Poitaiaa »U«ana • gotovini

Cforenjski

G L A S I L O o K R

O T O N ZUPANČIČ O PREŠERNU Prešerna ljubiti se pravi, ljubiti le­

poto in resnico in pravico: ljubiti slo­venstvo brez šovinizma in ljubiti člo­veštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja; enak z enakim. Preše­ren s svojo visoko knjigo, k i govori o Človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen.

O D B O O F K R A IN J

Leto I I . — Štev. 6 Kranj, 8. febuarja 1949 Cena din 2* —

S t o l e t n i c a P r e š e r n o v e s m r t i Danes praznu jemo stoletnico Prešer­

nove s m r t i i n ob tej p r i l i k i n a m tem bolj živo stopa pred oči poslednje po­glavje pesn ikove življenjske žaloigre.

Pesn ik , k i je p red sto i n ena indva j ­set imi l e t i dovršil študije s promoci jo na D u n a j u , je komaj dvajset let oprav­l j a l svoj pok l i c , vseskoz i pregan jan i n Zapostavl jen. Osemnajst let je oprav ­l j a l v L j u b l j a n i pisarniško t l ako kot advoka tsk i konc lp i en t približno z ena­k i m i dohodk i k a k o r j i h je i m e l v štu-dentovsk ih časih. N jegova prošnja za

fszp isano advoka turo v L j u b l j a n i je b i l a v t r ina j s t ih l e t i h pe tk ra t odbi ta . Sele ko so b i l a na K r a n j s k e m ustanov­l jena štiri nova odvetniška mesta za deželo, je dob i l samostojno advoka turo v K r a n j u , k i jo je op rav l j a l l e dve l e t i . j ?z L j u b l j ane, k i j o je v t r e n u t k u ve­dr ine i n na novo vzp lamte l ega mladost ­nega o p t i m i z m a p r o s l a v i l ko t l jub ico ^ebes i n sreče, čeprav je v njej p re ­d e l t o l i ko b r i d k i h d n i i n u r . se ]e Prese l i l v gorenjsko središče že močno °°lehen. S a m e m u seb i j e t r d i l , da je Podplat koža čez i n čez posta la i n si je ° b etal , da bo po do lg ih l e t i h odv isnost i

endarle samostojno . . . i z p r a v d k o v a l J^menjake. T o d a v n j em je k i j u va l a i jezacel j iva r a n a po i z gub i mentor ja Jlatije Čopa i n opevane J u l i j e P r i m i -°Ve. Deseto leto je že m in i l o , odka r je °, bolečino i zpoveda l v posve t i lu M a -

" J i Čopu:

Pokopal mis l i visokoleteče, želja nespolnjenih sem bolečine, ko Črtomir ves up na zemlji sreče;

dan jasni, dan oblačni v noči mine, srce veselo in bolno, trepeče, vpokoj le bodo groba bolečina. .

Žive naj vsi narodi, k i hrepene dočakat' dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!

k1

—h-

'ju- ™

J . ,7.r;

/j, t ?**ji c

1

Njegovo pesn i ­ško pos lanstvo je bi lo dopolnjeno. Njegova življenj­ska t raged i ja pa se je vzpe la v JVOJ v r h . L e t a i848. (pr ipove­duje F r a n c L e ­več) je prišel po-;iednjič ob iskat LJubl jano, svo ja otroka i n n j i ju mater. B i l j e u -bit na duši, spre­menjen na telesu, icomaj so ga spo­zna l i . K o m u je nat i j okaje oči-ala, da j i h tako nalokdaj obišče, o je tolažil: „T i -

ao bodi , t i s i sre-hiejša k a k o r jaz. T i imaš l j u b a o-roka , — jaz nič". Njegova t r p k a pos lov i lna bese-la, da bo njegova ženka — smr t r e n k a " , je b i l o dmev t iste g lo-

)oke vdanos t i v zončno odrešitev, ; i jo je pre t re -l j i vo i zpoveda l e v Sone t ih ne­

sreče:

Zdaj je i m e l svojo zbrano delo pred seboj. Še p r e d se l i tv i jo v K r a n j , maja 1846, je i m e l svoje pesmi zbrane i n s red i decembra istega l e ta so b i l e že natisnjene. A l i t u d i i zda ja n jegov ih po­ezij m u n i p r ines la utehe, marveč novv, razočaranje. S s v o j im i p r i t r g an im j »ru­m e n j a k i " je založil tisočdvesto izvodov, p r oda l pa j i h je komaj tr istopetdeset; sto j i h je r a zde l i l med pr i jate l je , med r edko p last napredne inte l igence, k i je od vsega početka vede la cen i t i Prešer­novo ve l javo v žarišču s lovenskega preporoda.

V K r a n j u je z v e l i k i m čutom odgo­vornost i , pravičnosti i n dobro t i j i vost i op rav l j a l svoj pok l i c . L e t o 1848 je p r i ­neslo osveženj e v tohlo s lovensko ozra­čje. P e sn ik je z drhtečim s rcem sodo-življal meščansko revo luc i j o v ka t e r i je po zd rav l j a l v e l i k e bodoče dn i , k i bodo o znan i l i v s emu človeštvu, v s e m naro ­dom zarjo svobode. Svobodo l jubn i pe­sn ik je t u d i na zunaj pokaza l svojo p r i ­vrženost r e vo luc i j i i n se pridružil k r a n j s k i N a r o d n i g a rd i ko t avdi tor . N jegova »Zdravljica", k i j o je b i l z lo ­žil „ob n o v i n i l e ta 1844", a jo je cen­z u r a o k r n i l a i n je zatorej n i hote l ob­j a v i t i v Poez i jah, je zdaj zag leda la be l i dan, izšla v N o v i c a h 26. marca 1848 i n še decembra isto leto v V . b u k v i c a h K r a n j s k e Čbelice je zadone la v e l i k a h i m n a svobodo l jub ja :

Pr i jazna smrt predolgo se ne mudi, t i ključ, t i vrata, r l si srečna cesta, k i pelje nas iz globočine mesta tja, kjer trohljivost vse verige z g r u d i . . .

Z bližnjo smr t j o se je ne le spr i j a z ­n i l , marveč se j i t u d i s a m približal. Rešili so ga. P o t e m od V s e h sve t ih 1848 n i šel več i z sobe. N a p o l leže, na po l sede je čakal odrešenja i n p r i t em še v pogovoru s pr i j a te l j i , k i so ga p r i h a ­j a l i tolažit, šegavo ses tav l ja l svoj n a ­g robn i napis, tako preprost , pa vendar prečudno značilen po svo j i j edrnatos t i : »France Prešeren, doktor nemi ren , ne­v e r e n . . . " D n e 6. f ebruar ja 1849 je n a ­p r a v i l testament, nas ledn j i dan je n a ­s l edn j i d an je nastop i la počasna ago­ni ja . 8. f ebruar ja z jutraj se je pos led-njič v zpe l v bo rb i z zaželjeno smrt jo i n i z r eke l svoje poslednje besede: »Dvignite me, zadušiti me hoče!" Ob osmih je i z d i h n i l .

V gen ia lnem po j avu Prešernovem, p r a v i dr . I van P r i j a t e l j , j e ' doseg la s lo ­v enska duševnost svoj zenit. Iz osrčja s lovenske zeml je raste v e l i k a n duha v najvišje tedanje svetovno ozračje.

Z a Čopom i n Prešernom so nas top i l i v s l o vensk i j avnos t i S taros lovenc i i n za t emi M lados l ovenc i , t a k r a t n i politični preporod i te l j i . De lovan je i n p r i z adeva ­nje Staros lovencev je o rgan i z i ra l o i n prebud i l o s l o v ensk i na rod na širino,

pot isn i lo je r a v en s lovenske narodne zavest i v nižino s tem, da se i e odpove­dalo Prešernu i n pahn i l o njegov v i s o k i nazor v pozabo. M lados l ovenc i so n a ­šega geni ja le de loma d v i g n i l i n a svoj ščit. V e n d a r je Prešeren od le ta 1866. dalje, ko ga je S t r i t a r z novo izdajo »Poez i j " S l ovencem nanovo „ o d k r i l " , p reha ja l bol j i n bolj . v narodovo last . Prešernov genij j e skoz i nove rodove pognal s lovenstvo v v i soko k u l t u r n o rast. P o d zastavo Prešernovega imena (je nekoč nag las i l Cankar ) , so h o d i l i v s i naši pesn ik i i n p isate l j i , se je r a z v i j a l a vsa naša književnost do današnjih dn i . . .

O d svo j ih p r v i h pesmi do danes je ostal Prešeren v središču slovenskega l i t e ra rnega življenja kot ob l ikova lec s lovenskega j e z ika , kot g lasn ik svobode i n n a p r e d k a i n ko t pesn ik človeške g lo­bine.

S r e d i j e z i ko vn ih borb na domačih t l eh i n san jar i j ah pans l a v i zma je P r e ­šeren ostal zvest svo jemu najvišjemu narodno k u l t u r n e m u načelu: da moraš narodu p i sa t i v n jegovem lastnem, na j ­laže r a z u m l j i v e m j e z i ku , ako ga hočeš i zobraz i t i . S k r epko dediščino svoje go­renjske materinščine obdarovan se je zaveda l k u l t u r n e naloge i zgradnje i n k u l t i v i r a n i a s lovenskega j e z ika i n je s s vo j im i mo j s t r o v inami dokaza l , kako je t reba us t va r j a t i k u l t u r n e vrednote v našem, dotlej zapostav l j enem j e z i ku . Odločno je z a v r n i l Z u p a n o v jezični pans l av i z em i n se pos tav i l po r o b u ili— r i z m u , z z d r a v i m d u h o m je zavračal vsako mise l na s k u p n i jez ik , k i b i s l o ­venščino oropa l samobi tnost i . T o je s t o r i l s k r e p k o opombo: »Bolje je b i t i s v i n j s k i past i r , ko t ukazova t i v sem m r t v i m ! " Z m a g a l je: požlahtil je s l o ­vensko besedo, našel v svo j i m a t e r i n ­ščini neslutene i zrazne možnosti svoje poezije, — slovenščina m u je posta la čudovit ins t rument , na ka t e r em je ope­v a l najvišje vrednote .

K o t pevec -umetn ik je za jemal i z svoje g lobine, i z vsega svojega b i t j a i n doživetja. V n jegov i poez i j i so "odjek­n i l a hrepenenja človeka, naroda i n vsega občestva. S k l a d e n v ubranos t i , klasičen po ob l i k i , j e z i k u i n v vseb in i , čustvujoč z v e l i k i m srcem, trpečim od lastne bolečine, je za jemal v čarobni k r o g svoje poezije ves narod i n člove­štvo, prežarjal je s svojo pesmi jo sebe i n vnan j i svet. L e tako je njegova d rob ­cena knjižica poezi j posta la najdrago­cenejša last s lovenskega naroda i n naš p r v i pr i spevek v skupno zak ladn ico svetovne k u l t u r e .

G l a s m k svobode i n nap r edka je b i l F rance Prešeren od t i s t ih svo j ih m l a ­d ih let, k o je nag las i l geslo: »Rabeljne zatret i n t i r ane ! " V Sone tnem vencu je razodeva l svo jo g loboko l jubezen do domov ine i n v samem s r c u tega venca i z r eke l gorečo prošnjo po s l ovenskem Or f e ju :

Da b i nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Slovenšč'ne cele!

Da b' od sladkote njega poezije, pot ihni l ves prepir, bile vesele viharjev jeznih mrzle domačije!

Stran 2 G O R E N J S K I G L A S Štev. 6

STOLETNICA PREŠERNOVE SMRTI O d upapo lnega pričakovanja v S o ­

ne tnem vencu, da se bodo v r emena K r a n j c e m z jasn i la i n j i m zasi ja le m i ­lejše zvezde, se je njegovo svobodo-l jub je povzpelo v K r s t u p r i S a v i c i v močno programatično i zpoved :

Največ sveta otrokom sliši Slave tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave.

O d tega s lovenskega p rog rama, k i nas vključuje v s lovensko skupnost , je b i l le še ko rak do Zdrav i j i c e , do vseob-sežne h i m n e bra ts tva i n enakopravno ­s t i s vobodo l jubn ih narodov vsega člo­veštva.

K o je prišla doba s i lnega pre loma, največja doba i n z n jo največja p re i z ­kušnja s lovenskega naroda — doba n a -

rodno-osvobodi lne borbe — je b i l genij Prešeren s s v o j im narodom, s s vo j im l juds t vom povsod pričujoč. S p r e m l j a l je borbe, b i l s p a r t i z a n s k i m i borc i na pohodih, r o m a l s pregnanc i v tu j ino, b i l je tolažnik v ječah i n taboriščih. M n o ­go p r v i n , k i j i h je oznanja l Prešeren, je povze l naš teme l jn i zakon, naša ustava . Z osvobodi tv i jo s lovenskega i n Vseh jugos lovansk ih narodov pa z osvo­ba janjem vseh narodov, k i še hrepene po svobodi i n se zanjo bore, je nasto­p i l a doba, ko praznu jemo S l ovenc i P r e ­šernov s m r t n i dan kot svoj k u l t u r n i p razn ik . P o d Visoko, ljubečo i n svo­bodno zvezdo Prešernovega duha o b u ­jamo na Prešernov dan svojo k u l t u r n o vest i n zavest, da n i smo več K o p i t a r j e v i n B l e iwe i sov , temveč Čopov i n P r e ­šernov narod . r.

Prešernov čloreški obras, srce in značaj V teh dneh je bi lo. mnogo napisanega

i n izgovorjenega o pomenu Prešerna-pesn ika , Prešerna-revolucionarja, P r e ­šerna, političnega i n k u l t u r n e g a v odn ika . — Naše s lovensko l judstvo pa v z l j u b l j a vedno bolj tud i Prešerna-človeka, z n jegov im ne i zmerno dob ro t l j i v im s r cem i n p l e m e n i t i m moškim značajem.

Ferdo Vesel: — Prešeren

P r a v na tanko s i zunanje Prešernove podobe ne moremo zamis l i t i . Nobene zanesl j ive s l i k e n imamo : vse so b i l e naprav l j ene šele po pesn ikov i s m r t i po s p o m i n u a l i po i n tu i c i j i . V Prešernovi dob i i z u m fotograf i je še n i p r o d r l v naše kra je ; zato smo navezan i na pričevanja sodobnikov , p redvsem pa p r i poved P r e -

snično svobodnemu možu ne poda, da b i i m e l ver ige i n okovje na sebi .

G o v o r i l je bolj počasi, p revdarno . O k r o g ustn ic m u je navadno i g r a l smehl ja j ; p rav bučno pa se n i n i k o l i smeja l . Seveda so m u le ta to mladostno smehljajoče l ice zasenčila s s vo j im i te­gobami i n razočaranji. A l jubezn i v i n p r i k u p e n je b i l pesn ikov obraz p rav do smr tne ure .

K d o r k o l i je prišel v s t ike s Prešer­nom, vsakdo ga je m o r a l v z l j u b i t i : do­bro ta i n duhov i tost sta b i l i osnovni po ­tezi njegovega značaja. L a h k o si p r e d ­s tav l j amo ponosnega Goren jca , k i je kot m l a d p r a v d n i doktor , prišel z r a z ­pe t im i j a d r i v L jub l j ano , zaupajoč v svoj p o k l i c n i i n osebni uspeh. Težko pa s i p reds tav l jamo ono s i lno moč. s k a ­tero se je vzdržal pokoncu spričo razo­čaranja v l jubezn i i n spričo težav, k i so se m u stav l ja le na pot i dp samo­stojne advokature .

I n to ran jeno srce n a m je zapelo pe­sem, k i nas že sto let bodr i , pesem, k i je b i l a naša sp reml j e va lka v i z gnan­s t v ih , tolažnica v ječah, fan fara p red p a r t i z a n s k i m i juriši.

Naš Prešeren n a m je tako l j ub i n do­mač p rav zato, k e r v n j em najdemo vedno znova to l iko l ep ih potez, k i n a m ga kažejo kot poštenega, značajnega moža. N i b i l tak ko t neka te r i naši pe­s n i k i i n p isate l j i , k i so p e l i i n p i s a l i vneto rodo l jubno, živeli pa hlapčevsko življenje, se ženili s t u j k a m i , v zga ja l i svoje o t roke v tu j em d u h u . M i s l i m tu p redvsem na Koseškega, na S t r i t a r j a i n

r^ruge.

Za to l j u b i m o P r e ­šerna! N j egova pe­sem n i le lepa, je tud i poštena. N i se podajal . Z a v e d a l se je, da je dolžan o-stati pokoncu - mož, k l j ub v s em življenj­s k i m neuspehom. Zaveda l se je, da je njegova pesem p r a ­va i n da bo živela večno.

Prešernovo p o k l i ­cno delo, posebno zadnja leta, ko je živel i n de la l ko t sa­mostojen odve tn ik v

Ohranjena Prešernova soba, ki pride v Prešernov muzej v Kranju

šernove sestre L enke , k i j o je zap isa l da l j n i pesn ikov so rodn ik Tomo Z u p a n .

P o vseh teh pričevanjih je b i l F rance Prešeren srednje v isok človek, bol j v i t ek kot čokat, i z raz i te g lave, z l e p i m v iso ­k i m čelom, s i v i h i n i s k r i h oči, gost ih t emnor j a v ih las i n k r e p k o začrtanih ob rv i , n eko l i ko o r l ovsko upognjenega nosu, f i n i h s t i sn jen ih ustn ic i n s p l i t v o j amico s r ed i i z raz i te okrog le brade.

Oblečen je b i l po tedanj i šegi, četudi na ob leko n i dost i da l i n m u je vse življenje ostalo neko l i ko kmečke ne-okre tnos t i , čeprav je b i l mnogokdaj gost v odličnih hišah. N a k i t j a , verižic a l i prs tanov , n i nos i l ; še celo u ro je i m e l brez verižice k a r v žepu, češ, da se r e -

K r a n j u , označuje s k r a j n a vestnost i n poštenost. Spre j e l je l e t iste pravde , p r i ka t e r ih se je šlo za p rav i c o njego­v i h k l i en tov . Za to s i n i skova l z l a t n i ­kov ; zato je m o r a l živeti i n u m r e t i sk romno .

L e prečesto se sliši g rda beseda o Prešernovem p i v s t vu . S t v a r je v tem, da le v v i s ok i v r h lete strele, da so tega nevsakdanjega človeka v s i opaz i l i , če je l e sedel v družbo. P i l pa je Prešeren vedno zmerno, premišljeval i n molčal celo v p rav vese l i družbi.

T u d i pesn ikovo razmer je do žensk n e k a t e r i m p u r i t a n c e m ne da spat i . V teh p r i m e r i h je vsepovsod i s k a t i v z r o k a v n jegov ih nesrečnih l j ube zn ih ; v de j ­

s t vu , da je na le te l na puh log l avke , k i j i m je b i l denar vse, duh pa nič. Zato j i m nepremožen pesnik n i tako i m p o -n i r a l kot k r a m a r j i i n oštirji s p o l n i m i mošnjami z l a tn ikov i n s rebrn ikov . M a ­lomeščanski p redsodk i t i s t ih časov so se posmehova l i liričnim spevom samot­nega pesn ika . Zato je na take predsodke na le te l celo potem, ko je i s k a l sreče p r i preprostem dek le tu , A n i Jelovškovi, s ka tero je ime l troje otrok, ro j en ih i z ­

v en zakona. — K e r n i zaupa l sreči v življenju z A n o , je n i poročil, pač pa je zanjo i n za otroke pošteno i n zvesto sk rbe l do smr t i ter se je tud i v t em pog ledu i zkaza l korek tnega moža.

Danes, ko n a m je Prešernova pesn i ­ška i n človeška veličina popo lnoma r a -zodeta, smo srečni, da i m a m o za svo­jega k u l t u r n e g a v o d n i k a takega moža, brez mane i n s t rahu, ko t so r e k a l i ne­koč najboljšim l judem. Č. Z.

Kranj v Prešernovem tednu Mesto K r a n j — kra j zadn j ih let P r e ­

šernovega življenja i n njegove s m r t i je v tednu Prešernovih pros lav dalo t u d i zunan j i i z raz svo j emu v e l i k e m u spo­štovanju do našega s lovenskega pesn i ­škega geni ja. V s a ta včustva, k i so i z ­ražena tud i na zunaj , i zkazuje jo i z r o ­čila i n l jubezen p redn ikov , k i so živeli z n j i m a l i v njegovi dobi . Tako j s p r ­v i m dnevom Prešernovega tedna se je za ­čelo v mestu K r a n j u — r e k l i b i — neko t iho medsebojno tekmovanje , kdo bo z okras i t v i j o svo j ih izložbenih oken, t ovarn i n hiš, čimbolj i zkaza l svojo l j u ­bezen do našega Prešerna. Sprehod po k r a n j s k i h u l i c ah , n a m v izložbah po­kaže presenet l j i ve domis leke okras i tev i n i zs ledke do danes v mestu l jubo ­sumno h ran j en ih pesn ikov ih de l v ro­kop i su i n s tarem t i sku . S l eherno okno tekmuje z d r u g i m .

Povsod k a m o r pogledaš — je lepše! Naj bo knjižna razs tava vseh Prešerno­v i h t i s kan ih de l v izložbi podružnice Državne založbe S loven i j e v Prešernovi u l i c i , v izložbenih okn ih Okra jnega ma> gazina, k jer v i d i m o v e l i k o ol jnato s l i ko rojstne hiše v V r b i s Prešernovim por ­tretom, d rugod spet s lovensko dekle v na rodn i noši, k i p e sn iku pok lan ja z lat l ovorov venec; i zna jd l j i v i so o k r a s k i tud i tovarne Save i n D E S - a , podjet ja P u t n i k i t d . . . . P a kaj b i naštevali, ko pa so v s i z v e l i k i m i n t u a z m o m k u l t a do Prešerna da l i od sebe vse najlepše.

P a tud i drugače se je K r a n j dobro p r i p r a v i l na obletnico njegove smr t i . Že 31. j anuar ja je b i l a o tvor i tev „Tedna France ta Prešerna", ko so v Prešerno­v e m gledališču vp r i z o r j en i „Celjski grof je" za gozdne delavce i n nameščen­

ce. 1. f ebruar ja so položili vence za ­s t opn ik i množičnih organizac i j , k u l t u r ­n i h društev, s ind ika tov , šol i n ob last i na pesn ikovem g robu i n odp r l i raz ­stavo Prešernovih izdaj . V sredo 2. fe­b rua r j a je b i l uspe l l i t e ra r en večer v S i n d i k a l n e m domu, v četrtek pa glas­beni večer za šolsko mlad ino . V petek, 4. f ebruar ja , je b i l a preds tava „Celjski grofje", v soboto, 5. f ebruar ja pa n a d ­vse uspe l koncer t pevskega zbora S K U D - a F rance Prešeren v v e l i k i dvo ­r a n i S ind i ka ln ega doma. V nedelj d, 6. f ebruar ja je b i l a mat ine ja šolske mlad ine v S ' n d i k a l n e m domu, v pone­del jek zvečer pa podokn ica pevskega zbora S K U D - a F rance Prešeren p r e d hišo, k j e r je u m r l pesnik, nato pa sve ­čana akademi ja v v e l i k i d vo ran i S i n d i ­ka lnega doma. Vse p r i r ed i t v e so doži­ve le nadvse lepe uspehe, tako po k v a ­l i t e tn i i z b i r i i n podajanju, k a k o r tud i množični udeležbi, s katero so p r e b i ­v a l c i K r a n j a dokaza l i svojo v e l i k o l jubezen do našega Prešerna.

Središče i n višek pros lav pa bo v to­rek, 8. f ebruar ja . N a ta dan bodo z j u ­traj šolske proslave, ob 11. u r i dopo l ­dne spre jem republiškega odbora za pros lavo sto letnice Prešernove smr t i . T a k r a t bomo tud i pričakali f i z k u l t u r n e štafete z štafetnimi pa l i cami , k i j i h bodo p r ines l i f i z k u l t u r n i k i iz V r b e , Sv . Ane , Jezerskega i n vseh d r u g i h k r a j n i h točk našega okra ja v pozdrav Prešernu. Nato bo s lavnost na Prešer­novem g robu : fanfare, govor dr. A n ­tona S l odn jaka , rec i tac i ja , petje — po tej s lavnost i pa bo odkr i t j e Prešerno­vega doprsnega k i p a v hiši k j e r je pe ­sn ik u m r l .

Zadnje ure našega največjega pesniUa ( O d l o m e k i z romana l i k e Vašieiove o Prešernu)

T r p e l je t iho, k a k o r more t rpe t i le v e l i k i duh v strašni bo rb i z ne i zpro ­s n i m i s i l a m i narave . Ze štirinajst d n i je ležal nepremično k a k o r živ mrlič. Koža m u je b i l a ze l enkasto- rumena. T u d i njegove lepe oči so postajale r u ­mene.

V noči od sedmega do osmega f eb ru ­ar ja je Prešeren posebno težko d iha l . S t r i c Boštjan je sedel ob njegov i po­ste l j i i n m u b r i sa l pot s čela. Ses t ra K a t r a je prišla v sobo, naložila nekaj po l en v peč i n r e k l a -s t r icu:

„Le pojdi te spat, s t r i c ! To noč b o m jaz čula p r i F r ence tu . Če bo treba, pa V a s pokličem." S t r i c je p r i k i m a l i n vs ta l . K a t r a pa je sedla na sto l i n se z g lavo nas lon i la na stričevo posteljo. K m a l u se je začulo starčkovo g loboko d ihanje . A tud i K a t r o je p remaga l spa ­nec. T r d n o je zaspala.

Zda j c i so se Prešernove oči odpr le . O b r n i l je pog led na spečo K a t r o . Ož­gane ustne so se m u zgani le — a z a p r l j i h je brez g lasu. S i l n a žeja ga je m u ­čila, toda n i p o k l i c a l s e s t r e . . . Na j sp i ! Na j v s i spe! Izmučeni so že — za rad i mene so izmučeni . . . Na j spe! Saj ne vedo — ne vedo, da se m i b l i ža . . . bliža se m i , čutim . . .

P r a v . S a m hočem b i t i . s am z njo. odpos lanko Večnega P r a d u h a . . .

A l i m i je ločitev težka? Ne, n i m i težka? Ne, n i m i težka. P o r a v n a l sem vse k o l i k o r je b i lo v mo j ih močeh. — K a k o se m i s t i ska s r c e ! . . . A ne s m e m hrope t i , ne smem! Nočem j i h v ide t i , k a k o bodo j o k a l i okrog m e n e . . . K a k o me d a v i ! . . . O, mat i , k m a l u b o m p r i V a s ! . . . Če b i kričal b i m i odleglo. Ne, ne b o m kričal. Nočem j i h b u d i t i . S a m hočem b i t i , s a m . . . A l i n i sem b i l vedno sam???

Tesno m i je. N e m o r e m več d iha t i . Nič več me ne b o l i . . . A l i se pogre ­z a m . . . a l i se vzd igu jem? A l i se vrača moj duh k Večnemu p r a v i r u ? . . . Ne , še je p r i k l en j en na telo. Sence čutim okrog sebe, le razločiti j i h ne morem. G l a s o v i pr ihaja jo iz d a l j e . . . Človeški, glas?

Človek? Vse le j sem hote l b i t i človek, nič drugega k a k o r človek. .. Včasih je težko b i t i človek . . .

G r e m ! G r e m ! . . . A , v r n i l b i se r ad , pa s% ne m o r e m . . . ne morem se v r n i t i , daleč sem ž e . . . daleč. In ok rog mene je m i r .. . m i r i n — luč . . .

Z ju t ra j se je og las i l mrtvaški z v o n ­ček.

Prešernov spomenik v Kranju

S t ev. 6 G O R E N J S K I G L A S Stran S

Dvig Članarine OF je iZkaZ političnega dela Borba koroških S lovencev - j e miša borba! terenskih

Okra jn i O F odbor je na svo j em z a ­sedanju v začetku le ta 1948, ra zp i sa l tekmovanje med odbor i O F z dv i g čla­narine O F , za njeno plačevanje ter d v i g števila r edn ih plačnikov članarine O F . V nadal jn jem ob jav l jamo rezu l ta te tega tekmovanja i n zapovrs tn i r ed posamez­e n odborov O F z naznačenimi števil­kami doseženih točk od možnih 1.200. ° d dosegl j iv ih točk (suma % plačnikov n a vsakega člana OF ) so dosegl i posa­mezni odbor i sledeče točke:

Mavčiče 1200 Tenetiše 1195 Senično H49 Trata-Adergasll28 Trboje 1665 Struževo H53 Golnik 1146 Sp. Duplje H44 Voklo Sv. Neža Tupalče Sebenje Praprotna pol. 1089 Loka-Kovor 1088 Zg. Bela Poženk Zg. B r n i k i Gorice Bobovk Ziganja vas Vinharje Leše Poljane Popovo v ogl je Veterno Malenski v rh 990 Selca Potoče-Mače Sp. Bela Podreča Šmartno Jezersko Leskovca Zalilog Hetnje Zg. B r n i k i delnice Stefanja g. Hotemaže T r e b i j a

Sv. Ambrož u t i Potok-Zalilog 639 v a lburga 637 S r-Vas-Senč. 631 Podlonk Laj še ^agočajna Pevno |k. Loka Podbrezje ^obračeva Pšata

l e t a v a Z r n i n e c

Pivka

1142 1130 1097 1092

1058 1039 1035 1028 1028 1000 1000 1000 1000 999 969 995

990 984 983 982 980 978 976

695 694 682 675 664 664 651 642

Bi ' inkel

600 600 600 599 597 596 595 594 593 589 585 543

R u p a Orehek S t rah in j Tržič So r i ca R a k o v c a Stražišče Križna gora Češnje v k B u k o v c a K r a n j Sv . L e n a r t Ho tav l j e Dvo r j e Z g . D u p l j e Šenčur Zg . B i t n j e Hras t j e P r i m s k o v o Prebačevo Leden i ca N e m i l je P r e d d v o r Z i r i Zvrče B r i t o f - P r e d . K o v o r P l a n i n a Olševk B r i t o f sr . vas Davča Godešič R a v n e Z a l i l o g N o v a vas B r e h - O r e h e k ,Smledn ik Češnjica J a m n i k Virmaše Luže Križe R u d n o V i s oko Zapoge Z a b n i c a S t a r i d vo r B a b n i v r h R a k o v c a K o k r a S t a r a L o k a Sp. Besn i ca Sp. B i t n j e Go r . vas L o m - P o l j a n e Suha-Predos . S u h a - K o l o d v . Dor fa r j e

974 972 971 9 35 915 900 950 899 899 8») 5 893 881 896 886 868 867 857 853 8?4 800 800 798 791 785 782 780 750 742 741 703 700 700 700 700 392 361 329 300 300 300 299 296 294 290 288 286 2?8 276 272 250 200 200 200 200 200 200 200

aktivistov Volča 500 Predos l j e 198 Senturška g. 500 Ze l e zn ik 190 S ta ra vas 500 Savodenj 189 Dražgoše 500 Gosteče 185 Račevo 500 L o g 166 A p n o . Ravne 498 Pševo 100 Praše-Jama 497 Gor . B r d o ' 100 T r s t en ik 497 Reteče 100 Moše 495 Top l j . Se l ca 100 Lraše 493 So ra 100 H u d o 491 Zg . Besn i ca 95 N a k l o . 487 Javor j e 89 D r a g a 457 Sv . K a t a r i n a 89 Do l en j a vas 447 Studeno —

Lučine 400 Ze t ina V o l a k a 410 Puštal Bre&-.ereddvo400 Sv . B a r b a r a —

Sv . A n a 400 Sv . D u h —

C e r k l j e 398

P reg l edn i ca i n d i a g r a m n a m kažeta, da je p r v o mesto v t ekmovan ju zasedel vaški odbor O F Mavčiče (1200 točk), k a r pomeni , da je ta odbor redno p l a ­čeval članarino O F . E d e n najslabših odborov je odbor O F Sora , k i za rad i politične pre tk los t i ne b i sme l zaosta­j a t i za d r u g i m i k r a j e v n i m i O F odbor i , n i t i po višini plačevanja članarine n i t i po d i s c i p l i n i . O d 1200 točk j i h je do­segel komaj 100, k a r je znak, da je b i l a plačana članarina samo v enem me­secu 100%, medtem ko se v d r u g i h me­secih n i pob i ra la . Povprečje v t em me­secu je b i l o komaj 2 d in . V S o r i so vključeni v O F odbor 104 člani, plačali pa so skupno v ce lem l e tu le 200 d i n članarine. K d o je t emu k r i v ? N e d v o m ­no nosijo k r i v d o t e rensk i ak t i v i s t i , v p r v i v r s t i pa odbor O F , saj n i mogoče, da b i n i t i en preb iva l ec ne p r i p a d a l O F . V u p o r n i bo rb i za dosego čimveč je čla­nar ine , n a m daje v zo r odbor Tenetiše, k i je v m a r c u d v i g n i l povpreček člana­r ine od 1.50 d in na 1.75 d in , v mesecu j u l i j u pa celo na 2 d i n .

T u d i v letošnjem l e tu bodo odbor i t ekmova l i med seboj glede rednega plačevanja članarine i n višine vplača­nega zneska. Napačno b i b i l o , če b i a k t i v i s t i O F k pob i r an ju članarine p r i ­s top i l i b i r okra t sko , k a r se često dogaja.

Plačevanju članarine moramo da t i strogo političen temel j . V zvez i s to borbo m o r a m o pog lab l ja t i politično delo med l j u d m i . S l ehe rn i član O F se mora zavedat i , da članarina, k i j o p l a ­ča, n i n i k a k davek, temveč da vestno plačevanje kaže le njegovo zavest i n pr ipadnost k O F , k borb i s lovenskega naroda za njegovo svobodo i n k raz ­r edn i bo rb i de lovnega razreda za soci ­a lno osvoboditev. Če ne b i O F dob i la v pre tek los t i podpore širokih l j u d s k i h množic, če ne b i končno zrast la iz sa­mega l juds tva , ne b i mog la dosegati takšnega uspeha, k a k o r ga je dosegla v času N O B , pozneje v dob i obnove i n v p r v i h dveh l e t ih i zgradnje soc ia l i zma.

K d o r je za i zgrad i tev soc ia l i zma, za osvoboditev de lavskega razreda, za boljše življenje, ta je danes tesno na s t r a n i O F , n jen a k t i v n i član i n zatfadi tega tud i ve, da je pr ispevek O F — pr ispevek k bo ju za soc ia l i zem.

Zborovanje gozdnih delavcev v Kranju P o t e k l o nedel jo se je vršilo v K r a ­

d i? . z r j o r ° v a n j e gozdn ih delavcev, k i ro*ajo n a d r z a v n e m i n l o k a l n e m p o d -°eju. Zbo r o van ju so p r i sos t vova l i tov.

j»°močnik m i n i s t r a gozdarstva L R S i a c e Matevž, tov. sekre tar okra jnega Q°ijitet a K P S K r i s t a n M i l a n , zastopnik

s S - a m t o y ^ r e k t o r Čarman V a l e n -jeri ^ a Z D O r o v a n J u je obdržal tov. Hace V e l - ? a t Sovor, v k a t e r e m je p r i k a z a l srinH ° v a ž n o s t l n p omen gozdnega go­z d a r s t v a i n navede l vz roke , zakaj naš t e

a t \ n a t e m s ek to r ju n i b i l dosežen ČaW ^ e p r i t e m n a k a z a l naloge, k i nas

kaj o v tekočem l e tu . &eri n - iegovem govo ru je povze l be -J a ° tov. K r i s t a n M i l a n , k i je p o u d a r i l , ^ bo uspeh i n delo zagotovl jeno ako

? Povezanost med de l avc i i n s i n d i k a l ­n i o rgan i zac i jami ter u p r a v a m i p r a ­

v i l n a . Člani Pa r t i j e bodo m o r a h od svoje s t ran i p r a v i l n o tolmačiti de lav ­s t v u pomen našega gozdnega gospodar­s tva , k i je v e l i k dopr inos k socialistični i z g radn j i za neodvisnost i n boljšo bo­dočnost naših l j u d i .

N a t em zborovan ju , k j e r so g o vo r i l i še o d r u g i h napakah v l a n s k e m l e tu i n poman jk l j i v os t ih p r i i z v edb i p lana , so se mnogoštevilni udeleženei-gozdni de­l a v c i s e znan i l i z n o v i m i na logami p lana v l e tu 1949.

.. I I I HMHMMHMMHHBM>

Obveščamo vse naročnike in razpeče-valce našega lista, da bomo pošiljanje »Gorenjskega glasu" s prihodnjo šte­vilko ustavili vsem, ki ne bi do tega časa poravnali svoje dolgovanje na­pram listu.

T a teden se začno pogajanja za sk l e ­n i tev m i rovne pogodbe z Avs t r i j o . To pomeni , da je nas top i l odločilen čas.

G r e za našo Koroško. B r e z dvoma je, da bodo imper i a l i s t i ,

z las t i pa avs t r i j ska reakc i ja , k i je po lna duha zločinskega h i t l e r i zma . poskušali zat re t i vo l jo koroškega l juds tva do p r i ­ključitve k matični deželi S l o v en i j i o z i -romg Jugos lav i j i . Naša dolžnost je, da brate onstran K a r a v a n k podpremo v nj ihov i bo rb i p ro t i zasužnjcvahju, v borb i za osnovne človečanske prav ice , za prav ice p ro t i pange rmanskemu za -sužnjevalcu i n sovražniku s lovenskega življa na Koroškem. Naši Korošci no­čejo umre t i , nočejo ostati še nadal je h lapc i i n sužnji. T o n j ihovo vol jo doka ­zuje z last i zadnja narodno osvobodi lna vo jna, ko so se koroški S l ovenc i z orož­j e m v r o k i u p r l i H i t l e r j u i n njegovi v o j sk i ter po l i c i j i .

O r g a n i z i r a n a borba se je vršila od leta 1942. i n n i preneha la n i t i danes. Osvobod i lna f ronta je b i l a na Koroškem ed ina organizac i ja , k i je pod vods tvom K P o rgan i z i ra la odpor p ro t i fašizmu in so zato danes združene vse svobodo­l jubne s i le koroških S lovencev okrog O F . P r o t i krivičnemu i z i d u koroškega

p leb isc i ta iz le ta 1920 so g lasova l i k o ­roški S l ovenc i v teku druge svet. vo jne v p l eb i sc i tu k r v i za osvoboditev i zpod tujega j a r m a i n za združitev z os ta l im i S l o v enc i v Jugos l a v i j i . Jugos l av i j a z vso p rav i co zahteva, da se osvobode koroški S l o venc i i n da se poprav i j o k r i v i c e , storjene v t eku zadn j ih 100 let z nas i lno germanizac i jo . T r d e n m i r ne more b i t i postav l jen na rane, k i j i h je vseka lo nasi l je v najbližji pre tek lost i , še manj pa sme puščati še napre j dele zavezniških narodov pod j a r m o m p re ­magan ih napadalcev , i n to p r o t i n j i ho v i jasno izraženi vo l j i .

Jugos lav i j a torej upravičeno zahteva i n pričakuje, da bo rešeno koroško vprašanje v resnično demokratičnem duhu . K d o r k o l i b i se namreč poskušal sk l i c e va t i na rezu l ta te nas i lne g e rman i ­zacije v t eku zadn j ih sto let, ta b i se v resn ic i r a z k r i n k a l kot pristaš na jhu j ­šega nas i l ja . P r a v zato naši na rod i ne odstopajo od upravičene zahteve ko ro ­ških S lovencev po u jed in jen ju z m a ­tično deželo L R Sloveni jo . M i r ne b i b i l m i r , dok l e r se t emu ne ugodi . M i ne zahtevamo ničesar tujega, ampak samo svoje prav ice . B o r b a koroških S lovencev — je naša borba !

Pred praznikom žena - 8. marca Naše žene bodo ta praznik proslavi le s tekmovanjem

8. marec je za vse demokratične žene sveta dan mobi l i zac i j e no v ih s i l za i z ­poln jevanje nov ih nalog, k i utr ju je jo fronto demokratičnih i n m i r o l j u b n i h s i l na svetu. Jugos lovanske žene bodo praznova le letošnji 8. marec v zname­n ju mobi l i zac i j e žena za i zpo ln jevanje na log tret jega le ta p r v e pet letke, v znamenju borbe za čimprejšnjo i z g r a d i ­tev soc ia l i zma v naši državi. G l a v n i odbor AFŽ je napoveda l tekmovanje , k i naj ga sprejmejo v s i t e rensk i odbor i AFŽ. T e k m o v a l n e točke so sledeče:

1. K o l i k o i n kakšnih ak t i vov bomo postav i le v pomoč zaposleni mater i?

2. K o l i k o p lanov bomo postav i le do 10. II. i n ka t e r i bodo številčno i n k v a ­l i te tno najboljši?

3. K o l i k o žena bomo vključile v fron tn i študij?

4. K o l i k o praktičnih tečajev se bo v tem enomesečnem t ekmovan ju o rgan i ­z i ra lo?

5. K a t e r a naša organizac i ja bo spre ­j e la najboljši p l a n za le to 1949?

6. K o l i k o prostovo l jnega de la bodo oprav i l e žene v mesecu t ekmovan ja i n k o l i k o j i h bo sodelovalo?

7. K a t e r i t e rensk i ak t i v AFŽ bo na j -akt i vne je sodeloval v gospodarsk ih ak­ci jah, bod is i v povečanju posejane ze­len jave v letošnji pomlad i , v zb i r an ju nov ih zadružnih članov, p r i pomoči gozdarskemu p l a n u , z b i r an ju semena i td?

8. K o l i k o otroških ob iskova lk , nego­va lk , tečajnic za otroška igrišča bomo v t em mesecu pr idob i l e?

9. K a t e r i odbor i bodo p r i t e g n i l i v to tekmovanje največ žena?

10. K a t e r i odbor bo v o d i l o tem tek­movan ju najboljšo evidenco?

T o tekmovan je ve l j a od 8. II. do 8. III. 1949.

G l a v n i odbor A F Ž bo nag rad i l na j ­boljšo okra jno organizaci jo i n več na j ­boljših osnovn ih organizac i j .

Radi preobilice materiala je v današnji številki izostal podlistek: „Nova borba za Kočevski Rog", k i se bo nadaljeval prihodnjič.

1% naših krajev in tovarn U S P E H F R O N T O V C E V V HRIBOVSKI VASI

P o d Kamniškimi p l a n i n a m i , na vzno­žju K r v a v c a leži ma la vas ica Sidraž, k i šteje vsega 6 kmečkih posestev. N a svo j em vaškem f ron tnem sestanku so vaščani s k l e n i l i , da s i bodo sami z g ra ­d i l i e l ek t rarno . Tov . I van Sva tne r je p r v i sprožil mise l za postav i tev e lek­trične centrale, Havteržev Pe ter je i z ­de l a l v e l i k o m l i n sko ko l o v o b l i k i t u r ­bine, k a k o r tud i vse načrte za zajezitev po toka Tunščice. K u p i l i so že m a l i ge­nerator , k i j i m bo da ja l električni tok. Z d e l om so začeli v decembru i n so do sedaj terenska de la v g l a v n e m oprav ­l j ena . O d e l ek t rarne do vasice so po­s tav l j en i električni drogov i , ves mate ­r i a l za napel javo je p r i p r a v l j e n i n čaka samo še e lektromonter jev , da izvršijo zadnja de la i n povežejo e l ek t rarno z omrežjem. Prostovo l jnega dela se je p r i t em udeleževalo dnevno deset de­l o v n i h moči, k i so do sedaj oprav i l e že nad 1000 de l o vn ih ur . Vas i ca Sidraž bo v nedel jo 6. f ebruar ja p ros l av l j a l a u -speh svojega socialističnega dela. V vseh n j en ih hišah i n gospodarsk ih po­s lop j ih bo zasve t i la e l ek t r i ka .

ŽELEZNIKI

T o nedel jo je L P S v Železnikih p r i ­r e d i l lepo uspelo s lavnostno akade­mi jo v počastitev Prešerna. O Prešer­

n u , kot človeku, p e s n i ku i n revo luc io ­nar ju , je govor i l tov. M a r t e l i z K r a n j a , n a k a r so člani L M S poda l i i z b r a n umet­niški p rog ram, k i je zajel Prešernova dela. Posebno dobro je b i l a podana de­k lamac i j a Prešernove pesmi „Krst p r i S a v i c i " (uvod). Udeležba n a akademi j i je b i l a polnoštevilna.

PODOBENO V P O L J A N S K I DOLINI

V nedel jo, 6. f ebruar ja , se je v v a s i Podobeno vršil p r v i občni zbor kmečko obde lova lne zadruge v našem okra ju . P r e b i v a l c i Volške grape, k i so b i l i v narodno-osvobod i ln i bo rb i med p r v i m i , k i so p r i j e l i za puške i n odha ja l i v bor ­bo p ro t i okupator ju , so tud i tokrat p r v i s t op i l i v borbo za zgrad i tev novega go­spodarstva na naši vas i . N j i h o v a z e m ­l j a je s icer bo rna ampak vs i člani nove obdelovalne zadruge v Podobenu se z a ­vedajo, da bodo samo s s k u p n i m i moč­m i dob i l i čim več od nje i n s t em do­pr ines l i svoj delež za d v i g ekonomske r a v n i v naši državi. N a občnem zboru je p r i s top i l o v zadrugo 55 članov i z vas i Podobeno, De ln ice , Javor j e i n t u d i kmet je iz Vovč se že pr i jav l ja jo . Z a ­d r u g i so d a l i ime „Mladi v r h " i n i z vo ­l i l i odbor, ka t e r emu na čelu je tov. St ibe l j S i l v o kot predsednik , p r v o -borec narodno-osvobod i lne borbe. P o ­drobno so se p o m e n i l i o v s em k a k o i n kaj bodo začeli, da s i zgrade novo živ­ljenje.

Stran 4 G O R E N J S K I G L A S gtev

L kranjska mladinska brigada Franceta Prešerna - dvakrat udarna -

Žvižg v l a k a n a m je n a z n a n i l odhod naše br igade, k i je z m l a d i m i s i l a m i i n vo l jo do de la odšla v borbo za i z g r a ­d i tev avto-ceste Z a g r e b — B e o g r a d . S pesmi jo i n vese l j em na us t ih smo po dvodnevn i vožnji p r i spe l i na svoje me­sto i n s t em se je začelo novo t o v a r i -ško življenje. Istega dne je p r i spe l a t u d i b ra t ska m l a d i n s k a b r i gada i z Sandžaka. Ze v p r v i h dneh smo s i po­s t a l i dob r i i n i s k r e n i p r i j a t e l j i , k a k o r nas uči naša P a r t i j a . Tovariški odnos do naših bratov iz Sandžaka se je i z -p remen i l o v p ra vo bratstvo, k j e r n i mržnje i n ne sektaštva, marveč sloga, v k a t e r i s ta obe b r i g ad i želi l epe u -spehe.

M l a d i n c i i n m l a d i n k e so s ponosom z r l i , k ako se je na drog dv i ga l a naša zastava, saj je nos i la ime našega na j ­večjega pesn ika i n mis leca dr. F rance ta Prešerna.

P o t r i t edenskem t rudapo lnem de lu , ko je s l ehern i m lad inec de la l z zavestjo, da se m o r a Prešernova br i gada v r n i t i

V mesecu j a n u a r j u so se začeli p r i O k r . l j u d s k e m odboru v K r a n j u tečaji za poročevalce K L O , k i bodo t r a j a l i d v a meseca. Tečaji so v Škof j i L o k i .

Tečaj poročevalcev za f inance i n za predsedn ike K L O se je že zaključil, sedaj je na sporedu tečaj za poroče­va lce za kmet i j s tvo , s l ed i l bo tečaj za gozdarstvo, delo, k o m u n a l n o gospodar­s tvo i n t rgov ino .

T i tečaji so zelo važni za preds tav ­n i k e k r a j e v n i h odborov. N j i h namen je, da b i se o d b o r n i k i s e znan i l i z osnov­n i m i na logami , k i so važne za izva janje gospodarsko-političnih na log na pod ­ročju K L O . N a tečajih se prede lava snov iz vseh panog našega gospodar­s tva , zadružništva, prosvete, po leg tega pa se tovariši seznanjajo s s t v a r m i u p r a v n o političnega značaja.

Z a n i m a n j e tečajnikov za p redavan ja je ve l iko , k a r se posebno opaža p r i so­de lovan ju v d i skus i j i , ko stavl ja j o razna vprašanja, odpira jo razne p r o ­b leme i n stav l ja jo predloge z n j ihovega de lovnega področja z namenom, da b i na tečaju čimbolj obogatel i svoje zna ­nje, se čim več naučili ter b i tako s p r a v i l n i m de lom mog l i k o r i s t i t i p r i zbo l j -ševanju gospodarsko-političnega stanja na n j i h o v i h K L O v kor i s t d e l o vn ih l j u d i . K o t se opaža na teh tečajih, i m a ­mo v naših K L O dovol j dobrega k a d r a ,

Učenci v gospodarstvu ob (Nadal jevanje i z 4. številke)

T u d i M i l a n , ta jn ik s ind ika ta , j i m je poveda l nekaj k l e n i h napotkov za bo­doče i n p r i teh besedah je m o r a l m a r s i ­k d o od s r a m u pog ledat i v t l a .

P r edsedn ik i n ta jn ik s i n d i k a t a s ta odšla. Sedaj pa še nekaj besed o m l a ­d i n s k i o rgan i zac i j i . O r g a n i z i r a n i so v s i stoodstotno, samo p r ema lo se zan imajo za de lo v m l a d i n s k i o rgan izac i j i ; skoro vse od k r a j a k r i t i z i r a predsednica m l a ­dine. K a r je b i l o v p r v e m semestru s l a ­bega, to moramo o d p r a v i t i : „Torej takoj n a delo, t reba je i z popo ln i t i i n m a r s i -k a k o reč p o p r a v i t i v rdečem kotičku," p r a v i predsednica M i l k a . K d o bo po­p r a v i l k l j u k o p r i v r a t ih? R o k e se d v i g ­nejo m e d ključavničarji. M i h a i n Jože j o bosta pop rav i l a . T r e b a je n a p r a v i t i obešalnike. R o k o dv igne A n d r e j , V i l i p a bo n a p r a v i l m i z a r s k a dela. Še manjša p o p r a v i l a so, v s i bodo i m e l i delo, e lek-t r i k a r j i , ključavničarji, kovači i n m i ­zar j i . S a m i bodo u r e d i l i kotiček, da bo še prijetnejši. Arnež i n Ovsenek ima ta vesel je za pop rav i l o rad io -apara ta . K o je i m e l manjše okvare , sta ga p o p r a v i l a sama. T u d i to pot se je Arnež obvezal , da ga bo p o p r a v i l , če bo potreba. N a ses tanku postaja živo. IV . kongres m l a ­d ine je p red n a m i . P r i p r a v i t i bo t reba

domov z uspehom, je v štab br igade p r inese l k u r i r od lok štaba sekci je z naznan i l om, da je naša br igada prvič uda rna . Z g l a s n i m i n b u r n i m h u r a smo po zd rav i l i ta odlok. S t em dnem se je v n e m a p r i de lu še povečala. Ods to tk i prekoračenih n o r m so se večali i n k m a l u je prišla d ruga v e l i k a d/est: P r v a k r a n j s k a m l a d i n s k a de lovna b r i ­gada F rance ta Prešerna je posta la d r u ­gič uda rna . Ob zaključku akci je p a je b i l a b r i gada na sekc i j skem z l e tu n a ­gra jena kot najboljša v f i z k u l t u r i — z nogometno žogo i n je dob i la p r i znan je G l a v n e g a štaba M D B na avtocest i Z a ­g r eb—Beog rad za tovariški odnos s so­sednjo b ra tsko br igado.

Življenje v b r i g ad i je b i l o pestro i n veselo Po t eka lo je v k r e p k e m de lu i n tovarištvu, tako da je neopazno prišel čas odhoda. P r e k a l j e n i z n o v i m d u h o m smo zavestno k o r a k a l i pod zastavo, za ­vedajoč se, da smo častno služili imenu , k i se b les t i na nje j : — d r . F r a n c e P r e š e r e n . Član štaba.

p r edan ih l j u d i , k i p r a v i l n o gledajo na naš gospodarsko-politični razvo j , ter so p r i p r a v l j e n i vložiti vse s i le za i zvedbo soc ia l i zma na vas i .

Z udeležbo na tečajih pa ne moremo b i t i zadovo l jn i . J e še precejšen odsto­tek K L O , k i ne pokažejo r a zumevan ja za tečaje, ter ne pošiljajo svo j ih odbor­n i k o v nanje. J e pa ma lomarnos t tud i p r i o d b o r n i k i h samih , k i z vsemi mogo­čimi i zgovor i opravičujejo izostanek od tečaja, s t em pa škodujejo ,sami sebi , še več p a uspešnemu de lu K L O . P re ­ma lo se zavedajo, da j i h je l judstvo i z ­vo l i l o za to, da b i s p r a v i l n i m de lom k o r i s t i l i skupnos t i .

Ob zaključku tečaja predsedn ikov so p r i so tn i pos la l i resoluci jo p r edsedn iku v lade L R S tov. M i h u M a r i n k u , v ka t e r i obl jubl ja jo , da bodo pr idob l j eno znanje p renes l i na kra j evne l judske odbore, v naše vas i ter da. bodo v l a g a l i vse s i l e za i zvedbo p l anov v kme t i j s t vu i n or­ganizac i jo k m e t i j s k i h obde l o va ln ih z a ­drug .

O k r a j n i izvršni odbor je najboljšim p redsedn ikom K L O (Zapoge, V isoko , Hotav l j e . Škofia L o k a , Jezersko . D u p ­l je in Ko\or ) , k i so pokaza l i največ d i ­sc ip l in i r anos t i i n zan iman ja , pode l i l v znak p r i z n a n j a nekaj dob r ih političnih kn j i g . M . I.

prvem šolskem semestru dar i l o . Pe t m i n u t je časa za p ravo idejo. J o že imajo . Pada jo različni pred log i , nazadnje se str in ja jo , n a p r a v i l i bodo lepo dar i l o , p r i k a t e r e m bodo zaposleni p r a v v s i učenci vseh s t rok. „Tako je p r a v i l n o , " p r a v i M i l k a , „z nepres tan im de lom, učenjem i n zavestno d i sc ip l ino boste pos ta l i v i učenci v gospodarstvu naši bodoči mo js t r i , obratovodje i n sp loh naš najboljši bodoči kader .

P r e d zaključkom sestanka se razde l i jo m e d učence še nogavice. U p r a v a p o d ­jet ja j i m je v p r e t ek l em l e tu p r i p r a v i l a m a r s i k a j : b lago za obleke, spodnje pe­r i l o , nogavice, že v j a n u a r j u 1949 pa j i m je ponovno da la v s a k o m u r po dva p a r a nogavic , k a r je jasen dokaz, da s k r b i današnja l j u d s k a oblast za našega učen­ca vse drugače, k a k o r je s k r b e l a zanje s tara , mačehovska Jugos lav i j a .

Ze so p r i v r a t i h . Tovariš Bod la j b i r a d nekaj poveda l . Počakajo. „Veste ka j , va j enc i , " j i m p r a v i Lo jze , „mnogo j i h je med v a m i , k i ste še vedno p r i v a ­j enc ih , pa ste pričeli z menoj v r e d ho ­d i t i v s t rokovno-nada l j e va lno šolo. P r a ­v i m vam, izplača se b i t i p r i den , izplača se učiti, k e r učite se sami za sebe, ne z a šolo a l i za tovarno. L a h k o v id i te , da se izplača, k e r s em se jaz že izučil, pos ta l sem k v a l i f i c i r a n delavec, n a p r a v i l sem izp i t , n a p r a v i l življenjsko maturo , k i pa

vas še čaka. P o z i v a m vas. d a se učite, da ste m a r l j i v i i n d i s c i p l i n i r an i , da boste o d p r a v i l i vse s labe ocene. K o n e c l e ta bo p r i p r a v i l a m l a d i n s k a o rgan i za ­c i ja precej k n j i g za obdar i t ev na jbo l j ­ših." T a k o j i m je poveda l Lo jze , k o so b i l i že p r i v r a t i h . Lo j z e je b i l še ko t v a ­jenec član S K O J - a , česar se je t u d i z a ­veda l i n je že pre tek lo leto posta l član K P k l j u b temu, da je b i l še vedno v a ­jenec. P o k a z a l pa se je t u d i vrednega , da m u je P a r t i j a i zkaza l a to zaupanje.

V r a t a se odpro. Iz rdečega kotička odhajajo učenci, neka te r i vesel i , d r u g i žalostni, v endar z najboljšo vol jo, po ­p r a v i t i se. Popo ldne pa, ko je prosto, se j i h bo nekaj zopet v r n i l o v rdeči k o ­tiček, k i j i m obenem n u d i tud i razve ­dr i l o , saj v n j em najdejo najrazličnejše knj ige , šah i n druge igre, obenem pa poslušajo radio , k i ga je s i n d i k a l n a organizac i ja začasno posodi la m l a d i n i .

Tako se kuje jo v naših podjet j ih n o v i k a d r i , nova bodočnost naše T i t o ve J u g o ­s lav i je . Š. M .

i U J E S E N I C E : K R A N J 24 in po l : 15 in po l

K o n c e m j u n u a r j a se je vršil na J e ­senicah ob pr iso tnost i večjega števila g ledalcev šahovski dvoboj med repre ­zentancama dveh pomembn ih s l oven­s k i h i n d u s t r i j s k i h centrov Jesen i cami i n K r a n j e m . Dvobo j se je končal z za ­služeno zmago reprezetance Jesenic z r e zu l ta tom 25 i n po l : 15 i n po l .

N a p r v i h deset ih deskah je reprezen­tanca K r a n j a p remaga la Jesenice s 6 i n po l : 3 i n po l . Posamezn i r e zu l t a t i so nas ledn j i : Sikošek-Muzlovič remis , P o -gačnik-Misjak 1:0, Fa j on m l . -P r i s t o v remis , Kos-Štrumbelj remis. E n g e l m a n -J a l e n 0:1, Berčič-Pesjak 0:1, P r e i n f a l k I l . - J a n 1:0, K r i s t a n Langus 1:0, B e d e n -L a n g u s II 1:0 i n Pirc-Jaklič 1:0. P r v o -i m e n o v a n i so člani reprezentance K r a ­n ja .

V o k v i r u dvobo ja sta se spopr i j e l i t u d i m l a d i n s k i moštvi obeh mest. R e ­zu l ta t srečanja je b i l neodločen 4:4

Zedeuska Ittauika S P O M I N S K I D N E V I

8. II. 1849 — u m r l dr . F r a n c e P r e ­šeren.

9. II. 1943 — je b i l p r i L i g o j n i ustre­l j en pesn ik I van Rob .

10. II. 1847 — u m r l največji r u s k i pesn ik A . S. Puškin.

11. II. 1945 — Sovražnik v t reh ko l o ­nah p rod i r a iz Železnikov p ro t i položa­j e m Škofjeloškega odreda na J a v o r j u i n v t r eh ko l onah i z Po l j an . Naši bo r c i so sovražnika napad l i , v endar so se mo­r a l i za rad i sovražnikove premoči i n h u ­dega topovskega ognja po pe t ih u r a h borbe u m a k n i t i . Naši so u b i l i več N e m ­cev, med n j i m i nemškega kapetana.

12. II. 1809 — je b i l r o j en s l a v n i b io ­l og Char l e s D a r w i n .

12. II. 1945 — sovražnik, po številu 500 mož, napade položaje Škofjeloškega odreda na M a r t i n j e m v r h u , odkoder je ponoči odbi t i n je p r i u m i k u p re t rpe l v e l i ke izgube.

13. II. 1944 — napad X X X . d iv i z i j e na Fo jdo p r i Čedadu.

13. II. 1945 — dek la rac i j a o d e lu K r i m s k e konference.

15. II. 1573 — kronan j e Ma t i j e G u b c a .

N O V A U L I Č N A I M E N A V mes tu K r a n j u i m a m o nekaj u l i c z

n e p r i m e r n i m i imen i , nekaj u l i c pa i m e n sp loh še n ima . — Za to je s k l i c a l M L O v p r e t ek l i h dneh anketo, n a k a t e r i so se sporazume l i zas topn ik i vseh terenov o p r e imenovan ju neka t e r ih u l i c i n trgov. V o d i l a nas je naša nova stvarnost , k i zahteva, da t u d i z i m e n i u l i c počastimo nekaj naših herojev i n mučenikov. O d p r a v i l i smo tud i vsa ne­smise lna imena ter j i h nadomest i l i s primernejšimi. V s ta rem de lu mesta pa smo skušali t u d i z uličnimi i m e n i da t i svo jstveno obeležje. — N o v a ulična i m e n a bodo objav l jena, čim j i h odobr i p l e n u m M L O . Č. Z.

DEŽURNA S L U Ž B A Nede l j sko dežurno službo 13. II. 1949 i m a dr . Ambrožič, te l . št. 333. Nede l j ska dežurna služba t ra ja od so­bote od 18. ure do ponede l jka do 6. u K z jutra j . Ist i z d r a v n i k vrši v sledečem tednu tud i nočno dežurno službo — ima vsak dan od 20. do 6. u re z jut ra j .

DEŽURNA L E K A R N A 13. II. 1949 i m a O k r a j n a l e k a r n a r j

Prešernova u l i c a .

DEŽURNA T R A F I K A 13. II. 1949 Cegnar V l a d . , T i t o v trg-

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE 8. II. ob 20. u r i A . L i n h a r t : „Ta vese l i daD a l i Matiček se ženi". — S lavnos tna pred­s tava ob zaključku Prešernovega tedna.

K I N O K R A N J

8. — 10. II.: „Zoja kosmodujanska" , sov je tsk i umet. f i lm .

11. —14 . II.: „Tahir i n Z u h r a " , sovj-umetniški f i l m .

15.—17. II.: „Kaspiška v r a t a " in „Koncert m l a d i h ta lentov " , s. dok. f i lm

K I N O TRŽIČ

9. in 10. II.: „Zofka", jug . umet. f i lm. 12. i n 13. II.: „Na straži m i r u " , sovj-

umetniški f i l m .

K I N O ŠKOFJA L O K A

11.,- 12. i n 13. II.: „Ališar Navo j " , sovj . umetniški f i l m .

S E Z N A M P O R O K dne 5. II. 1949 v K r a n j u

Sa jov ic M a t i j a , Predos l je i n Modic M i n k a , K r a n j ; Balantič Janez , G l in je ; i n Šimnovec Frančiška, K r a n j ; Bergef M a r j a n , K r a n j i n Eržen Frančiška, K r a n j ; Demšar M i h a e l , K r a n j i n G r a -šič A n a , K r a n j ; K o s m a t i n Matevž Predos l je i n Stre le S i l v es t ra , Suha; K o b a n Ivan, K r a n j i n M a l i Mar i j a , Križe; Tičar Jožef, P r e d d v o r i n M u h 1

M a r i j a , Predos l je ; L a h A n t o n , K o m e n ­da i n Rebol j A l b i n a , Hraše; Rebolj Janez , Hraše i n Zupančič A n a , M a l a -dolganoga; Tičar Dan i l o , K r a n j i n Bajt O lga , K r a n j ; Svete l j Jožef, Šenčur in M e d v e d S tan i s l ava , K r a n j .

Ob tej p r i l i k i so da r o va l i za socialni fond d i n 2.650.

Miaue I O K R A J N O A V T O - T A K S I P O D J E T J E

V K R A N J U spre jme takoj v službo več šoferjev za osebna voz i l a i n eno samostojno k n j i -govodkin jo . — Ponudbe z po t rebn imi dokumen t i i n k r a t k i m življenjepisom pos la t i n a O L O K r a n j — poverjeništvO

za promet .

K R A J E V N A E N O T A R K S P R I M S K O V O

K r a j e v n a enota R K S P r i m s k o v o ima svojo redno le tno skupščino v ponede­l jek dne 14. f ebruar ja ob 4. u r i popol­dne, v osnovn i šoli na Pr imskovem-Obveščamo vse člane R K S Pr imskovo , da se skupščine udeleže ter pr ineso s

seboj članske i zkazn ice , ka te re se j im bodo na novo potrd i l e .

Z a R K S : Ta jn ik B i z j a k V-

O P O Z O R I L O vsem t r go v sk im podjet jem i n zadrugam'

Poverjeništvu za t rgov ino i n pre­sk rbo ugotav l ja , da posamezni trgov­s k i obra t i drž. i n zadružnega sektorja še do danes niso names t i l i ustrezajoč6

napise na svo j ih p roda ja lnah k l j u ^ t emu, da so b i l e up rave na to že n<?' štetokrat opozorjene. K e r pa je v s a k 0

podjetje dolžno takoj ob pričetku obra ' tovanja namest i t i napis, odrejamo, & se isto izvrši najkasneje do 28. febru­ar ja 1949. U p r a v n i k i podjet i j , k i ^ r o k a t emu po z i vu ne bodo zados t i l bodo k l i c a n i na odgovornost.

Poverjeništvo za t rg . i n p r e s k r b 0 .

Tečaji za poročevalce Krajevnih ljud. odborov

Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Telatko Marjan — Naslov uredništva: Gorenjski glas, Kranj, telefon štev. 214 — Izhaja vsak četrtek — Letna naročnina znaša 96 dinarjev — Štev. ček. položnice 611-90200-7 —Tiska Triglavska tiskarna, obrat 1, Kranj 53 49