CIVILNO PROCESNO PRAVO skripta

prof. Ale Gali

prof. Jerca Kramberger kerl

Alja Podlesnik

oktober 2014

1

I. SPLONI POJMI

1 NAMEN CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA

Namen civilnega pravdnega postopka je razreiti civilni spor dosei avtoritativno odloitev o spornem

pravnem razmerju oz. sporni pravici.

o Sporna razmerja so vsa razmerja, o katerih odloajo redna sodia. To so:

premoenjska razmerja,

druga civilnopravna razmerja,

osebna razmerja,

druinska razmerja.

Civilnopravne pravice so dispozitivne narave (so pravne monosti, ki jih ima posameznik). Posameznik

lahko te monosti izkoristi, ali pa ne. Zato ima pravdni postopek INDIVIDUALISTIEN ZNAAJ, ki se

izraa v dveh bistvenih naelih:

o NAELO DISPOZITIVNOSTI: pravda je v celoti v rokah strank (po volji strank se postopek

zane, tee in kona);

o NAELO RAZPRAVNOSTI: dominacija strank pri zbiranju procesnega gradiva (procesno

gradivo je vse, kar je lahko podlaga sodbe).

Izjemoma je uveljavljeno NAELO OFICIALNOSTI:

o V doloenih primerih sodie odloa po UD ne glede na voljo strank. Potem, ko stranke zanejo

postopek, je nadaljnji tek postopka v rokah sodia.

o 7/II ZPP: Sodie sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih

stranke niso predlagale, e izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati

z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (3/III ZPP: Sodie ne prizna razpolaganja strank, ki 1.

nasprotuje prisilnim predpisom, 2. nasprotuje moralnim pravilom), vendar svoje odlobe ne sme

opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana monost, da se o njih izjavijo.

V takih primerih lahko sodie ugotovi dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvaja

dokaze, ki jih stranke niso predlagale.

Sodie brez posebnega predloga strank uporablja izkustvena pravila, pravila znanosti in

strok ter pravila loginega miljenja. Sodie samo uporablja pravna pravila, pri emer ni

vezano na pravno kvalifikacijo in pravne trditve strank.

MATERIALNO PROCESNO VODSTVO (285 ZPP): sodnik mora s postavljanjem vpraanj in na drug

primeren nain skrbeti, da stranke med obravnavo navedejo vsa odloilna dejstva, da se dopolnijo

nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanaajo na

navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno

pravno razmerje, ki sta pomembna za odlobo.

DVOJEN CILJ PRAVDNEGA POSTOPKA:

o zaititi individualne interese (strankam se ponudi uspena oblika za varstvo njihovih pravic),

o zagotoviti uveljavitev javnih interesov (zagotoviti uveljavitev pravnega reda drubene ureditve).

2 PRAVNA NARAVA PRAVDNEGA POSTOPKA

Pravdni postopek je sestavljen iz procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za cilj odloitev o

utemeljenosti tonikovega zahtevka.

PROCESNI SUBJEKTI so:

o sodie,

o stranke in

2

o drugi udeleenci.

TEORIJE O PRAVNI NARAVI PRAVDNEGA POSTOPKA:

o KONTRAKTUALNA (POGODBENA) TEORIJA:

Pravda je izpolnjevanje obveznosti iz doloenega pravnega posla.

Danes nima pomena, ker stranke niso dolne sodelovati v postopku. Procesno razmerje

obstaja samostojno, ne glede na obstoj materialnega razmerja.

Uporablja se za opredelitev pravne narave arbitranega postopka (pogodba o arbitrai).

o ISTA PROCESNA TEORIJA:

Pravda je isto procesno razmerje javnopravne narave. Za nastanek razmerja morajo biti

izpolnjene procesne predpostavke.

Glede subjektov obstajajo tri koncepcije:

CIVILISTINA KONCEPCIJA:

o Procesno razmerje obstaja le med eno in drugo stranko.

PUBLICISTINA KONCEPCIJA:

o Procesno razmerje obstaja le med obema strankama in sodiem.

KONCEPCIJA O TRISTRANSKEM PROCESNEM RAZMERJU:

o Procesno razmerje obstaja med eno in drugo stranko ter med obema

strankama in sodiem.

ibkost: procesno razmerje se konstruira kot pravno razmerje, v katerem za stranke ne

obstajajo dolnosti (imajo le monosti sodelovati v procesu).

o TEORIJA O CIVILNI PRAVDI KOT PRAVNI SITUACIJI:

Pravda ne pomeni pravnega razmerja, ker ne obstajajo medsebojne dolnosti. V pravdi

obstajajo le elementi razmerja, ki lahko pripeljejo do izoblikovanja razmerja.

Pravnomona sodba ustvari med strankama pravno razmerje.

Slovenska teorija zastopa procesno teorijo in koncepcijo o tristranskem procesnem razmerju.

3 POJEM IN VSEBINA CIVILNEGA PROCESNEGA PRAVA

Civilno procesno pravo je sistem pravnih pravil, ki urejajo sodno uveljavljanje varstva civilnih pravic.

Najpomembneja pravila so:

o temeljna naela civilnega procesnega prava,

o pravila o procesnih subjektih,

o pravila o procesnih dejanjih.

Civilno procesno pravo sestavljata dve vrsti pravil:

o organizacijska pravila (dolobe, ki urejajo poloaj sodi, ustanavljanje, notranjo organizacijo in

poslovanje sodi, letni razpored, dodeljevanje, ),

o pravila funkcionalnega procesnega prava (vsa pravila o postopku: procesne predpostavke, temeljna

naela, procesni subjekti, vsebina, oblika in uinki procesnih dejanj, potek postopka in posebni

postopki).

4 RAZMERJE MED MATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOM

Procesno pravo je odvisno od materialnega civilnega prava.

Stvarna pristojnost se doloa po normah materialnega prava. Civilna sodia sodijo v sporih iz:

o premoenjskih in drugih civilnopravnih razmerjih (v teh sporih so pravice dispozitivne), e ni spor

po zakonu v pristojnosti specializiranega sodia,

3

o osebnih in druinskih razmerjih (veljajo kogentne dolobe), e ni spor po zakonu v pristojnosti

specializiranega sodia.

Specializirana sodia so:

o sodia za delovne in socialne spore sodijo v:

individualnih delovnih sporih,

kolektivnih delovnih sporih,

sporih socialne varnosti,

o upravna sodia (v upravnem sporu odloa sodie o razmerjih z zasebnimi in javnimi elementi).

PRAVOVARSTVENI ZAHTEVEK:

o Poznamo dve teoriji o naravi pravovarstvenega zahtevka:

MATERIALNOPRAVNA TEORIJA:

pravovarstveni zahtevek ne obstaja zunaj konkretnega civilnega razmerja,

PROCESNA TEORIJA:

zahtevati pravno varstvo je individualna javna pravica, ki se razlikuje od pravice

materialnega prava,

razline variante oz. koncepcije:

o KONCEPCIJA O ABSTRAKTNEM PRAVOVAR. ZAHTEVKU:

vsakemu pravnemu subjektu pripada abstraktna pravica zahtevati

izdajo sodbe, in sicer neodvisno od pravice materialnega prava,

o KONCEPCIJA O KONKRETNEM PRAVOVAR. ZAHTEVKU:

pravica zahtevati pravno varstvo pripada subjektu, ki v trenutku

vloitve tobe izpolnjuje materialne in procesne predpostavke.

o MONISTINA SINTETINA KONCEPCIJA:

uveljavljena v sodobni teoriji,

zdruuje materialno in procesno teorijo,

bistvo pravovarstvenega zahtevka je strukturalni del pravice materialnega prava in

konstitutivni del tobe,

vsako pravno urejeno razmerje vsebuje dve pooblastili:

pooblastilo zahtevati od sopogodbenika izpolnitev obveznosti in

pooblastilo zahtevati od dravnih organov varstvo svoje pravice.

5 RAZMERJE MED PRAVDNIM POSTOPKOM IN DRUGIMI POSTOPKI

5.1 RAZMERJE MED PRAVDNIM IN NEPRAVDNIM POSTOPKOM

Teorije o razmejitvi med pravdnim in nepravdnim postopkom so:

o TEORIJA SPORA:

pravda: sporne zadeve med strankama,

nepravda: nesporne zadeve med strankama,

o TEORIJA PREVENCIJE IN REPRESIJE:

pravda: represija (namen je sankcionirati nastale kritve),

nepravda: prevencija (namen je prepreevati kritve),

o TEORIJA STRANK:

pravda: stranke imajo nasprotujoe si interese,

nepravda: stranke predlagajo izdajo odlobe v skupnem interesu,

4

o TEORIJA O RAZLINI NARAVI ODLOB:

pravda: dekleratorne odlobe (avtoritativno ugotavljajo (ne)obstoj pravic in razmerij,

nepravda: konstitutivne odlobe (ustanovitev, ukinitev ali sprememba pravnega razmerja),

o TEORIJA UPRAVNEGA DELOVANJA:

delovanje sodi v nepravdi je podobo upravnemu odloanju.

Nobena teorija ni pravilna, zato se uporablja POZITIVISTINA ALI PRAGMATINA RAZMEJITEV:

o ali gre za pravdno ali nepravdno zadevo je odvisno od tega, ali je zakonodajalec za njeno reevanje

predpisal pravdni ali nepravdni postopek,

o za odloanje v civilnih zadevah je vedno pristojno pravdno sodie, razen e zakon doloa drugae

RAZLIKE MED PRAVNDIM IN NEPRAVDNIM POSTOPKOM:

o norme pravdnega postopka so stroje,

o pravdni postopek se zane na predlog strank (dispozitivno naelo), nepravdni pa se pogosto zane

po UD (oficialno naelo),

o v nepravdnem postopku je bolj poudarjeno preiskovalno naelo (nepravdno sodie lahko razie

dejstva, ki jih stranki nista navajali),

o v pravdnem postopku sta bolj poudarjeni naeli ustnosti in neposrednosti,

o v pravdi sta dve stranki: tonik in toenec, v nepravdi so udeleenci: predlagatelj in nasprotni

udeleenec,

o drugana ureditev pravnih sredstev.

e pravdno sodie ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih nepravdnega postopka, s sklepom

ustavi pravdni postopek. Po pravnomonosti sklepa se postopek nadaljuje pred pristojnim nepravdnim

sodiem. Enako velja, e nepravdno sodie ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih pravde.

PRIMERI NEPRAVDNEGA POSTOPKA:

o zapuinski postopek,

o postopek za ureditev razmerij med solastniki,

o postopek za delitev skupnega premoenja,

o postopek za ureditev meje,

o ZK postopek,

o postopek razlastitve = ekspropriacije,

o postopek o razglasitvi pogreanih za mrtve,

o postopek za omejitev, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti,

o postopek za podaljanje, odvzem in vrnitev roditeljske pravice,

5.2 RAZMERJE MED PRAVDNIM IN IZVRILNIM POSTOPKOM

e odloba v pravdi ne uinkuje sama po sebi (dekleratorna odloba) in nalaga toencu dajatev, storitev,

opustitev ali dopustitev, pravnega varstva ni mogoe v celoti zagotoviti v pravdi. e toenec ne izvri

izpolnitvenega naloga, sledi prisilna izvritev.

Izvrilni postopek je samostojen.

Izvrbo potrebujejo le dajatvene sodbe, kadar toenec prostovoljno ne izpolni izpolnitvenega naloga.

5.3 RAZMERJE MED PRAVDNIM IN UPRAVNIM POSTOPKOM

Upravna stvar je odloanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizine ali pravne osebe oz. druge stranke

na podroju upravnega prava. Upravna zadeva je zadeva, v kateri gre za kolizijo zasebnih in javnih

interesov. V civilnem sporu pa gre za kolizijo med interesi fizinih ali pravnih oseb.

5

Upravna pristojnost je pozitivistino opredeljena. V upravnem postopku se odloa, kadar tako predpisuje

zakon. e zakon posebej ne predpie upravne pristojnosti, je treba uveljavljati varstvo pred civilnim

sodiem. Upravni postopek je predpisan, kadar je potrebna veja hitrost in enostavnost postopka ter

odloanje zahteva posebno strokovno znanje.

ODLOANJE O PRISTOJNOSTI (KOMPETENCA O KOMPETENCI):

o pomeni, da so sodia pristojna odloati, ali zadeva spada v sodno ali upravno pristojnost,

o v sporu zaradi pristojnosti (tj. KOMPETENNI SPOR) med upravnimi organi in sodii odloa

Ustavno sodie RS.

Pravdno sodie mora med postopkom ves as po UD paziti, ali spada spor v sodno pristojnost. e ugotovi,

da sodie ni pristojno, temve je pristojen upravni organ, se izree za nepristojno, razveljavi opravljena

pravdna dejanja in zavre tobo (18/II ZPP).

e sodie odloi o sporu iz upravne pristojnosti, je podana ABK, zoper katero je dovoljena tudi revizija.

e upravni organ izda odlobo v zadevi iz sodne pristojnosti, je odloba nina po samem zakonu (za nino

jo je mogoe razglasiti kadarkoli po UD, na predlog stranke ali DT).

PREDHODNA VPRAANJA:

o e je odloba pravdnega sodia odvisna od upravne reitve predhodnega vpraanja o obstoju

pravice ali pravnega razmerja, lahko sodie samo rei to vpraanje ali se odloi, da ga ne bo

reevalo, prekine postopek in poaka na odloitev upravnega organa (13 ZPP).

o Odloitev sodia o predhodnem vpraanju ima uinek le v pravdi (ne vpliva na upravni postopek).

o e je o predhodnem vpraanju upravni organ e odloil, je pravdno sodie na tako odloitev

vezano. Tudi upravni organ je vezan na pravnomono sodbo pravdnega sodia.

UPRAVNI SPOR:

o Proti odloitvam in dejanjem upravnih organov ter nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno

sodno varstvo pravic in zakonitih interesov dravljanov in organizacij.

o Upravno sodie odloa o:

upravnih sporih,

sporih o zakonitosti posaminih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice

posameznika.

o V upravnem sporu sodita Upravno sodie RS in Vrhovno sodie RS.

o Vrhovno sodie RS odloa v naslednjih sporih:

v obiajnih upravnih sporih odloa o pritobi zoper sodbe Upravnega sodia,

na I. stopnji odloa:

v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v DZ, DS in volitve

predsednika drave,

v sporih, ki se nanaajo na zakonitost kandidiranja, izvolitve, imenovanja in

razreitve oseb s strani predsednika drave, DZ, DS ali vlade,

v sporih o zakonitosti upravnih aktov, ki so jih izdali dravni organi ali nosilci

javnih pooblastil na ravni drave.

o Upravni spor je spor polne jurisdikcije: to pomeni, da je mono uveljavljati vse napake upravnih

organov pri odloanju.

5.4 RAZMERJE MED PRAVDNIM IN KAZENSKIM POSTOPKOM

PREDHODNA VPRAANJA:

o e je odloba civilnega sodia odvisna od predhodne reitve kazenskega sodia, lahko civilno

sodie samo rei vpraanje ali prekine postopek in poaka na odloitev kazenskega sodia.

6

o Odloba civilnega sodia o predhodnem vpraanju ima uinek le v pravdi, v kateri je bilo

vpraanje reeno, in nima vpliva na odloanje kazenskega sodia.

o e je kazensko sodie e odloilo o vpraanju, ki pomeni za civilno sodie predhodno vpraanje,

je civilno sodie na tako odloitev vezano, e gre za obsodilno ali oprostilno sodbo. Civilno

sodie pa ni vezano na zavrnilno sodbo kazenskega sodia.

o Kazensko sodie ni vezano na pravnomono odlobo civilnega sodia.

IDENTINO DEJANSKO STANJE:

o Civilno sodie je vezano samo na kazensko obsodilno sodbo, ampak le glede obstoja KD in

kazenske odgovornosti. V tem primeru civilno sodie ne more zavrniti odkodninskega zahtevka.

o Civilno sodie ni vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodia.

o Civilno sodie ni vezano na ugotovitve kazenskega sodia o vpraanjih, ki se ne nanaajo na

obstoj KD in kazenske odgovornosti. Vendar je na takne ugotovitve vezano, e pomenijo bistven

kvalifikatoren element doloenega KD (npr. e je kazensko ugotovilo HTP, civilno ne more LTP).

o Kazensko sodie ni vezano na pravnomono odlobo civilnega sodia.

ADHEZIJSKI POSTOPEK:

o Je postopek, v katerem kazensko sodie obravnava premoenjske zahtevke, nastale zaradi

izvritve KD. Zahtevki se lahko nanaajo na povrnitev kode, vrnitev stvari ali razveljavitev

doloenega pravnega posla.

o Premoenjskopravni zahtevek v adhezijskem postopku lahko uveljavlja tisti, ki ga je pooblaen

uveljavljati v pravdi. To je veinoma okodovanec.

o e dajejo podatki kazenskega postopka dovolj podlage za popolno ali delno odloitev o zahtevku,

ga kazensko sodie okodovancu delno ali v celoti prisodi. e mu ga prisodi deloma, ga za

uveljavljanje preostanka napoti na pravdo. Na pravdo napoti tudi, e podatki iz kazenskega

postopka ne dajejo dovolj podlage za odloitev o zahtevku. Kazensko sodie napoti okodovanca

na pravdo tudi v primeru oprostilne sodbe, zavrnilne sodbe ali ustavitve kazenskega postopka.

5.5 RAZMERJE MED PRAVDNIM IN USTAVNIM POSTOPKOM

Sodniki so pri opravljanju svoje funkcije vezani na ustavo, zakon, splona naela mednarodnega prava in

ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe.

Kadar sodnik pri odloanju uporablja zakon, za katerega meni, da je protiustaven, mora prekiniti postopek

in zaeti postopek pred ustavnim sodiem sproiti mora USTAVNI SPOR. Postopek pred pravdnim

sodiem se nadaljuje po odloitvi Ustavnega sodia RS.

Kadar sodnik pri odloanju uporablja sploni podzakonski predpis, za katerega meni, da je protiustaven ali

protizakonit, je pooblaen, da takega predpisa sploh ne uporabi EXCEPTIO ILEGALIS. V takem

primeru lahko prav tako sproi ustavni spor, vendar ga to pri odloanju ne ovira.

USTAVNA PRITOBA:

o Ustavno sodie RS odloa tudi v ustavnih pritobah zaradi kritev P in temeljnih svoboin s

posaminimi akti. Sem spadajo tudi sodne odlobe v civilnih sporih.

o O ustavni pritobi se odloa le, e je bilo izrpano pravno varstvo.

o Ustavna pritoba je izredno in posebno pravno sredstvo.

o Ob zakonskih pogojih jo lahko vloi vsakdo, e meni, da mu je s posaminim aktom dravnega

organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil krena P ali temeljna svoboina.

o V primeru ustavne pritobe zaradi pravnomone sodbe v civilnem postopku Ustavno sodie

presoja predvsem, ali je bilo kreno enako varstvo pravic, ali je bila krena pravica do sodnega

varstva in ali je bila krena pravica do pravnega sredstva.

7

6 MEJE CIVILNEGA SODSTVA

6.1 PROSTORSKE MEJE CIVILNEGA SODSTVA

Sodia izvrujejo sodno funkcijo na ozemlju Republike Slovenije.

Sodie RS je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno

doloena z zakonom ali mednarodno pogodbo. Mednarodno pristojnost doloa Zakon o mednarodnem

zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Po njem je sodie RS pristojno, e ima toenec stalno

prebivalie ali sede v Sloveniji. e toenec sploh nima stalnega prebivalia, je sodie v RS pristojno,

e ima toenec v Sloveniji zaasno bivalie.

e je z isto tobo toenih ve toencev, ki so v pravni skupnosti ali se njihove obveznosti opirajo na isto

pravno ali dejansko podlago (materialni sosporniki), je sodie RS pristojno, e ima eden izmed toencev

stalno prebivalie ali sede v Sloveniji.

Sodie RS je pristojno tudi za sojenje v sporih zoper dravljane tuje drave, e je sodie iste tuje drave

pristojno za sojenje v sporih zoper dravljane RS po kriterijih pristojnosti, ki sicer pri nas niso uveljavljeni.

e je pristojnost sodia RS v sporu odvisna od dravljanstva, so osebe brez dravljanstva, ki imajo pri nas

stalno prebivalie, pravno izenaene s slovenskimi dravljani.

IZKLJUNA PRISTOJNOST SLOVENSKEGA SODIA:

o Tuja sodna odloba se ne prizna, e je za zadevo izkljuno pristojno slovensko sodie.

o Izkljuna pristojnost slovenskega sodia mora biti doloena v zakonu. Pristojnost slovenskega

sodia pa je izkljuena, e obstaja med sporno zadevo in tujo dravo enaka zveza, kot jo doloa

zakon za izkljuno pristojnost slovenskega sodia.

o Izkljuna pristojnost slovenskega sodia je uveljavljena v naslednjih primerih:

statusni gospodarski spori, e ima gospodarska druba sede v Sloveniji,

spori o veljavnosti vpisov v javne registre, ki se vodijo v Sloveniji,

spori glede prijav in veljavnosti vizumov, e je prijava vloena v Sloveniji,

dovolitev in oprava izvrbe, e se ta opravlja na obmoju RS,

spori med izvrilnim in steajnim postopkom, e se postopek vodi pred sodiem RS,

nepremininski spori, e se nepreminina nahaja na ozemlju RS,

potroniki in zavarovalni spori, e je potronik ali zavarovanec fizina oseba in ima stalno

prebivalie v Sloveniji.

Sodie RS je pristojno tudi v naslednjih sporih, vendar v njih prizna in izvri tudi odlobe tujih sodi:

o spori o nepogodbeni odkodninski odgovornosti, e je bilo kodno dejanje storjeno v Sloveniji ali

je tam nastopila kodljiva posledica,

o spori iz pogodbenih razmerij, e je predmet spora obveznost, ki jo je treba izpolniti v Sloveniji,

o individualni delovni spori, e se delo opravlja v Sloveniji,

o spori o premoenjskopravnih zahtevkih, e je v Sloveniji predmet tobe,

o spori, v katerih ima toenec v Sloveniji kakno premoenje (tonik mora imeti stalno ali zaasno

prebivalie ali sede v Sloveniji),

o spori zoper pravne osebe s sedeem v tujini, ki imajo v Sloveniji podrunico, pri emer spori

izvirajo iz poslovanja te podrunice,

o spori zaradi motenja posesti preminin, e je prilo do motenja v Sloveniji,

o spori o stvarnih pravicah na ladji ali letalu, e se v Sloveniji vodi vpisnik ladje ali letala.

PRISTOJNOST SLOVENSKEGA SODIA V OETOVSKIH IN ZAKONSKIH SPORIH:

o IZKLJUNA PRISTOJNOST SLOVENSKEGA SODIA:

e je toeni zakonec slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji,

e je toeni otrok slovenski dravljan s stalnim ali zaasnim prebivaliem v Sloveniji,

8

e sta toeni zakonec in otrok slovenska dravljana s stalnim prebivaliem v Sloveniji.

o SLOVENSKO SODIE JE PRISTOJNO:

e toenec nima stalnega prebivalia v Sloveniji, vendar:

v zakonskih sporih:

o gre za spore o premoenjskih razmerjih med zakoncema, e se skupno

premoenje ali njegov del nahaja v Sloveniji, ali

o e sta oba zakonca slovenska dravljana, ali

o e je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji, ali

o e ima tonik stalno ali zaasno prebivalie v Sloveniji in sta imela

zakonca zadnje skupno stalno prebivalie v Sloveniji;

v sporih za ugotovitev in izpodbijanje oetovstva:

o e sta obe stranki slovenska dravljana, ali

o e je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji;

v sporih o varstvu in vzgoji otrok:

o e sta oba stara slovenska dravljana, ali

o e je otrok slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji;

v sporih o zakonskem preivljanju otrok:

o e sta tonik in toenec slovenska dravljana, ali

o e je tonik otrok s stalnim prebivaliem v Sloveniji, ali

o e je tonik mladoleten slovenski dravljan, ali

o e je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji;

e toenec ni slovenski dravljan, vendar:

v zakonskih sporih:

o e je tonik slovenski dravljan in zahteva razvezo ZZ, ki ni mogoa po

pravu drave toenca, ali

o e sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivalie v Sloveniji in

toenec privoli v pristojnost slovenskega sodia, pri emer pravo njegove

drave to pristojnost dopua;

v sporih za ugotovitev in izpodbijanje oetovstva:

o e ima tonik stalno prebivalie v Sloveniji in toenec privoli v

pristojnost slovenskega sodia.

o Slovensko sodie je pristojno v sporih o preivljanju med bivima zakoncema, e:

sta imela zadnje skupno stalno prebivalie v Sloveniji in ima tonik stalno prebivalie v

Sloveniji, ali

e se v Sloveniji nahaja premoenje, iz katerega se lahko poravna preivnina.

DOGOVOR O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI SODIA:

o Stranki se lahko sporazumeta o pristojnosti sodia RS, e je vsaj ena dravljan Slovenije ali

pravna oseba s sedeem v Sloveniji.

o Stranki se lahko sporazumeta o pristojnosti tujega sodia, e je vsaj ena dravljan ali pravna oseba

s sedeem v tujini in e ne gre za spor, ki je v izkljuni pristojnosti slovenskega sodia.

o Dogovor o pristojnosti ni moen v zakonskih, oetovskih in materinskih sporih.

o Toenec privoli v pristojnost slovenskega sodia, e:

vloi odgovor na tobo ali

na prvem naroku za GO ne ugovarja pristojnosti.

9

Pristojnost slovenskega sodia je PROCESNA PREDPOSTAVKA. e za sojenje ni pristojno slovensko

sodie, se mora sodie, pri katerem je bila vloena toba, po UD izrei za nepristojno, razveljaviti

opravljena pravdna dejanja in zavrei tobo.

o To ne velja, e je pristojnost odvisna od privolitve toenca in e je toenec dal privolitev.

Pomanjkanje slovenske pristojnosti je ABK, revizijski razlog in razlog za vloitev ZVZ.

6.2 OSEBNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA

Slovenskemu civilnemu sodstvu so podrejene vse osebe na ozemlju RS (tudi tujci, e je sodie pristojno

na podlagi pravil o mednarodni pristojnosti).

Slovenska sodia ne morejo soditi v pravdah, v katerih je toena stranka tujec in uiva imuniteto.

Pomembna pravila za poloaj tujcev v pravdi:

o tujci se obravnavajo enako kot slovenski dravljani,

o pravna sposobnost tujca se presoja po pravu njegove drave,

o pravdna (procesna) sposobnost tujca se presoja po zakonu njegove drave,

o pravdno upravienje se presoja po materialnem pravu (domaa in tuja zakonodaja),

o tuji dravljan ali apatrid morata dati toencu na njegovo zahtevo varino za pravdne stroke (v

doloenih primerih ta ni potrebna),

o tujci imajo pravico na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih uporabljati svoj jezik, zato jim je

treba zagotoviti ustno prevajanje prek tolmaa,

o tujce je mono oprostiti plaila strokov postopka, e velja vzajemnost z njihovo dravo,

o tuje javne listine imajo enako dokazno mo kot domae ob pogoju vzajemnosti,

o forum reciprocum: e je v dravi tujca dravljan RS lahko toen pri sodiu, ki po naih zakonih

ni pristojno za sojenje v civilnopravni zadevi, velja enaka pristojnost sodia RS za sojenje tujcu.

6.3 ASOVNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA

V civilnih pravdah se uporabljajo pravila, ki veljajo v asu opravljanja posameznih procesnih dejanj.

e pride do spremembe predpisov, se uporabljata pravili:

o e je postopek na I. st. konan pred novim ZPP (l. 1999), se nadaljuje po starih predpisih,

o e je prilo do razveljavitve odlobe I. st. po l. 1999, se postopek nadaljuje po novem ZPP.

7 PROCESNE PREDPOSTAVKE

Procesne predpostavke so okoliine ali lastnosti, ki morajo biti ali ki ne smejo biti podane, da je sojenje

dopustno. e niso dane, je vsebinsko (meritorno) odloanje o spornem predmetu nedopustno.

PREDPOSTAVKE GLEDE NA SODIE:

o slovenska jurisdikcija,

o sodna pristojnost,

o stvarna in krajevna pristojnost,

o pristojnost rednega ali specializiranega sodia;

PREDPOSTAVKE GLEDE NA STRANKE:

o obstoj stranke in sposobnost biti stranka,

o pravdna (procesna) sposobnost,

o pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank,

o obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde;

10

PREDPOSTAVKE GLEDE NA SPORNI PREDMET:

o VISENOST PRAVDE = LITISPENDENCA: med pravdo se ne more o istem zahtevku med

istima strankama zaeti nova pravda,

o RES IUDICATA: prepoved nove pravde v pravnomono razsojeni stvari,

o RES TRANSACTA: prepoved nove pravde v stvari, o kateri je bila sklenjena sodna poravnava,

o pravni interes za sodno varstvo materialne pravice.

POZITIVNE PREDPOSTAVKE: da je pravda dopustna, morajo biti podane.

NEGATIVNE PREDPOSTAVKE: da je pravda dopustna, ne smejo biti podane.

SPLONE PREDPOSTAVKE: nanaajo se na ves potek pravde; obstajati morajo ves as spora.

POSEBNE PREDPOSTAVKE: nanaajo se na posamezna procesna dejanja ali faze postopka (npr. obstoj

intervencijskega interesa, obstoj VL za izdajo plailnega naloga, pravoasna vloitev tobe, e je vezana na

prekluzivni rok, ).

ABSOLUTNE PREDPOSTAVKE: nanje pazi sodie po UD. To so skoraj vse.

RELATIVNE PREDPOSTAVKE: sodie jih upoteva le na ugovor stranke. To sta sklenjena pogodba o

arbitrai in tonika varina (apatrida ali tujca).

Stranka lahko sodie opozori na obstoj oz. neobstoj procesne predpostavke. Preizkusu podanosti

predpostavk je namenjen PREIZKUS TOBE. V tej fazi se toba zavre, e so oz. niso izpolnjene

doloene predpostavke (274 ZPP).

Na obstoj predpostavk sodie pazi med GO in v pritobenem postopku. Neupotevanje predpostavk

pomeni ABK. e niso podane predpostavke, je treba tobo zavrei.

Na doloene predpostavke pazi sodie le do doloene faze postopka:

o na ugovor stranke se sodie lahko izree za krajevno nepristojno le do razpisa GO,

o po UD se sodie lahko izree za krajevno nepristojno le do preizkusa tobe,

o ugovor sklenjene pogodbe o arbitrai lahko stranka uveljavlja najkasneje na prvem naroku.

Pomanjkanje doloenih predpostavk je mogoe odpraviti: e v pravdi nastopa procesno nesposobna

stranka, se v pravdo pritegne njen zakoniti zastopnik, e ga nima, ji sodie postavi zaasnega zastopnika.

e sodie ni stvarno, krajevno ali specializirano pristojno, izda sklep o ustavitvi postopka in odstopi

zadevo stvarno, krajevno ali specializirano pristojnemu sodiu.

8 PRAVNA POMO Sodia si lahko med seboj dajejo takno pravno pomo, da opravijo posamezna procesna dejanja tista

sodia, ki sicer v konkretni zadevi ne odloajo. Gre za izvedbo naela ekonominosti postopka.

Pravna pomo se nanaa na izvajanje dokazov in na poiljanje spisov in listin.

Predmet pravne pomoi so lahko posamezna procesna dejanja, razen GO.

Za pravno pomo se sodie obrne na drugo sodie z zaprosilom.

MEDNARODNA PRAVNA POMO:

o Sodia dajejo pravno pomo tujim sodiem, e je tako predpisano z mednarodnim dogovorom,

multilateralnim ali bilateralnim sporazumom ali e obstaja dejanska vzajemnost pri nudenju pravne

pomoi.

o Sodie odkloni pravno pomo tujemu sodiu, e zaprosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu

RS. O tem dokonno odloi Vrhovno sodie RS.

o Za vsako pravno pomo je bistveno, kako je dogovorjena v mednarodnem dogovoru.

11

II. TEMELJNA NAELA

1 NAELO ZAKONITOSTI ZAKONITOST V IREM POMENU: je vezanost sodi na ustavo in zakon.

ZAKONITOST V PROCESNEM SMISLU: sodie ravna po procesnem redu, ki ga ureja zakon.

Sodie in stranke imajo diskrecijsko pravico oblikovati postopek v zakonskih mejah:

o sodie oblikuje postopek na GO (sodie pri doloitvi vrstnega reda izvajanja dokazov upoteva

naelo smotrnosti, to ne poteka po predpisanem vrstnem redu),

o avtonomija strank pri oblikovanju postopka:

sklenitev pogodbe o arbitrai (izkljui se pristojnost rednega sodia),

dogovor o krajevni pristojnosti = PROROGATIO FORI (stranki se dogovorita, da jima bo

sodilo po zakonu krajevno nepristojno sodie to ni mogoe, e je predvidena izkljuna

pristojnost doloenega sodia),

mirovanje postopka (na podlagi izrecnega sporazuma strank).

2 NAELO DISPOZITIVNOSTI IN NAELO OFICIALNOSTI

NAELO DISPOZITIVNOSTI:

o Pomeni, da se postopek zane po volji strank, tee po volji strank in se zakljui po volji strank.

Stranke so dominus litis procesa. Sodie nudi strankam pravno varstvo le na njihovo zahtevo.

o 3/I, II ZPP: Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se

lahko odpovedo zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo.

o Tonik lahko:

umakne tobo,

se ob umiku tobe odpove tobenemu zahtevku,

do konca GO spremeni tobo,

umakne pravno sredstvo ali

se odpove pravnemu sredstvu.

o Toenec lahko:

pripozna zahtevek,

umakne pravno sredstvo,

se odpove pravnemu sredstvu,

s svojo neaktivnostjo povzroi izdajo zamudne sodbe.

o Obe stranki lahko skleneta o spornem predmetu sodno poravnavo.

o MATERIALNE DISPOZICIJE stranke razpolagajo z zahtevkom materialnega prava:

odpoved tobenemu zahtevku,

pripoznava tobenega zahtevka,

sklenitev sodne poravnave,

neaktivnost toenca.

o PROCESNE DISPOZICIJE stranke razpolagajo le z zahtevo za pravno varstvo:

umik tobe in

umik pravnega sredstva.

o 3/III ZPP: Sodie ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim

pravilom. Sodie lahko odkloni le razpolaganje strank z materialnimi zahtevki.

o Sodie vedno odloa v mejah postavljenih zahtevkov. Sodie ne sme odkloniti odloanja o

postavljenem zahtevku.

12

NAELO OFICIALNOSTI:

o Pomeni, da se postopek zane, tee in zakljui po UD.

o 3/III ZPP: Sodie po UD ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali

moralnim pravilom. e sodie opre odlobo na nedovoljena razpolaganja strank, je podana ABK,

ki jo pritobeno sodie upoteva po UD.

o V pritobenem postopku mora sodie II. st. po UD preveriti nekatere ABK in pravilno uporabo

materialnega prava. Revizijsko sodie po UD pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

o Dispozitivnost je omejena predvsem v nekaterih posebnih postopkih, zlasti v statusnih sporih. V

zakonskih in oetovskih sporih zahtevki niso v popolni dispoziciji strank. Kadar sodie razvee

ZZ, po UD odloi tudi o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok.

o e bolj je naelo uveljavljeno v NEPRAVDNEM POSTOPKU, predvsem v oficioznih postopkih,

kjer za zaetek postopka ni potreben predlog strank (npr. odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti,

roditeljske pravice, ). Druga skupina nepravdnih postopkov so predlagalni postopki, kjer pa je

prisotno naelo disspozitivnosti.

o Prekoraenje zahtevka je kritev postopka, ki jo pritobeno sodie upoteva le na predlog strank.

3 RAZPRAVNO NAELO IN PREISKOVALNO NAELO Naeli se nanaata na vpraanje, kdo zbira procesno gradivo. Procesno gradivo je vse, kar pomeni podlago

za izdajo sodne odlobe. Vanj spadajo:

o trditve o dejstvih,

o dokazi,

o pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila loginega miljenja,

o pravna pravila.

RAZPRAVNO NAELO:

o Pomeni, da stranke priskrbijo procesno gradivo. Sodie ne sme upotevati procesnega gradiva, ki

ga stranke niso predloile. Povezano je z naelom dispozitivnosti.

o Naelo velja za trditve o dejstvih in dokaze. Sodie ne sme upotevati dejstev, ki jih stranke niso

navajale, in izvajati dokazov, ki jih stranke niso predlagale.

o IZJEME OD RAZPRAVNEGA NAELA:

Sodie lahko upoteva tudi dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena stranka. To so:

splono znana dejstva,

domnevna dejstva.

Glede dejstev, ki jih sodie izve med postopkom, so mnenja deljena. Teoretiki menijo, da

jih sodie lahko upoteva, sodna praksa pa pravi nasprotno.

o Omilitev razpravnega naela je MATERIALNO PROCESNO VODSTVO (285 ZPP).

o Omejitev razpravnega naela doloa 7/II ZPP.

o IURA NOVIT CURIA: pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil loginega miljenja in

pravnih pravil strankam ni treba dokazovati, ker jih sodie upoteva po UD. Sodie mora po UD

poznati domae in tuje pravo.

PREISKOVALNO (INKVIZICIJSKO) NAELO:

o Pomeni, da sodie samo zbira procesno gradivo in ga uporabi za podlago svoje odlobe. Povezano

je z naelom oficialnosti.

o Naelo velja pri ugotavljanju procesnih dejanskih stanj to so dejstva, pomembna za uporabo

posameznih procesnih norm. Sodie mora po UD ugotavljati dejstva, pomembna za doloitev

slovenske jurisdikcije, sodne, stvarne in krajevne pristojnosti.

13

Za civilni pravdni postopek velja isto razpravno naelo s poseben opredeljenimi izjemami pri zatrjevanju

dejstev in izvajanju dokazov. Preiskovalno naelo velja pri ugotavljanju vsebine pravil znanosti in strok,

izkustvenih pravil, pravil loginega miljenja in pravnih pravil.

V zakonskih in oetovskih sporih sodie ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter izvaja

dokaze, potrebne za odloitev.

4 NAELO MATERIALNE RESNICE

Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. Elementa materialne resnice sta:

o resninost pravno relevantnih dejstev in

o popolnost odloilnega dejanskega stanja.

Sodie se mora truditi, da si ustvari subjektivno sliko o odloilnih dejstvih, ki se bo im bolj ujemala z

objektivno stvarnostjo. Materialno resnico ugotovimo le, e smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva.

ZPP vsebuje ve dolob, ki pomenijo odstopanje od naela materialne resnice.

286 ZPP: Stranka mora najkasneje na prvem naroku za GO navesti vsa dejstva, ki so potrebna za

utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o

navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.

o Na poznejih narokih le, e jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz. predloiti na prvem naroku.

o Pritonik v pritobi le, e jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predloiti do konca GO.

STOPNJE MATERIALNE RESNICE:

o dvom,

o verjetnost,

o preprianje,

o gotovost.

Za vsebinsko (meritorno) odloanje potrebujemo preprianje o pravno relevantnih dejstvih (sodnik mora

biti preprian o dejstvu, ki je podlaga sodne odlobe).

Za procesne sklepe o vmesnih vpraanjih zadoa verjetnost. Sodnik uporabi doloeno procesno pravilo, e

so pravno relevantna dejstva verjetno izkazana, vendar ni potrebno, da bi bil o njihovem obstoju preprian.

Procesni instituti, namenjeni uveljavitvi materialne resnice:

o dolnost prievanja,

o dolnost podati izvid in mnenje,

o izpodbijanje s pritobo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja,

o navajanje novih dejstev in dokazov v pritobi (pod izpolnjenimi pogoji),

o obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov.

IZJEME OD NAELA MATERIALNE RESNICE:

o Sistem pravnomonosti: sodba, ki se ne more ve izpodbijati s pritobo, je pravnomona. Sodie

med postopkom ves as po UD pazi, ali je stvar pravnomono razsojena. e je zaeta pravda o

pravnomono razsojenem zahtevku, sodie tobo zavre.

o Sodba na podlagi pripoznave: e toenec zahtevek pripozna, sodie ne ugotavlja, ali so trditve

tonika o dejstvih resnine in ali je tobeni zahtevek utemeljen.

o Zamudna sodba: sodie vzame za podlago trditve tonika in ne preverja, ali so resnine.

o Nasprotna stranka prizna dejstva in jih ne prereka: sodie ne preverja resninosti teh dejstev.

o Zakonske presumpcije: npr. presumpcija resninosti javne listine z monostjo protidokaza.

o Nasprotovanje javnega interesa: kot pria ne sme biti zaslian, kdor bi z izpovedbo prekril

dolnost varovanja uradne ali vojake skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odvee te dolnosti.

14

5 NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOV

V procesnem pravu sta mogoa DVA DOKAZNA SISTEMA:

o SISTEM DOKAZNIH PRAVIL:

Vrednost doloenega dokaza je vnaprej ocenjena.

Sodnik ne ocenjuje prepriljivosti izpovedb, ampak to stori zakonodajalec.

Sodnik ugotavlja, ali so dokazi v skladu s procesnimi normami zakonsko ali legalno

vrednotenje dokazov.

Tako ugotovljena resnica je formalna resnica.

o SISTEM PROSTE PRESOJE DOKAZOV:

Sodniku je prepueno, da na podlagi ocenjevanja posaminega dokaza (in v zvezi z

drugimi dokazi) ter na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so

(ne)resnina. Sodnik ni vezan na formalna dokazna pravila.

Tako ugotovljena resnica je materialna resnica.

8 ZPP: Katera dejstva se tejejo za dokazana, odloi sodie po svojem preprianju na

podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na

podlagi uspeha celotnega postopka.

Korekcija proste presoje dokazov je pritobeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja.

Edino dokazno pravilo v ZPP je RESNINOST JAVNE LISTINE. Javna listina dokazuje resninost

tistega, kar se v njej potrjuje ali doloa. Enako dokazno mo imajo druge listine, ki so po posebnih

predpisih izenaene z javnimi listinami. Pogoji za javno listino:

o izda jo lahko le dravni organ oz. fizina ali pravna oseba, ki ji je poverjeno izvrevanje javnih

pooblastil (npr. pota),

o organ oz. organizacija jo mora izdati v okviru svoje pristojnosti.

6 NAELO KONTRADIKTORNOSTI (OBOJESTRANSKEGA ZASLIANJA)

Sodie mora dati vsaki stranki monost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. S tem se

uveljavlja ustavno zagotovljeno enako varstvo pravic.

Sodie nudi strankam monost sodelovanja v postopku. Dolnost strank sodelovati v civilnem pravdnem

postopku ne obstaja.

V primeru pasivnosti stranke poznamo razline sisteme:

o SISTEM AFIRMATIVNE ALI POZITIVNE LITISKONTESTACIJE:

stranka, ki se o trditvah nasprotne stranke ni izjavila, je take trditve priznala (FIKCIJA

PRIZNANJA TRDITEV),

pri nas je tak sistem pri ZAMUDNI SODBI (v pritobi je ni mogoe izpodbijati zaradi

nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja),

o SISTEM NEGATIVNE LITISKONTESTACIJE:

stranka, ki se ne izjavi o trditvah nasprotne stranke, trditev zanika,

o SISTEM UPOTEVANJA POZITIVNIH PROCESNIH DEJANJ:

sodie upoteva le aktivna dejanja,

Naelo se realizira s kontradiktorno GO. Stranki se vedno mora dati monost, da se izjavi o trditvah

nasprotnika. Procesni instituti, s katerimi se naelo realizira, so:

o vroanje vlog nasprotniku,

o na naroke se vabijo vse stranke, ki se jim zagotovi dovolj asa za pripravo na narok,

o pravila o poteku GO.

15

OMEJITEV NAELA KONTRADIKTORNOSTI:

o izdaja plailnega naloga s strani sodia na podlagi VL:

ne opravi se kontradiktorna GO,

ne gre za izjemo od naela, ker toenec plailnemu nalogu lahko ugovarja,

v primeru pravoasnega in dopustnega ugovora se mora razpisati GO.

IZJEMI OD NAELA KONTRADIKTORNOSTI:

o vrnitev v prejnje stanje, e so dejstva, na katera se predlog opira, splono znana;

o zaasno zavarovanje dokazov: izvajanje dokazov se lahko zane pred vroitvijo sklepa

nasprotniku, e bi zavlaevanje povzroilo neizvedbo dokaza.

KRITEV NAELA KONTRADIKTORNOSTI:

o ABK: e stranki z nezakonitim ravnanjem (npr. opustitev vroitve) ni bil dana monost obravnavanja

pred sodiem, je sodba absolutno neveljavna (kritev sodie upoteva na zahtevo strank),

o revizijski razlog: revizijsko sodie na kritev ne pazi po UD (po UD pazi le na pravilno uporabo

materialnega prava),

o obnovitveni razlog: ta razlog ni vezan na objektivni rok 5 let od pravnomonosti sodbe.

7 NAELO USTNOSTI IN NAELO PISNOSTI

NAELO USTNOSTI:

o sodie lahko vzame za podlago odlobe le gradivo, ki ga stranke predloijo sodiu ustno na GO.

NAELO PISNOSTI:

o sodie lahko vzame za podlago odlobe le gradivo, ki ga stranke sodiu predloijo pisno.

ZPP kombinira obe naeli. Sodie odloi o tobenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in

javnega obravnavanja. Sodie odloi, e zakon tako doloa, o tobenem zahtevku na podlagi pisno

izvedenih pravdnih dejanj in posredno izvedenih dokazov (4 ZPP).

Stranke opravljajo posamezna pravdna dejanja izven naroka pisno in na naroku ustno, e ni z zakonom

drugae doloeno (16 ZPP). Tobo, odgovor na tobo, pravna sredstva in druge izjave, predloge in

sporoila, ki se dajejo zunaj obravnave, je treba vlagati pisno. Na GO se procesna dejanja opravljajo ustno.

Pritobeni postopek in postopek izrednih pravnih sredstev sta pisna, razen e pritobeno sodie odloa na

pritobeni obravnavi. Sodie razpravlja ustno na naroku, kadar odloa o obnovi postopka.

Pria izpoveduje ustno, izvedenci dajo mnenje ustno.

V SMV in gospodarskih sporih sodie izda sodbo brez obravnave, e iz odgovora na tobo ugotovi, da

med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo sodbe. Sodie izda plailni nalog brez

naroka z GO, im je terjatev dokaza z VL.

KRITEV NAELA USTNOSTI:

o gre za ABK, vendar le, e sodie ni opravilo GO, eprav bi jo moralo,

o sicer pa gre za RBK, ki jo pritobeno sodie upoteva le na predlog stranke, pri emer ugotavlja,

ali je kritev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

8 NAELO NEPOSREDNOSTI

Pomeni, da sodno odlobo izdajo sodniki, ki so sodelovali na GO, na kateri sta stranki postavljali svoje

trditve in na kateri je sodie izvajalo dokaze. Sodijo naj sodniki, ki so s svojimi utili zaznali naravo in

vsebino dokazih sredstev.

NAELO POSREDNOSTI: je sistem, v katerem dokaze izvaja posebej pooblaen organ (posrednik), ki

poroa sodnemu senatu.

16

Naelo neposrednosti je uveljavljeno:

o na I. st.: pri sprejemanju navedb strank in izvajanju dokazov (najbolj se upoteva na GO),

o na II. st.: ni uveljavljeno, razen e je razpisana pritobena obravnava (sicer sodie II. st. odloa o

pritobi brez obravnave; senatu, ki izda pritobeno odlobo, poroa o navedbah strank in izvedbi

dokazov SODNIK POROEVALEC),

o v postopku izrednih pravnih sredstev: ni uveljavljeno; IZJEMA: obnova postopka obvezno se

razpie narok za obravnavanje obnovitvenega predloga.

Sodnik II. st. ne sme spremeniti dejanskih ugotovitev sodia I. st. IUDEX FACTI (tj. sodnik, ki ugotavlja

dejansko stanje) je sodnik I. st. Njemu je pridrano sklepanje o pravno relevantnih dejstvih.

Uveljavitev naela neposrednosti zagotavljajo naslednje norme:

o sodie lahko od stranke zahteva, da se sama izree o dejstvih, ki jih je treba v pravdi ugotoviti,

o dokazi na GO se izvajajo pred sodnikom posameznikom oz. senatom,

o v primeru preloitve naroka se novi narok izvede pred istim senatom, e je to mogoe,

o sodbo izdajo predsednik in lani senata, ki so sodelovali na konnem naroku.

IZJEME OD NAELA NEPOSREDNOSTI:

o v postopku nudenja pravne pomoi: iz tehtnih razlogov lahko senat sklene, da se izvedejo dokazi

pred predsednikom senata ali sodnikom zaproenega sodia,

o oprava naroka za GO kljub odsotnosti stranke,

o e se narok opravlja pred spremenjenim senatom, se na izjavo strank ta lahko odloi, da se

zaslianja pri in izvedencev ter ogled ne opravijo znova, temve se preberejo le zapisniki.

KRITEV NAELA NEPOSREDNOSTI:

o ABK: e je pri sojenju sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na GO ali e je sodie

sodbo izdalo brez GO (kritev naela ustnosti),

o revizijski razlog in razlog za ZVZ: e je pri sojenju sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni

sodeloval na GO,

o ti kritvi nista obnovitveni razlog.

9 NAELO PRAVNEGA INTERESA

PRAVNI INTERES KOT PROCESNA PREDPOSTAVKA: sodni organi nudijo pravno varstvo samo,

e pravne koristi, ki jo stranka priakuje, ni mono dosei na drug nain. Pravnega interesa ni treba

dokazati. Treba ga je priznati stranki, ki le zatrjuje, da je njena pravica krena ali ogroena.

Po ZPP je pravni interes POSEBNA PROCESNA PREDPOSTAVKA pri:

o ugotovitveni tobi,

o stranski intervenciji (stranki se lahko v postopku kot njen pomonik pridrui, kdor ima pravno

korist od tega, da stranka v konkretnem sporu zmaga).

Vpraanje obstoja pravnega interesa se nanaa na vpraanje PROCESNE LEGITIMACIJE za konkreten

spor. Ima jo nosilec spornega razmerja oz. kdor zatrjuje doloeno pravico.

10 NAELO EKONOMINOSTI IN POSPEITVE POSTOPKA Pomeni, da mora sodie opraviti civilni pravdni postopek brez zavlaevanja in s im manjimi stroki.

Naelo realizirajo naslednje dolobe:

o stranki se lahko odpovesta GO,

o mandatni postopek postopek za izdajo plailnega naloga,

o postopek v SMV,

17

o dolobe o ustalitvi krajevne pristojnosti,

o sankcije za zlorabe procesnih pravic,

o sojenje sodnika posameznika,

o obvezno zastopanje po odvetnikih v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi,

o omejitev monosti navajanja novih dejstev in dokazov:

na GO: dejstva in dokazi se lahko navedejo najkasneje na prvem naroku za GO (pozneje

le, e jih stranka na prvem naroku ni mogla navesti brez svoje krivde),

v pritobenem postopku: pritonik lahko navaja nova dejstva in dokaze le, e izkae, da jih

brez lastne krivde ni mogel navesti do konca GO

EVENTUALNA MAKSIMA: koncentracija dejanskih navedb na fazo prvega naroka za GO.

11 NAELO JAVNOSTI Pomeni, da so sodne obravnave praviloma javne, izjeme pa doloa zakon (gre za ustavno naelo).

Loimo dve vrsti naela javnosti:

o NAELO SPLONE JAVNOSTI ima dva elementa:

vsaka polnoletna oseba je lahko navzoa na naroku za GO,

vsakdo lahko poroa o dogajanju na sodni obravnavi in jo komentira;

o NAELO JAVNOSTI ZA STRANKE:

stranke lahko sodelujejo na GO tudi, kadar je splona javnost izkljuena,

stranke lahko pregledujejo in prepisujejo pravdne spise.

Naelo velja za GO, naroke zunaj GO in pritobeno obravnavo. Ne velja za interne seje, na katerih

odloata sodie II. st. ali Vrhovno sodie o pritobi ali izrednih pravnih sredstvih.

IZKLJUITEV JAVNOSTI je mona:

o PO SAMEM ZAKONU:

v zakonskih in oetovskih sporih,

v nepravdnih postopkih o odvzemu in vrnitvi poslovne sposobnosti,

v postopku izdaje dovoljenja za sklenitev ZZ,

v postopku za sprejem v bolninico za duevne bolezni,

o PO SKLEPU SODIA, e to zahtevajo:

uradna, poslovna ali osebna skrivnost,

koristi javnega reda,

razlogi morale.

o Sodie lahko izkljui javnost tudi, e z ukrepi za vzdrevanje reda ne more zagotoviti neoviranega

poteka obravnave.

KRITEV NAELA JAVNOSTI:

o ABK: e je v nasprotju z zakonom izkljuena javnost GO,

o kritve ni mogoe uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi.

12 NAELO POMOI PRAVA NEVEI STRANKI

Sodie opozori stranko, ki iz nevednosti ne uporablja svojih zakonitih pravic, na to, katera pravdna

dejanja lahko opravlja. Gre za izpeljavo naela enakega varstva pravic.

Dve interpretaciji naela:

o OJA INTERPRETACIJA: stranko je treba pouiti le o njenih procesnih pravicah,

18

o IRA INTEPRETACIJA: stranko je treba pouiti o njenih procesnih pravicah in pravicah

materialnega prava.

V naem sistemu velja materialno procesno vodstvo, zato velja ira interpretacija.

Naelo je uveljavljeno v naslednjih dolobah:

o e sodie ugotovi, da pooblaenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, mora stranko

opozoriti na kodljive posledice, ki lahko zaradi nepravilnega zastopanja nastanejo,

o stranke in udeleenci morajo biti opozorjeni, da lahko spremljajo ustni postopek v svojem jeziku,

o sodie opozori stranko, da mora popraviti nerazumljivo vlogo,

o sodie opozori prio, da lahko ne odgovori na vpraanje, e so izpolnjeni doloeni pogoji,

o sodie v vabilu na narok opozori na posledice neupravienega izostanka in na pravico do

povraila strokov.

KRITEV NAELA POMOI PRAVA NEVEI STRANKI:

o RBK: pritobeno sodie jo upoteva le na predlog stranke, pri emer ugotavlja, ali je kritev

vplivala oz. bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odlobe.

13 NAELO PRIREJENOSTI POSTOPKOV

Naelo se kae v sistemu reevanja predhodnih vpraanj in vezanosti na pravnomone odlobe drugih

organov. Gre za naelo, ki je uveljavljeno med posameznimi sodii in drugimi dravnimi organi.

PREDHODNA VPRAANJA:

o Predhodno vpraanje je vpraanje, ki:

samo ni predmet civilne pravde, vendar je od njega odvisna odloitev o glavni stvari

(npr. od vpraanja, ali je bilo kodno dejanje povzroeno s KD, je odvisen zastaralni rok),

spada v civilni postopek, vendar ni predmet spora,

se nanaa na pravice in pravna razmerja, v katerih se odloa v drugih postopkih.

o e predhodno vpraanje e ni reeno, ga lahko civilno sodie rei samo, e ni s posebnimi

predpisi drugae doloeno. Sodie lahko sklene, da ne bo reevalo predhodnega vpraanja,

prekine postopek in poaka do odloitve matinega organa.

o e sodie samo rei vpraaje, velja odloitev le v konkretni pravdi.

o Kot predhodnih vpraanj ni mogoe reevati statusnih vpraanj (npr. (ne)obstoj ZZ, (ne)veljavnost

ZZ, razveza, oetovstvo, ).

o VMESNI UGOTOVITVENI ZAHTEVEK: z njim lahko tonik dosee, da postane odloitev o

predhodnem vpraanju pravnomona, to pomeni veljavna v vseh drugih sporih. Tonik lahko poleg

obstojeega zahteva uveljavlja tudi tobeni (ugotovitveni) zahtevek, naj sodie ugotovi, da (ne)

obstaja kakno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno, vendar pod pogojem, da je

sodie za takno ugotovitev stvarno pristojno.

e je matini organ o predhodnem vpraanju e odloil, je civilno sodie na tako odloitev vezano.

14 NAELO VESTNOSTI IN POTENJA

Stranka lahko izkoristi vse svoje procesne pravice zaradi varstva svojih interesov. Nihe ne more izkoristiti

svojih pravic samo, da bi drugemu kodoval. Stranka mora nastopati v skladu z moralnimi normami, pred

sodiem mora govoriti resnico in poteno uporabljati svoje pravice.

Naelo obsega dve podnaeli:

o NAELO RESNICOLJUBNOSTI IN POPOLNOSTI:

19

stranke morajo pred sodiem govoriti resnico (ne smejo govoriti neresnice ali zamolati

pravno relevantnih dejstev); od stranke se zahteva navajanje subjektivne resnice,

stranka lahko navaja dejstva, za katera je v dvomu,

odvetnik ne sme vede zatrjevati neresnice, vendar lahko verjame stranki, ne da bi preverjal

njene trditve,

sankcija za podajanje neresnice je neupotevanje strankinih navedb;

o PREPOVED ZLORABE PROCESNIH PRAVIC:

stranke morajo poteno uporabljati pravice iz ZPP (ne smejo uporabljati pravic, da bi

kodovale nasprotniku),

sodie mora onemogoiti vsako zlorabo pravic,

sankcije za zlorabo:

e sodie nedvomno ugotovi, da stranka zlorablja procesne pravice, odkloni

strankino ravnanje in njene predloge zavre,

e dejansko stanje zlorabe ni nedvomno izkazano, sodie ne upoteva strankinih

dejanj in njene predloge zavrne,

denarna kazen za stranke, pooblaence, interveniente, zakonite zastopnike do

1.300 EUR (sodie izree denarno kazen s sklepom, v katerem doloi rok za

plailo denarne kazni, ki ne sme biti kraji od 15 dni in ne dalji od 3 mesecev).

III. PROCESNI SUBJEKTI

1 POJEM IN VRSTE PROCESNIH SUBJEKTOV

PROCESNI SUBJEKTI so organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom doloenih pravic in

dolnosti. Bistvo je, da so nosilci pravic in dolnosti v samem procesu, ne v materialnopravnem razmerju.

Procesne subjekte delimo glede na njihov poloaj v pravdi:

o GLAVNI PROCESNI SUBJEKTI:

njihova dejanja so usmerjena v izdajo sodbe, s svojimi dejanji oblikujejo postopek,

PRIMARNI PROCESNI SUBJEKTI:

sodie (odloa v sporu),

stranke, dravni toilec, drubeni pravobranilec, dravni pravobranilec, glavni

intervenient, sosporniki (opravljajo dejanja, da bi sodie reilo njihov spor),

SEKUNDARNI PROCESNI SUBJEKTI:

stranski intervenienti, zakoniti zastopniki, pooblaenci (opravljajo procesna

dejanja zaradi razreitve tujega spora),

o POMONI PROCESNI SUBJEKTI:

ne opravljajo procesnih dejanj,

njihov namen je seznaniti sodie s procesnim gradivom,

to so prie in izvedenci.

2 USTAVNA NAELA O SODIIH

NAELO DELITVE OBLASTI: zakonodajna, izvrilna, sodna.

NAELO NEODVISNOSTI: sodniki so pri odloanju v konkretnih civilnih sporih neodvisni.

NAELO ZAKONITOSTI DELOVANJA SODI: sodniki so pri odloanju vezani na ustavo in zakon.

20

NAELO JAVNOSTI SOJENJA: sodne obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno (izjeme lahko doloa

le zakon) s tem se uveljavlja kontrola drube (javnosti) nad delom sodi.

NAELO ENAKEGA VARSTVA PRAVIC: vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v

postopku pred sodiem (v pravdnem postopku se naelu uveljavlja prek naela kontradiktornosti).

USTAVNA PRAVICA DO SODNEGA VARSTVA: vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in

dolnostih odloa neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodie ter mu sodi sodnik, izbran

po pravilih, ki so vnaprej doloena z zakonom in sodnim redom.

USTAVNA PRAVICA DO PRAVNEGA SREDSTVA: vsakdo ima pravico do pritobe proti odlobam

sodi, drugih dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

PRAVICA DO UPORABE LASTNEGA JEZIKA IN PISAVE: na sodiih obmoij, kjer ivita italijanska

ali madarska narodna skupnost, je jezik narodnostne skupnosti poleg slovenine uradni jezik sodia.

UDELEBA DRAVLJANOV PRI SOJENJU: zakon ureja primere in oblike neposredne udelebe

dravljanov pri izvajanju sodne oblasti.

VOLILNOST SODNIKOV: sodnike voli dravni zbor na predlog sodnega sveta.

TRAJNOST SODNIKE FUNKCIJE: zakon doloa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev na

sodniko funkcijo ter starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji.

3 SODNIKI IN SODNIKI POROTNIKI

ZAKON O SODNIKI SLUBI:

o Za sodnika je lahko izvoljen, kdor je dopolnil 30 let.

o Sodniku preneha sodnika funkcija z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let.

o Pogoji za izvolitev na sodniko funkcijo:

dravljanstvo Slovenije,

aktivno obvladovanje slovenskega jezika,

poslovna sposobnost,

splona zdravstvena zmonost,

v Sloveniji pridobljen naziv univ. dipl. prav. ali v Sloveniji nostrificirana diploma tuje PF,

opravljen PDI,

osebnostna primernosti za opravljanje sodnike funkcije.

LUSTRACIJSKA DOLOBA: pogojev za izvolitev v sodniko funkcijo ne izpolnjujejo sodniki, ki so pred

osamosvojitvijo Slovenije sodili ali odloali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo

krene temeljne P in svoboine.

SODNIKA FUNKCIJA PRENEHA:

o z upokojitvijo,

o z izgubo slovenskega dravljanstva,

o z izgubo poslovne sposobnosti ali zdravstvene zmonosti,

o z odpovedjo sodniki slubi,

o z odpravo sodia (e sodniku ni mono zagotoviti slube na drugem sodiu),

o e sodnik sprejme funkcijo, zane opravljati dejavnost, sklene delovno razmerje ali kljub

prepovedi opravlja delo, nezdruljivo s sodniko funkcijo (funkcija ni zdruljiva s funkcijami v

drugih dravnih organih, organih lokalne samouprave, organih politinih strank, odvetnitvom,

notarstvom, gospodarsko ali pridobitno dejavnostjo ter lanstvom v upravnem odboru ali

nadzornem svetu gospodarske drube),

o e iz ocene sodnikove slube izhaja, da sodnik ne ustreza sodniki slubi.

SODNIK JE LAHKO RAZREEN S STRANI DRAVNEGA ZBORA, E

21

o stori naklepno KD zlorabe sodnike funkcije (sodni svet obvesti DZ, ki nato sodnika razrei),

o je obstojen na zaporno kazen, daljo od 6 mesecev.

SODNIKI POROTNIKI:

o na okronih sodiih,

o mandat traja 5 let z monostjo podaljanja,

o pogoji za imenovanje za sodnika porotnika:

dopolnjenih 30 let,

oseba ni bila pravnomono obsojena za KD, ki se preganja po UD,

zdravstvena in osebnostna primernost,

aktivno obvladovanje slovenskega jezika.

Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoe klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odloanju v

sodiu. Sodnik ne sme biti priprt. Zoper sodnika se brez dovoljenja DZ ne sme zaeti kazenski postopek,

e je osumljen KD pri opravljanju sodnike funkcije.

4 SESTAVA SODIA V pravdnem postopku sodi sodnik posameznik (15/I ZPP). Zakon doloa, v katerih primerih sodi senat.

Strokovni sodelavec opravlja v pravdi tista procesna dejanja, za katera je tako doloeno z zakonom.

ODLOANJE V SENATU 3 SODNIKOV:

o Vija sodia, ko odloajo o pritobah zoper sodbe okrajnih in okronih sodi,

o Vrhovno sodie, ko odloa o pritobah zoper sodbe vijih sodi.

ODLOANJE V SENATU 5 SODNIKOV:

o Vrhovno sodie v postopku revizije,

o Vrhovno sodie v postopku zahteve za varstvo zakonitosti.

Kadar odloa senat, so pooblastila razdeljena med predsednika senata in celoten senat.

o POOBLASTILA PREDSEDNIKA SENATA:

vodi priprave na GO: opravi predhoden preizkus tobe, polje tobo toencu, da nanjo

odgovori, razpie narok za GO, lahko izda sodbo na podlagi pripoznave, odpovedi in

zamudno sodbo, lahko sprejme na zapisnik sodno poravnavo,

ima pooblastila na GO: zane GO in razglasi predmet obravnave, GO tehnino vodi in

opravlja materialno procesno vodstvo.

o POOBLASTILA SENATA:

sprejema procesne sklepe na GO,

sklene obravnavo,

izda sodbo.

e senat med postopkom s sklepom ugotovi (po UD ali na ugovor strank), da bi moral v sporu soditi sodnik

posameznik, se postopek po pravnomonosti sklepa nadaljuje pred sodnikom posameznikom (e je le mogoe

pred predsednikom istega senata). Glede na stanje postopka lahko senat odloi tudi, da sam opravi postopek.

Taka odloba se ne more izpodbijati zaradi tega, ker je ni izdal sodnik posameznik (20 ZPP).

e sodnik posameznik med postopkom s sklepom ugotovi (po UD ali na ugovor strank), da bi moral v

sporu soditi senat, izda sklep o nepristojnosti, zoper katerega ni pritobe. Postopek se nadaljuje pred

senatom (20 ZPP).

e je sodie nepravilno sestavljeno (to pomeni, da je v sporih iz pristojnosti senata sodil sodnik

posameznik), je podana ABK, ki je hkrati revizijski razlog in razlog za vloitev ZVZ.

22

5 IZLOITEV SODNIKA

Sodnik ne sme opravljati sodnike funkcije, e obstajajo okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi

nepristranskosti. Razlogi, zaradi katerih sodnik ne more sodelovati pri odloanju, so (70 ZPP):

o IZKLJUITVENI RAZLOGI e je sodnik:

sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaenec,

s stranko v razmerju soupravienca, sozavezanca ali regresnega zavezanca,

e je bil sodnik v zadevi zaslian kot pria ali izvedenec,

stalno ali zaasno zaposlen pri stranki,

drubenik v d.n.o., k.d. ali d.o.o. ali tihi drubenik v t.d., ki je stranka postopka,

s stranko, njenim zakonitim zastopnikom ali pooblaencem v:

krvnem sorodstvu v ravni rti do kateregakoli kolena,

krvnem sorodstvu v stranski rti do etrtega kolena,

ZZ (ne glede na to, ali je prenehala ali ne) ali v svatvu do drugega kolena,

skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaenca,

v isti zadevi sodeloval v postopku pred nijim sodiem, arbitrao ali drugim organom,

o ODKLONITVENI RAZLOGI generalna klavzula (70/I (6. t.) ZPP):

sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike funkcije, e so podane druge

okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti,

to so okoliine osebne narave: prijateljstvo, sovratvo, daljno sorodstvo do strank,

zakonitih zastopnikov ali pooblaencev,

ni pa razlog npr. pravno mnenje sodnika, ki je za stranko neugodno.

Razlike med izkljuitvenimi in odklonitvenimi razlogi:

Izkljuitveni razlogi Odklonitveni razlogi

v zakonu nateti taksativno v zakonu opredeljeni z generalno klavzulo

sodie jih mora upotevati po UD ves as postopka sodie jih upoteva le na predlog strank ali samega sodnika

ne ugotavlja se, ali vplivajo na nepristranskost

sodnika

ugotavlja se, ali so razlogi takni, da vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti

POSTOPEK ZA IZLOITEV SODNIKA:

o Po uradni dolnosti (71 ZPP):

Takoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kaken izkljuitveni razlog, mora prenehati z

delom in to sporoiti predsedniku sodia, ki mu doloi namestnika.

e sodnik ali sodnik porotnik meni, da je podan odklonitveni razlog, to sporoi

predsedniku sodia, ki odloi o izloitvi. Do odloitve lahko sodnik opravlja nadaljnja

pravdna dejanja, razen izdaje odlobe, s katero se postopek pred tem sodiem kona. e

je sodnik nato izloen, pravdna dejanja, ki jih je opravil, odkar je zvedel, da je podan

odklonitveni razlog, nimajo pravnega uinka.

o Na predlog oz. zahtevo strank (72 in 73 ZPP):

Stranka mora zahtevati izloitev takoj, ko izve, da je podan razlog za izloitev, vendar pa

najpozneje do konca obravnave (e ni bilo obravnave, pa do izdaje odlobe).

Stranka mora sodnika poimensko doloiti. V zahtevi mora navesti okoliine, na katere

opira svojo zahtevo.

Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo s sklepom zavre predsednik

senata. Zoper sklep ni pritobe.

23

O zahtevi stranke za izloitev odloa predsednik sodia. e se zahteva izloitev

predsednika sodia, o zahtevi odloa predsednik neposredno vijega sodia. e se

zahteva izloitev predsednika vrhovnega sodia, odloa obna seja vrhovnega sodia.

Preden se izda sklep o izloitvi, je treba pridobiti izjavo sodnika, igar izloitev se zahteva

(e je treba, se opravijo tudi druge poizvedbe).

o Ko sodnik izve, da se zahteva njegova izloitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v

tej zadevi. e gre za izloitev iz odklonitvenih razlogov, ali e sodnik oceni, da je izloitev iz

izkljuitvenih razlogov oitno neutemeljena, lahko opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje

odlobe, s katero se postopek pred tem sodiem kona (74 ZPP).

o e je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izloen

(izkljuitveni razlogi) ali je bil s sklepom sodia izloen, je podana ABK. Hkrati je to revizijski

razlog, razlog za vloitev ZVZ in obnovitveni razlog.

6 PRISTOJNOST

6.1 SISTEMI PRISTOJNOSTI SODI

PRISTOJNOST V OBJEKTIVNEM POMENU: vse zadeve, o katerih odloa doloeno sodie.

PRISTOJNOST V SUBJEKTIVNEM POMENU: pravica in dolnost sodia, da postopa v doloenem

sporu in o njem odloi.

VRSTE PRISTOJNOSTI:

o ABSOULTNA PRISTOJNOST: vpraanje sodne jurisdikcije (ali zadeva sploh spada v pristojnost

sodia ali pa je za odloanje pristojen drug organ),

o RELATIVNA PRISTOJNOST: razmejitev delovnega podroja sodi:

STVARNA PRISTOJNOST: ali je pristojno okrajno ali okrono sodie,

FUNKCIONALNA PRISTOJNOST: razmejitev podroja dela med sodii iste vrste v

istem sporu (I. stopnja, pritobeni postopek, postopek izrednih pravnih sredstev),

KRAJEVNA PRISTOJNOST: katero izmed sodie doloene stopnje in doloene vrste je

pristojno odloati v posameznem sporu.

6.1.1 SODNA PRISTOJOST (SODNA JURISDIKCIJA)

Gre za vpraanje, ali je mogoe zahtevati varstvo doloene pravice pred sodiem. Vpraanje se zastavlja v

razmerju med sodnim in upravnim postopkom. Upravni organi odloajo o pravnih razmerjih, kadar zakon

posebej opredeljuje doloeno zadevo kot upravno zadevo (gre za pozitivistino ureditev).

6.1.2 STVARNA PRISTOJNOST

V civilnih sporih na I. stopnji se stvarna pristojnost deli na okrajna in okrona sodia. Za to razmejitev

sta odloilna dva kriterija:

o VREDNOST SPORNEGA PREDMETA

o PRAVNI TEMELJ SPORNEGA RAZMERJA.

PRISTOJNOST OKRAJNIH SODI (30 ZPP):

o sojenje v sporih, v katerih premoenjskopravni zahtevek ne presega 20.000 EUR,

o ne glede na VSP odloajo:

v sporih zaradi motenja posesti,

v sporih o slunostih in realnih bremenih,

v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij,

24

o v pristojnost okrajnih sodi spadajo tudi vse zadeve, za katere niso pristojna okrona sodia,

o okrajna sodia opravljajo tudi zadeve pravne pomoi,

o pristojna so tudi za odloanje o sporih iz ZK razmerij.

PRISTOJNOST OKRONIH SODI (32 ZPP):

o sojenje v sporih, v katerih premoenjskopravni zahtevek presega 20.000 EUR,

o ne glede na VSP odloajo:

v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju oetovstva ali materinstva,

v zakonskih sporih,

v sporih o zakonitem preivljanju,

v sporih o varstvu in vzgoji otrok,

v sporih o stikih otrok s strai in drugimi osebami, e se reujejo skupaj s spori o varstvu in

vzgoji otrok,

v sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanaajo na varstvo ali uporabo izumov in

znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, sporih v zvezi z varstvom konkurence,

v gospodarskih sporih,

v sporih, ki nastanejo v zvezi s steajnim postopkom,

o okrona sodia opravljajo tudi zadeve pravne pomoi za odloanje o priznanju tujih sodnih odlob

v zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost, ter za zadeve mednarodne pravne pomoi.

6.1.3 VREDNOST SPORNEGA PREDMETA

e je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih odloilna VSP, se vzame

kot VSP samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroki, pogodbena kazen in druge

postranske terjatve se ne upotevajo, e se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (39 ZPP).

e se zahtevek nanaa na bodoe ponavljajoe se terjatve, se vzame koz VSP setevek dajatev, a najve

znesek, ki ustreza setevku dajatev za dobo 5 let (40 ZPP).

e tonik v isti tobi uveljavlja zoper istega toenca ve zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in

pravno podlago, se doloi pristojnost po setevku vrednosti vseh zahtevkov. e imajo zahtevki v tobi

razlino podlago ali e se uveljavljajo zoper ve toencev, se doloi pristojnost po vrednosti vsakega

posameznega zahtevka (41 ZPP).

e gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, se vzame kot VSP enoletna najemnina oz.

zakupnina, razen e gre za najemno ali zakupno razmerje, sklenjeno za kraji as (42 ZPP).

e se s tobo zahteva le zavarovanje za doloeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, se VSP

doloi po znesku terjatve, ki naj se zavaruje (43 ZPP).

e se tobeni zahtevek ne nanaa na denarni znesek, pa je tonik pripravljen namesto izpolnitve zahtevka

sprejeti doloen denarni znesek, se vzame kot VSP ta znesek (44/I ZPP). V drugih primerih, ko se

tobeni zahtevek ne nanaa na denarni znesek, je odloilna VSP, ki jo je toea stranka navedla v tobi. e

je navedla oitno previsoko ali prenizko vrednost ali pa le skupno VSP, se mora sodie najpozneje na GO

pred zaetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren nain prepriati o pravilnosti navedene

vrednosti. O tem odloi s sklepom (44 ZPP).

o Gre za oficiozno pooblastilo sodia, vendar pa lahko tudi toenec ugovarja VSP; o tem ugovoru

mora sodie odloiti.

e se tobeni zahtevek ne nanaa na denarni znesek, tonik pa v tobi ne navede VSP, od tega pa je

odvisna stvarna pristojnost ali pravica do revizije, gre za nepopolno vlogo. Sodie od tonika zahteva, da

tobo v doloenem roku dopolni z navedbo VSP. e tega ne stori, sodie tobo zavre (45 in 108 ZPP).

e tonik zahteva plailo denarnega zneska, se za VSP teje glavnica. e se tobeni zahtevek ne nanaa na

denarni znesek, je VSP tolikna, kot jo je tonik navedel v tobi.

25

6.1.4 FUNKCIONALNA PRISTOJNOST

Pravila o funkcionalni pristojnosti porazdelijo v isti sporni zadevi pooblastila za opravljanje posameznih

procesnih dejanj (faz postopa) med razlina sodia. Funkcionalna pristojnost nam pove, katero sodie

postopa in odloa o pravnih sredstvih.

PRISTOJNOST VIJIH SODI:

o odloanje o pritobah zoper odlobe okrajnih in okronih sodi,

o opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon (35 ZPP).

PRISTOJNOST VRHOVNEGA SODIA:

o odloanje o pritobah zoper odlobe vijih sodi,

o odloanje o predlogu za dopustitev revizije,

o odloanje o reviziji,

o odloanje o ZVZ,

o opravljanje drugih zadev, ki jih doloa zakon (37 ZPP).

PRISTOJNOST USTAVNEGA SODIA:

o odloanje o ustavnih pritobah proti pravnomonim odlobah sodi splone pristojnosti,

6.1.5 KRAJEVNA PRISTOJNOST

Pravila o krajevni pristojnosti povedo, katero izmed ve stvarno pristojnih sodi je pooblaeno odloati v

konkretnem sporu. Krajevna pristojnost porazdeli zadeve I. stopnje med stvarno pristojna sodia.

Sploni naeli za doloanje krajevne pristojnosti:

o PERSONALNI ali SUBJEKTIVNI KRITERIJ: pristojnost se doloa po prebivaliu ali sedeu

toene stranke (temeljni kriterij),

o REALNI ali OBJEKTIVNI KRITERIJ.

Dolobe o krajevni pristojnosti so kogentne narave, vendar pa ZPP pogosto dovoljuje izbiro med ve

krajevno pristojnimi sodii in dogovor o krajevni pristojnosti.

SISTEMI KRAJEVNE PRISTOJNOSTI:

o SPLONA KRAJEVNA PRISTOJNOST

o POSEBNE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI:

izbirne krajevne pristojnosti (tonik ima monost, da vloi tobo pri sodiu splone

krajevne pristojnosti ali pri sodiu posebne krajevne pristojnosti),

izkljune krajevne pristojnosti (tonik nima izbire),

podrejene ali subsidiarne krajevne pristojnosti (tonik ima monost vloiti tobo pri

sodiu posebne pristojnosti, e po pravilih o sploni pristojnosti ni mogoe ugotoviti

pristojnega sodia).

e ni v zakonu predpisana izkljuna krajevna pristojnost, je treba vloiti tobo pri sodiu splone krajevne

pristojnosti: na sodiu, na obmoju katerega ima toenec stalno prebivalie ali sede pravne osebe.

SPLONA KRAJEVNA PRISTOJNOST:

o Tonik mora slediti toencu na njegovo obmoje. Fizino osebo mora toiti pri sodiu, na

obmoju katerega ima toenec stalno prebivalie, pravno pa, kjer ima sede (47 ZPP).

o e ima toenec tudi zaasno prebivalie, se ga lahko toi tudi pri sodiu s tega obmoja (izbirna

krajevna pristojnost).

o e je podana slovenska jurisdikcija zaradi zaasnega prebivalia toenca v Sloveniji, je splono

krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega ima toenec zaasno prebivalie (subsidiarna ali

podrejena splona krajevna pristojnost).

IZBIRNA KRAJEVNA PRISTOJNOST:

o Poleg sodia splone pristojnosti je pristojno tudi sodie izbirne krajevne pristojnosti.

26

o PRISTOJNOST ZA SOSPORNIKE (49 ZPP):

e je z isto tobo toenih ve oseb, ki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali e

se opirajo njihove pravice oz. obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter e gre za

solidarne terjatve ali solidarne obveznosti, pa zanje ni krajevno pristojno isto sodie, je

pristojno sodie, ki je krajevno pristojno za enega izmed toencev (torej katerokoli

sodie, ki je pristojno za enega od njih).

e so med sosporniki glavni in stranski zavezanci, je pristojno katerokoli sodie, ki je

pristojno za kaknega glavnega zavezanca.

o PRISTOJNOST V SPORIH ZA ZAKONITO PREIVLJANJE (50 ZPP):

e je v teh sporih toea stranka oseba, ki zahteva preivljanje, je poleg sodia splone

krajevne pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega ima toea stranka

stalno ali zaasno prebivalie (to velja le, e je tonik preivninski upravienec).

o PRISTOJNOST V ODKODNINSKIH SPORIH (52 ZPP):

Spori o nepogodbeni odkodninski odgovornosti:

Pristojno je sodie splone pristojnosti in sodie, na obmoju katerega je bilo

storjeno kodno dejanje, ali sodie, kjer je nastala kodna posledica.

o To velja tudi v sporih o regresnih odkodninskih zahtevkih proti regresnim

dolnikom.

Spori, v katerih je nastala koda zaradi smrti ali HTP:

Pristojno je sodie splone pristojnosti in sodie, na obmoju katerega je bilo storjeno

kodno dejanje, ali sodie, na obmoju katerega je nastala kodna posledica, ter

sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno oz. zaasno prebivalie.

o To velja tudi v sporih zoper zavarovalnico za povrailo kode tretjim

osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice.

o PRISTOJNOST V SPORIH ZA VARSTVO PRAVICE NA PODLAGI PROIZVAJALEVE

GARANCIJE (53 ZPP):

Splono pristojno je sodie, na obmoju katerega je sede proizvajalca, poleg tega pa

je pristojno tudi sodie, ki je splono krajevno pristojno za prodajalca, ki je ob prodaji

stvari izroil kupcu pisno garancijo proizvajalca.

o PRISTOJNOST V ZAKONSKIH SPORIH (54 ZPP):

Poleg sodia splone pristojnosti je pristojno tudi sodie, na obmoju katerega sta imela

zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivalie.

o PRISTOJNOST V SPORIH O UGOTOVITVI ALI IZPODBIJANJU OETOVSTVA ALI

MATERINSTVA (56 ZPP):

Otrok lahko vloi tobo (poleg sodia splone pristojnosti) tudi pri sodiu, na obmoju

katerega ima stalno oz. zaasno prebivalie.

o PRISTOJNOST V SPORIH O NEPREMININAH ALI ZARADI MOTENJA POSESTI (57 ZPP):

V sporih o stvarnih pravicah na nepremininah, v sporih zaradi motenja posesti in v sporih

iz zakupa ali najema nepreminin je izkljuno pristojno sodie, na obmoju katerega

lei nepreminina.

Izbirna krajevna pristojnost: e lei nepreminina na obmoju ve sodi, je pristojno vsako

od teh sodi.

Za spore zaradi motenja posesti preminin je poleg sodia splone krajevne pristojnosti

pristojno tudi sodie, na obmoju katerega je bila posest motena.

27

o PRISTOJNOST PO KRAJU, V KATEREM JE PODRUNICA PRAVNE OSEBE (60 ZPP):

Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podrunico zunaj svojega sedea, je poleg

sodia splone pristojnosti pristojno tudi sodie, na obmoju katerega je ta podrunica,

e izvira spor iz pravnega razmerja s to podrunico.

o PRISTOJNOST V SPORIH IZ DEDNOPRAVNIH RAZMERIJ (62 ZPP):

Dokler zapuinski postopek ni pravnomono konan, je za spore iz dednopravnih

razmerij in za spore o terjatvah upnikov proti zapustniku poleg sodia splone pristojnosti

pristojno tudi sodie, ki vodi zapuinski postopek, oz. sodie, na obmoju katerega

je sodie, ki vodi zapuinski postopek.

o PRISTOJNOST PO PLAILNEM KRAJU (64 ZPP):

Za sojenje v sporih imetnika menice ali eka zoper podpisnika je poleg sodia splone

pristojnosti pristojno tudi sodie plailnega kraja.

o PRISTOJNOST V GOSPODARSKIH SPORIH (485 ZPP):

V sporih za ugotovitev (ne)obstoja pogodbe in za izpolnitev ali razvezo pogodbe ter v

odkodninskih sporih zaradi neizpolnitve pogodbe:

poleg sodia splone pristojnosti je pristojno tudi sodie kraja, kjer bi morala

toena stranka po sporazumu strank izpolniti pogodbo.

IZKLJUNA KRAJEVNA PRISTOJNOST:

o PRISTOJNOST V SPORIH O NEPREMININAH ALI ZARADI MOTENJA POSESTI

NEPREMININ (57 ZPP):

V sporih o stvarnih pravicah na nepremininah, v sporih zaradi motenja posesti in v sporih

iz zakupa ali najema nepreminin je izkljuno pristojno sodie, na obmoju katerega

lei nepreminina (podrobneje glej zgoraj).

e sodie odloa o obligacijskem zahtevku, izkljuna pristojnost ne pride v potev.

o PRISTOJNOST V SPORIH O LETALU IN LADJI (58 ZPP):

V sporih o stvarnih pravicah na ladjah in letalih ter v sporih iz zakupa ladje ali letala je

izkljuno pristojno sodie, na obmoju katerega se vodi vpisnik, v katerega je vpisana

ladja ali letalo.

o PRISTOJNOST ZA SPORE V IZVRILNEM IN STEAJNEM POSTOPKU (63 ZPP):

V sporih, ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvrilnim postopkom ali zaradi njega ter

v sporih, ki nastanejo med steajnim postopkom ali v zvezi z njim, je izkljuno pristojno

sodie, ki vodi izvrilni oz. steajni postopek, oz. sodie, na obmoju katerega je

sodie, ki vodi izvrilni oz. steajni postopek.

POMONA (SUBSIDIARNA) KRAJEVNA PRISTOJNOST:

o Pomona krajevna pristojnost omogoa doloanje krajevne pristojnosti, kadar temeljno pravilo o

pristojnosti ne pride v potev. Predpisana je, kadar je po mednarodnem zasebnem pravu (ZMZPP)

podana slovenska jurisdikcija, vendar po ZPP ni mono doloiti slovenskega sodia.

o PRISTOJNOST, E IMA TOENEC ZAASNO PREBIVALIE V SLOVENIJI (47/II ZPP):

e je sodie RS pristojno za sojenje, ker ima toenec v RS zaasno prebivalie, je

splono krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega ima ta zaasno prebivalie.

o PRISTOJNOST V SPORIH ZA ZAKONITO PREIVLJANJE (50/II, III ZPP):

e je sodie RS pristojno za sojenje, ker je toea stranka otrok, ki ima stalno

prebivalie v RS, je krajevno pristojno tisto sodie, na obmoju katerega ima toea

stranka (otrok) stalno prebivalie.

28

e je sodie RS pristojno za sojenje, ker ima toena stranka v RS premoenje, iz

katerega se lahko poplaa preivljanje, je krajevno pristojno tisto sodie, na obmoju

katerega je to premoenje.

o PRISTOJNOST V SPORIH IZ POGODBENIH RAZMERIJ (51 ZPP):

e je pristojno sodie RS, ker je v RS kraj izpolnitve obveznosti, je krajevno pristojno

sodie, na obmoju katerega bi bilo treba izpolniti obveznost, ki je predmet spora.

o PRISTOJNOST V ZAKONSKIH SPORIH (54/II ZPP):

e je pristojno sodie RS, ker sta zakonca imela zadnje skupno stalno prebivalie v

RS, oz. zato, ker ima toea stranka stalno prebivalie v RS, je krajevno pristojno tisto

sodie, na obmoju katerega sta imela zakonca zadnje skupno prebivalie oz. kjer ima

stalno prebivalie toea stranka.

o PRISTOJNOST V SPORIH O PREMOENJSKIH RAZMERJIH MED ZAKONCEMA (55 ZPP):

e je pristojno sodie RS, ker je premoenje zakoncev v RS ali ker ima toea stranka

ob vloitvi tobe stalno ali zaasno prebivalie v RS, je krajevno pristojno sodie, na

obmoju katerega ima toea stranka ob vloitvi tobe stalno ali zaasno prebivalie.

o PRISTOJNOST V SPORIH O UGOTOVITVI ALI IZPODBIJANJU OETOVSTVA ALI

MATERINSTVA (56/II ZPP):

e je pristojno sodie RS, ker ima toea stranka stalno prebivalie v RS, je krajevno

pristojno sodie, na obmoju katerega ima toea stranka stalno prebivalie.

o PRISTOJNOST V SPORIH ZARADI MOTENJA POSESTI NA LADJAH IN LETALIH (58/II ZPP):

e je pristojno sodie RS, je poleg sodia, na obmoju katerega se vodi vpisnik,

pristojno tudi sodie, na obmoju katerega je bila posest motena.

o PRISTOJNOST ZA OSEBE, ZA KATERE NI SPLONE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI V RS (59

ZPP):

e je pristojno sodie RS, ker je na obmoju RS predmet, na katerega se nanaa toba, oz.

kakno premoenje toene stranke, je krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega je

ta predmet oz. premoenje toene stranke.

VZAJEMNA PRISTOJNOST ZA TOBE ZOPER TUJE DRAVLJANE (65 ZPP):

o e je v tuji dravi dravljan RS lahko toen pri sodiu, ki po dolobah ZPP ne bi bilo krajevno

pristojno za sojenje v tisti civilnopravni zadevi, velja enaka pristojnost tudi za sojenje dravljanu te

tuje drave pred sodiem RS (RETORZIJA).

Vzajemna pristojnost velja le za doloanje krajevne pristojnosti (ne pa za stvarno).

DOLOITEV KRAJEVNE PRISTOJNOSTI PO VIJEM SODIU:

o V potev pride le, e je teko ali nemogoe ugotoviti, katero sodie je krajevno pristojno za

odloanje v konkretnem sporu.

o NUJNA DELEGACIJA (66 ZPP):

e zaradi izloitve sodnika sodie ne more postopati, sporoi okrajno in okrono sodie

to vijemu sodiu, vije pa vrhovnemu sodiu, ki odloi, da naj postopa v zadevi drugo

stvarno pristojno sodie z njegovega obmoja.

o DELEGACIJA IZ RAZLOGOV SMOTRNOSTI (67 ZPP):

Vrhovno sodie lahko na predlog stranke ali pristojnega sodia doloi drugo stvarno

pristojno sodie, e je oitno, da se bo tako laje opravil postopek, ali e obstajajo drugi

tehtni razlogi.

o GENERALNA DELEGACIJA:

e je v sporih potrebno poznavanje posebnih pravnih panog, zakonodajalec kot pristojno

sodie doloi sodie, kjer je najve pravnih strokovnjakov iz te panoge.

29

PRISTOJNOST OKRONEGA SODIA V KOPRU:

za vse spore glede ladij in plovbe na morju,

za vse spore glede pomorskega prava,

za vse spore glede izkorianja morja in morskega dna.

PRISTOJNOST OKRONEGA SODIA V LJUBLJANI:

za spore iz intelektualne lastnine na I. stopnji (izkljuna pristojnost), razen za

spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami

in tehninimi izboljavami.

o DOLOITEV KRAJEVNO PRISTOJNEGA SODIA (68 ZPP):

e je po pravilih o mednarodni pristojnosti podana slovenska jurisdikcija in po ZPP ni

mogoe ugotoviti, katero sodie je krajevno pristojno, vrhovno sodie na predlog stranke

odloi, katero stvarno pristojno sodie naj bo krajevno pristojno.

SPORAZUM O KRAJEVNI PRISTOJNOSTI (prorogatio fori / forum prorogatum):

o ZPP na podroju doloanja krajevne pristojnosti dopua dogovorno doloanje pristojnosti.

Dogovor pa ni mogo glede stvarne pristojnosti.

o Stranki se lahko sporazumeta, da jima sodi na I. st. krajevno nepristojno sodie, pod pogojem, da

je to sodie stvarno pristojno in da zakon ne doloa izkljune krajevne pristojnosti (69/I ZPP).

o e je z zakonom doloena krajevna pristojnost dveh ali ve sodi, se stranki lahko sporazumeta,

da jima na I. stopnji sodi eno od teh sodi ali katero drugo stvarno pristojno sodie (69/II ZPP).

o Sporazum strank mora biti v pisni obliki in se mora nanaati na doloen spor ali bodoe spore, ki bi

morebiti nastali iz doloenega pravnega razmerja. Listino o sporazumu mora toea stranka

priloiti tobi (69/III, IV ZPP).

o Do prorogacije lahko pride na dva naina:

IZRECNA PROROGACIJA: med strankama obstaja izrecen sporazum,

TIHA PROROGACIJA: do prorogacije pride na podlagi konkludentnih dejanj: tonik

vloi tobo pri krajevno nepristojnemu sodiu, toenec pa temu ne ugovarja.

6.2 PREIZKUS PRISTOJNOSTI

Sodie takoj po prejemu tobe po UD presodi, ali je pristojno in v kakni sestavi je pristojno. Pristojnost

se presodi na podlagi navedb v tobi in na podlagi dejstev, ki so sodiu znana (17/I, II ZPP).

INSTITUT USTALITVE PRISTOJNOSTI (perpetuatio fori):

o e se med postopkom spremenijo okoliine, na katere se opira pristojnost sodia, ali e je toea

stranka zmanjala tobeni zahtevek, ostane sodie, ki je bilo pristojno ob vloitvi tobe, pristojno

e naprej, eprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodie iste vrste (17/III ZPP).

o Dopustnost ustalitve pristojnosti:

ni dopustno, e tonik pred okrajnim sodiem zvia tobeni zahtevek,

je dopustno, e tonik pred okronim sodiem znia tobeni zahtevek.

Sodie mora med postopkom ves as po UD paziti, ali spada odloitev v sporu v sodno pristojnost (18/I

ZPP). Prav tako mora ves as postopka po UD paziti tudi na svojo stvarno pristojnost (19/I ZPP). To

velja tudi za pritobeni in revizijski postopek.

o e sodie med postopkom ugotovi, da ni podana sodna jurisdikcija, se izree za nepristojno,

razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo (18/II ZPP). e sodie odloi v takem

sporu, je podana ABK.

o Okrono sodie se lahko po UD izree za stvarno nepristojno (e gre za zadevo iz pristojnosti

okrajnega sodia) ob predhodnem preizkusu tobe (19/II ZPP).

30

o Okrono sodie se lahko na ugovor stranke izree za stvarno nepristojno (e gre za zadevo iz

pristojnosti okrajnega sodia) do razpisa GO. Ugovor lahko poda stranka najkasneje v odgovoru

na tobo (19/II ZPP).

o Sodie se lahko po UD izree za krajevno nepristojno le, e je kakno drugo sodie izkljuno

krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tobe (22/II ZPP).

o Sodie se lahko na ugovor stranke izree za krajevno nepristojno do razpisa GO. Ugovor mora

toena stranka podati najkasneje v odgovoru na tobo (22/I ZPP).

6.3 SPOR O PRISTOJNOSTI

Po pravnomonosti sklepa, s katerim se je sodie izreklo za nepristojno, sodie odstopi zadevo

pristojnemu sodiu. Sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena, nadaljuje postopek, kot da bi se zael pred

njim. Pravdna dejanja nepristojnega sodia pa niso brez veljave samo zaradi tega, ker jih je opravilo

nepristojno sodie (23 ZPP).

e sodie, ki mu je bila zadeva odstopljena, meni, da je pristojno tisto sodie, ki mu je zadevo odstopil