1

22 let, 1996-2018 Leto: 8 št.: 14/2018 Ljubljana, 28.3.2018

DANAŠNJE DELO PRINAŠA…

2

KAKO VOLITI?

Borut Sever

Prejeli smo dopis Državne volilne komisije glede glasovanje invalidov, v katerem le ta pojasnjuje načine glasovanja v

skladu z novelo Zakona o volitvah v državni zbor.

Pri tem izpostavljajo tri načine:

- Po pošti (enkratno ali stalno). Za enkratno glasovanje po pošti invalid obvesti okrajno volilno komisijo, ki mora obvestilo prejeti najpozneje 10 dni pred dnem glasovanja, za stalno glasovanje po pošti pa je potrebno, v istem roku, obvestiti državno volilno komisijo. V obeh primerih je obvestilu potrebno priložiti odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Volilno gradivo za glasovanje po pošti se invalidu posreduje na njegov naslov za vročanje.

- Na domu. Najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja je potrebno obvestiti okrajno volilno komisijo, da volivec želi glasovati, pred volilnim odborom, na svojem domu (na naslovu stalnega prebivališča).

- S pomočjo druge osebe. Volivec, ki ne more sam glasovati lahko seboj na volišče pripelje osebo (ki ne sme biti član volilnega odbora), ki namesto njega, vendar pa po njegovih navodilih, glasuje.

3

AVTISTIČNEMU OTROKU LAHKO POMAGAMO

Borut Pogačnik

Karoline Turk foto: B.P.

V družbi prevladuje zmotno mnenje, da se otrokom z avtizmom praktično ne da pomagati in jim omogočiti

karseda normalno življenje. Karoline Turk iz Maribora že dolgo časa ni več takega mnenja, saj je uspela z različnimi

pristopi skorajda popolnoma ozdraviti svojega sina Luko, ki zdaj obiskuje drugi razred normalne devetletke v

Mariboru.

Do svojega 18. meseca starosti se je Luka povsem normalno razvijal, že govoril in imel pričakovano motoriko. Po

cepljenju OMR pa je nenadoma prenehal govoriti ter postal močno agresiven, se udarjal z glavo ob tla, zidove in

pohištvo. Karoline Turk ne trdi, da je temu botrovalo samo cepljenje, ampak da je otrok imel že dispozicijo za

avtizem, ki se je ob cepljenju sprožila.

Če na kratko povzamemo metodo, ki jo je pričela uvajati in ki je naše zdravstvo še nekako ne prizna, je odkrila, da

so razlogi tudi v propustnosti črevesja, ki toksinov iz hrane ne izloča po naravni poti, ampak prehajajo neposredno

v kri. Iz prehrane je izločila vso hrano z različnimi dodatki, pa tudi mleko, gluten, sojo in sladkor. Še dandanes je

pozorna na mononatrijev glutamiminat ali E621, ki pa se velikokrat ne pojavi na deklaracijah, ampak je skrit pod

drugimi imeni. Gre za tako imenovane ojačevalce okusa, ki so najhujši povzročitelji oz. vzdrževalci avtizma in

drugih motenj v duševnem razvoju.

Vse svoje metodične prakse je sproti nadzirala z različnimi testi v tujini zlasti z antiparazitnimi protokoli.

Na ta način je Luka doživel popolno telesno in psihično preobrazbo. Res pa je da je potrebno to metodo vzdrževati

skozi vse življenje. Karoline Turk je dosegljiva na elektronskem naslovu: karoline.turk@siol.net za vse starše ali

vrstnike, ki imate podobne težave.

Sicer pa bo gostja oddaje za invalide – Sončni žarek na frekvencah: 95.1, 95.9, 100.3, 90.6 MHz

Radia Celje, ta petek, 30.marca med 10.15 in 10.50 uro.

Veliko avtistov je tudi članov društev Sožitja po Sloveniji, sicer pa obstajajo različna združenja za avtizem. Uspehi

Karoline Turk pa so gotovo velik prispevek k zmanjšanju posledic te oblike duševnih motenj.

4

BODEČA NEŽA

Angelca Likovič

Angelca Likovič

Letos je dobil BODEČO NEŽO Boštjan M. Zupančič. Lani sem jo dobila jaz iz prav istega razloga, kjer sem se zavzemala

za življenje in ne za smrt. Liberalke in feministke pa vemo, da zagovarjajo prekinitev življenja še nerojenemu otroku,

torej podpirajo smrt. Jaz podpiram življenje od spočetja do naravne smrti. Vsak spočeti otrok ima pravico, da zagleda

luč sveta. Zavedat se moramo, da je v Sloveniji veliko premalo rojstev. Če hočemo Slovenci ostati na tej lepi zemlji si

moramo v mnogo večji meri prizadevati za večjo rodnost in pomoč družinam , ne le duhovno ,pač pa tudi finančno.

Zato zelo podpiram stališče stranka Glas za otroke in družine, ki predlaga za vsakega otroka 3ooo EU finančne pomoči.

Moral bo prevladati razum , da si bomo prizadevali za večjo rodnost.

Vljudno vas vabimo v galerijo Dika, Maistrova 14, 1241 Kamnik, na razstavo akrilnih slik

Veronike ŽIDANEK Odprtje razstave bo v petek, 23. 3. 2018 ob 18 uri. Razstava bo odprta do 22. 4. 2018 in sicer vsak petek, soboto in nedeljo od 10 - 12 ure in od 14 - 18 ure.

5

FILOZOFSKI VIDIKI ABORTUSA – SPLAVA

Roman Vodeb

1.del

Tole moje mnenje o abortusu/splavu sem posredno podal že leta 2005, ko sem (s)pisal recenzijo knjige avstralskega filozofa in bioetika Petra Singerja »Razmislimo ponovno o življenju in smrti«. Že takrat se je moje mnenje naslanjalo na psihoanalizo in znamenito (Freudovo) »načelo ugodja«. Svoje mnenje bom obnovil zato, ker sem ga bežno omenil v tekstu o Boštjanu M. Zupančiču, ki so ga feministke iz »Rdeče zore« po krivici obsodile, da seksistično govori – govoril pa je o splavu in »morilki vseh morilk« Simone Veil.

Polemika okrog etike oz. bioetike v kontekstu življenja in smrti – torej tudi v kontekstu splava – je vselej subjektivna. Končnega spoznanja in vrhovne resnice tukaj, tako kot še marsikje, ni. Tematika pa postane razumljivejša, če vemo, da človeka obvladuje načelo ugodja, torej, če vemo, da človek (ki misli bioetične dileme, tudi splav) težki k prijetnosti, ugodju. Končni indikator in kriterij, ki edini šteje, je sicer življenjska sreča, ki bi se jo dalo enačiti z neko prijetnostjo življenja/bivanja v kombinaciji z notranjo pomirjenostjo in zadovoljstvom. Vse, kar (vselej misleči) človek stori oz. se obnaša (tudi v etičnem kontekstu življenja in smrti, tudi splava), je v osnovi povezano z doživljanjem/občutenjem ugodja. Vsako (subjektivno) mnenje, ki si ga oblikuje ta ali oni proučevalec bioetičnih problemov (tudi splava), se v osnovi dotika doživljanja ugodja oz. prijetnosti in neprijetnosti življenja, njegovega in tistega, ki ga motri. In ko se motri – beri: miselno premleva – »življenje« (še nerojenega) zarodka/bitja/otroka, je v bistvu pomembno zgolj in samo subjektivno doživljanje tistega, ki misli/motri to zarodkovo »življenje«.

Vsak strokovnjak in laik, ki govori o splavu in (še) nerojenem bitju, je čustveno involviran v problem (»življenja« in »smrti«, torej splava). V bistvu tisti, ki so PROTI splavu, zelo trpijo, ker (zmotno) mislijo, da bo (»že živ«) »otrok« – fetus/zarodku bi bilo v resnici treba reči »nekaj bivajočega« – pri splavu umrl, da bo na nek način ubit, usmrčen, likvidiran. In zaradi te svoje povsem subjektivne, zavajajoče in zanje neznosne misli so nasprotniki splava tako žalostni, da so (aktivno in aktivistično) proti splavu. V strogo teoretskem (in filozofskem) smislu so v bistvu na nek način egoistični/sebični: oni so proti splavu natančno zato, da sebi/zase priskrbijo ugodje oz. neko notranjo pomirjenost, ki jo planirajo, če bo splav prepovedan. V tem primeru ne bodo trpeli ob misli, da pri splavu oz. splavljanju/abortiranju (»trpeče«) bitje(ce) – imenovano zarodek/fetus oz. »nekaj bivajočega« – (v mukah) umre. Kaj se z dotičnim »nečim bivajočim« dogaja, je v resnici (teoretsko gledano) nepomembno oz. irelevantno. »Problem« za nasprotnike splava je v tem, da pri splavu »umorjeno« (splavljeno/abortirano) bitje (»nekaj bivajočega«) nič ne trpi, ker še nima svojega miselnega sistema, ki bi zaznal, anticipiral oz. premleval svoje bivanje, torej življenje in (abortusno) »smrt«, prehod iz bivanja (»obstoja«) v nebivanje (»neobstoj«). Temeljni konceptualni zdrs nasprotnikov splava je ideja, da je splavljeni zarodek ekvivalent talcu, ki je/bo usmrčen, likvidiran. Klasični talec v intrapsihični realnosti seveda premleva svojo bližajočo se smrt (in pri tem trpi), splavljeni zarodek/fetus pa ne! Edini relevanten »sogovornik« pri splav(ljanj)u je v resnici torej nosečnica – v določenih primerih tudi »nesojeni« oče, »donator« semenčice.

Avstralski filozof Singer v svojih bioetičnih dilemah tematizira »vstopanje novega bitja v življenje« in seveda tudi umetno prekinjanje nosečnosti, torej umetno prekinjanje v življenje vstopajočega novega bitja. Bioetične zagate pri »vstopanju v življenje« so zelo podobne kontekstu umiranja oz. »izstopanja iz življenja«. Evtanazija in umetno prekinjanje nosečnosti (abortus/splav) imata zelo podobne oz. analogne bioetične pomisleke. Singer pravi, da je na identičen način absurdno docela jasno in nedvoumno (torej dogovorno) določiti, kdaj živo bitje umre, kot je absurdno določiti, kdaj nek zarodek/fetus postane živo bitje – oseba, torej otrok.

Naj ponovim: problem splava namreč ni v tem, ko (in kdaj) »umre« nastajajoče bitje, pač pa v tem, kdo trpi (beri: ne doživlja ugodja oz. doživlja neugodje) ob tem, ko/kadar/če motri/premleva/misli (na) »umiranje« in »trpljenje« nastajajočega in »še-ne-mislečega« bitja. Središčna točka bioetičnega diskurza – tudi zloglasne TV oddaje Tarča na nacionalni RTV SLO – bi v resnici moralo biti doživljanje (ne)ugodja ljudi, ki mislijo/premlevajo »umiranje« zarodka/fetusa pri (umetnem) splavu. (Identična paradigma je pri evtanaziji.) Na ta način bi bilo mogoče hitro analizirati, kdo je ZA in kdo PROTI (splavu, evtanaziji) in zakaj. Videli bi, da v resnici nikoli ni

6

problematičen neposredno »trpeči« (npr. še ne rojeni, a že splavljeni) zarodek/fetus (»nekaj bivajočega«, iz česar se bo šele čez nekaj mesecev razvil/rodil otrok), pač pa posredno trpeči (in misleči) »opazovalec« – torej subjekt, ki (libidinalno) investirano oz. »oenergeteno« gleda, misli/premleva (na) ta »neposredno trpeči« zarodek/fetus/»nekaj bivajočega«. In tukaj je vloga krščanske ideologije dokaj ponesrečena – in naj dodam, da gre pri tem mojem argumentiranem in legitimnem pogledu na splav/abortus za moje iskreno prepričanje. Preprosto si ne upam reči, da je to moje mnenje, prepričanje, hkrati tudi spoznanje.

PARIZ NASPROTIJ Maša Vavpot

Klošar pred vhodom v nakupovalni center Galeries Lafajette v Parizu

Nedavno sem bila v Parizu, kjer sem opazila ogromno nasprotij med revščino in bliščem velemesta. Vsaj za invalide pa je v nekaterih predelih dobro poskrbljeno, kar zadeva arhitekturne ovire pa tudi možnost obiska velikih trgovskih centrov, kjer so z večine tudi posebna dvigala za invalidke vozičke. Precej pa me je motila čistost ulic, parkov in celo okolice Eifflovega stolpa.

Združenje invalidov – Forum Slovenije, Linhartova 3a, p.p. 2539, 1109 Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: Borut S. Pogačnik

Tajnica uredništva: Maša Vavpot Telefon: 041/381-679 e-naslov: info@zifs.si

Izhaja: brezplačno Naročila za vnos v adremo sporočajte na elektronski naslov od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro.

Prestižna trgovina Louis Vuitton

Smeti v parku pod Eifflovim stolpom