Časopis za zgodovino in narodopisje 1924, xix
TRANSCRIPT
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
1/138
asopis
a
zgodovino innarodopisje
i
Izdaj
e -
Zgdovinsko
drutvo
Mariboru
Leto
XIX
Uredil
Prof
Fran
k o v a
=
i
M a r i b o r
1924
Mariborska
iskarna
d d
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
2/138
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
3/138
Kazalo.
LETNIKX IX .
924 .
I.Razprave.
Skr
a
bar
Viktor,
erdinand
aisp
1 81 8 1 89 8) .
Kotnik
.,
lovenska
egendav.
baldu
....
Kidri=r
oneski
kofa
Hrena
a
godovino
eforma-
cije
alovenskem 0
Ljuba
Matija,emljepisni
azvoj
edanjihavantinskih
upnij
a
evem
regu
Drave
o'
oefa
1 . ...9
D
ruzov
i
H ..
Zgodvina
slovenskega
petja
v
Mariboru O
Kotnik
Fran,
asionska
grazelezneKaple .101
II.
zvestja.
S
t
m
5
e
kdr.
P..,
Topuz '
in
Buzdovan
......
5
Strmek
r.
.,zorespondence
a gi
-trekelj
.
2 3
Korva
i
Fr.,
Mariborska
metnika
obrt
Varadinu
.
6
Straki
M.,
Kdaj
o
zileGlaserjeve
Zlateukvice?
Kidri=r.
.,
ekajliaccinovih
Pesmih
Kidri
=dr.
F
.,DatumlomkoveEinleitunguen
veiiisclien
orlesungen
Hesi r..FT.,
oi=
na
raznoverja
.Mazurih
K-otnik
Fr.,
Prispevki
lovenskiibliografiji
I
Strmckdr.P-,upnik
oef
Lipoid
.
.
.
Kidri=dr.
F
.,
AntonBrezniknjegovaPratika
PremrouMiroslav,ismo
Mihaela
olia
3 0
sIo-
III.
Slovstvo
3S
39
40
108
110
112
116
G
Ion
ar
dr.
Joa,
Slovenske
narodne
esmi .Iaser
1
Strauss
Konrad,
tudien
ur
mittelalterlichen
eramik
Dr.
.
aria
43
Al'bertChr.,BeitragurKenntnis
der
lawischen
Keramik
Dr.
. ~
Saria
45
Razprave. '
.
Fr.Kova
i
' .-.
.
, .
.
.118.
Kontier
.in
Kompoljs'ki,
arodne
ravljice
z
rek-
murja
J.
Qlascr
. .-..,. . .
.121
Schober
Arnold,
Die
mischen
Grabsteine
on
Norlcum
und Pannonien Dr.
.
Saria
.
122
Zeitschrift
es
Historischen
Vereines
f rSteiermark
X IX .
M.juba
...
., .
.
.124
Nekaj
lovstva^
o
adrugi
r.
M.
ivec
24
IV.
Drutveni
lasnik.
inMuzejskodrutvo.Mariboru
........
4 6
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
4/138
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
5/138
1
Ferdinand
Raisp.
(1818-1898.)
ivljenjska
slikazpreteklega
toletja.
Viktor
Skrabar,
Ptuj..
Stara
zkunja
=
i,
a
hitro
pozabijoloveka,
i
gae
pokrila
odeja
rne
emlje,
posebno
sedanjem
asu ,
ko
podi
dogodek.drugega.
Zato
e
dolnost
pietete,
aosebam,,
ki
o
kakrnikoli
stroki.po-
speevale
znanost
lipa
so
si
pridobile
aslug
a
avnilagor,
posvetimo
nekaj
pominskih
istov.,
Ferdinandaisp.
Po
ljnati
likiakademskegalikarjaAlojzijaOsvati
a tujskemmestnemFcrkovem
muzeju
z
.1 8 9 6 .
N a jledi
torej tukaj kratka
ivljenjepisna
rtica
mou,
ki
ie
za
asa
aihdedov
pridobils
vojimiiterarnimieli
na
polju
zgodovine
1
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
6/138
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
7/138
Pc
r
A
inand
Raisp.
in
godovini,
edah,i
osemuza
celo
ivljenjeriljubileniihje
veseljemabavo
ojil.
Vojaka
dministrativnaluba
a
lede=
ihirnih
etih
i
udila
prilikeabodo=nost,azmerjeojakihradnikovovojatvaudiibilo
primemo.
Zato
e
oncem
.
1836.
zapustil
isarno
nvalidnega
oma
er
podpiral
matern= ima,an,
Weissenegga,tavbenikanesarskegamoj-
stra tuju,brtnemnospodarskemoslovanju.imo837
38
e
prebil
radcu
isarninanega
tavbenika
n
esarskega
ojstra
Omeyerja.
.1838.
e
otoval
a
Dunaj,
Linz,
Salzburg,
schi,
Admont,
Marijino
Celje,
dtodezEisenerz,
Vordernberg,
LeobenCelovec,ato
pa
drijo,rstn
Ljubljano.
udi
.
1840
e
rijel
a
opotno
alico
ter
potoval
rezLjubljanoTrst,
Benetke,
Padovo,
voje
ojstno
mesto
Vicenzo,
amor
a
e
leklo
so
ilo.
o
e
osegel
voj
opotni
il j
tereauiltalijanskegaeba
na
Monte
Berico
riVicenzi,e
e
rnil
rezTreviso,
Videm,
ontabeljnoKorokemopetomov.Ker
e
il
e
mladosti
zgojen
aisarnikolubo,
e
mu
e
a
priljubila,
ato
je
stopil
otraktikant
luboneza
Dietrichsteina
na
ptujskem
radu
in
e
il
menovan
.januarja848
a
ubalternega
radnika
Herberstein-
Dietrichsteinovih
grofovskih
osestev.
3 .
unija
.
1847.
e
biskal
opet
unaj,
a
i
idel
rocesijo
a
Telovo,ie
e
rila
semijajem
avstrijskega
vora.
V
letih
847
-
48
je
bival
Ptuju
emkiisatelj
Lothar
(Pelzlederer),
s
aterim
e
Raisp
b
=eval.
Ta
a
e
agovarjal,
ajsodeluje
v
periodi=
ni
literaturi.
8.septembra1848
je
objavilv
Grazer
Zeitung"
svoj
rvilanek
zmagoviti
vstrijskiojni
taliji.
Ta
e
akogajal,aa
e
onatisnila
tudifiioznaWienerZeitung"-in
ist
Soldatenfreund".Toga
je
vzpod-
budilo,a
e
bjavljal ehistihmanjadelavojako-statisti=neendence
kakor
ae
hematizem
vSoldatenfreundu"
t,
n
orespondence
o
premikanju
etpodeldcajgmojstrom
rofom
Nugentomletih184849
v
tujski
kolici.
Tudi
ocialne
azmeretujskegamesta
je
=
rtal
dasa
doasa
eelnem
istu
Grazer
Zeitung".
V
anuarju
853
n
eptembra
8 5 4are=amo
opet
na
Dunaju,
kjer
se
e
nformiral
asovnem
apredku
ersi
gledalaadnjem
o-
tovanju
eleznico
rez
Semmering.
.1853.
pa
e
eptembru
ival
elj
asa
a
Korokem
a
o
=
itku.
Odanuarja856aprej
e
zhajala
rakem
istuderAuf-
merksame"
istori
=na
rtica
tujskem
radu
n
jegovih
osestnikih
(SchloOberpettaundseineBesitzer")n
d
5 .aprila856.
.
dalje
istem
istu
lanektujski
tolni
erkvi
Der
Dom
n
ettau").
V
istem
letniku
ajdemo
udi
zgodovinsko-topografi=norticogradovihVurbergu
inBorlu,ateremu
e
ledilrihodnjeelolanekVeliki
Nedelji.
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
8/138
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
9/138
Ferdinand
Knisp.
schichtsforscher
wichtigeMonographie,
mitben
so
vielemFleie
zusammen-
getragen,ls
nziehend
geschriebennd
wird
einedendes
Monumentwohl
Ihrer
lhenden
Vaterlandsliebe
leiben,
enn
ir
beidechonange
u
unseren
Vtern
werden
eimgegangen
ein.
mpfangen
uerWohlgeboren
den
erzlichsten
ank
afr.
eine
orliebe
r
dieuch
nirchlicher
Beziehung
uerst
erkwrdige
Stadt
ettau
uchte
ch
adurch
nen
Tag
zu
egen,
a
ch
ereitsm
ahre848
n
nserem
lovenischen
ahr-
buche
robtinceie
ebensgeschichte
esrstbekanntenischo fesnd
Blutzeugen
St.
Victorinsaufnahm,
und
s
mit
dessen
ilde
amt
iner
An-
sicht
er
StadtPettau
ierte.eitem
ch
unauchischof
ber
iese
merkwrdigetadteworden
in,
stundbleibtmir
ettau
momehr
liebund
wcrth
ahermeinWunsch
dieStadtPettau baldwieder
1
su
besuchen,
um
ngere
Zeit
nerenMauernuweilen.
Genehmigen
arumWohidles
eib
enen
wiederholten
Ausdruckmeines
DankeserchmitAchtungbinEuerWohlgeborenrgebenerDiener
Anton
Slomschek
rstbischof
on
Lavant,"
Marburg,am.Juni861.
Vsledoliti=negarevratavstrijske
lade
.8 6 1 -se
e
za=ela
za
otranjeavstrijske
Slovenceprijaznejapolitika.
RaispeobjavilGrazer
Tagespost
r.
7
n
d
7
elje
n
otrebe
tajerskihlovencev"
(Wnsche
nd
Bedrfnisse
ersteirisehen
Slovenen").
tev.
3 5 .
z .
.
1861.
se
e
jubljanski
opisnik
em
lanku
riznalno
zrekel.
Raisp
e
aloil
se
vojeiskovine
ri
.
Leykama
edi= ih
Gradcu,azenoledarjaza.1862,,i
osi
aslov:
Kalenderr
ie
LavanterDioceseufaseraeine
Jahr
1862",
aterega
e
atisnil
Viljem
Blanketuju.Koledarbsega
udi
vagodovinskarispevka
zpod
Raispovega
eresa
n
icerezgoraj
menjeno
rtico
avantinskikofiji
ter
o
cerkvi
na
Hajdini.
Tema
sledi
statisti=ni,
vojako-mornariki,
trgovsko-
obrtno-poljedelskioledar.
Kon=
no
moramo
emeniti
kroniko
ptujskegamestaetih
857
do
1898,io
e
pisal
Raisp.
Ta
bo
pa
=
stala
zgleden
rimer
zao,ako
se
aj
ronike
iejo.Sakoeliko
jubeznijo
o
e
odil,
aejo
adnji
zapiski,iih
e
arekoval
mrtne
ostelje
e
dni
red
mrtjo.
ro-
nika
e
ast
aispovega
rane
=aka
r.
pl.Fichtenauan
bstoji
z
veh
zvezkov
erelikega
asciklja
rilogami.
ealnaimnazija
v
tujuma
tudiRaispovo
roniko,
io
e
otrajevnironististori
=
negarutva
na
tajerskem
Gradcu
odil
etih
873
o
onca
879
n
i
o
o
poznejerugiadaljevali.
e
riti=
no
reinotrivamo
Raispova
literarna
dela,
moramo
pred
vsem
ob
=udovati
jegovo
eliko
istori=
no
nanje.
koravno
e
ovril
amo
ljudsko
olo
n
e
bilradnoostiaposlen,
e
ael
endar
redstevn
dobil
asa,
a
e
voje
nanje
astnim
tudijem
omnoil
nroduciral
obsene
istori=netudije.
Pri
tem
moramo tudi povdarjati,
daedanjim
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
10/138
6
asopis
zgodovino
nn
arodopisje.
raziskovalcem
godovineibilo
veliko
iskanihvirov
na
azpolago.
alibog
Raisp
i
m el
riti=nega
duha,
sledesarse
e
vtihotapilo
sledekriti
=
ne
uporabe
irov
mnogo
apakvnjegova
ela.
ajdragoceneje
zmed
je-
govih
pisov
o
iste
artije,
i
ih
e
amoivel.
rihodnji
isatelji
zgodovine
aega
mesta
odo
orejrimorani,a
odo
eh
dstavkih
uporabljali
Starega
Raispa"
ot
edini
ir.
Razen
oefaelsnerja,
ie
bjavilnjigi
Pettau
nd
eine
Umgebung"1895.,
zaloil
W.
Blanke
Ptuju,
nekriti=
en
zvle=
ek
izRaispove
knjige,osedaji
ilo
isatelja,i
i
il
pisal
onografijo
aem
mestu,
lone
=oa
modernem
znanstvenememelju.
tuj
svojonamenito
zgodovinskoreteklostjoi
il
akega
elareden.Njegovslog
e
asen,
v
=asih
likovit,
ravea
aogosto
trudijo
igantsketavkoveeriode,
kioileedajmoderne.Tu
a
amasledimomaletatisti
=
nenravo-
pisne
apake,
i
ih
moramo
a
taviti
a
a
=
un
jegove
redizobrazbe.
Raisp
e
isal
zklju=no
nemkem
eziku,er
vsled
edanjih
olskih
az-
meri
il
ismene
loven
=
ineiti
e=.e
aistori=
no
edo
udii
dosegel
ajosebnega,u
moramo
endar
itivaleni,er
e
apisal
marsikateriogodek
n
a
eil
ozabljenosti.
Sedaj
a
eekaj
esed
jegovem
avnemelovanju,ateremu
jeosvetilajve
=
jo
ozornost.
d
,18701892
e
illantujskega
okrajnegaastopa
n
e
eloval
eriodah870
1873n
8881892
odboru
ot
dbornik,
ed
em
o
e
il
v
etih
880
1884
a
=
elnik.
Raisp
e
pravljalaastnaestazrednodanostjonatan
=
nostjo,
_ akljubemu.soaehetih,osebnoedaj,oe
il
redsednik
okrajnega
astopa,
emciudoapadalinovraili,er
e
ripadal
nasprotni
lovenski
tranki.Toda
Raispa,
eodvisnega
namozavestnega
moa,
asprotniki
iso
mogli
majatinzdral
ea
mestu,
amorga
e
postaviloaupanjejegovih
olivcev.
V
etih
8701875e
illanajnegaolskegavetaatujsko
okolico,
ajprej
rajni
olski
adzornik,
ozneje
a
redsednik.
Na
em
mestuje
deloval
kljubnasprotnim
eko=am
ako
lodovito
nje
vsakem
oziruospeevalapredekkolikeole.
Kotzastopnikveleposestva
e
8701880udilankrajnee-
nitvene
omisijene
=
volivnih
eriodah
je
bil lanb
=
inskihastopov
vKanii
nKr
=
eviniri
tuju,
d.18881892eil
dbornik
brtno-
nadalje valne
oletuju.
S
.
oktobrom862
e
il
Raisp
menovan
za
oskrbnikarofovskega
Herberstein
-
Dietrichsteinovega
osestva
iistenau
ri
tuju,
n
o
o
Herbersteini
.
oktobra
873.1.zopet
upili
tujsko
ra=
ino,
e
revzel
tudi
skrbnitvo
egaposestva.
ilje
ve=
,
ortvovalenin
zvest
skrbnik.
1 .
ulija
887eilpokojenneobilbej
rilikiohvalnori-
znanje. Popokojitvi jerebivalastni podedovani hii
Krempljevi
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
11/138
FerdinandRaisp.
ulici
t.
,
e
e=
krat
otoval
n
ad
etnihmescih
rebival
ob
slikovitih
korokih
ezerih.adnjihetih
e
a=
el
olehati
aelodcu,obil
e
elod=
nega
raka
in
je
umrlna
osledicahe
bolezni
dne
25.
anuarja
1898.
.
v0.
etuvojetarosti.jegovi
emeljski
stanki
o
=ivajonamestnem
pokopali
=
u
robnici
evernozahodnem
otu.
Raispe
il
d.
1857.
do
voje
mrti
lan
istori=
nega drutva
a
tajersko
Gradcu,
d.
1869.
e
bil
krajni
orespondent
in
18731879
krajevni
tujski
ronist.
L.
1862.
eilmenovan
a
orespondenta.kr,
centralne
komisije na
Dunaju
n
a
onservatorja
Pfleger)
ermanskega
muzeja
Niirnbergu.
Raisp
eil
opolnoma
emko
zgojen,
ee
edno
riznaval
kot
Slovenca,
il
a
e
edno
rijatelj
emcev,azenvojiholiti
=
nih
nasprotnikov.
Toda
udi
roti
em
je
nastopal
edno
iteko,
odprto,
brez
zavratnosti
n
ahrbtnost.
Svojoripadnost
lovenskemu
judstvueokumentiral
udi
svo-
jim
estamentom ne.ebruarja896..a
odlagi
ega
evtalen
spomin
asvojo
zvolitev
a
a=elnika
krajnega
astopa"
stanovili-
jako
stanovo
000
oldinarjev,
atere
brestiajiivalladeni=
slovenskega
okolenja,
ojen
v
ptujskemsodnemkraju,
zvzemikrajevno
inoliti
=
nob
=
ino
tuj.
Nadalje
e
olilrutvuCitavnici
tuju000
goldinarjev
n
evskemu
boru
ega
rutva
00
goldinarjev,
a
si
nakupi
muzikalij
bedingtegenem,enn
etztereneinemffenen
Grabe
ein
lovenisches
Abschiedslied
ingt",
n
on
=nolovenskijudskioli
a
ptujskokolico,
atere
rvia=elnikrajnega
olskega
veta
e
il,
00
goldinarjev
a
akup
=
il
evnim
=encem
n
=enkam.
, Svoje
ivljenjsko
ojmovanje,
voj
na
=ajna=
in
miljenja
e
=rtal
v
jubkopisani
ivljenjski
zpovedi,ki
aj
ledi
akoncu
e
rtice
:
Des
Menschen
eben
st
r
ie
Erhabenheit
eines
eistes
iel
zu
urz,
eineBestimmungdel,
ein
Streben
ber
nichtmmervonenen
Umstndennd
Verhltnissen
egleitet,iehnudemrwnschten
Ziele
fhrenwrden.
Dies
sts,
was
meinGemttetsinjener
rnsten
Stimmung
erhlt,
die
ie
eeignet
st,esLebens
urze
reudennd
Herrlichkeitenroh
und
eiter
uenieen,
enn
ur
er
Zufriedene
ann
rhlich
ein,
Frhlichkeit,
wieie
ie
lleer
Natur
em
Menschen
ugedacht,
kenne
ch
icht,
agegen
hlt
mein
Herz
warm
r
alles
Edle
und
Schne
underabscheutita
lles
nedle,
orunter
orzglich
ist
nd
Intrigue,
eichtsinnndHabsucht,eiznderMangeln
Rechtlich-
keitssinn
ehren.
Die
Natur
mit
ll'
hren
eizensteineattin,
ie
chglich
mehr
iebendochschtze,ie
cher
er
Wissenschaftindeine
Kinder, vonenen ich michurch mein ganzes Leben nicht
trennen
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
12/138
8
asopis
zazgodovino
nnarodopisje.
werde.MusikndGesangbelebenmeinGemth
chnell,
och
urro
lange,ls
ie
errlichenTne
n
meinen
Ohren
orberauschen.
Plastik,MalereindArchitekturuernen,armir
Bedrfnis
nd
dieMimikufenBrettern,ie
ie
eltedeuten,zuewundern,st
einesmeiner
rten
Vergngen,edesSpielst
mir
gleichgltig,weilder
menschliche
Geist
ich
mit
dleren
Dingen
ls
mit
Karten
tc.
vergngen
kann.
DemTanz
onnte
ch
iemals
eneberschwnglichereude
nt-
locken,
welche
sovieleMenschenanihm
finden,
bgleichich
hn
nmeinen
Jnglingsjahren
in
paar
Jahre
nichtverabscheute.Hochmuth
ndEitelkeit
der
Menschen
ezeichnenenGrad
hrer
Geistesarmuth
undJene
bedaure
ich
om
anzen
Herzen,
ie
ameinen,
ie
ind
los
es
Geldes
wegen
auf
dieserErde,
enn
wer
denGelderwerbals
den
Zweckdes
menschlichen
Daseins
alten
u
menermeint,sterabscheuungswrdig.
Sparsamkeit
nd
Migkeit
st
mein
Grundsatz,
och
nie
sollen
diese
TugendenesMenschenoweitusarten,arieeinemGeistend
Krperchuldige
flege
erabsumt,ennasGeldstjanur
ein
Tausch-
mittel
ndurrwenigein
wahres
Kapital.
Der
Ehrgeiz
st
meine
rte
Leidenschaft
ndwarorzglichur
umerWissenschaftwillen.
Meineeligisenndolitischen
nschauungen
timmen
it
en
herrschendennichtberein.
Glcklich
st
erjenige,
er
n
er
Religion
einen
Trost
indet
nd
unter
en
onarchischen
rincipien
esStaatesufriedenst,
enn
ch
kenne
einenonGottes
Gnaden"ingesetzten
ouvern,
a
lle
ur
des
Volkes
nade"uf
hren
tolzenThronen
eren
iemeist
n-
wrdigindrhaltet.
Die
Mnner
nd
rauen
esGeistes
nd
Talentes"
edenStandes
verehre
ch,
Blde
edaurechnden
stolzen"
Adelerabscheue
ch
soehr,
ls
ch
en
istorischen
Ruhm
erselben
chte,
enn
urer
st
adelich,
er
in
dles
Herz
ewahrt.
chstenliebe
st
mein
Motto,
as
ich
stets-
vorAugenabendberllesrhabenalte."
etrt
toletjaskrvavimi
ojnami
e
preteklo,
dkarso
starega
strica
Raispa"dnesli
a
rasno
tujsko
okopali
=
e.
Crnamenlatimirkamiaznanja
jegovo
me
n
raj,
ate-
rega
somateriemlji
rnili,
ar
eiloajem
mrljivega.
sojeno
mueeilo,aeivel
vtistem
zginolem
asu,o
e
potekalo
loveko
ivljenjeepo=asi
noprezno,eoddaljeno
odvihraven
bolne
sedanje
dobe.
Naj
i
e
rste
ripomogle,
a
i
a
li
ni
itatelj
zel
z
svoje
knjine
mare
nerumenele,
tare
ukvice,iam
ako
oma
amostan.
a to
O '
mislilirediotvniki
a
ustanovitev
ove
upnije,
i
b i '
e
zlo
= ila
z
atice.
er
eaakostanovitevil
rudi
upnik
am
(cumonsensuvndramilebani),
eolnograkiadkofEberhardI.
z
listino
1
Brezah
ne
7 .
avgusta
201odelil
eirkvi
sv.uniSa
upnijske
pravice.
upnijae
obilaud i
voje
neje.
Severnanunameja,
i
sta
e
krili
ejami
raupnije,
ista
menovani.
a
a
ap ad n a
i n
zhodna ,
namre=aInviouchen
sque
d
llium
fliwium
Wvdemunde.ucliene
potokSuha,i
pod
prideza l d S a . ,Wvdeimiinlde
paje
ananja
rmcnica,
ki
avira,pod
Sv.
uhomm
e
mato
odv.
baldom
izliva
Dravo.
adkofe'novemuupniku
repustilreltfi
elise
esetine,ie
je emelupobirala."
Pranpnija
Labod
eilaazdeljena
v
ve
opolnoma
eodvisni
upniji;
prve
atron
e bil
olnograki
adkof,rago
o
vzeli opono
skrbo
imc-novani
enediktinci.
2 .
Brezno.
|
Brezno
e
menuje
prvikrat
ekajiprod
majom
J.'1 1 4 7 . "
Okoli
.
162
gaeobild
rofa
BarciliandaHenrikPris
od
pogojem,daodstopiposestvo
Pomrti
crmharda,
in
jegove
oproge
vetopavclskemuamostanu."
o
.ie
.184.
ne1 .
eptembra
ape
Luoij
1 1 .
preael
amostan
ri
v.
avlu
vvoje
varstvo,
menuje
med
amostanskimiposestvi
ud i
eccjesiam
Frczen
cum
ilva
t
allis.suis
ertinentiiis
t
mansis
cerkev
Breznu
ozdom,
kmetijami
n
ragimipritiklinaiiu."
z
(navedenih
listinledi,
da
je
prva
erkev
vBreznu
nastala
tuigi
olovici
2 .toletja.
K eree
Dravska
olinaedno
b t o l jb=udovala
n
eilavezamed
samostanom
n
pr.
Sv.
Lovrencema
Pohorju
mogo
a
e
p o
Dravskiolini,
zraven
a
e
ud i
samostan
mel
ukaj
ve
=jasesttva,e
azumljivo,
ia
o
benediktinciukaj
a
crnniknahotnerajeostavili.nekako
biraii=
e
svojih
ohodkov
n
a
sosamostanskibratjetalno
ukaj
adzorovaliazne
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
68/138
6 2
asopis
a
godovinonarodopisje.
prevoze.
revzelioudi
ueskrbje
b
obu
emnike
ujmijen
em
pomagali
vojimobraiom
aemnifcu.Tako
e
astaJ
ukaj
oseben
i-
karijat
a
rajerezno,avncknv.baldi
i
icer
iegala le
gorovje,
pa
v
dolinid
mamberke
upnije
d o
."Kd'aj
e
e
vika-
rijat
ustanovil,
.ne
emo,
otovo
a
e
v
3 .
stoletju.
Neka
listina
dne
.
julija
1312
govorio
'U
'
i
k
u
Breznu,
30
isto
.313;
01
323
pa
se
navaja
rezniki
upnik
Ernest.
31
Remnika
upnija
ee
orej
azdelila
emniko
n
rezensko.
3.
Kapta .
Noveii
as
e
dpadel
d
staile
cmnike
upnije
e
zhodni
el.
o
sc'jenaKapili
stanovila
osebnauracija ,
korarvno
eedonca4 .sto-
letja
ukajnje
ueskrbje
odil
koirap
zklju
=no
emniki
apelan.
31
Kdaj
e
astala
rva
kapela
uknj
odicdemora
zvajal i
me
e
vemo;
olikor
dgovarja
taro
me
hape-lia"aemuraju,,
tukaj
e
az-
nrotrivamo.
ss
Sv.KatarinonaKadiasledimoprvi=
istini
ne
2 .ep-
tembra
389,
koopat
samostana
Sv.
Pavla,
Konrad
otrjuje,a
e
cnscl
f-r
Poldi
menovane
metije
n
rtohofstaatelarijo')
al
apali 'Sv.Katairhe
za
asno
ustanovo.
3 1 1
Bircas
e
enscl
der
Poldi,
a k
amostanski
skrbnik
na
Remniku,ezidali
ud i
akratnoerlkev.Cerkevo
Turki
I .532.azdjali ,
a
.
535e
ila
nanovo
osve=ena.
87
Leta
813e
cerkev
z
upni
em
nolo
pogorela,
makair
so
upljaiii
sezidali
-sedanjo
cerkev.
-Mana
stwoiva
z
.
389e
r
asrenehala
protestantovski
obi.
Slubo
ojo
ao
tudi
oznejepravijaliina
Kairu
urievki'kapeJani,
io
kone=no
etalnorebivali
a
Kapli,
pr.702,725
td .
702.
.
an.
oro
na
knjiga:Gregor
ereb
oop.
Capi.
725 ,
1.
vg.Krstna
njiga:
ernhard
Kris-
nigg
o i c i p .
oc i
eCapel .
Arh-
emniku.)
73 1 1 73 7
talno
fkaj
kaplan
Filip
A'nik.
Kapci
=
ani
ooneno
rosili
zaastnoikuracijo,katero
e
laibod-
skikof
Vigili]
istino
ne0.ecembra
7 52
kot
d
Remnikae
precej
:
odvisiito
lokalno
kapetanijo
ustanovil
z
gotovimidohodki,
katere
je
kuratimel
,
prej
kot
emniki
kapelann
z
tuoio=enimi
dohodki
vojih
upljanov.
.
Meja
nove
kuracijc
e
ita
na
severu,
zhodiui
in
ugfl,
akor
d o
eta
752 .
remnika:
rbet
remiiikega
hribovja,Crmonica
in
upnija
Brezno; n a
zapadu"
pa
e
lo ila
uiracijo
od
upnije
maticeBukovnica,
avadno
menovana'kot
Pupbach,
ki
meji
med
ob
inaima
Kapta
n
Remnik
b
ivi
oliti
ni
meji
Slov.
Gradec
n
Upnica.
Z
malo
rariikona
jugu
je
upnijo.
Kapla
e
anes
stega'
obsega.
L .858
e
ilaupnija
Kapla
z lo
ena
z.
.marnbcrkega'dekanatanri-
klopl'jena
u amskemu,
aterim
e
risila
.859od
ekovsko
kofijo
n
e-le
.
.decembrom
923
opet
skrbo
abodskekofije,
amor,je
ri-
padata
prej
d
o=etkavojega
postanka.
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
69/138
Zodov.
azvoj
edanjih
avantmskih
upnijna
lev.
regu
Drave
o
oefa
I .
6 3
4.
ravograd.
Nekajez
ridesetet
o
elitvi
iraupnijeabod
abodsko
n
remniko
upnijo,
c
orala
iraupnija
voje
ravice
dstopitiovousta-
novljeni
upniji
Dravogradu.
Dravperk
e
menuje
rv i=rugi
olovici
2.toletja/''azen
benediktincev
oam
meii
voa
osestvaud iruenjskiospodje;olastili
pao
eud i
menikeemlje
n
a
amostanskih
leli
ezidali
ra d
castrimi
.Traliburok)
n
od
radom
cerkev.Bil
e
oKolon
z
Truenj
li
Dravperki
. ( 1
1180) .
Ko
j eotel
Kolonvojoerkev
posvetiti,
o
muevedaene-
diktincibranili,nKolonnapraviad itogaprizivRim.
Pape
Aleksander
pa
olo
i
ne
.vgusta
br
as).
177. ,
a
eme
raviperka
erkev
posvetiti
e
menu
ve.to.pa
vel
kcpa
samostana.
40
olon
Dravperki
n
je-
gov
bratHenrik
manjsWi
ta
emed.
180
n
192
pobota'.a
o|ratmn."
Cerkevravpefgu:
eeorej
idata
br=askoJ;.170. ,
osve
=
ena
a
jebilakolietaalikmalu
o.
180.
O'tan
Dravperki
e
stanovil
rivoji
erkvi
olegijatniaipiteles t
klerikov,ina jDravperguopravljajo
lubobojo.ObenemprositaOtonn
njegov
in
enrik
raeaijski
riobiograkemadkofu
berhardu
.,
a
bi
renesle
se
uipnijskc
pravice
z
aboda
v
Draviperg.
Nadkof
e
pronji
godil,
kar
zpri=ufe
istamaBrezah
ne
.
marea237 .
Imeiiovaa
O i t c v in
eirfi
jej
zpri=
ujeta,ae
nadtlk'of
ecclosiam.
barrocliiailcm
i n
auientmunde
n
ostrum
orum
Trabereli
dyoeesanarans-
tulit
ucioiritate
ta ,ut
olum
us
atrrocMale
uoque
omine
euseatur,S l i e
sirnul
et
piebami
esdenlia
equiratur."
Ob
nem
e
e
krbelo:,a
eeud i
v
La b o du
edno
pravljala
lubaoja
oanonikih.V
Labodu
e.biledaj ,
naprej
vikarijat
ravperki.
Meja
m ed
a b o j d i s l k i - m
ikarijatom,
i
j e
stal
b
esarja
oefa
I.
b-
segu
espremenjen,
inmed
raviporfko
iapnijo
.potekalab
edanju
meji
med
vstrijonuigosilarviso
b
erblskemotoku'mirooi
okoinjeka
o
bive
eeJnemeje.
Ves-
stali'd
d
avno
manjone
ej ebravi
dolio .
uheno
glavnega,
rebena
fer
am
d.Kapunskegariba,gorio
Ochsemvalda
n
doli
b bivi
deelni
ieSi
m ed
Koroko
n tajersko
a
er ipadalupniji
Dravperk.Potrebnoe
ilo,dae,je
a
nekdanji
tajerskielstanovilanova
Draviperg;
Potrebno
e
ilo,
da
se
e
za
ekdanji
tajerski
del.ustanovila
nova
upnijan
a
e
ila
Marnberg,o
e
ostali
oiroki,del
ostal
ri
upniji
Dravpergdoi 784. '
5 ;
Marnberg.
' M ed
ajstarejiminaselbinami
Dravskemesu*o
ik;Radie
Red-,
lach,
ie.
258menujejo
forum.'=> r g;ineadnji
=
manja
ome
1 ,
290.
arf.Redladi."
Leta
1 6 1vemo,
.da.
si'jeKolonz
Truenjv
asi'
'Radiein
illa
.Raidtla)svojilekoamostanskoosestvom.jerdil,a
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
70/138
6 4 asopisagodovinonarodopisje.
mu
e
a l
opat
afcin
e
vbojiciekaj'dngh
posestev."
Taimi
e
e-
zidaltudi
'
.grad,
i
^e
menoval
casfcrum
d
apdeme
a
Karmu."Eden
njegovihaslednikov,
nalni
eifrd
Mairribe/rSki.
i
e
.272
ilragi
umorjen,
c
ezidal
pod
radom
s
vojo
materjo
u d j
raj,
rg,mosto
Radle
Mambcrg,villa
Ma-errniberch
.271 .
rvikrat,
Redlach
.
290.
zadnjikrat.**
L.
251 .
e
i
ilo
v
Mambergu.
V
istini,
zdan i
Marnbergu
d ne
.
unija
2 5 1 . * *e
nahaja
m edri
=aimi
fudi
dominus
Lilbairds
lebanus*
brez
kakegarisitavka;i'slimo
a ,
daea
stoveten
Ltbhardus
ilius
domini;Reimperti
e
cldenhouen,i
ri
=al
dine
2.
anuarja
245
a
1
Fali.
80
Pa
=
ao.
meleune
vojega
apejanaiakor.
291 .am..
ri
a:
Hcr-
twicus
apelamrs
soraruirri
i n
M-amperch."
upnijo
ee
asledimo
rvikrat
1 .
349. ,
ko
e.
marca
upnik
la s
vonMaereribarcli
pri
aj
a
soopat
Henrich
n
onvmt
v.
avila
arovaJi
d ko
posestvo
istrici
a
e
=no
lu
=
v
Muto
aoif
der
happelen
e
aut
a ez
der
Maeut)
n
a
obletnico
vMaejenoerch."
Iz
avedene
istine
sicermeisledi,
a
bi
e
ilo
upnijee
vsaj
nekajet
pred349 ,
pa
aidiimo,
d a .
eoga
leta-miMoupnije
v
Muti,
ampak
Se
e
Mutaripadala-vupniljto
Majmbemg,
ker
fugace
ustanove
a
e=no
u
vMuti
ne
mogel
ri
ati mamberkiupnik.
Sicer
patotrdi
e
Janisoh
(
52) .
Marnberkaupnija
e
ilastanovljena
z
ravperga.ri
a
namo
dejstvo,a
e
ilpatrnmamberskdiravperki
;
Se-Ieie
ravperSki
kapitel
arn
riel
od
patronat
abodlskega
kofa,
e
rila
ud i
maimberka
upnija
fpod
istikofov
patronat
(d o3 .802.).
Tako
obirna
n
gorata
upnijae
easommoralaeliti.
astali
ta
d verugiupniji:MutanPernice.
6.Muta.
Mutoasledimo
ajpreS
ot
irad,
castrumMuitenbeirchs
.
255." ,pod
katerim
e
nastala
ve
ja
naselbina,
ki
e
j e
menovala
o
mitnici
a
bmejni
prometmed
Korokim
ntajerskim,katar
grad:Muta.L.441 .e
menuje
erg"
3
nmaloozneje..456. ,e
govor
mutskein
upniku."
Mutska
upnija
ie
ila
zlo
=
ena
1
zmarnberke
a
Ustanovljena
z
Dravo-
grada;&tronatke
razmere
o'
popolnomaiste,
kakor
pri'Mambergu.
Prvotna
upnijae
br asod
a=
etka
mejenanargn
podravske
dele
do
koroke
meje-
ee
o
ustanovitviikarijata*
v
ernicahorili
e
Sv.
Primo,istrica
n
RadvaniMuti.
ko.
i
iraii
e
da=etka
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
71/138
Zgodo v.azvojedanjih
lavantinskih
upnij
naev,
bregu
Draveo
Joefa
. 6 5
bili
ri
Muti,
i
obstalatnarnberka
upnijaz
Avehopolnoma
lo
enih
elov,
v
zgornji
el
bidohodmogo=
leskozi
mutsleo
upnijo.Za
.690.cemenu-
jejoeli
a e
upnije:TrgMula ,
ischcriJiK,
istrica,
ortina,
Sv.
rimo,
K ad v an j
in
Vrata.
Meja
upnije
e
orej
Sa
d'
koroke
meje
prati
vzhodu
ez
N a p e
nik
i
Bistriko
dolino,
otem
a
na
server
ob
Bistriciio
njenemritoku
Krambachu
o
severne
iaupniiske
meje,
bej '
protiugovzhodu
korajo
cerkve
Sv.
Lovrenca,
a
oe
ebrnila
na
ugnprilazap ad n o
d
Goirnje
Viinge
d o
Drave.Vcm
bsegue
ostala
upnijad o
eisari
oefaI.
7 .
Pernice.
T a
vikarijat
je
bsegal
severozapadhi
el
prvotne
malrnberke
upnije
n
jemejil
nazapadna
Dfarvogra
A
,
naiugu
in
vzhodunaMuto,na
severu
pa
a
Iviiik
Lipnica),
bsegala
e
b= iniPernice
n
Soboto.Cerkev
v.
Simona
Pernicahemenuje
e.
368.
5 5
Gotovo
o.e
recejzarano
ukajopravljali
slubo
ojomarnberkikaplaniexcurrentib.
Po.Sim.Povodnue .postal
ukaj
maimbarki
vikarijat.
636.
Pa
e
pred,
630,
ajdemotukai
posebne
vikar-
je."
Patron
je
abodski
kof.
K er
eikarju
'ajna
otna
severclaJa
eave,
eikarPavelRaiuner
prosil,
da
e
ri
ilijalki
Sv.
Jakoba
Soboti
stanovi
osebna
lokali
ja .
Lokalia
se
e
ustanovila
26.
ebruarja
778 ,
aprvi
kurat
je
b i menovan
e
.
1 7 7 7 .
ne
2 .
januarja."
Kraj
e
menuje
e
.
311. ,a
'
cerkvieuimovsrednjem
eku
i
.
Oroen
5 8
o
navaja
prvi .
6 1 5 -
II .
Kamilica
ali:
Maribor
n
Jarenina?
N a
zhodni
trani
ravogradske
upnijee
azprostira
mariborskar-
votna
upnija.N jedeam
kaeupnijski
eznamod
tev.
II.
Pa
kar
z a
etku
nae
pra.-2uprojeadenemona
vpraanie:
1 .li
e
mariborska
stara
upnija
d
za
etkae
samostojno
obstojala?
n
2 .katera
je
upna
matica
wmariborski
praupniji ,ko
jo
tako
imenujemo?
1 .
ko
i
ariemo
a
emljevidu
a e
raupnije,
am
ae
lika,
a
sta
isto
otovo
rvotno
mariborska
n
areninskaupnijabsegali
no
skupino.areninska
upnija' o
nastala
.
.
160.,
za
mariborsko
upnijo
imamo
rv ipodatek
e
e
z
.
189 .
Ustanovneistineimamo
e
za
no
ne
adrago
upnijo;
ako
tudi
e
vemo
otovo,za
prvotno,upnijo,
z
katere
sta
bi
as
menovanizoceni.Pa
pa
nam
e
nano,
da
e
ustanovitelj
beh
upnij
obograki
adkof,
i
e
i
rvotno,
patron
mariborske
upnije
n
ie
odaril
.
139
drnontskemii
samostanurazsena
posestva
v.
ozneji
are-
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
72/138
asopisagodovino
n
arodopisje.
__
__
_ _ __ _ _
_
ninski
upniji.L.
139.
e
pa
govor
oareninski
cerkvi,
e.
pa
oup-
niji.
Lahko
in
celoverjetno
je
torej
obsegala
obe
upniij
ena
praupnija.
2 .Ali
je
iia
rvotnaupnacerkev
za
Maribornarenino?ai-
pot
zaodgovor
dobimo,
ako
dolo
imo,
d a j
o
priiki
je
nastal
Maribor.
Zgodvinsko
a jam
eno
asledimo
Maribor
n
icer
ot
rad
.
164.
D ne
0.
oktobra
.
.
e
il
menirof
Otokar
in
astroMarchburcline
tukaj
dstopil
vetop&velskcmu
amostanu
ekatera
osestva
abodski
dolini,
a in
ae
obil
d
amostanaitek
dosestev
amnici'z
ostalimi
vinogradin
podioniki,
otem
uitek
d
jiv,vinogradovn
posestev
v
elj
td .
n
e
opoflnoi
ast
ve
inetii
od
ariborskim
gradom.
H
e
ilmodri a mimenovani
Leo
antor*Mariboru,
e
ne
uore
dolo
iti*
0
ansenEnenkeilsFrstcnbucli ,z
onca
3 .
toletja,
i
sicer
nima
mnogo
godovinske
vraanrnti,"
am
oro
a
k
etu
c.
145,
a
jerof
Bernard
vonMarpurch,orokiojvoda,kiene6.
ovembra
1147ri
aodiceji
vriarski
oni
padelnmel
eto
orimenovanega
Otokarja,
Kunigundo,
za
eno,kereil
brez
ed i
=
ev,tajerskemu
mejnemu
grofu
poro
=
ild azus
grad)
eMarpurchnten
marchi
ntdaea r
zu
ehrt...en
elben
raven
einnhart
gehrten
niese
ionstman:...
d ie
on
Mairpurch..
2
Koroki
ro fBernard,
avadno
menovan
Truenjski,
e
ukajaziva
von
Marpurch*
ot
stanovitelj
mariborskega
radu.
akor
O '
rugi
ra-
doviDravski,
dojini
si
nastali
2 .
stoletju,
ako'
je
nastal
podBernardom
tudi
aradna
ribu
severnod
mesta-
60
.skrbnikioilir=as
ud i
Trunjani,
kakorihajdemo
o
eli
Dravskiolini.
T i
soe
menovali
ukaj
vonMarburg*,z
jih
e
ilud iprvia mnani
mariborski
upnikKonrad.
A kopr.eopoldon'Beck-Widmanstetter*
ise,
a
e
il
Maribore
10.
toletju
lavni
kraj
amostojne
rofije,
i
e
e
malu
ako,maluruga=
e
imenovala
n
e
azprostiralaodRadila
nKozjaka
ez
Slovenske
orice
o
ogrske
meje,
a
ug
a
o
onatija
n
Pohorja ,
e
o
isto
rosta
odmena
brez
vsake
godovinske
podlagen
zamenjavas(ptujsko
marko.
KrajMaribor,iee.209.
forum,
ea=
nastal,kakore-
ina
ehrgovn
mest
lizu
radov.
brtniki,i
soili
iri
zgradbi
gradu
zaposleni,
e
inomaujci,
so
siekolikoddaljeno
dradupostaviii
voje
hie,
ziroma
o
novonaselbocepilinastarejo.
Njim
soeridruilirugI
obrtniki
n
rgovci,
obiliod
ospoda
radu
rne
ravicen
i
rai
ogradili idom.BiHa
o
o.
ve
= inoma
Nemci,
ospodaa m acrila
ud i
-
iz
severa
am,
zgoja
e
ila
emka,
n
ako
e
e
memo
uditi,
a
ta
gradn
kraj,
.mestoobilaemko,rafilski
(legirimerilo
me
Mardi
pinrcli,
grad
b
meji.
Br
a s
o
raditeSji
mariborskegaradu
udi
ukaj
prvo
erkev
ezidali,
nekoliko
pro
dvojeinekupine,
da
eerkviostalaprimernapotrebna
zemlja.Cerkeve-bila
r=asnakrajusedanje
tolnice
ne
menuje.
243
cerkev'sv.Tomaa,"*
I .
2 54 ,
ecclesiaanciiohannas
baptiste
et
eati
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
73/138
Zgodov.
azvoj
edanjih
lav
an
tin
s
k i
li
.upnij
a
e v . '
breen
Drave
o
ocia
I .
67
Thomepostoli
u
d
ivitatemMarpurg.
1
?
0
omnevamo,
d a
orvotno
kapelo
v.Tomaia
malu
ove
=ali,
rizidani
ei
osvetili
v.
anezu,
ie
s
asoma
prvotni
naslovistona
branotisnil.
Oroen
07
pravi,
da
e
erkev
v.
Ulrik'a
re d
rakimi
vratmi
navaja
e
3 .
toletju
n
a
e
ila
jpo
judski
raivliici
prvotna
'upnijska
cerkev.
Ponalogiji
-drugih
starihmestnih
upniji
oejstvu
dgovarjalo.
Ali
mari-
borskaerkev
v.
Ulrika
ekota kamenuje.440.
o,
T u d i
Tugc
cerkve
ast
v.
lrikumajo
koraj
sevojo
=etek
5.
toletju;atere
a
e
prej
menujejo,
omele
r=as
re j
rug
nadov.zroka,akaj
e
riel
ravno5 .toletjuaslovv.ika
iri
erkvah
osebnoeljavo,
e
nismo
asledili.
Mariboru
icer
asedimo
rakerft
predmestju
e
koli
1 .
300
WlrechsdOiri,
kar
i
vendar
kanato
na
mogo
=
i
obstanek
menovane
cerkve,
iko
e
kraj
i
menoval
o
akem
rvotnem
osestnikulriku
n
tudi
dr.
Zahn
misli,
daeojmuje
od
zrazom
Zwaichirohcn
1
330.
udi
cerkev
v.lrika-"
3
V
adnjemasu
predOefkisko
eformo
e
ila
erkev
sv.lrika
vikarijat
mestne
upnijeajenbseg
zven
mesta.Mogo
eee
ta
vikarijat
vedel
e
6 .
toletju,agotovih
podatkov
za4o
nimamo.
Aliod
Orona
navedena
ljudskapravljica,a
mestna
upnijska
cerkev
i
bilaprvotnaupnijskaerkev
mariborske
raupnije,nasnarvajana
omnevo,
d a
je
prvotno
praupnijsko
cerkev
skati
Kamni
=
i.
Ime
Kamnice.zasledimoe
.093/z
neke
istine,
atero
atira
os
:
'
nnedetom096
m
105,
vemo,
aepamheimovec
Hartwik,
in'grofa
Engclberta,
d.
105
d
126
kof
etienski,
ekot
solnograki
stolniprost"
svetoipavelskemu
amostanu
odarila dogojemitkaomrtivorn
cerkevMarki,nicer amiliciposestvi,odloniki,
jivami,
vinogradi
n
rugimitvairmi,atereeodedovalasti
severni)
trani
reke
Drave."z
avedenega
pa'skepmo,
da
e
menovani
Hartwik
.cerkev
.
v
Kamilici
ezidal,
ko
e
i
e
o
mrti
jvojega
=
eta'
EngeJberta
it
.
ipr.
1096)ebstoje e
odedoval.Verjetno
e,
ae
ud i
Hartwikpreskrbe]
voji
cerkviupnijskeravice,undira aupnijei'on,mp akolnc-grarki
nadkof
em ,
a
i
e
dk a z a l
partem
onsniaim,otrebne
ohodke
n
e-
,
setine.oeegodilomnogo
rej,
akor
liimo
a
Mariboru. '
ud i
prej,
kakor
liimo
areninski
upniji,
e
=
kakor
0
et
eazlike.
a to
a
smo
e
prejmenili.mae
prepri=
anje,
a
'
je
prvotna,
ulklajsnja
raiupnija
obsegala
ud i
oz'iiejoarerrindkoupnijo,kar
na s
ud i
prepri a,ko
si'ogle-
damo
emljevid
aih
rauipnij'
in
rimerjamo
elikost
rugih
raupnij
.,
obzirnostjo
mariborske
n
arenjhske.
:
Tudi
aslov
amnikecerkve
a s
arvaja
isoki
starostijeni.
Cerkve,
ki
oposve=enev.Martinu,
pada jok'najstarejim
aimcerkvam seveda
so
ud i
zjeme.
Okolieta160.
eilaustanovljenaarenirnskaupnija.
Grad
Mariborin
tudi
mesto
Ji
rg
pa
e
ilakrate
osestitajerskegamejnega
.
'-'Velikaio
pa
adiimeli
voji
liini
tudi
uhovnike.N e
odemoemogo=
e
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
74/138
68
sopisagodovino
in
arodopisje.
mnogomotili,ko
trdimo,
da
je
nadkof
ob
priliki
ustanovitveareninskeup-
nije-praviceamnikeraiipnijereneselMaribor,orilonosti,ko
e
ila
ok. .160iz
kamnike
praupnijeizlo ana
iaraniiniska
inmaiticajebiLaponiana
navikarijat
ove
upnijemairiborske.Manjkajo
a m
a
a o
rditwicer
gotovi
godovinski
okazi,
istine;
ato
o
nae
rditve
icer
a me
omneve,
paomneve,
ie
pirajo,
na
mologije.
N eoigo
ozneje
o .Mi
stanovljeni
stali
ikarijati
elnica
z
a m -
nikegaikarijata
n
v.
eter
e
mariborskeupnije.er
.
mariborski
upnik
z
osestevndmestnegarebivalstva-imel
ovolj
ohodkov,
e
prepustil
vojim
ikarjemohodke
z
jihovega
zemlja
n
e
ako
ot
un-
dator
vojih
ikarjev
ostalj ihov
atrom.
T o
e
pravi:mariborski
upnike
poiljal
voje
apelane
ot
ikarjeaikarijate,a
ud i
drugeuhovnike.
T e
e
moral
svojemu
kofu,
a
=
etku
samo
aznaniti ,
ozneje
eveda,
pre-
zentirati,
ih
potrdiloimenovanjepredlagati.
Kakor
e
e
ilo
menjeno,
so
meli
ikarji
do
vojih
upnikov
otoiveolnosti.
Obseg
mariborske
upnije
a m
odaja
retji
navedeniupnijskizkaz
z
15.
toletja.T a mmamo:
Ecclesian
Marchpurg.oilator
rchiepiscopus
alczeburgensis.
Ecclesian
Zellnitz.
Collator
Plebanus
n
Marchpurg.
Ecclesia
n
Gambs.
Collator
Plebanus
n
Marchpurg.
Ecclesia
Sancii
Petri
prope
Mairchpurg.
Collator
Plebanus
n
Marchpurg.
(Jareninsko
upnijotukaizpustimo^kerO 'njej
na
drugem
mestu
ovorimo.)
K ernam
manjkajo
eznami
vasi,iz
.
445aMaribor
n
kolike
upnije,
se
moramoukajosluiti
seznamov,
ki
so
e
estavili
za
joefinskoupnijsko
razdelitev .
1.
Nadupnija
Maribor.
Taupnijaebsegala.
7 8 2 :
.
mesW
Mariborjemomenu
(2117
u);
.
rako
predmestje
n
aztresene
iea
eeli
1055
u)
podrunico
sv.
Ulrika;
.
Koroko
redmestje
n
aztresene
ie
5 9 8
u,
kapefo-sv.Barbare;4 .V as
Greje
(Melje)
in
raztresenel i l i l e(744
du).
Celaup-
nija
je
tela4 5 4 4
"du.
Iz
tegaseznama
bi
semoglomisliti,' d a .seje
mestna
up-
nija
asprostiralanekako
sano
p o >
edanjem
omeirju.
oefinskiire'dlogi
za
raizpredcbo
novihupnijanasod u
= i j o ^
da
sta
sedanji
oliti
ni
b
=
iniK r
e-
vina
n
ajtcrsbcsrgud iili
rideljeni
mariborskiupniji,
ako,
databe
sedanji
mariborski
upniji,tolna
n
ra n ikanska
vorilimariborskoup-
nijo;ori
menovane
raztreseneie
bsegajo
avnoi
veb
ini.
azen
mesta
amega
e
skrboval
stalo
deelo
ikar
ri
v.
Ulriku.
upnijska
meja
eorej
ila:
nauguDravaodpritokaVinarskegaritokao
ztoka
Male=nika'
v
Dravo,
na
zhodu
rotiSv.
etru
edanjazhoclnjameja
a j-
tersberga
o
Pesnice;
na
severovzhodu
Pesnica
proti
Jarenini),in
na
zapadu
sedanja
zahodnameja
K r=
evineez
Kugelberg
Vinarskiarek
no
Drave,
tukaj
ratiamnikiupniji.oirmeHnonaupnija
e
mela
ejanski
vojo
kuracijo
pri
Sv.Ulriku.
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
75/138
Zgodov.
azvoj
edanjihla
va
t i t
m
ski l iupnijalev,
regu
rave
o
oZcfa
I .
69
2 .Kamilica.
Oerkvivamilici
mo
e
ovorili.me
e
ekdaj
razlagalr.
Maj-
ciger
Kresu.
Tudi
aKamilico
imamo
starejegarajevnega
eznama,kakor
za
M a -
ribor.Poemzkazu ,
kateregaavedeimo
rugem
elu
a e
azprave,e
mejila
kamnika
upnija
a
vzhodumariborsko,
na
ugu
bDravo,na
za-
padu
a
Ssclniko
b
b=inski
m e j a
Semema
a
ni
strani,
na
rugielovca,
dalje
Sv.
Kri
n
g.
Sv.
Kungoia amnikiupniji.Prestopila
e
Pesmico*
ss
bjela
Cajzi
=
hrib,
Blimitovec
in
kriljak
nzopet
dosega
Pesnico
er
ob
njej
vjunovzhodnismeridtscgla
mejo
mariborske
upnije
O b
Pasnici
ta
astali
e
recej
.\ic
erkvi,
k i
mata
aislov
v.
Kunigunde,
a=
o
plivu
enediktinskega
eda .ahn"
avaja
od
Kulm-
bergg.Sv.Kungotoez.
391
n
zopet
416.adnja
etnicaelja
br
asza
Zg.
v.
Kungoto.
7 0
roen
avaja
g.
v - .
ungoti
ajstarejo
letnico585 ,
o
e
eapravi ov
vhod
m
pokopali
e.
e
ega
iedi,
da
e
eakratam
a
sak
a in
ealie
asa
bstojalo
pokojpali
e,
b
nem
paredina
lubaboja,
zanjenokroje.
"Mogo
=
e
je,
kakor
a
nekaterih
drugih
krajih,ud iukaj
1
rotestantieemuratadstranil
n
anovo
s e
e
a
=ela
exouirrcfldo
luba
oja
z
amilice.
e-le
c i t a
761
o.
osegli
ukajnji
prebivalci,
d ae
il
nastavljen
stalen
kurat,
kateremu
o
ui
prideljeniedeci
krajiz
amnike.
upniSe:v.ungota,a j,
ozjak,
odela,
olgiol.
Landstra,
idem
nambaki
rli,
kupaj
73
ruin
9 2
uami.
Ta-
krulna
kuracija
ebsegalaorej
1
elo
edanjo
oliti
=nob=in o
Zg.
v.
un-
goto,
severno
obo
=
je
amnike
upnije.
Po
oefinski
reformieilaupnija '
Zg.
Sv.
Kungotapove
am.
T u d i
amnika
upnija
eobila
oreje
red
esarjemoefom
voj
vikarijat
li
uraeijo.
3 .
Selnica.
Cerkveninaslovn
starost
einike
erkveae,da
e
nastala
od
pli-
vom
enediktinskega
eda.
z
Sv.
avla.
eikvcrii
atron
e
v.
Marjeta.
Napis'nadlavnim
oltarjem
pa
prava,
da
je
ila
postavijenanakame-
Tiitjiem
odstavu
Tako
azgrnemo,
saxisnnixa...'xsitruiota).Kralju
seh
kraljev
.
198.
judska
pnwljica
taivi
sicer
prvotno
upno
.cerkev
alje
a
jugozapad
k
ravi,
jere
sostareji
judjered
etiotoliideti
adnje
ostanke
ekdanjegaida ,
li
oben
isaniir
am
e
a ja
najmanjega
o-
trdila
za
noravljico.Mogo
e
ees
edaj
ilo
v
onem
"gozdi
u
kaknoo-
slopje.i
a
izklju
eno,
a .
ma
ud i
ravljica
eko
godovinsko
odlago,-
namre= ,
a
elnika
erkev
i
Maprvotna
upna;
cerkevzaamonjere-
bivalce,
mp akeeo
pravico
oznejeoisegla.Tedaj
a
i
ila
elnisfca
cerkev
podrunica
kamnike
upnije.n
o.
se
opolnoma
laga
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
76/138
7 0
asopis
'z a
.zgodovinon
arodopisje.
borskookroje,
da
jeostaa
.. .
0
otom
vikarijat
mariborske
upnije.;
da
e
mariborski
upnik
a to
zlo il
amnikegaikarijata
ov
ikarijat;
Selniko
u^nijo.
-
Selnika
upnija
e
o
e
menovanem
eznamu
mejia
a
ugu
b
Dravo
cd
elovcaormenikega
otoka,kjer
e
osegla
ekdanjo
mejo
raupnije
Labod ,
ziroma
z
je
o
encemSniSke
in
reizniJce)
upnije,
b
ej
meji
obrmenicie
evigala
roti
sever
o
prejnjeiolifi nem e j ' e
m edmari-
borskim
n
pnikim
lavarstvom,
jer
eosegla'
upnijoucane
praup-
m'ja
Lipnica.)S
oliti=no
mejoe
e
obrnilatudi
upnijska,
meja
roti
zhodu
mimoananjeerkvev.Dubana
strem
rh u
naljekoraj
vpofaogu
dokler
ji i
dasegfe
zahodnekamnikeupnijskemeje.
Tukaj
iczapustilalu=
ansko
upnijo
r i
e
mejila
s
amniko
o
Drave.
ako
ejo
e
bdrala
elniSka
upnijadocesarjaoefaI.
nn i
imela
obene
uracije.
i
4.Sv.Peter
pod
Mariborom.
Cerkev
v.etraod Mariborom
e
menuje
rvikrateki
istini. .
1
1236.
n
o
o
osejerjetnosti
gradili
iteziv.
anezamailtezarji),
i
sonaMelju
n
TrEovi
intuokoii'imeli
recej
posestev.Vikarijat'mariborske
upnije
e
ukaj
nastal
e
br
as
e
reiti
3.
toletju.
Po
krajevnem
zkazu
e
obsegaiaupnijav.
Petra
.
letu
-1782.
2
irajev,
i
oe
azprostirali
med
Dravo
n
Pesnico
er
ipreBna=eno'mejomed
Mariborom
n .Sy.
Peti'cm
na
zapadui'strani.N tzrradtteapuetia
meja
Dravo,pri/v.
Martinu
nekla
n:,prej
o
edanjipoliti=nimeji
med
Mariboromn
Ptujemdb
Grmade,otem
paroti
severu.
P O 'edanji
eliki
esti-5z
PltuarotiHrastovcu;d
edanje
cerkve
v.
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
77/138
Zgodov.
o j ,
sedanjih
la
v
ant
i t i
skillupnijnalev,bregDrav
o
oefa
. 7 1
Dvorjane,Vesica,
Steinberg,
,
Kosomora,Pe
ica ,"Vines,Strai
c, .
Cigience,
upljeki
rh ,
uinpaSkiri,
p.
orenskirh,.872 .kupaj
426
ruin
s
620duami.
Meja
medstaroupnigon
ovio
kuraeijoela
d
Drave
ez
Kamen
=
ak
(Steinberg)d
Metavskega
otoka,
d
tam
a
naravnost
na
sever
db
Vinike
Vasi,
od
a rnpa
rotivzhodu
ez
veliko
esto
n
ma
a
ug,
akor
mo
gori
pri
Sv.
Petru
prej
dolo
=
ili
zhodno
meijo.
Po
oefinski
eforai
e
upnija
Sv.
eter
Egubila
e
e=
zemlija,
u-
racija
Sv.
Martin
pa
jeobilanopononia
novemeje.
III.arenina.
Leta139 ,
ne0 .oktobraBrezah
odeli
olnograkiadkof
Konrad
admontskemu-samostanu
med
drugimposestvori
Dojenji
areninis
erfc\'ijo
in
^emi
pritiklinamiimediJa/rctijnskiimotokom
nPesnico.
7
"
L-
160paii-,
irnorvikratupnierkviv.
Marije
Magdalene
,
airenini,atero
potrdi
adkof
Eberhard.
dniontskimuamostanu."
0
Posestvo
in
mogo
e,
e
ud i
cerkev
v
Jarenini
je
obil
olnograki
nadkof
od
udolfa
n
Werigandade
WtenswaftJvnik?;'
adnjieilosestnik
tudi
rilov.radcu) .
0 1
Br
as
sta
emenovana,
brata
li
elo
iunistari
sezidali
arenini.prvo
erkev.
Jareninskacerkevedobilaupnijskeravicekolieta160.arugem'
mestuizraamo
svojemnenje,
dan e
arenin&ka
upnijarvotnoilav
kvirju
kamnikeraupniie
r i
a
eoemolnograkiadkof
everno
d
esnice
lee
=i
el
z lo
il
z
raupnije
n
ustanovil
areninsko
upnijo.
1
Meja
rvotne
jareninske
upnije
se
e
drala
ob
zapadl i
in
everu
ozneje
mejeed
pnikimn
mariborskim
lavarstvomo
Mure,
eorej1 a
ob
Klavnem
rebenu
gornjih
lovenskihorico'Mure.notem
b
Muri:d o
to
=
ke,
kjer
mejamariborskega,
okraja
sto
zajpustL
DoMuree
mejila
arcnin-
ska
upnija
apniko
razumjo
b
b
Muri,
pa
na
ranpnijov.id aa
Vogalu.
N a
zhodni
traniJediupnijskamejaoliti
=
nieji.
o
zviraotoka
Ro
=
ic e
pravilno
e
=
ica).
Ta
otok
otem
upnijska
meja.
o
vojega
z -
toka
Drvanjo,
nato
Drvanjado.svojega
1
iztokav
Pesnico.Celi
as
od
Mure
doDrvanje
Jarenina.na
praupnifo
adgonsko.
unoeapadno
palo
=
i
Pesnica
nao.
upnijo
d
tujske
n
mariborske
raupnije-
Prvaizjareninskeupnije
zlo
ena
upnijae
bila
Sve
=
ina.
Solnograki.
nadkof
.Adalbert
1 1 6 8 1 1 7 7 ,
1 83 1 2 00)
pri ufc
197 , . dne
9.
marca ,
a
e
posvetilv
Sve
in i
kapelo-sv.
Andreja'in
ovori
b
nem
upnikih,
i
a j
imajo
voje
upnijske
ohodke
nravice.
'tegaklepamo.,-dae
dalbert
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
78/138
7 2
asopisazgodovino
n
arodopisje.
admoritsKi
atron
ve inskeupnijenb-enemarochusroprius
arenine,
sklepamo,
da
e
bila
ve
=
inska-upnijazlo enaz
areniiiske,
koravno
e
ta -
krat
imel
tukajsvoje
pravice
inposestva
sekovski
samostanaZg.
tajerskem.
Iz
aega
ragega
upnijskega,
eznama
z
redine
5.
toletja,
obimo
slede
e
dele
prvotne
areninsike
upnije:
EcclesianWitschein,CoMator
Abbas
Admoiitensis.
Ecclesia
in
aring.Collator
Abbas
Adhiontenss.
EcclesiaSancti
Leonardi.
Collatorplebanusn
aring.
Iz
zadn jeopazke
spoznamo,
dajeupnijo
Sv.
LenartvSlov.
or-
ustanovil
upnikareninskn
n
amonjemu
vojemuikarjudkaza lohodke.otd
Jarenine
dvisnivikarijatjebil
Sv.
Lenart
d o
.
580 , "nato
pa
e
admontski
opat
kot
paroehus
proprius
areninski
patronat
Sv.
Lenarta
otegnil
iae.
1 .
arenina.
Kjareninski
upniji
o .pripadili
.782 .
lede i
kraji:
Spodnja
arenina,a-
reninskirli,
Strihovec,ajgen,Kania,u= ji
rli,oSi ki
rh ,
olikavas.
Vu
jiol
Pu
=
enca) ,
g.
arenina,
a
nik,
osek,
Kropivnik,csni
ki
vor,
Jelen=e
rh .
K
odrunici
Ji
okalni
apclaniji
Sv-
akob,
o
ripadali
raji:
g.
Jakobski
ol
odrunico,
Sp.akobskiol,kraj
Kropivniktoi
eaztresene
hie),
rhuemik,rhlekuek,rhSlatenek,
ukoveki
rli,raiikovec,
Lilaki
vrh
Srobotje),ambert ,
Sp.
Gradiku,Paodernica,
urjevski
ol,Po-
enik,p.Hlapje,g.
lapje,
ittensberg,
g.
radisce,
ali
akobski
el,
Poli=
ka
ves,Ro=
i
=ki
vrh
Radischitaenb&rg).
OdJokalne
apelanijeSv.
lja
so
e
skrbovalilede
= i
kraji:
Sv.
li
vrli
in
ol,
rnica,
kraj
aigcii,kraj
Poli
=ki
rh ,Strihovec,irkniki
ol,
o-
brenje,
Stara
ora,
CirSak,
KoEjak,
Selnica:
Od
p-edrunice
Sp.)Sv.
K
icngota
oeoskrbovali:radika,
Dobrenj-
ski
vrh
n
olter
naRanci-vrli
n, o l .
Celotnaupnija
remi
odrunicami
e
mela
kupaj577ruinn
827
du.Lastnematinenjige
o
obileodrunice
e
e
joe finskimasom.
Iz
listinz
srednjega
ieka
o
cerkvisv.
Jako'bane
vemo
i
,
kakor
tudi.ooistali
okolicikoraj
ni .
Pa
vendar
e
aslov
erkve-
kae,
da
semora
pritevatinaim
tarejim
cerkvam.
K a k o r
e
eanes
.spozna,e
ila
prvotna
cerkev
otika.
L.
532
o
cerkev
Turki
razdejali .
Cerkev
e
mela
e
akrat
svojepokopali enbr a studi
vojega
s curren do-karoelana.
535. ,
4.okto-
bra,
e
abodskikof
Filip
okopali
=
eekonciliiral
ti
cerkev
anovo'
osvetil.
Tud i
izitacijski
apisnikz
J .
617
amravi,
aeareninskiapelanukaS
redno
bhajal
sako
edeljo
lubo
botijo-
e
e
.770 .
e
i
ukaj
nastavljen
stalnitacijski
kapelan,
kije
ostal
.7S5.
upnik."
Meje
za
duno
pastirstvo
ri
Sv;akobu
s o >
bile:
na
zapadni
strani
viina
(lazvodje)
med
ukovskimn
Jareninskim
otokomo
glavnega
grebena
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
79/138
K odov,
az
vojedanjih.lavatitiiiskthu p n i j
a
lev,regu
Drave
dooefa
II .
73
Slovenskihoric,
nasciveiniravno
imenovanigreben
od
Lilakegavrba
d o
Zg.
Gradisca ,azhodni
strani
reben
med
PloderniconVeikodoZg.astc-
raja,kjerje
meja
la
ezJurjevskipotokliBobovnicoprotizapadna
viino
med
Partinjskim
in
akobskim
otokom
n
oi
ic j
viini
na
jug,
dokler
e
i
i
(pribliala
Pesnica,ieilamejaa
jugudoVukovskega
otoka.
Druiga
okalija
e
ila.Sv.1 j
J
o
v.goricali,i
c
mstala
rime-
roma
bstem
asu,
kakor
Sv.
akob.
Cerkevukajasledimo,e
.
329
obliki
S.
ilgen*
n
otem
Se
e
krat.
81
c
.
617
e
biloupnikukazano,
d a
e
morapri
Sv-
mescono
dvakrat
o
nedeljah
n
na
nekatere
ravnike
opravljati
boja,
sluba.
Cerkev je
imela
e
pred1 .532
tudi
svoje
pokopali
=
e."
Dozdeva
se,
daoprvikarati
zaSv.1 }
stanovali
ri
j p .
Sv.
Kungoti.
Meja
za
o
curacijo
e
ila
na
zapadu
od
Pesnice
ori
reben
med
Cirk-
nikjitnnDobrenjskimotokom,
medadnjimnKrsnikimotokom
do
glavnoga
rebena
Slovenskih
goric.
O d
tod
se
e
brnilameja
proti
severo-
vzhodub
ivioliti ni
meji
med
Mariborom
n
Upnico,
o.Mure.
i
ena
sevem
mejilaoRavnega:
vrha,
n
a ms
oliti
nomejomed
Mariborom
n
Radgonodo
Lilakega
vrhala
v
juni
indalje
ob
glavnemgrebenu
Slovenskih
goricO '
Vangcnskcga
vrha
intam
obj^rebenu
medareninskimnCirknikim
Potokom
oli
o
Pesnice,
ki
e
bila
Juna
meja
itracfje.
L.7 84e
ostal
Sv.
lj
upnija.
:Sp.Sv.
KungO'ta
emela
vojo
cerkev
otovo
e
v
4 .
toletju;se-
danjocerkeveezidaldinontski
pat.Rajniund
-
673.Lokalij,e
prvotno
obsegalasedanjo
oliti
no
b=
ino
Sp.
Sv.
Kungota
Gradika);
na
uozasiadu
J e
mejila
n a ,
Pesnico,
a
ap ad u
ez
jrebenGradike
a
g.Sv.Kimgoto
(Kamnico),
na
severanw-hodu
a
na
Sv.
lj .
Kuracija
e
mela
cisto
majhen
obseg
in
se
je
pove
ala
e
le
po
joeiinskireformi
ria
a
unsosednjihupnji.
Jareniriska
upnija
brez
odrunic
je
mejila
na
jugu
a
Pesnico,
na
ap ad u
in
severu
na
kuraci jo
Sv,
lj
n
navzhodupaiaokalijo,Sv.akob.
elotna
upnija
aemejilaa
600
augozapadubPesniicnaSv.Peter,Maribor
inKamnico,
na
zapade
na
KatnnlconSve=ino
obgrebenuGradike,Dobreuja
i'iKresnice,b
scverozapadii
tua
Gomilice'(braupnija
Lipnica) ,bMuriaup-
-
Up
Sv.
Vida
aVogalu,
n a
vzhodua
na'praupnijo
Radgono
Cmurck)
o
Potem
a
vojvikarijatvSv.
Lcnard
vSloiv.
oricah.
2 -
ve
iiia.
'Kalkor
mo
eliali,
e
sve inskoerkev,
(blagoslovilsotoograski
nadkof
Adalbert
.197nb
nem-podelr
cerkvi
upnijskeravice.K er
e
ila
nova
upnija
zlo enazdmontskeupnijearenina,
e
postaldmontski
opat
a -
tronsveinske
upnije,
koravno
e
bila
erkev
r=as
ozidana,
od
ekov-
skihkanonikov.
Izkazz.782 .
menuje
lede e
ratfe
odro=jusveinskeupnije;
Sve-
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
80/138
7 4
l c v . i
ekm
reg.
Tako
jeinastaiakozvani
emureki
gris.
Tako
vsaj
beremo
ekempismu
murekega
upana
Ferd.
Jos.ReitteTJa ne8 .
sept.
7 52
o
ripadnosti
tega
rkega
risa,
daeje
e
leta
695.
ra
=
akStubenberg
repustil
o
priplaviljcno
n
aplavljenoemljo
trki
b
=ini.
Sicer
a
ud i
judstvoamoripoveduje,a
jeMura
nekdajtekla
bolje
severno,
kjerseekdanjijeni
eni
faregedanesvid.
Od
Gstinga
nad
Gradcem
do
grske
meje
od
Radgono
e
ila
murska
struga
b
nem
meja
med
raupnijami.
Kjer
o
na elo
oznejim
azmeram
navidezno
nasprotuje,npr.riRadgoni ,natokaezemlje,daje
Mura
nekdaj
svoj
okin:svojo
strugo
mela
daljenasevoru.Zatona meraupiiijo,zka-
terejezlo=enabilacmureka
upnija,
iskatito
desnem
bregu
Mure.
Doajnovejega
asa
ko
e
e
za
=etekegaspisa
e
iskal
smo
ili
Prepri
=
a ni
n
ano
zastopali
mnenje,
jd'a
e
mureka
upnija
ila
rvotno
el
radgonske
upnije.osebno,
er
e i
ela
mureka
upnija
.
adgonskem
okrajnem
lavarstvu
ko
a
pazujemo
mejo
nad
Muro
med
praupnijama
Stradari
i
Sv.VidnaVogalu,
otempasto.medadfeonskomariborsko
(oziromaareninsko)-raiipnijo
d
Sv.
A ne
v
Slov.oricahnaprejproti
uni
smeri,
zapaziim',
da
je
druga
mejna
=rta
tiairavno
madaSjcvanjerve,
pretrgano
P
1
';
mureki
upniji,
ko
esta
riteva
kadgonski
raupniji.
ko
uni
konecprve
meje
ratkomailo
zveenro
ssevernorejiozna
eno
o=
ko'
ruge
meje,
pa
ostane
avno
elacmureka
upnijaodrezana
od
adgonske
rautp-
nije.evsledega
e
a md irimerno;apustimoCmurckzvenadgonske
orauspnijc.
Potem
a
o
ahko
riklopimo
i
amniki
raupniji .
K o
e
Burkai-tCnmrekiezidal
voj
grad
n emr
asrv onaselbino
v
Cmurekuer
cerkev,
se
e
gotovootegoval
ud iza
upnijske
pravicevoje
eeikvcriadkofu.Najlepaprilonosta
e
ilaavno'akrat,oe
e
a , -
- * t
ninska'upnijastanovila,novoustanovljenamariborska
upnija
podedovala
De.rh.Gradcu:
Spec.
arh.
Cmiirek.
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
84/138
78 asopis. 2 . godovino
n
arodopisju.
prerogative
amnike
raupnije
sreselitvijo
upnikazamniceMari-
oor?),
a
je
obilaud icinnrckaerkevakratupnijsko
ravico.T oiilo
/iatopredliokolu .
1 0 .Patrojiatnopravico
o
br as
prvotno
meli
mu-
reki
ospodje;o
a
o
i
eumrli,
a
e
kako?
patranat
reel
na
e-
koviskcga
kofa.
er
e
ekovSki
kof
b i l
ud i
patron
EVetovidske
upnije,
e
tudi
laje
azume,
a
o
ilelinjeb ine
adnje
upnije
rvem
elu
15.
toletjarik opijene
liji
upnierkvimuraku.a
e
mureka
upnija.pozneje
spadalav
detonai
Stradenn
k
'rovskcinu
rliidjakona'tu,
e
bila
posledica,kerje
leala
upna
cerkev
akratemalevem
bregu
Mure.
Nas
zanimaemureka
upnija.samo
oliko,
olikor
sega
zemlje
abod-
kofijen
oed
.S7 0
edanjaupnija
Marija
nena,
ziroma
d
1 .
ecembra
923
- ^ s
elupnije
unoodMure-
seznama
z
eta
445
zvemo
o
seh
eli
rajih
amo:
Itemn
dea
Plieln
nnlialben
-der
Muer
viidX X
Fewerstctii.
Slov.
goricahonstran
Mure20gnji .Seznaniz
1 .1782 .'pa
navaja
za'ta
el
lede
=e
kraje
kot
vmariborskemkroju:
1 4 .
Auen,4ruin,
1
d u S .
1 5 .
RoDhoi,
4
ruin,
6u.
6 .
rattendorf,
9
ruin,
9
u S
Vrata).
1 7 .
Neuberg,8ruin,
9
u.
1 8 .
Frattenberg,7druin,
3 0
u
odrunicu.
1 9 .
Wisscntha,
6
ruin,
5 1
u
Trate).
2 0 .Stanz,9
ruin,
0 5
u
Savnica),
21..Drossenbcrji,
7ruin,0 9u {Draen
rh).
2 2 .
Wulling,3 8ruin,0
u
Velka).
2 3 .
SiiKersdorf,
1.druin,
58
u
Sve
ana).
2 1 .
Drosseuber,
4 7
ruin.
2 0 9
du (Draen
rh).
2 5 .
Raabenberg,
S
druin,9 5
du
(Ravnivrh).
V
em
elu
e
ilo
orej
9 9
ruin 007uami.
upnijska
meja
e
za-
pustila
Muro
s
oliti
no
1
mejo)
la d
Ravnim
rhom
roti
ugu
a
Lilaki
vrh,
.d
-tam
brazvodju
roti
vzhodu
.'blizu
Velke,
ae
e
ambrnila
protijugudo
Plodrnice,
do
ted
ob
areninski
prazupniji
n
oiem
zopetrotizhodu
o
Sv.
Ane,matonasever ezS avnico,na.levembreguprotiseverozahoduekako
do
Stbliausla
n
potem
naravnost
na
sever
o
Mure,
mejia
pa
ko
upnijo
radgonskeraupnije.
A koiorejredstavimorvotno
i
upnij
o.Kamnicooaem,pre.rifaniii, dobimo
slede i
odovnik
raupnije
1
KamniCa
Maribor
aienina
niurek
Maribor
Kamilica
ve
ina
nicimia
Maribor' Sv.Peter Kamilica
Selnica
arenina
v.
Lenart
Maribor(mesto) Sv.Peteramilica
aienina
v. Jakob Sv.Lenait
Sv.Ulrik
Sv.Martin
Zg.Sv.Kungo:a
,
p.Sv.Kungot
Sv.llj
Sv.JuiIJvSl.g.
-
7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX
85/138
Zgo
dov.
azvoj
edanjihavantins
kih
upni
jia_Icv.
regu
Drave
o
oeia
I.
79
Opombe.
Kukat
ure
viru, ki
se
navajajo oputovano, smori citiranjunavajali'
v
krajih
obliknh.Taki
o:
(Die)
Christianisierung:
Ljuba,
Diu
Christianisierung
d er
heutigen
Dizese
Seckati.ra z911.
CZN:
asopisagodovino
narodopisju.zdajagodovinsko
rutvo
M a-
riboru
doedaj9etnikov).
Gr.li
Gradivo:
Kos,
Gradivoa
zgodovino
Sloveiiecv*
rednjem
.vek.
o
sedajV.
vezki.Navedene
avadno
strani;
ako
ud i
ri
rugih
azenakselia.)
Jakscli:Monumentaistrica
u
cat
tisCarinthiae
1
;
eli,
J
aitiseli:Topograph
i
sel
i-st
a t
i stlschcsexikon
on
Steiermark.raz.vezki.
Ljuba:
Glejori;Diehristianisierung.
Muehar:csuhiehtcerSteiermark.Graz.
vuzkov
9.
e
menik,)
"