Časovni pregled nekaterih pomembnejših dogodkov v zvezi z retoriko

8/6/2019 asovni pregled nekaterih pomembnejih dogodkov v zvezi z retoriko

1/9

ASOVNI PREGLED NEKATERIH POMEMBNEJIH

DOGODKOV V ZVEZI Z RETORIKO

8. stoletje pr. Kr.: reinvencija pisave v Griji

6. stol. pr. Kr.: pisne objave del (zapisani Iliada in Odiseja),

veidel ustna tradicija, ki pa pozna govornike in ceni govorniko sposobnost

5. stol pr. Kr.: vzpon polis, prvi retorini prironiki, pouevanje veine, sofisti

480-460: padec tiranij na Sicilji, prvi pouk retorike (Empedokles, Koraks,

Tejsija)

Koraks prva razdelitev govora

480-411:Protagoras: dilematinost, relativnost resninosti

427: Gorgias(483-375) v Atenah: retorizirana proza - vpelje e hvalni govor, ki

se je prej pojavljal v verzificiranih oblikah. Gorgijeve figure: antiteze, izokolija,

homojotelevta, parisoza , asonance, aliteracije, metafore

Izokratova (436-338) retorska ola oblikovanje izobrazbenega ideala posameznika

(celovita vzgoja ali zaokroena omika enkklios paidea), retorika dobi osrednje

mesto v izobraevalnem sistemu grko-rimskega sveta

4. stol. pr. Kr.: sistematien razvoj retorine teorije in prve prave opredelitve retorinih

prvin: deli govora, govornike zvrsti, naloge govornika, odlike govora

Platon (385-375): dve vrsti retorike: logografija (retorika verjetnosti/iluzije) in

psihagogija (dialektika: erotizirana retorika)

395-375: Platonovi dialogi, posveeni retoriki (Gorgias,Fajdros)

355-323: Demostenovi sodni in politini govori retorika v praksi

Aristotel (329-375): dve deli o govoru: Retorika (med 329-323; 3 knjige) in Poetika

Sistematina razdelitev in opredelitev govornike veine: govornike zvrsti (svetovalno

oz. politino govornitvo, sodno govornitvo in hvalno/grajalno govornitvo), naloge


2/9

govornika (izbira primerne snovi, razvrstitev/razporeditev, slog), odlike govora (jasnost,

primernost, periodizacija)

320-300 pr. Kr.: Retorika za Aleksandra (avtor Anaksimen iz Lampsaka; prvi v celoti

ohranjeni retorini prironik v grini)

Teofrast izpopolnitev teorije o govornikem slogu; nauk o figurah

3. in 2. stol. pr. Kr:

helenizem sistemiziranje znanja, nastanek tevilnih specializiranih

prironikov, komentarjev, katalogov in izborov avtorjev

2. stol. pr. Kr. Hermagora iz Temna teorija o stasis (izhodina vpraanja za

pripravo govora)

zaetki napihnjenega/bombastinega sloga azijanstvo,/ kot protiute jezikovno

isti in slogovno preprosti aticizem (v 1. stol. po Kr. nasprotje med azianisti in

aticisti, kanon 10 atikih govornikov)

107-43: Mark Tulij Ciceron:

praksa aristotelovske retorike, presajanje grke terminologije v latinino, utemeljitelj

rimske retorine tradicije (58 ohranjenih govorov in teoretina dela o retoriki: Kako

poiskati primerno govorniko snov, O govorniku,Brut, Govornik)

ok. 85: Retorika za Herenija (prvi ohranjeni retorini prironik v latinini)

65-8: Horacij: Poetika

43: Ovidij: zlitje retorike in poezije

1. stol. po Kr.

40-118:Mark Fabij Kvintilijan:


3/9

izdela podroben sistem pouevanja retorike uni nart za retoriko, kot sta jo zastavila

Aristotel (teorija) in Ciceron (praksa): O govorniki izobrazbi (De institutione oratoria) 12

knjig:

I. knjiga: prva vzgoja

II. knjiga: definicija in opredelitev retorike

III. VII. knjiga: inventio in dispositio

VIII. X. knjiga: elocutio

XI. knjiga: memoria in actio

XII. knjiga: nravstvene odlike, ki jih mora imeti dober govornik

55-120: Tacit: zdruitev vseh govornih umetnosti pod imenom eloquentia; retorika kot

umetnost javnega govora izgine, nadomesti jo retorika kot umetnost dovrenega izraanja

razprava neznanega avtorja (psevdo-Longin) O vzvienem (Peri hypsous) teie

retorike se prenese na slog

2. stol.

druga sofistika ali neo-retorika (ohranjanje atike tradicije)

4. stol.

310-393: Avzonij: neo-retoriko prenese v srednji vek

ok. 350: Donat gramatik

354-430: Avrelij Avgutin: utemeljitelj kranske retorike (De doctrina Christiana)

5. stol.

ok. 420: Marcijan Kapela: alegorina pesnitev O poroki Merkurja s Filologijo (De nuptiis

Mercurii et Philologiae), utemelji sedem svobodnih umetnosti ( septem artes liberales:

trivium grammatica, dialectica, rhetorica; quadrivium musica, arithmetica,

geometria, astronomia)

konec 5. stol.: Priscijan gramatik

6. stol.

480-524: Boetij: oivitev Aristotela (logika v skrajanem obsegu)


4/9

490-575: Kasiodor: vkljuitev sedmih svobodnih umetnosti in retorinih figur v

izobraevanje menihov

7. stol.

570-636: Izidor Seviljski:Etymologiae (potrditev trivija)

8. stol.

Beda astitiljivi: sistematien prenos retorike na Sveto pismo

9. stol.

karolinka reforma: Alkuin

prevod Aristotela v arabino

12. stol.

drugi prihod Aristotela: celotnaLogika

spopad med Chartresom in Parizom, med Rhetorica in Dialectica, med filologijo in

filozofijo, medstudium insacerdotium; zmaga Pariza in dialektike

13. stol.

1200: ustanovitev parike univerze

Modistae

14. stol. zaetek renesanse: ponovno odkritje antine kulture, tudi retorike: ideal spet

postane govornika spretnost. Prouevanje na podlagi klasinih vzorov in teorij,

odkrivanje pozabljenih in domnevno izgubljenih antinih besedil, njihovi prevodi,

komentarji in izvirna dela, ki se ozirajo h klasinim vzorom.

Ars obligatoria, pravilnik za disputatio dialektini pogovor med nasprotnikoma,

priljubljen nain razpravljanja v obliki pobijanja in zagovarjanja doloene teze (bitka

silogizmov). To ni Platonova dialektika.

15. stol.


5/9

prevlada sekundarne retorike (pomembneje od kompozicije postanejo besedne oblike),

zlitje s poetiko

1416: Georgij Trapezuntski pride v Italijo ponovni prihod grine v Z Evropo,

seznanitev z nekaterimi neznanimi prvinami grke retorine teorije, prva popolna

razprava o retoriki (Pet knjig o retoriki)

16. stol.

zaetek propada retorike

zanimanje za retoriko upade, omejena je le na slog izenai se s poetiko

1555: Petrus Ramus: Dialektika (protiaristotelovska), loi retoriko od filozofije in

znanosti

1592: Nunez: latinski prevod AristoteloveRetorike, retorika postane podlaga jezuitskega

olstva

Rene Descartes (1596 1650): retorika je povsem nepotrebna, e se govorci izraajo

jasno in razlono

17. stol. 19. stol.

ok. 1630: prihod Aristotelove Poetike v Francijo,

retorika se ukvarja z umetnostjo dobrega pisanja in je omejena na olski pouk

prevlada retorinih ubenikov v modernih jezikih

20. stol.

preporod retorike:

objavljenih veliko tevilo knjig, lankov, kjer se pojavlja beseda retorika, kljub njeni

razlini pomenski vrednosti;

ustanavljanje novih strokovnih drutev, ki prirejajo razlina sreanja;

pojav novih revij, ki objavljajo lanke o klasini retoriki, njeni tradiciji in uporabi

1958: Chaim Perelman: Nova retorika; retorike ne obravnava kot isti jezikovni in

literarni pojav, loteva se je s filozofskega in pravnega stalia; je najbolj zvest

Aristotelovski retoriki


6/9


7/9

Avbelj, Bronislava,Antina imena po slovensko, Ljubljana, 1997.

Brato, Rajko, Grka zgodovina, Ljubljana, 1997.

Curtius, Ernst Robert, Evropska literatura in latinski srednji vek, prevedel Tomo Virk,

Ljubljana, 2002.

Jankovi, Vladeta,Kdo je kdo v antiki: mitologija, zgodovina, umetnost, Ljubljana, 2004.

Keen Maurice, Srednjeveka Evropa, prevedla Seta Knop, Ljubljana, 1993.

Ozvald, Karel,Zgodovina pedagoke kulture v antini dobi, Ljubljana, 2002.

Sovr, Anton,Predsokratiki, Ljubljana, 2002repr.

Sovr, Anton, Stari Grki, Ljubljana, 2002repr.

Vorlnder, Karl,Zgodovina filozofije, 1. knjiga, prevedel Primo Simoniti, Ljubljana, 1968.

N E K A T E R E S P L E T N E S T R A N I

Silva Rhetoricae : The Forest ofRhetoric:http://humanities.byu.edu/rhetoric/silva.htm

(dobesedno vse, kar ste si od nekdaj eleli vedeti o retoriki)

Project Perseus: http://www.perseus.tufts.edu/ (klasiki, antini in sodobni)

Aristotle 's Rhetoric: http://www.public.iastate.edu/~honeyl/Rhetoric/ (najslavneje teoretsko

delo o retoriki; hipertekstualna razliica)

Cicero :The Genres ofRhetoric: http://www.towson.edu/~tinkler/reader/cicero.html (zvrsti

retorike; izpod peresa najslavnejega praktika)

Rhetoric and Composition (http://rhetoric.eserver.org/ od retorinih klasikov do on-line revij o

retoriki)
http://humanities.byu.edu/rhetoric/silva.htmhttp://humanities.byu.edu/rhetoric/silva.htmhttp://humanities.byu.edu/rhetoric/silva.htmhttp://humanities.byu.edu/rhetoric/silva.htmhttp://humanities.byu.edu/rhetoric/silva.htmhttp://www.perseus.tufts.edu/http://www.perseus.tufts.edu/http://www.public.iastate.edu/~honeyl/Rhetoric/http://www.public.iastate.edu/~honeyl/Rhetoric/http://www.public.iastate.edu/~honeyl/Rhetoric/http://www.public.iastate.edu/~honeyl/Rhetoric/http://www.towson.edu/~tinkler/reader/cicero.htmlhttp://www.towson.edu/~tinkler/reader/cicero.htmlhttp://www.towson.edu/~tinkler/reader/cicero.htmlhttp://www.towson.edu/~tinkler/reader/cicero.htmlhttp://eserver.org/rhetoric/http://eserver.org/rhetoric/http://rhetoric.eserver.org/http://humanities.byu.edu/rhetoric/silva.htmhttp://humanities.byu.edu/rhetoric/silva.htmhttp://www.perseus.tufts.edu/http://www.perseus.tufts.edu/http://www.public.iastate.edu/~honeyl/Rhetoric/http://www.public.iastate.edu/~honeyl/Rhetoric/http://www.towson.edu/~tinkler/reader/cicero.htmlhttp://www.towson.edu/~tinkler/reader/cicero.htmlhttp://eserver.org/rhetoric/http://rhetoric.eserver.org/


8/9

NEKAJ IZVIRNIH MISLI O RETORIKI

Gorgias, Hvalnica Heleni (prevod Jelena Isak Kres)

(8) govor je mogoen gospodar, ki s skrajno majhnim in skoraj docela nevidnim telesomizvruje najvija boanska dejanja. Zmore namre tako pomiriti strah in pregnati alost, kakor

tudi vzbuditi veselje in okrepiti usmiljenje.

Aristotel, Retorika

1355b: Definirajmo retoriko kot sposobnost, da lahko v vsaki posamezni stvari najdemo

sredstva preprievanja

Mark Tulij Ciceron, O govorniku (prevod Ksenja Geister)

1, 8, (30) Ni se mi ne zdi odlineje, je rekel1, kakor zmonost z govorjenjem krmariti

shode ljudi, privabljati njihove misli, usmerjati njihova nagnjenja, kamor hoe, in jih odvrniti,

od esarkoli hoe. Edino ta re je v vsakem svobodnem ljudstvu in e zlasti v dravah, kjer

vladata mir in spokojnost, vedno cvetela bolj kakor druge in vedno gospodovala. (31) Kaj je

namre bolj obudovanja vrednega, kakor da v neskonni mnoici ljudi obstaja kdo, ki je

sposoben to, kar je po naravi dano vsem, uresniiti sam ali skupaj z nekaj drugimi? Kaj je tako

prijetnega za razum in uho kakor govor, izbruen in okraen z modrimi izreki in velikimi

besedami? Kaj je tako mogono in veliastno kakor spreminjati nemir ljudstva, zavezanost

sodnikov, neomajnost senata z govorom enega moa? (32) In nadalje, kaj je tako kraljevsko, tako

svobodno, tako dareljivo kakor nositi pomo tistim, ki zanjo prosijo, spodbujati tiste, ki so v

stiski, ponujati varnost, osvobajati nevarnosti, zagotavljati ljudem pravice v dravi? Kaj je

drugega tako nujno potrebnega kakor vedno imeti v roki oroje, s katerim lahko varuje sebe,

izzove nesramne ali napaden udari nazaj?

e ve, da ne bom stalno premleval foruma, sodi, govornikega odra in kurije2, kaj je v prostem

asu lahko prijetneje ali bolj loveko kakor gladka in v niemer neizkuena govorica? V eni

stvari imamo najvejo prednost pred ivalmi, da se namre pogovarjamo med seboj in da z

govorjenjem lahko izraamo svoje misli. (33) Kdo ne bi te sposobnosti po pravici obudoval in

mislil, da se je treba kar najbolj truditi, da bi se v tej edini stvari, v kateri ljudje najbolj

prekaamo ivali, odlikoval tudi pred ljudmi samimi? In da e pridemo do tega, kar je najbolj

1 sc. Lucij Licinij Kras (140 91 pr. Kr.), eden od udeleencev pogovora in najznameniteji govornik pred

Ciceronom.2 kurija (lat. curia) ali senatska zbornica


9/9

pomembno, katera druga sila je imela dovolj moi, da bodisi zbere skupaj razkropljene ljudi,

bodisi jih privede od divjega in surovega naina ivljenja k sedanji loveki in dravljanski

omiki, bodisi e ustanovljenim dravam izoblikuje zakone, sodia in pravice?

Časovni pregled nekaterih pomembnejših dogodkov v zvezi z retoriko

Documents