1

D-r Arsen Janevski, redoven profesor na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi“ vo Skopje

OBEZBEDUVAWE NA POBARUVAWATA SO PRENOS NA

SOPSTVENOST NA PREDMETI I PRENOS NA PRAVA SPORED ZAKONOT ZA OBEZBEDUVAWE NA POBARUVAWATA

Voved. Vo nastojuvaweto da se izgradi poefikasen sistem na izvr{uvawe, odnosno da se zabrza i poednostavi postapkata za izvr{uvawe na pobaruvawata na doveritelite, a pri toa da se po~ituvaat osnovnite procesni prava na strankite i da se zgolemi op{tata pravna sigurnost vo Republika Makedonija otkako be{e donesen Zakonot za izvr{na postapka1 po nekolkugodi{na negova primena se pristapi kon izgotvuvawe i donesuvawe na nov Zakon za izvr{uvawe2. ZI sodr`i golem broj na zna~ajni novini vo odnos na ZIP.3

ZI ja regulira samo postapkata za prisilno izvr{uvawe. So otpo~nuvawe na negovata primena (maj 2006) izvr{uvaweto, odnosno namiruvaweto vo Republika Makedonija go sproveduvaat izvr{iteli-lica koi se imenuvani od ministerot za pravda, koi imaat javni ovlastuvawa.

ZI ne sodr`i odredbi za postapkata za obezbeduvawe4. Ovaa postapka be{e rezervirana da se uredi so poseben Zakon koj e donesen duri vo mesec juli 2007 godina.5 ZOP sodr`i odredbi so koi e uredeno sudskoto zalo`no pravo na nedvi`nost i sudskoto zalo`no pravo na podvi`ni predmeti, prethodnite merki, privremenite merki i prenosot na sopstvenost na predmeti i prenosot na prava. Vo natamo{nite izlagawa }e stane zbor samo za prenosot na sopstvenost i prenosot na prava zaradi obezbeduvawe, odnosno t.n. fiducijaren prenos na pravoto na sopstvenost.

1 Zakonot za izvr{nata postapka e objaven vo ”Slu`ben vesnik na Republika

Makedonija” br.53/97,59/2000 i 64/2003, vo natamo{niot tekst }e bide upotrebuvan skrateno ZIP. 2 Zakonot za izvr{uvawe e objaven vo ” Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”

br. 35/2005, 50/2006, 129/2006, 8/2008, 83/2009, 50/2010, 83/2010, 171/2010, и пречистен текст

објавен во „Службен Весник на Република Македонија“ бр. 59/2011 и 148/2011, vo natamo{niot

tekst }e bide upotrebuvan skrateno ZI. 3 Za novinite koi gi sodr`i ZI vo odnos na ZIP vidi: A.Janevski ”Osvrt na nekoi

re{enija na noviot Zakon za izvr{uvawe,” Sudiska revija, Skopje, 2006, br.1 str.53-73;

A.Janevski:”Novo izvr{no pravo na Republika Makedonija”, Delovno pravo, br.15, Skopje, str.219-239. 4 So Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za izvr{uvawe “Slu`ben vesnik na

Republika Makedonija” br.50/2006 godina, se predvide da prodol`at da se primenuvaat

odredbite od Del III-POSTAKA ZA OBEZBEDUVAWE od Zakonot za Izvr{nata postapka, dodeka ne se donese Zakon za prethodni i privremeni merki za obezbeduvawe na pobaruvawata. 5 Zakonot za obezbeduvwe na pobaruvawata e objaven vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br.87/2007. Vo natamo{niot tekst Zakonot za obezbeduvawe na pobaruvawata }e bide upotrebuvan skrateno ZOP.

2

POIM I ZNA^EWE NA OBEZBEDUVAWETO SO PRENOS NA

SOPSTVENOST NA PREDMETI I NA PRAVA

Imaj}i gi predvid pozitivnite iskustva na zemjite vo koi e

prifateno obezbeduvaweto so prenos na sopstvenost na predmeti i

prenos na prava, kako sredstvo za realno obezbeduvawe, a so cel da se

sozdade normativna podloga i vo na{iot praven sistem, za prv pat so

izmenite i dopolnuvawata na ZIP, vo posebna glava XXIII-A,be{e

ureden ovoj vid na realno obezbeduvawe (~l. 252-a - 252-| od

ZIDZIP),6 za da podocna so donesuvaweto na ZOP bidat prezemeni

ovie odredbi so izvesni modifikacii.

So ova sredstvo za obezbeduvawe, mo`at da se obezbedat

kako pari~ni, taka i nepari~ni pobaruvawa, t.e. obvrski.

Obezbeduvaweto se ostvaruva na na~in {to ednata ili dvete stranki,

odnosno doveritelot i dol`nikot mo`at da baraat od sudot da

opredeli ro~i{te na koe vo zapisnik }e ja vnese spogodbata na

strankite za obezbeduvawe na pobaruvawa na doveritelot, pri {to

dol`nikot mu ja prenesuva sopstvenosta na nekoj predmet na

doveritelot, taka {to predmetot ako poinaku ne e dogovoreno,

ostanuva i ponataka vo vladenie na dol`nikot (constitum

possessorium), ili za taa cel dol`nikot na doveritelot mu prenesuva

nekoe pravo. Traba da se napomene deka vakvo obezbeduvawe namesto

dol`nikot, mo`e da dade i nekoe treto lice koe ne e i dol`nik na

pobaruvaweto koe se obezbeduva, odnosno mo`e da se dade

obezbeduvawe za namiruvawe na tu| dolg (~l. 44 od ZOP).

So vakviot na~in na obezbeduvawe, so prenos na sopstvenost

na predmetite ili so prenos na pravata, se sozdava odnos na doverba

pome|u doveritelot i dol`nikot7. Kaj prenosot na sopstvenost na

predmetite, doveritelot steknuva pravo na sopstvenost, a kaj

prenosot na nekoe pravo go steknuva vo celost pravoto koe mu e

preneseno vrz osnova na spogodba, koja ja sklu~il so dol`nikot. Ako

vo spogodbta ne e poinaku opredeleno, dol`nikot e ovlsten i

ponataka da go koristi predmetot ~ija sopstvenost e prenesena na

doveritelot, a doveritelot ne smee predmetot da go out|i nitu da go

6 Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{nata postapka e objaven vo

’’Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br.59/2000 vo natamo{niot tekst }e bide upotrebuvan skrateno ZIDZIP. 7 Taka, i J.Barbić: Sudsko i javnobilježničko osiguranje prijenosom

vlasništva na stvari i prijenosom prava, Novo ovoršno i stečajno

pravo – Zbornik radova, Zagreb, 1996, grupa autora, str. 99 – 140.

3

optovari (~len 51 stav 1 od ZOP). Vo obligaciono-pravna smisla,

polo`bata na doveritelot kako sopstvenik na kogo mu e prenesena

sopstvenosta, odnosno kako nositel na pravo koe mu e preneseno

zaradi obezbeduvawe, e vrzan so spogodbata (sudskoto poramnuvawe).

Ako doveritelot go otu|i ili optovari predmetot iako toa ne smeel da

go stori, takvoto out|uvawe ili optovaruvawe ne proizveduva pravno

dejstvo i }e mu odgovara na dol`nikot za {tetta koja so toa mu e

pri~ineta (~len 51 stav 2 od ZOP).8 Pri opredeluvaweto na poimot na

ovoj vid obezbeduvawe, su{testveno e toa {to doveritelot sekoga{

mora da ima predvid deka pravoto na sopstvenost na predmetot,

odnosno prenesenoto pravo mu se prenesuva samo za obezbeduvawe na

negovoto pobaruvawe i vo gra|ansko-pravna smisla toa se predmeti,

odnosno prava na dol`nikot, no ne i vo pravna smisla. Vo pravna

smisla toa se sopstvenost na doveritelot 9. Ova ograni~uvawe,

najdobro mo`e da se vidi vo ste~ajnata i vo izvr{nata postapka. Taka,

vo slu~aj na ste~aj ili izvr{uvawe protiv doveritelot, dol`nikot

ima izla~no pravo na predmetite i pravata koi zaradi obezbeduvawe

gi prenel na doveritelot, osven ako se raboti za ostvaruvawe na

pobaruvawe na treto lice prema doveritelot koe doveritelot go

obezbedil so zasnovawe na zalo`no pravo na prenesenite predmeti

ili prava(~l. 56 st. 2 od ZOP). Ovoj status na sopstvenosta, se

odrazuva i vo smetkovodstvoto, taka, dol`nikot prenesenoto pravo na

sopstvenost na predmetite, odnosno prenesenoto pravo vo svojata

aktiva ja iska`uva so nazna~uvawe deka se raboti za prenos na

sopstvenost na doveritelot za obezbeduvawe, a doveritelot vo

svojata aktiva go iska`uva obezbedenoto pobaruvawe so nazna~uvawe

deka e obezbedeno.

Posebno vnimanie zalu`uva pra{aweto, dali ovoj vid na

obezbeduvawe e od akcesorna priroda vo odnos na pobaruvaweto koe

se obezbeduva? Vo teorijata se zastapuva stanovi{te, deka ovoj vid na

obezbeduvawe ne e od akcesorna priroda10. Imeno, bidej}i dadenoto

8 ZIDZIP predviduva{e ako vo slu~aj doveritelot go out|i ili optovari predmetot iako za toa ne e ovlasten, takvoto out|uvawe ili optovaruvawe e polnova`no, no doveritelot mu odgovara na dol`nikot za {tetata koja so toa mu e pri~ineta (~len 252-v od ZIDZIP). Vo takov slu~aj doveritelot be{e dol`en da go plati danokot na promet za prenosot na pravoto na sopstvenost na predmetite od dol`nikot na nego. Rokot za pla}awe na danokot se smeta{e od denot na out|uvaweto na predmetot (~len 252-v stav 3 od ZIDZIP). 9 Taka i Pottschmidt, G.; i Rohr, U.; Kreditsicheleiten, München, 4 izd. 1992, str. 206 i tamu

citiranata odluka na Sojuzniot sud na SR Germanija. Taka i Quack, U: Münchener

Kommentor zum BGB, Bd 4.2, izd. München, 1986, str. 762, citirano po J.Barbić, cit.delo str. 103. 10 Taka, J.Barbić, cit.delo 103 i slednite.

4

obezbeduvawe ne e zavisno od obezbedenoto pobaruvawe, za

sopstvenosta steknata za obezbeduvawe, odnosno za prenos na pravata

ne e od zna~ewe dali pobaruvaweto nastanalo, dali voop{to }e

nastane, ili e ni{tavo, ili e pobieno, ili prestanalo so ispolnuvawe

ili na nekoj drug na~in. Dokolku ne nastane pobaruvaweto koe se

obezbeduva, ili ako prestane, so toa samo po sebe ne prestanuva

sopstvenosta na doveritelot, nitu toj go gubi pravoto koe mu e

preneseno, so cel da se obezbedi pobaruvaweto. Toga{ dogovornite

strani treba da go uredat pra{aweto za vra}awe za ona {to e dadeno

za obezbeduvawe, zatoa {to ne postoi avtomatizam.

Sosema poinaku e ako dojde do poni{tuvawe na dogovorot za

obezbeduvawe, zatoa {to toj e osnov za polo`bata na doveritelot,

kako fiducijaren sopstvenik i za pravoto na vladenie na dol`nikot.

Vo toj slu~aj, dol`nikot mo`e da bara od doveritelot da mu go

prenese (vrati) pravoto na sopstvenost dadeno za obezbeduvawe, duri

i toga{ koga seu{te postoi pobaruvaweto, koe so toj dogovor e

obezbedeno.

Pri zazemaweto na vakviot stav, se тргнува od toa deka

obezbeduvaweto se dava vrz osnova na dogovor za obezbeduvawe, a ne

vrz osnova na dogovor za zaem, odnosno kredit ili drug dogovor, vrz

osnova na koj nastanuva pobaruvaweto koe se obezbeduva so dogovorot

i deka so toj dogovor se obezbeduva samo pobaruvaweto. Od druga

strana, dogovorot za obezbeduvawe nema rezon da se sklu~i, ako ne se

sklu~i dogovor so koj }e nastane pobaruvaweto, ili ako pobaruvaweto

ne nastane. Vo takov slu~aj, dol`nikot mo`e da se obezbedi, taka {to

prenosot na pravoto na sopstvenost }e go uslovi vo dogovorot za

obezbeduvawe so isplata na zaemot, odnosno kreditot, odnosno }e

dogovori obezbeduvawe pod suspenziven uslov. Vo interes na pravnata

sigurnost e da se zazeme stav, deka dogovorot za obezbeduvawe ne e

akcesoren, no obezbeduvaweto mo`e so izri~no dogovarawe na

suspenziven uslov da se stori zavisno od ispolnuvaweto na toj uslov.

Spored nas, za da se izbegnat nepotrebni sporovi, sekoga{ pri

sklu~uvawe na spogodbata za obezbeduvawe, treba izri~no da se

predvidi deka spogodbata za obezbeduvawe }e proizvede dejstvo samo

ako pobaruvaweto nastane, odnosno nastapi uslovot.

Kakvo e zna~eweto na ovoj vid obezbeduvawe? Ovoj vid na

obezbeduvawe odgovara i za doveritelot i za dol`nikot. Predmetot

~ija sopstvenost se prenesuva za obezbeduvawe ostanuva vo vladenie

na dol`nikot i toj mo`e da go upotrebuva i na toj na~in da

doprinesuva da mo`e da go otplati dolgot, kreditot i sl.

Predavaweto na predmetot vo vladenie, mo`e negativno da se odrazi

5

vrz dol`nikot, zatoa {to toj ne mo`e da go koristi, a mo`e da mu

pretstavuva tovar i na doveritelot, dokolku toj treba da go ~uva, a

pri toa nema pravo da go koristi. Vakviot na~in na obezbeduvawe e

korisen i za doveritelot, zatoa {to toj stanuva sopstvenik na

predmetot, predmetot ne mora da go dr`i vo vladenie i ne mora da se

gri`i za negovo ~uvawe. Te{ko bi mo`elo da se zamisli banka koja za

svoite dadeni krediti bi se obezbedila so zemawe i ~uvawe na

predmetite. Toa e prak~ino nevozmo`no i neekonomi~no i bi

predizvikalo golemi tro{oci. Koga stanuva zbor za obezbeduvawe so

prenos na pravo na sopstvenost na podvi`ni predmeti na ovoj vid

obezbeduvawe, so pravo }e mo`e da mu se zabele`i deka nedostasuva

publicitet - javnost. Zatoa, mo`eme da o~ekuvame deka vo pogolema

mera }e se primenuva nevladetelskiot zalog - registriraniot zalog, a

deka ovoj vid na obezbeduvawe }e ima svoja primena koga e vo

pra{awe obezbeduvawe so prenos na pravo na sopstvenost na

nedvi`nosti. Tamu e mo`en publicitet - javnost, zatoa {to vo javnite

knigi vo koi se vr{i upis na pravoto na sopstvenost na nedvi`nosti,

}e se zabele`i deka e preneseno pravoto na sopstvenost zaradi

obezbeduvawe. Vo ovoj del, posebno }e se olesni rabotata na onie koi

sakaat da znaat ~ija e nedvi`nosta i dali e dadena za obezbeduvawe,

ako funkcionira Centralniot registar. Uslov za toa e sekako da se

a`urira katastarot i tamu kaj {to ne e vostanoven, da se vostanovi.

PREDMET NA OBEZBEDUVAWE

Na doveritelot mo`e da se prenese sopstvenost na podvi`ni

predmeti i nedvi`nosti, kako i prenos na prava, ova pod uslov ako

tie se vo promet. Spored nekoi avtori, mo`e da se prenesuva i

sosopstvenost na podvi`ni predmeti i nedvi`nosti, odnosno prava11.

Vo zakonite nema izri~na odredba za ova. Vo ZOP, isto taka, nema

izri~na odredba, no i bez takva odredba smetame deka e mo`no

prenesuvawe i na sosopstvenost za obezbeduvawe.

ZOP izri~no ne opredelil koi predmeti i koi prava mo`at

da se prenesat. Pokraj podvi`nite predmeti i nedvi`nostite od ~l.

63 stav 1 od ZOP, proizleguva deka odredbite od ovoj zakon koi se

odnesuvaat na obezbeduvawe so prenos na sopstvenost na predmeti i

prenos na prava, mo`e na soodveten na~in da se primenuvaat i na

zabranata za raspolagawe so akcii, drugi hartii od vrednost i udeli

vo trgovsko dru{tvo.

11

Taka J.Barbić, cit.delo, str. 106

6

1.Dol`nikot mo`e na doveritelot da mu prenese

sopstvenost na podvi`ni predmeti, i toa na poedine~ni predmeti, a

nemo`e da mu prenese sopstvenost na zbirni predmeti. Doveritelot

stanuva sopstvenik na podvi`nite predmeti so potpi{uvawe na

sudskiot zapisnik (~l. 47 stav 3 od ZOP). Za prenosot na sopstvenosta

od dol`nikot na doveritelot i za vra}awe na sopstvenosta od

doveritelot na dol`nikot, ne se pla}a danok na promet koga toj

prenos se pravi zaradi obezbeduvawe (~l.54 od ZOP).

2.Pokraj prenosot na sopstvenost na podvi`ni predmeti,

dol`nikot mo`e da mu prenese na doveritelot i sopstvenost nad

nedvi`nosti zaradi obezbeduvawe. Koga stanuva zbor za prenos na

pravo na sopstvenost nad nedvi`nosti, od dol`nikot na doveritelot,

treba da se pravi razlika dali e vo pra{awe prenos na pravo na

sopstvenost na nedvi`nost na dol`nikot koja e zapi{ana vo javna

kniga, od prenos na pravo na sopstvenost na nedvi`nost koja ne e

zapi{ana vo javna kniga.

Ako e vo pra{awe prenos na sopstvenost na nedvi`nost koja

e zapi{ana vo javna kniga, spogodbata treba da sodr`i i izjava na

dol`nikot za toa deka e soglasen neposredno vrz osnova na

spogodbata da mo`e vo javnata kniga da se izvr{i toj prenos (~l.47

st.1 od ZOP). Vrz osnova na zapisnikot vo koj e sodr`ana spogodbata i

izjavata na dol`nikot, po barawe na strankite, prenosot na pravoto

na sopstvenost mo`e da se zapi{e vo javnata kniga so zabele{ka deka

e izvr{en zaradi obezbeduvawe (~l. 47 stav 2.od ZOP). Ovoj upis

(zabele{ka vo javna kniga) e mnogu va`en, od pri~ini {to toj

ovozmo`uva publicitet- javnost. Principot na javnost ima posebno

zna~ewe kaj prometot so nedvi`nosti.

Ako e vo pra{awe prenos na sopstvenost na nedvi`nost koja

ne e zapi{ana vo javna kniga, doveritelot stanuva sopstvenik so

potpi{uvawe na zapisnikot, vo koj {to e sodr`ana spogodbata za

obezbeduvawe na pobaruvaweto na doveritelot (~l. 47 stav 3 od ZOP).

Za prenosot na sopstvenosta na nedvi`nosti koi ne se

zapi{ani vo javna kniga, kako i na podvi`nite predmeti i prenosot na

pravata, se objavuva oglas vo "Slu`ben vesnik na Republika

Makedonija", vo koj se nazna~uva sudot koj go objavuva oglasot, brojot

na predmetot, strankite, nedvi`nostite ili podvi`nite predmeti na

koi e preneseno pravoto na sopstvenost, odnosno pravata koi se

preneseni, kako i izvestuvaweto deka prenosot e izvr{en zaradi

obezbeduvawe. Nedvi`nostite, podvi`nite predmeti, odnosno

7

pravata }e se ozna~at taka da bez te{kotii mo`e da se utvrdi nivnata

identi~nost (~len 49 stav 2 od ZOP).

Na prenosot na sopstvenost na doveritelot i na vra}aweto

na sopstvenosta na dol`nikot, ne se pla}a danok na promet na

nedvi`nosti, osven koga dol`nikot }e zadocni so ispolnuvawe na

obvrskata, no nedojde do proda`ba na nedvi`nosta, a doveritelot se

soglasi i stane nejzin sopstvenik. Pla}aweto na danok na promet, pri

prenos na sopstvenost na nedvi`nosti zaradi obezbeduvawe, mo`e da

ima golemo vlijanie vo smisla da ne se dogovara ova sredstvo za

obezbeduvawe12.

3.Predmet na obezbeduvawe mo`e da bide i pravo. Prenosot na

pravoto kako sredstvo za obezbeduvawe, najprvo se razvil vo

Avstrija13. Kaj ovoj vid na obezbeduvawe, naj~esto vo pra{awe e

pobaruvawe, no toa mo`e da bide i drugo pravo. Vo ZOP vo ~len 63 i

64 se navedeni akciite, drugi hartii od vrednost i udelite vo

trgovski dru{tva. Najgolemo zna~ewe ima prenosot na pobaruvaweto

od dol`nikot na doveritelot, koe dol`nikot go ima prema nekoj negov

dol`nik. Za polnova`nost na prenosot na pobaruvaweto ne e potrebna

soglasnost od dol`nikoviot dol`nik, duri ne e potrebno toj da bide

izvesten, iako otstapuva~ot (dol`nikot), e dol`en za otstapenoto

pobaruvawe da go izvesti svojot dol`nik. Dokolku za prenosot na

pravoto se pla}a danok, ako toa e napraveno za obezbeduvawe, pri

prenosot na pravoto od dol`nikot na doveritelot i obratno nema da

se plati danok, osven vo slu~aite koi se predvideni so ZOP.

Za obezbeduvawe podobni se site prava koi se prenoslivi.

Ne mo`at da bidat predmet na obezbeduvawe li~nite prava, pravata

~ii prenos e zabranet so zakon ili so dogovor sklu~en so dol`nikot.

Mo`e da se prenesuva i del od pobaruvaweto, ako predmetot na

prestacijata e deliv, na primer, pari~ni pobaruvawa. Pravoto koe se

prenesuva mora da bide opredeleno.

Za razlika od prenosot na sopstvenost za obezbeduvawe kaj

podvi`ni predmeti i nedvi`nosti, kade {to dol`nikot i ponatamu

mo`e da gi koristi predmetite i nedvi`nostite, kaj prenosot na

12

Taka, vo Germanija, kade {to ovoj vid na obezbeduvawe i nastanal vo delovnata praksa prenosot na sopstvenosta na nedvi`nostite za obezbeduvawe, gubi od svoeto zna~ewe, od pri~ini {to nema propis spored koj ovoj vid na prenos na sopstvenost na doveritelot i pri vra}aweto na sopstvenosta na nedvi`nosta na dol`nikot ne e osloboden od pla}awe na danok na promet. Vidi, Weber. H. cit.delo str. 120, citrano po

J.Barbić, cit.delo str. 112.

13

Vidi, Weber. H. cit.delo str. 248, citrano po J. Barbić ,cit.delo str. 112

8

pravoto - pobaruvaweto za obezbeduvawe dol`nikot ne mo`e da go

koristi pravoto, taka {to pri prenos na pove}e pobaruvawa - prava,

mo`e da se slu~i dol`nikot da ostane bez prihodi koi mu se potrebni

za rabotewe. Poradi ova, vo praksata na raboteweto na bankite se

razvile modeli na prenos na pobaruvawata, koi go obezbeduvaat

doveritelot, a na dol`nikot mu obezbeduvaat natamo{no rabotewe.

Taka, postojat ramkovno otstapuvawe na pobaruvawata i globalno

otstapuvawa na pobaruvawata14.

4. Za obezbeduvawe na doveritelot, mo`e da mu se prenese ~ek i

menica. So dogovorot za obezbeduvawe mo`e da se predvidi koga

pla}aweto se vr{i so ~ek, sopstvenosta na ~ekot da premine na

doveritelot {tom dol`nikot dobie ~ek.

Pobaruvaweto od menica, dol`nikot odnpared mo`e da mu go

otstapi na doveritelot, taka {to menicata na doveritelot mu se

prenesuva so indosament.

5. Na doveritelot mo`at da mu se prenesat akcii i udeli vo

trgovski dru{tva. Vo pra{awe e prenos na prava (imotni i

upravuva~ki).

Akciite i udelite se prenesuvaat so sklu~uvawe na

spogodba. Za sekoj prenos, sudot pred koj e sklu~ena spogodbata bez

odlagawe }e go izvesti trgovskoto dru{tvo zaradi sproveduvawe na

prenosot vo soodvetnite knigi na dru{tvoto, so zabele{ka deka

prenosot e izvr{en zaradi obezbeduvawe. So prenosot na akciite,

odnosno udelite zaradi obezbeduvawe, se dodeka doveritelot ne

stane polnova`en imatel na akciite, odnosno udelite, odnosno

dadenite akcii ili udelite ne bidat prodadeni ili na drug na~in

ottu|eni, prenositelot ne go gubi pravoto na glas, nitu pravoto da

u~estvuva vo dobivkata, ako so spogodba poinaku ne e opredeleno (~l.

64 stav 3 od ZOP).

KOI POBARUVAWA MO@AT

DA SE OBEZBEDUVAAT

So prenos na sopstvenost ili prenos na prava, doveritelot

mo`e da gi obezbedi svoite pari~ni i nepari~ni pobaruvawa. Koga se

obezbeduvaat nepari~ni pobaruvawa, vo spogodbata mora da bide

opredelena pari~nata protivvrednost na toa pobaruvawe (~l. 45 od

ZOP). Po dospevaweto na nepari~noto pobaruvawe, doveritelot mo`e

da bira dali }e bara izvr{uvawe za prisilno namiruvawe na

14

Za ova poop{irno vidi, J.Barbić, cit.delo, str. 113 – 114.

9

nepari~noto pobaruvawe, ili }e bara da go ostvari svoeto pravo

kako da prenosot na sopstvenost na predmetite ili prenosot na

pravata e izvr{en zaradi obezbeduvawe na pari~nata protivvrednost

na nepari~noto pobaruvawe.

Doveritelot gi obezbeduva svoite pobaruvawa, za razlika

od dol`nikot koj mo`e da dade obezbeduvawe i za pobaruvawa koi

doveritelot gi ima prema nekoj drug. Celta na obezbeduvaweto e

doveritelot da se obezbedi od rizici, poradi koi ne bi mo`el da go

namiri pobaruvaweto.

Vo vrska so obezbeduvaweta na pobaruvawata, vo nekoi

dr`avi se postavilo pra{aweto na prekumernoto obezbeduvawe.

Germanskite sudovi, smetaat deka prekumernoto obezbeduvawe e

ni{tavno15. Vakviot stav, bi mo`el da ima zna~ewe i za zazemawe na

stav vo na{eto pravo po napred postavenoto pra{awe.

Ako se pojde od stavot na germanskite sudovi deka

spogodbata za obezbeduvawe e ni{tavna, koga obezbeduvaweto e

nesrazmerno, vo odnos na pobaruvaweto koe se obezbeduva, od pri~ini

na moral, a se spomenuvaat i zelena{kite raboti, toga{ imaj}i go

predvid ~l. 3 od Zakonot za obligacionite odnosi16, spored koj

u~esnicite vo prometot slobodno gi ureduvaat obligacionite odnosi,

no ne sprotivno na prinudnite propisi i na moralot, kako i ~l. 95 od

ZOO, spored koj dogovorot koj e sprotiven na prinudnite propisi i

moralot e ni{toven, kako i ~l. 129 st. 1 od ZOO, spored koj ni{toven e

dogovorot so koj nekoj, koristej}i sostojba na nu`da ili te{ka

materijalna sostojba na drug, negovoto nedovolno iskustvo,

lekomislenost ili zavist i dogovori za sebe ili za nekoj tret korist

koja e vo o~igleden nesrazmer so ona {to na drugiot mu go dal ili

storil, ili se obvrzal da mu go dade ili da mu stori, napred

citiranite odredbi davaat dovolna osnova i na{ite sudovi da

zazemat stav kako i germanskite sudovi, so cel da se spre~at

zloupotrebite koi mo`at doveritelite da gi napravat prema

dol`nicite. Od napred citiranite odredbi na ZOO, za zelena{kite

dogovori bi mo`el da se zazeme stav dol`nikot da mo`e da bara,

negovoto obezbeduvawe da se smali vo razumni granici (na spravedliv

iznos), za da mo`e sudot da go dozvoli toa barawe i dogovorot so

soodvetnata izmena da ostane vo sila (~l. 129 st. 3 od ZOO).

15

Poop{irno za ova vidi, J.Barbić, cit.delo str. 117.

16 Zakonot za obligacionite odnosi e objaven vo " Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.18/2001, vo natamo{niot tekst }e bide upotrebuvan skrateno ZOO.

10

Vakvoto barawe, dol`nikot mo`e da go podnese vo rok od

pet godini od sklu~uvaweto na dogovorot. Ako toj ne podnese barawe,

ili ne uspee so baraweto, dol`nikot mo`e da se povikuva na

ni{tavost na koja sudot soglasno ~l. 101 st.1 od ZOO vnimava po

slu`bena dol`nost. Na nea mo`e da se povika i javniot obvinitel (~l.

101 st.2 od ZOO).

Ako se ispolnat pretpostavkite za ni{tavost na dogovorot,

dadenoto obezbeduvawe mora da mu se vrati na dol`nikot (~l. 96 st. 1

od ZOO). Kako toa }e vlijae na obezbedenoto pobaruvawe, zavisi od

dogovorot vrz osnova na koj nastanalo obezbedenoto pobaruvawe i od

pravoto koe na nego se primenuva.

SPOGODBA ZA OBEZBEDUVAWE

Fiducijarniot prenos na pravoto na sopstvenost zaradi

obezbeduvawe se vr{i vrz osnova na spogodba. Spogodbata se sklu~uva

pome|u dotoga{niot sopstvenik na predmetite- dol`nikot i

doveritelot kako nov sopstvenik. Spogodbata e javna isprava, so koja

doveritelot i dol`nikot se dogovaraat da se prenese pravoto na

sopstvenost na odreden predmet, nedvi`nost ili odredeno pravo od

dol`nikot na doveritelot, zaradi obezbeduvawe na odredeno

pobaruvawe koe doveritelot go ima prema dotoga{niot sopstvenik na

toj predmet, ili prema nekoe treto lice (~l. 44 i 50 od ZOP )17. Za da

mo`e toj dogovor da gi proizvede dejstvata koi se predvideni so ZOP

, toj treba da bide sklu~en pred nadle`en sud (~l. 44 od ZOP ) , ili

pred notar vo forma na notarski akt (~len 50 od ZOP), {to zna~i

deka postoi sudsko i notarsko obezbeduvawe.

Spogodbata za obezbeduvawe e praven osnov za prenos na

sopstvenosta na predmetite, odnosno za prenos na pravata od

dol`nikot na doveritelot. Bez nea ne mo`e da se izvr{i prenos.

Spogodbata za obezbeduvawe vo na{eto pravo, e strogo formalen

dogovor. Mora da se napravi vo forma na sudski zapisnik. Zapisnikot

koj po barawe na strankite na zaka`anoto ro~i{te go sostavil sudot,

i vo nea ja vnel nivnata spogodba za obezbeduvawe na pobaruvawe na

doveritelot, so koja mu ja prenesuva na doveritelot sopstvenosta na

nekoj predmet od dol`nikot, ili za taa cel na doveritelot mu

17

Taka i N.Gavella, T.Josipović, I.Gliha, V.Belaj i Z.Stipković:

Stvarno pravo, redaktor, N.Gavella, Informator, Zagreb, 1998, str.

610.

11

prenesuva nekoe pravo od dol`nikot, ima dejstvo na sudsko

poramnuvawe (~l. 46 od ZOP).

Vo spogodbata treba da bidat navedeni: stranite

(doveritelot i dol`nikot), so podatoci za nivnata identifikacija;

celta na obezbeduvaweto so naveduvawe na pobaruvaweto ili

pobaruvawata koi se obezbeduvaat; ozna~uvawe na dol`nikot,

doveritelot, dolguvaniot iznos; koga pobaruvaweto }e dospee,

na~inot kako }e se opredeli dospeanosta na pobaruvaweto; ako e

obezbedeno nepari~no pobaruvawe, mora da e opredelena pari~nata

protivvrednost na toa pobaruvawe; predmetot na obezbeduvawe; ako

se prenesuva pravo na sopstvenost na nedvi`nosti, vo zapisnikot

mora da e sodr`ana izjavata na dol`nikot za toa deka e soglasen

neposredno vrz osnova na spogodbata da mo`e da se izvr{i upis na

prenosot vo javnite knigi (clauzula intabulandi).

Vakvata sodr`ina na spogodbata, proizleguva od odredbite

sodr`ani vo ZOP.

ZOP sodr`i odredbi spored koi i drugi pra{awa mo`at da

se uredat so spogodbata. Taka, vo ~l. 48 od ZOP, vo zapisnikot mo`e

da se vnese i izjava na dol`nikot deka e soglasen da doveritelot

mo`e neposredno vrz osnova na toj zapisnik protiv nego da pobara

prisilno izvr{uvawe, zaradi predavawe na nedvi`nosti, odnosno

predavawe na podvi`ni predmeti vo vladenie po dospeanosta na

pobaruvaweto. Zapisnikot koj sodr`i takva izjava e izvr{na isprava.

Vo ZOP se sodr`ani odredbi, so koi se ureduvaat pra{awa

koi se odnesuvaat na odnosot na doveritelot i dol`nikot, a koi ne e

potrebno strankite da gi vnesat vo spogodbata. Ovie odredbi ja

dopolnuvaat spogodbata i doprinesuvaat taa da bide pokratka. Taka

na primer, so ~len 49od ZOP e predvideno deka za prenosot na

sopstvenosta na nedvi`nostite koi ne se zapi{ani vo javna kniga i na

podvi`nite predmeti, kako i za prenosot na pravata }e se objavi oglas

vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", vo koj }e se nazna~i

sudot koj go objavuva oglasot, brojot na predmetot, strankite,

nedvi`nostite ili podvi`nite predmeti na koi e preneseno pravoto

na sopstvenost, odnosno pravata koi se preneseni, kako i

izvestuvaweto deka prenosot e izvr{en zaradi obezbeduvawe.

Doveritelot stanuva sopstvenik na nedvi`nosta koja ne e zapi{ana vo

javna kniga, odnosno na podvi`ni predmeti so potpi{uvawe na

zapisnikot vo koj e sodr`ana nivnata spogodba.

Ako spogodbata za obezbeduvawe so prenos na sopstvenost

ili prenos na prava e sklu~ena kaj notar, toga{ taa treba da bide

sklu~ena vo forma na notarski akt i treba da sodr`i odredbi koi

12

treba da gi sodr`i i spogodbata koja e sklu~ena pred sud. Spogodbata

vo notarskiot akt treba da sodr`i odredbi i za toa koga obezbedenoto

pobaruvawe }e pristigne, odnosno kako negovoto pristignuvawe }e se

opredeli. Isto taka, kako i kaj sudskoto obezbeduvawe i tuka koga

spogobata za obezbeduvawe ja pravi notar vo forma na notarski akt

dol`nik mo`e da bide i lice sprema koe doveritelot nema

pobaruvawe {to se obezbeduva (~l.50 od ZOP).

DEJSTVA NA PRENOSOT NA PRAVOTO NA

SOPSTVENOST NA PREDMETI I PRENOSOT NA PRAVA ZARADI OBEZBEDUVAWE

Dejstvata na prenosot na pravoto na sopstvenost na predmeti i

prenosot na prava zaradi obezbeduvawe, se uredeni so ZOP, no ne

treba da se ograni~at samo na toa {to e predvideno vo ZOP , zatoa

{to moraat da se imaat predvid i drugite propisi od drugi granki na

pravoto18. Ova, od pri~ini {to ovoj vid na obezbeduvawe, koj e ureden

so ZOP, ne zna~i deka e fenomen na izvr{noto pravo.

Vo teorijata, dejstvata na prenosot na pravoto na

sopstvenost na predmeti i prenosot na prava zaradi obezbeduvawe, se

grupiraat vo tri grupi i toa: 1) pravni dejstva do dospeanost na

obezbedenoto pobaruvawe; 2) pravni dejstva po dospeanost na

obezbedenoto pobaruvawe; i 3) pravni dejstva po prestanok na

obezbeduvaweto19.

Vo natamo{nite izlagawa, pravnite dejstva na prenosot }e

bidat izlo`eni onaka kako {to se predvideni vo ZOP. ZOP gi

predviduva slednite pravni dejstva:

1. Ako so spogodbata zaradi obezbeduvawe na pari~no

pobaruvawe se prenesuva prvo na sopstvenost na nedvi`nosti

zapi{ani vo javna kniga, spogodbata treba da sodr`i i izjava na

dol`nikot za toa deka e soglasen neposredno vrz osnova na

spogodbata da mo`e da se izvr{i takov prenos (~l.47 st.1 od ZOP).

Vrz osnova na spogodbata (zapisnikot vo koj e sodr`ana

spogodbata) i izjavata na dol`nikot, strankite mo`at da baraat da se

18

Taka i J.Barbić, cit.delo str. 125.

19

Vakva podelba na pravnite dejstva na prenosot na pravoto na sopstvenost na

predmeti i prenosot na prava, pravi N.Gavella: vidi: N.Gavella, T.Josipović,

I.Gliha, V.Belaj i Z.Stipković, cit.delo str. 612 – 616.

13

izvr{i prenos na pravoto na sopstvenost na nedvi`nosta zapi{ana vo

javna kniga, so zabele{ka deka prenosot e izvr{en zaradi

obezbeduvawe (~l.47 st.2 od ZOP).

2. So potpi{uvawe na zapisnikot (vo koj e sodr`ana spogodbta

zaradi obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe) }e se smeta deka

prenosot na pravoto e izvr{en (~l.49 st.1 od ZOP). Doveritelot

stanuva sopstvenik na nedvi`nosta koja ne e zapi{ana vo javna kniga,

odnosno na podvi`nite predmeti so potpis{uvawe na zapisnikot vo

koj e sodr`ana spogodbata zaradi obezbeduvawe na pari~no

pobaruvawe (~l.47 st.3 od ZOP).

Za prenosot na sopstvenosta na nedvi`nostite koi ne se

zapi{ani vo javna kniga i na podvi`nite predmeti, kako i za prenosot

na pravata }e se objavi oglas vo "Slu`ben vesnik na Republika

Makedonija", vo koj }e se nazna~i sudot koj go objavuva oglasot, brojot

na predmetot, strankite, nedvi`nostite ili podvi`nite predmeti na

koi e preneseno pravoto na sopstvenost, odnosno pravata koi se

preneseni, kako i izvestuvaweto deka prenosot e izvr{en zaradi

obezbeduvawe. Nedvi`nostite i podvi`nite predmeti, odnosno

pravata, }e se ozna~at, taka da bez te{kotii mo`e da se utvrdi

nivnata identi~nost (~len 49 st.2 od ZOP).

3. Na prenosot na sopstvenost koja ima za cel obezbeduvawe i na

vre}aweto na sopstvenosta po izvr{enoto namiruvawe na

pobaruvaweto na doveritelot, ne se pla}a danok na promet na

nedvi`nosti, odnosno podvi`ni predmeti. Istoto ova va`i i za

prenosot i vra}aweto na pravoto (~len 54 od ZOP).

4. Zapisnikot vo koj e vnesena spogodbata zaradi obezbeduvawe

na pari~no pobaruvawe ima dejstvo na sudsko poramnuvawe (~len 46 od

ZOP), zna~i pretstavuva izvr{na isprava. Poradi ova, va`no e vo

spogodbata obvrskite da bidat to~no opredeleni za da mo`e nivnoto

ostvaruvawe da se izvr{i bez prethodno vodewe na sudska postapka.

Vakvoto dejstvo na zapisnikot posebno e naglaseno vo ~len 48 od ZOP.

Imeno, ako dol`nikot dal izjava deka e solgasen doveritelot da

mo`e neposredno vrz osnova na zapisnikot protiv nego da pobara

prisilno izvr{uvawe zaradi predavawe na nedvi`nosti, odnosno

podvi`ni predmeti vo vladenie po pristignuvaweto na obezbedenoto

pobaruvawe, zapisnikot koj sodr`i takva izjava e izvr{na isprava

(~l.48 od ZOP).

5. Dol`nikot e ovlasten i ponataka da go koristi predmetot nad

koj e preneseno pravoto na sopstvenost na doveritelot, a doveritelot

ne smee da go ottu|i i da go optovari (~len 51 od ZOP). Zabranata za

ottu|uvawe i optovaruvawe, se odnesuva i za prenesenoto pravo .

14

Ako doveritelot go ottu|i ili optovari predmetot, iako za

toa ne e ovlasten so spogodbata za obezbeduvawe na pobaruvaweto,

takvoto ottu|uvawe ili optovaruvawe ne proizveduva pravno dejstvo,

i }e mu odgovara na dol`nikot za {tetata koja so toa mu e pri~ineta

(~l. 51 stav 2 od ZOP).

6. So faktot {to ne se priznava ottu|uvaweto ili

optovaruvaweto na predmetite i pravata koi bile preneseni na

doveritelot, a toj bez ovlastuvawe gi prenel od nego na treti lica, ne

e isklu~ena kaznenata odgovornost za doveritelot - fizi~ko lice ili

za odgovornoto lice vo pravnoto lice i pravnoto lice zaradi

zloupotreba na doverbata(~l.55 od ZOP). Ova od pri~ini, {to pri

sklu~uvaweto na spogodbata za obezbeduvawe, postoi odnos na

doverba pome|u doveritelot i dol`nikot.

7. Vo ZOP ako so spogodbata poinaku ne e opredeleno,

predvideni se slednite obvrski za doveritelot: 1) da prezema merki

za za~uvuvawe na prenesenoto pobaruvawe (doa|aat predvid dejstvija

koi se potrebni za da ne se izgubat ili da ne se smalat nekoi prava,

ili da ne se izgubi pravoto za da se bara ispolnuvawe, kako {to e

pravoto na prigovor, izvestuvawe i sl., prezemawe na dejstvija pred

sud ili drugi organi i sl.); 2) da gi naplati kamatite ili bilo koi

drugi povremeni pobaruvawa. Naplatenite iznosi se prebivaat so

tro{ocite za koi doveritelot ima pravo na nadomest, potoa so

kamatite koi mu se dol`at, a potoa so glavnicata; 3) da go naplati

prenesenoto pobaruvawe, odnosno da go primi ispolnuvaweto otkako

}e pristigne. Ovaa obvrska e razbirliva, zatoa {to po prenosot na

pobaruvaweto, doveritelot osven ako vo spogodbata ne e ne{to drugo

opredeleno, edinstveno e ovlasten da bara i da primi ispolnuvawe

na obvrskata od otstapenoto pobaruvawe. So ispolnuvaweto na

prenesenoto pobaruvawe, doveritelot steknuva sopstvenost na

predmetite so predavaweto so koe pobaruvaweto e ispolneto. Ako

predmet na ispolnuvaweto se pari, doveritelot e dol`en na barawe

na dol`nikot, da go dade naplateniot iznos kaj sudot ili kaj notar,

ili ako negovoto obezbeduvawe na pobaruvaweto e ve}e dospeano,

doveritelot mo`e da go zadr`i dolguvaniot iznos na pari, a

ostatokot da go predade na dol`nikot. Ako dol`nikot ne postavi

vakvo barawe, doveritelot mo`e so parite da raspolaga na drug

na~in, no mora da vodi smetka deka parite dodeka ne vtasa

pobaruvaweto, ne mu pripa|aat nemu, bidej}i gi dr`i samo kako zamena

za pobaruvaweto koe mu bilo preneseno za obezbeduvawe i parite gi

dr`i kako poverenik na dol`nikot so koj e vo odnos na doverba.

Poradi ova, doveritelot mora so parite da postapuva taka {to }e gi

15

{titi interesite na dol`nikot (korisno da gi vlo`i, za da ne izgubat

od vrednosta i sl.). Toj bi moral da postapuva onaka kako {to bi

postapuval dobar stopanstvenik(~l.52 od ZOP).

8. Dol`nikot, ~ie pobaruvawe e preneseno na doveritelot

zaradi obezbeduvawe, mo`e sprema doveritelot da gi istakne

prigovorite koi vo slu~aj na otstapuvawe na pobaruvaweto dol`nikot

na toa pobaruvawe bi mo`el da gi istakne na primatelot (~len 53 od

ZOP). [to zna~i, pokraj prigovorite koi gi ima prema nego, mo`e da gi

istaknuva i onie prigovori {to mo`el da mu gi istakne na

otstapuva~ot, do momentot koga doznal za otstapuvaweto. Od druga

strana, dol`nikot mu odgovara na doveritelot samo za toa deka

pobaruvaweto postoi vo momentot koga e izvr{eno otstapuvaweto.

9. Dol`nikot ima pravo da mu bide vratena sopstvenosta,

odnosno pravoto, ako vo rokot ja ispolnil svojata obvrska sprema

doveritelot. Doveritelot e dol`en, bez odlgawe, da mu go vrati

pravoto na sopstvenost na predmetite, ili da mu go prenese nazad

steknatoto pravo ako toj go ostvaril svoeto pobaruvawe (~len 56 stav

1 od ZOP).

Vo slu~aj na delumno ispolnuvawe na pobaruvaweto,

doveritelot e dol`en nekoj od predmetite, odnosno del od pravoto na

predmetite, odnosno pravoto ili del od pravoto da go vrati na

dol`nikot, ako toa e mo`no (~l.62 od ZOP).

Dol`nikot mo`e pravoto za vra}awe na sopstvenosta na

predmetite, odnosno vra}awe na prenesenoto pravo da go ostvaruva i

so tu`ba pred sudot, a ako obvrskata na doveritelot e izrazena na

soodeten na~in vo spogodbata za obezbeduvawe, mo`e da go ostvaruva

i neposredno so sproveduvawe na izvr{uvawe.

10. Dol`nikot ima izla~no pravo vo slu~aite koga se

sproveduva prisilno izvr{uvawe ili ste~aj protiv doveritelot, no

toa negovo pravo e ograni~eno samo na pravoto na predmetite i

pravata koi gi prenel na doveritelot zaradi obezbeduvawe, osven ako

izvr{uvaweto ne se sproveduva zaradi ostvaruvawe na pobaruvawe na

treto lice prema doveritelot, koe doveritelot go obezbedil so

zasnovawe na zalo`no pravo na prenesenite predmeti ili prava (~len

56 stav 2 od ZOP).

Vakvoto re{enie e posledica na fiducijarniot prenos na

sopstvenosta na predmetite, odnosno pobaruvawata i izraz na

okolnosta deka doveritelot e privremen praven sopstvenik na

predmetite, odnosno privremen imatel na pravata20.

20

Taka i J.Barbić, cit.delo, str. 129.

16

11. So prenosot na akciite,drugite hartii od vrednost i

udelite zaradi obezbeduvawe, se dodeka doveritelot ne stane

polnova`en imatel na akciite, drugite hartii od vrdnost i udelite,

odnosno dodeka akciite ili udelite ne bidat prodadeni ili na drug

na~in ottu|eni, prenositelot ne go gubi pravoto na glas, nitu pravoto

da u~estvuva vo dobivkata, ako so spogodbata za obezbeduvawe

poinaku ne e opredeleno (~len 64 stav 3 od ZOP).

So napred navedenite re{enija, predvideni vo ZOP, ne se

re{avaat site pra{awa koi se od zna~ewe za odnosite pome|u

stranite od dogovorot za obezbeduvawe, pa i za odnosot na nekoja od

niv so treti lica. Za razre{uvawe na nekoi od tie odnosi se

merodavni i drugi propisi. Taka, vo slu~aite koga so spogodbata za

obezbeduvawe poinaku ne e opredeleno, predmetite nad koi pravoto

na sopstvenost e preneseno na doveritelot, ostanuvaat kaj dol`nikot

i toj mo`e da gi koristi, no toj e dol`en da postapuva so vnimanie,

odnosno so odnos na doverba koj postoi pome|u nego i doveritelot, koj

sega e sopstvenik na predmetot. Bidej}i dol`nikot mu go prenel

pravoto na sopstvenost na doveritelot za obezbeduvawe na nekoe

negovo pobaruvawe, dol`nikot ne bi trebalo da napravi ni{to {to bi

ja dovelo vo pra{awe spogodbata za obezbeduvawe. Predmetot }e

mo`e da se koristi, taka da ne se namali verdnosta pove}e od koga bi

se namalila so redovna upotreba za celta za koja se upotrebuva;

predmetot treba da se ~uva i da se odr`uva. Dol`nikot treba da

postapuva kako dobar doma}in i rizikot od slu~ajno propa|awe i

o{tetuvawe e na dol`nikot, zatoa toj treba da go osigura predmetot.

Poradi brojnite pra{awa koi mo`at da se postavat vo vrska so

koristeweto na predmetite nad koi e preneseno pravoto na

sopstvenost za obezbeduvawe, za da se izbegnat neizvesnosti i

nedorazbirawa, po`elno e na~niot na koristeweto da e dogovoren vo

spogodbata za obezbeduvaweto na pobaruvaweto. Ista e situacijata i

so prenosot na pravoto. Dol`nikot e dol`en da gi prezeme site

dejstvija potrebni za za{tita na interesite na doveritelot i

negovite prava i da mu pomogne vo ostvaruvaweto na za{titata,

dokolku e potrebno.

Isto taka, ne e re{eno pra{aweto ako vo izvr{na postapka

bidat zafateni predmeti koi se nao|aat kaj dol`nikot, a pravoto na

sopstvenost e preneseno na doveritelot zaradi obezbeduvawe, ili

koga e povedena postapka za ste~aj protiv dol`nikot kaj kogo se

nao|aat predmetite.

17

Koga e vo pra{awe izvr{uvawe, a so izvr{uvaweto se

zafateni predmeti koi se nao|aat kaj dol`nikot, a pravoto na

sopstvenost e preneseno na doveritelot zaradi obezbeduvawe, vo

takov slu~aj dol`nikot treba da izjavi prigovor za storeni

nepravilnosti vo sproveduvaweto na izvr{uvaweto(~l.77 od ZI),

bidej}i ZI ne predviduva mo`nost za izjavuvawe na izla~en prigovor

od strana na treto lice. Treto lice vo slu~ajot doveritelot mo`e da

podnese izla~na tu`ba so barawe za izdavawe na privremena merka

zabrana na otу|uvawe i optovaruvawe na podvi`nite predmeti i

nedvi`nostite kon koi e naso~eno sproveduvaweto na izvr{uvaweto,

bidej}i vrz tie predmeti ve}e e preneseno pravoto na sopstvenost od

dol`nikot na doveritelot zaradi obezbeduvawe. Vo vakov slu~aj

doveritelot treba da se smeta za prav sopstvenik na predmetite,

odnosno prav imatel na pravoto, bez ogled na toa {to predmetite

odnosno pravoto ne se negovi vo prava smisla, zatoa {to pravoto e

preneseno za obezbeduvawe na pobaruvaweto i treba da se smeta za

privremeno. Poradi ova, doveritelot ima pravo da bara predmetite

kio se zafateni so izvr{uvaweto da bidat izzemeni od izvr{uvawe,

odnosno izvr{uvaweto na tie predmeti da bide proglaseno za

nedopu{teno.

Vo ste~ajna postapka, koja se vodi nad dol`nikot, na

doveritelot mu se priznava pravo na razla~en doveritel i toj ima

pravo na odvoeno namiruvawe na predmetite, odnosno na pravata koi

mu se preneseni zaradi obezbeduvawe.

ZOP nema posebni odredbi za toa kako }e se re{ava

pra{aweto koga na predmetite nad koi e preneseno pravoto na

sopstvenost za obezbeduvawe na doveritelot e zasnovano zakonsko

zalo`no pravo?

Odgovorot na ova pra{awe se re{ava spored odredbite na

ZOO. Zakonskoto zalo`no pravo na predmetite na koi e preneseno

pravoto na sopstvenost za obezbeduvawe go sledi predmetot, pa taka

toa mora da go trpi i doveritelot. Ova pravilo }e va`i i toga{ koga

ova pravo (zalogata) }e nastane i po prenosot na pravoto na

sopstvenost na predmetite koe mu e preneseno na doveritelot za

obezbeduvawe21.

21

ZOO vo nekolku odredbi predviduva zasnovawe na zakonsko zalo`no pravo. Taka, vo ~l. 647 koga se raboti za obezbeduvawe na naplata na pobaruvawa za nadomest za rabota i nadomest na potro{en materijal, kako i na drugi pobaruvawa po osnov na dogovor za delo, vr{itelot na rabotite ima pravo na zalog nad predmetite {to gi napravil ili popravil, kako i na drugi predmeti {to mu gi predal nara~uva~ot vo vrska so negovata rabota, se dodeka gi dr`i; komisionerot ima pravo na zalog nad predmetite {to se predmet na dogovorot za komision i dodeka tie predmeti se kaj nego ili kaj nekoj

18

PRAVO NA DOVERITELOT VO SLU^AJ NA ZADOCNUVAWE NA DOL@NIKOT

Ako dospee obezbedenoto pobaruvawe, a dol`nikot ne ja

ispolni obvrskata, doveritelot e ovlasten da go namiri svoeto

pobaruvawe od predmetot koj go dobil vo sopstvenost zaradi

obezbeduvawe na toa namiruvawe. Doveritelot ne mora da go koristi

toa pravo, no toj mo`e, iako negovoto pobaruvawe e obezbedeno so

sopstvenost na odreden predmet, da se namiri od nekoi drugi

dol`nikovi predmeti ili imotni prava. Ako uspee da se namiri,

pobaruvaweto prestanuva, a so toa i pri~inata poradi koja na nego mu

bilo preneseno pravoto na sopstvenost za predmetot. Vo toj slu~aj, toj

e dol`en da go "vrati" prenese pravoto na sopstvenost na

dol`nikot22. Pravoto na prodavawe na predmetot nastanuva ako

obvrskata koja dospeala ne se namiri. ZOP ja ureduva postapkata za

proda`ba, odnosno namiruvawe na doveritelot, pri toa, ne

isklu~uvaj}i ja mo`nosta doveritelot i dol`nikot poinaku da go

uredat namiruvaweto so spogodbata za obezbeduvawe23. Vo pra{awe se

prava na strankite, so koi tie mo`at slobodno da raspolagaat. ZOP

sodr`i odredbi koi }e se primenuvaat, ako strankite vo spogodbata

ne opredelile ne{to drugo. Proda`bata ne ja sproveduva sud. Nea ja

sproveduva notar ili izvr{itel. Realno e da se o~ekuva deka

stranite na spogodbata }e gi koristat odredbite za proda`ba na

predmetite na koi e preneseno pravoto na sopstvenost za

obezbeduvawe, i deka nema vo spogodbata poinaku da go uredat

namiruvaweto na pobaruvaweto.

Vo ZOP postapkata za proda`ba e celosno regulirana i

podednakvo gi {titi interesite i na dvete strani.

koj gi dr`i za nego, ili dodeka ima vo racete isprava so pomo{ na koja mo`e da raspolaga so niv (~l. 842 st. 1 od ZOO); ist e slu~ajot i so liceto koe vr{i kontrola na kvalitetot i kvantitetot na stoka spored dogovorot za kontrola na stoka, toj ima pravo na zalog nad stokite {to mu se predadeni na kontrola (~l. 909 od ZOO); taka e i kaj nalogopri~ot koj ima pravo na zalog nad podvi`nite predmetite na nalogodavecot {to gi dobil po osnov na nalog (~l. 819 od ZOO); i prevoznikot ima pravo na zalog nad predmetite {to mu se dadeni zaradi prevoz i vo vrska so prevozot dodeka gi dr`i ili dodeka ima vo race isprava so pomo{ na koja mo`e da raspolaga so niv (~l. 735 od ZOO); i trgovskiot zastapnik ima pravo na zalog nad sumite {to gi naplatil za nalogodavecot po negovo ovlastuvawe (~l. 865 od ZOO).

22

Taka, N.Gavella, T.Josipović, I.Gliha, V.Belaj i Z.Stipković,

cit.delo str. 613

23

Taka i J.Barbić , cit.delo str. 136.

19

Postapkata za ostvaruvawe na pravoto na doveritelot

zapo~nuva, taka {to doveritelot e ovlasten da pobara od dol`nikot

preku notar ili izvr{itel, vo rok od 15 dena od denot koga dol`nikot

padnal vo zadocnuvawe, da go izvesti dol`nikot i da podnese barawe

predmetot na koj e preneseno pravoto na sopstvenost da se prodade,

ili prenesenoto pravo da se pretvori vo pari preku notar ili

izvr{itel.

Ako doveritelot go izvestil dol`nikot deka bara

proda`ba, vo izvestuvaweto dol`nikot e dol`en: 1) da ja opredeli

najniskata cena po koja predmetot mo`e da se prodade, odnosno

pravoto da se vpari~i, pri {to taa ne mo`e da bide poniska od

obezbedenoto pobaruvawe, zgolemena za kamatite i tro{ocite na

doveritelot koi se predvideni, a }e pristignat, odnosno nastanat do

istekot na rokot do koj notarot, odnosno izvr{itelot, mora da go

prodade predmetot ili vpari~i pravoto, kako i predvideniot danok

na promet; 2) da go ovlasti notarot ili da pobara od izvr{itelot da ja

izvr{i proda`bata na predmetite, odnosno vpari~uvaweto na

pravoto; 3) da ja prilo`i negovata izjava deka e soglasen da se izvr{i

proda`ba, odnosno vpari~uvawe, kako i deka e soglasen da gi

avansira tro{ocite na proda`bata, ili vpari~uvaweto i deka e

soglasen od iznosot dobien pri proda`bata, odnosno vpari~uvaweto,

prethodno da se namiri pobaruvaweto na doveritelot so kamatite i

tro{ocite, kako i danokot na promet.

Otkako }e go primi izvestuvaweto so prilozite,

doveritelot e dol`en vo rok od 15 dena da go ovlasti notarot ili

izvr{itelot koj go nazna~il dol`nikot za da go prodade predmetot

ili da go vpari~i pravoto, vo soglasnost so uslovite opredeleni vo

izvestuvaweto od dol`nikot. Doveritelot e dol`en da gi prezeme

site ostanati dejstvija po barawe od notarot, odnosno na izvr{itelot

so koi se ovozmo`uva razgleduvawe na predmetite, odnosno

zapoznavawe so sodr`inata na pravoto. Ako doveritelot ne gi

prezeme ovie dejstvija i ne go ovlasti notarot ili izvr{itelot da go

prodade predmetot, mu odgovara na dol`nikot za pri~ineta

{teta(~l.58 st.2 od ZOP).

Ako notarot , odnosno izvr{itelot ne uspee predmetot da go

prodade, odnosno pravoto da go vpari~i vo rok od tri meseci od denot

koga doveritelot za toa go ovlastil, }e se smeta deka doveritelot se

odrekol od pravoto da bara proda`ba na predmetot, odnosno

vpari~uvawe na pravoto.

Ako dol`nikot, ne ja opredeli cenata, ne go opredeli

notarot ili izvr{itelot koj treba da ja izvr{i proda`bata, ne dade

20

izjava deka e soglasen da se izvr{i proda`ba, odnosno ako notarot,

odnosno izvr{itelot ne uspee predmetite da gi prodade ili pravoto

da go vpari~i, vo rok od tri meseci }e se smeta deka doveritelot

stanal polnova`en sopstenik na predmetite, odnosno polnova`en

imatel na pravata koi na nego se preneseni, za cenata koja odgovara na

iznosot na obezbedenoto pobaruvawe so kamatite i tro{ocite, kako i

danokot na promet, osven ako doveritelot vo rok od 15 dena po

istekot na rokot od tri meseci smetano od denot koga doveritelot go

ovlastil da ja izvr{i proda`bata na predmetite, odnosno

vpari~uvawe na pravoto preku notar, odnosno izvr{itel ne go izvesti

dol`nikot deka ne saka da gi zadr`i predmetite, odnosno pravoto

namesto isplata na obezbedenoto pobaruvawe.

Odnapred ne e dopu{teno da se dogovaraat, doveritelot da

mo`e da go zadr`i predmetot ako pobaruvaweto koga }e vtasa ne bide

plateno. Vakvoto dogovarawe bi bilo ni{tavo. No, po dospeanosta na

pobaruvaweto, dol`nikot mo`e so doveritelot da dogovorat zamena

na ispolnuvaweto, da "doveritelot primi ne{to drugo namesto ona

{to mu se dolguva" i ako toa go primi, obvrskata prestanuva (~l. 297

st. 1 od ZOO)24.

Ako doveritelot stane sopstvenik na predmetot, odnosno

imatel na pravoto, obezbedenoto pobaruvawe se smeta za namireno,

koga doveritelot stane sopstvenik, odnosno imatel na pravoto. Na

vakviot prenos, mora da se plati danok na promet, dokolku toj se

pla}a, a rokot te~e od denot koga doveritelot stanal sopstvenik,

odnosno imatel na pravoto.

Danokot na promet }e se plati i ako notarot, odnosno

izvr{itelot gi prodade predmetite ili go vpari~i pravoto, ako za

toa se pla}a danok na promet. Rokot }e te~e od denot koga notarot,

odnosno izvr{itelot go prodal predmetot, odnosno go vpari~il

pravoto.

Ako doveritelot go izvesti dol`nikot deka ne saka da go

zadr`i predmetot ili pravoto namesto isplata na obezbedenoto

pobaruvawe, ovlasten e svoeto pobaruvawe protiv dol`nikot da go

ostvaruva, taka {to predmetot }e go prodade ili pravoto }e go

vpari~i sam, i toa preku notar ili preku izvr{itel, ili preku drugi

lica ovlasteni za proda`ba na predmeti, odnosno vpri~uvawe na

prava. Za da mo`e toa da go ostvari, potreben mu e predmetot,

24

Taka, N.Gavella, T.Josipović, I.Gliha, V.Belaj i Z.Stipković,

cit.delo str. 614.

21

odnosno ima pravo da bara da mu se predade predmetot vo vladenie.

Ako toa bilo dogovoreno vo zapisnikot vo koj e sodr`ana spogodbata

za obezbeduvawe, toga{ spogodbata po vtasanosta na pobaruvaweto }e

ima svojstvo na izvr{na isprava i vrz nea doveritelot }e mo`e da

bara prisilno izvr{uvawe zaradi predavawe na nedvi`nost, odnosno

podvi`en predmet vo vladenie po vtasanost na obezbedenoto

pobaruvawe25. Pri proda`ba na predmetite ili vpari~uvawe na

pravata, doveritelot e dol`en da postapuva so vnimanie na dobar

stopanstvenik i za toa da mu polo`i smetka na dol`nikot. Ako so

takvata proda`ba na predmetite ili vpari~uvawe na pravata,

doveritelot ne uspee vo celost da go namiri svoeto pobaruvawe,

ovlasten e da bara od dol`nikot izvr{uvawe vrz osnova na

zapisnikot vo koj e sodr`ana spogodbata za obezbeduvawe, za

namiruvawe na preostanatiot del na svoeto pobaruvawe od

ostanatite predmeti i prava od imotot na dol`nikot. Za toa ne mu e

potrebna nova izvr{na isprava. Izvr{uvaweto }e se vodi vrz osnova

na zapisnikot, vo koj e sodr`ana spogodbata za obezbeduvawe.

Doveritelot i dol`nikot mo`at vo spogodbata za obezbeduvawe da

opredelat pravila za proda`ba spored koi notarot ili izvr{itelot

}e ja sprovedt postapkata za izvr{uvawe. Tie mo`at da opredelat

deka proda`bata }e se izvr{i so sobirawe na javni ponudi ili na

javen konkurs (mo`e da se opredeli i kolku najmalku ponudi mora da

ima), ili deka proda`bata }e se izvr{i so neposredna spogodba ako

proda`bata dva pati ne uspee ni so javni ponudi, ni so konkursi.

Dokolku se opredelat vakvi uslovi, notarot ili izvr{itelot koj {to

}e ja vr{i proda`bata se obvrzani so tie pravila. Vakvi pravila

stranite mo`at da predvidat, ne samo koga proda`bata ja vr{i sam

doveritelot, nego i koga nea ja bara dol`nikot26.

Ako doveritelot svoeto pobaruvawe poinaku go namiri, a

ne na na~in predviden so ZOP, dol`en e na dol`nikot da mu go vrati

predmetot, odnosno pravoto bez odlagawe.

SOODVETNA PRIMENA NA ODREDBITE ZA OBEZBEDUVAWE SO

PRENOS NA SOPSTVENOST NA PREDMETI I PRENOS NA PRAVA NA

ZABRANA SO RASPOLAGAWE SO AKCII, DRUGI HARTII OD

VREDNOST I UDELI VO TRGOVSKO DRU[TVO

25

Taka, N.Gavella, T.Josipović, I.Gliha, V.Belaj i Z.Stipković,

cit.delo str. 615.

26

Taka.J.Barbić, cit.delo str. 140.

22

Soglasno ~len 63 od ZOP, odredbite so koi e uredeno

obezbeduvaweto na prenosot na sopstvenost na predmeti i prenos na

prava , na soodveten na~in se primenuvaat i na zabranata za

raspolagawe so akcii, drugi hartii od vrednost i udeli vo trgovsko

dru{tvo.

Notarskiot akt ili druga solemnizirana privatna isprava so

soodvetna sodr`ina ja zamenuvaat spogodbata za obezbeduvawe so

prenos na sopstvenost ili prenos na prava sklu~ena kaj notar.

Notarot }e gi precizira samo onie dejstvija so koi se zabranuva

raspolagaweto so akciite, drugite hartii od vrednost i udelite za

koi strankite }e se soglasat.

Koj notar e ovlasten za prezemawe na oddelni dejstvija za

obezbeduvawe , se opredeluva spored pravilata za slu`benoto

sedi{te i podra~je na notarite.

So sklu~uvawe na spogodba za obezbeduvawe na pari~ni ili

nepari~ni pobaruvawa se zabranuva raspolagawe so akcii, drugi

hartii od vrednost i udeli za obezbeduvawe.

Za sekoja zabrana sudot bez odlagawe }e go izvesti trgovskoto

dru{tvo, a za sproveduvaweto na zabranata za obezbeduvawe vo

soodvetnite knigi, }e go izvesti Centralniot registar na Republika

Makedonija i Centralniot depozitar za hartii od vrednost za

zabranata za raspolagawe so akciite, a za udelite upravitelot na

dru{tvoto.

So zabranata na akciite, odnosno na udelite za obezbeduvawe

se dodeka doveritelot ne stane polnova`en imatel na akciite,

drugite hartii od vrednost i udelite, prenositelot ne go gubi pravoto

na glas nitu pravoto da u~estvuva vo dobivkata, ako so spogodbata

poinaku ne e opredeleno.

D-r Arsen Janevski, redoven professor na

Pravniot fakultet ”Justinijan Prvi” vo Skopje

OBEZBEDUVAWE NA POBARUVAWATA SO PRENOS NA

SOPSTVENOST NA PREDMETI I PRENOS NA PRAVA SPORED

ZAKONOT ZA OBEZBEDUVAWE NA POBARUVAWATA

23

R E Z I ME

Vo trudot se elaborirani odredbite od Zakonot za

obezbeduvawe na pobaruvwata so koj e prezemeno ova sredstvo za

obezbeduvawe na pobaruvawata na doveritelot od Zakonot za

izvr{nata postapka na Republika Makedonija.

Pri toa posebno se obraboteni slednive pr{awa: za poimot i

zna~eweto na ovoj vid na obezbeduvawe, za predmetot na

obezbeduvaweto, pobaruvawa koi mo`at da se obezbedat, spogodbata

za obezbeduvawe, dejstvata koi gi proizveduva ova sredstvo za

obezbeduvawe, kako i pravata koi gi ima doveritelot ako dol`nikot

ne gi ispolni svoite obvrski, odnosno realizacija-prodavawe na

predmetite odnosno upari~uvawe na pravata.

So ova sredstvo na obezbeduvawe dol`nikot mu go prenesuva na

doveritelot pravoto na sopstvenost na podvi`nite predmeti, na

nedvi`nostite i na pravata, zaradi obezbeduvawe na pari~ni i

nepri~ni obvrski. Osnov za ovoj vid na prenos na pravoto na

sopstvenost na predmeti i prenos na prava e sudskiot zapisnik ili

dogovorot za obezbeduvawe koj e sostaven kaj notar vo forma na

notarski akt vo koj e sodr`ana spogodbata na strankite so koja

dol`nikot e soglasen da mu go prenese pravoto na sopstvenost zaradi

obezbeduvawe, a doveritelot ima obvrska da mu go vrati (prenese)

pravoto na sopstvenost na dol`nikot ako toj vo rokot koj e dogovoren

nemu mu go isplati negovoto pobaruvawe. Sudskiot zapisnik, odnosno

notarskiot akt vo koj e sodr`ana spogodbata na strankite ima svojstvo

na izvr{na isprava. Ako dol`nikot ne ja ispolni svojata obvrska,

doveritelot ima pravo da bara namiruvawe po pat na proda`ba na

stvarite so koi taa obvrska bila obezbedena. Proda`bata-

realizacijata ja vr{i notar, odnosno izvr{itel. Ako proda`bata ne

uspee, doveritelot ima pravo da bara predmetot da premine vo negova

sopstvenost i so toa da se smeta deka e namiren. Ako i toa ne go saka,

doveritelot mo`e predmetot da go prodade ili pravoto da go

pretvori vo pari samiot i toa preku notar ili preku izvr{itel ili

lice koe e ovlasteno za prodavawe na predmeti, odnosno za

pretvarawe na pravoto vo pari.