napravat efikasna postapkata, bez zakonski re{enija koi toa im go ovozmoùvaat, bez obvinitelstvo koe vo kontinuitet u~i i ja podobruva praksata, sudiite se tie koi treba samo da go razdadat pravoto. Problemot na sudstvoto treba da se gleda po{iroko.

G-din Stojan Trajanov, Dràven sovetnik, Ministerstvo za trud i socijalna politika

Pra{awa od oblast na rabotnata sila Programata za potiknuvawe na investiciite ima golemi dopirni to~ki so regulativata od oblast na trudot i so samite sostojbi i dvièwa na pazarot na rabotna sila vo RM. Taa direktno moè da vlijae na podobruvawe na klimata za investiciite. Vo vrska so toa zna~ajno e dali imame regiulativa od oblasta na trudot zna~ajna za stranskite investitori, dali taa regulative soodestvuva na najnovite barawe na pazarnata ekonomijata, dali vlijae na pogolema fleksibilnost na pazarot na trudot, kakvi se pravata i

- 55 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk obvrskite za samite investitori i rabotodavci. So cel da se napravi prilagoduvawe na regulativata od 1997 god. pa navamu vo RM bea vo tek strukturni reformi vo pazarot na trudot i vo socijalniot sektor. Edna od glavnite celi na ovie reformi be{e prilagoduvawe na regulativata od oblasta na trudot na novite barawa na na{ata ekonomija, a pove}eto obrski se odnesuvaa na soovetni izmeni, dopolnuvawa i donesuvawa na novi propisi od oblasta na trudot. Vo pogled na merkite prevzemeni vo ramki na reformite a koi se odnesuvaa na fleksibilnosta na pazarot na trud, pove}e pati bea praveni izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za rabotni odnosi koi vo osnova bea naso~eni kon poednostavuvawe na procedurite za priem i otpu{tawe na rabotnici od strana na rabotodava~ite, odredeno finansisko olesnuvawe na rabodavcite vo pogled na obvrskite od samiot raboten odnos. Paralelno so toa bea praveni podetalni analizi za sostojbite i dvi`ewata na pazarot na trud {to poka`aa deka imame visoka stapka na nevrabotenost koja ne e rezultat samo na tranzicionite procesi, golemiot broj na nevraboteni lica e od razli~ni profili, mnogu e visoko u~estvoto na lica bez kvalifikacii, bez obrazovanie, polukvalifikuvani lica {to ima golemo vlijanie vrz interesot na stranskite investitori pri vlez vo na{ata zemja. Saite rabotodavci baraat osposobena, pokvalifikuvana rabotna sila koja direktno }e ja vklu~at vo procesot na proizvodstvo. Od tie pri~ini pristapivme kon izmeni na regulativata od oblasta na trudot vo smisla {to sozdadovme osnovi za organizirawe na razli~en vid obuki od strana na razli~ni institucii. Za de implementira i pobrzo da se razvie ovoj sistem vo praksa, neophodno e da se zabrza i delot na reformite vo srednoto stru~no obrazovanie. [to se odnesuva do fleksibilnosta na regulativata od oblast na trudot okolu priemot na rabotnici, napraveni se liberalni promeni bidej}i isklu~ivo pravo e na samite rabotavci da gi utvrduvaat potrebite od rabotna sila, vo pogled na brojot i strukturata, i maksimalno se poednostaveni procedurite za priem na rabotnici. Bea napraveni odredeni reducirawa na tro{ocite na rabotodavcite vo pogled na otpu{tawe na rabotnici, be{e poednostavena procedurata za otpu{tawe na rabotnici. Vo me|uvreme zapo~navme proces na harmonizacija na na{eto trudovo zakonodavstvo so ona na EU i vo toj kontekst vo po~etokot na ovaa godina be{e napraveno usoglasuvawe so nekolku direktivi na EU. Na po~etokot na idnata godina o~ekuvame da otpo~ne postapka na donesuvawe na nov Zakon za rabotni odnosi koj vo celost treba da bide harmoniziran so zakonodavstvoto na EU i so pove}eto konvencii na Me|unarodnata organizacija na trudot. Toa }e bide eden nov zakon, so poinakov metodolo{ki pristap vo na~inot na ureduvaweto na odnosite so jasno razgrani~uvawe na pravata i obvrskite na dvete dogovorni strani. Programata za investicii ima dopirni to~ki i so Zakonot za vrabotuvawe na stranci kako del od regulativite od oblasta na trudot i so Zakonot za

- 56 -



Mobile: + 389 70 834 636 http/: www.cea.org.mk inspekciite na trudot. Otpo~nata e postapka za donesuvawe na Zakonot za vrabotuvawe na stranci, no taa e malku zabavena pordi potrebata za vzaemna koordiniranost i usoglasenost so noviot Zakonot za stranci, koj se o~ekuva po nova godina da bide pu{ten vo procedura. Vo noviot Zakonot za vrabotuvawe na stranci vneseni se odredbi vo vrska so vrabotuvawe na stranci, a so cel da pottikneme pogolem interes kaj stranskite investitori. Vo Zakonot predviduvame sistemot na prigovori i àlbi po podneseni barawa za dobivawe rabotni dozvoli da bide poednostaven i potransparenten. Potoa utvrdeno e pravoto na za{tita so pravo na àlba na sekoj stranec koj podnel barawe za rabotna dozvola, no se predviduva i pozajaknat sistem na inspekciska kontrola i nadzor od aspekt na koristeweto na rabotnite dozvoli i pojasen mehanizam za odzemawe na rabotnite dozvoli. ]e bidat opredeleni i sankcii dokolku se postapi sprotivno na zakonskite odredbi. Smetame deka novata regulative ne moè vo celost da odgovori na najnovite potrebi i barawa na ekonomijata dokolku i ponatamu ne go razvivame i unapreduvawe na sistemot na bilateralno regulirawe na pra{aweta vo vrska so vrabotuvaweto na na{i rabotnici vo stranstvo i na stranski rabotnici kaj nas. Vo osnova odgovarama i }e odgovorime vo celost na site obrski {to proizleguvaat od Programata za pottiknuvawe na investiciite povrzana i so Zakonot za vrabotuvawe na stranci, kako i na obvrskite koi proizleguvaat od rezolucijata na EU koja gi regulira pra{awata vo vrska so vrabotuvaweto na strancite so edna cel propisite na trudot da odgovaraat na novite sostojbi, dvièwa i trendovi na pazarot na trudot koi sega se odvivaat }e se odvivaat vo naredniot period. Diskutanti

G-|a Qubica Ruben Bi iznela moe sogleduvawe {to treba da se napravi za da ja podobrime biznis klimata za investicii: posvetenost kon brzi, efikasni reformi za privlekuvawe SDI; reformirawe na javnata svest za neophodnosta od SDI; da se vospostavi sinergija me|u site Ministerstva i drugi institucii da sepromeni svesta kaj niv za efikasna podr{ka na investitorite; korupcijata mora da se tretira kako najgolemo zlo {to ja uni{tuva ekonomijata; site profesionalci vo site sferi preku svoite zdruènija mora da dadat aktiven pridones, da predlagaat zakonski re{enija, da reagiraat konstruktivno i tao se vrz osnova na komparativnoto iskustvo.

- 57 -




- 58 -

Zaklu~ok


Denes imavme mo`nost da bideme informirani za reformite koi odredeni dràvni institucii gi prezemaat od aspekt na nivno poefikasno, podobro rabotewe i vo funkcija na reformata dràvnite institucii da stanat servis na gra|anite. Moème da zaklu~ime deka za odredeni problem ii barieri ima planovi, vizija no nedostasuva implementacija. Odredeni barieri se ve}e nadminati. Seto ova e samo eden proces, ne zna~i deka so nadminuvaweto na odredeni barieri komletno ovaa problematika za nadminuvawe na administrativnite problemi se zaokruùva. Zatoa tuka e Ministerstvoto za ekonomija i novata Agencija za staranski investicii koi treba da bidat vo postojan dosluh so stranskite investitori vo Makedonija i so site nivni prakti~ni problemi so koi se soo~uvaat vo RM. Jas bi zavr{ila so konstatacijata na FIAS misijata koja vo juni 2004 be{e tuka da gi vidi rezultatite od sproveduvaweto na akcioniot plan i konstatira deka mnogu malku e napraveno od aspekt na implementirawe na merkite koi tie gi prepora~ale: prvo zaradi potojano menuvawe na menaxmentot vo dràvnite institucii i vtoro zaradi nedostatok na dovolno silna volja vo samite institucii. Veruvam deka konferencijata pokaà deka Vladata e volna i spremna da gi slu{ne problemite na stranskite investitori i deka od ovie diskusii }e doneseme kvalitetni zaklu~oci koi }e zna~at precizirawe na odredeni rokovi za nadminuvawe na site problemi. Bi sakala da se zablagodaram na site koi slu{aa i u~estvuvaa vo ovaa konferencija, na na{ite prezenteri, na na{ite diskutanti, a pred se na timovite od Ministerstvoto za ekonomija, UNDP i CEA koi makotrpno rabotea za organizirawe na ovaa konferencija.

bul. jane sandanski 63/3, tel: + 389 2 24 44 766 mobile: + 389 70 … del 3.pdf · 2013. 2. 19. ·...

Documents