univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vede · 2017-11-28 · 3.1.3 klinična slika...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
OSVEŠČENOST ŽENSK PRI
PREPOZNAVANJU IN ZDRAVLJENJU
OSTEOPOROZE
(Diplomsko delo)
Maribor, 2015 Branko Kos
II
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: Red. prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svetnik
Somentor: Viš. predav. mag. Vida Gönc, univ. dipl. org.
III
ZAHVALA
Gospe dr. Ani Habjanič za nesebično pomoč in dobronamerno priganjanje.
IV
IZVLEČEK
Osteoporoza je bolezen okostja, za katero je značilna zmanjšana trdnost kosti in posledično
povečano tveganje za zlome. Je najbolj razširjena presnovna kostna bolezen in postaja
eden glavnih svetovnih zdravstvenih in socialno-ekonomskih problemov. Medicinska
sestra ima veliko in pomembno nalogo pri osveščanju in informiranju žensk na vseh treh
nivojih zdravstvenega varstva.
Namen diplomskega dela je opredeliti ter predstaviti zdravljenje in preprečevanje
osteoporoze pri ženskah, ter z raziskavo ugotoviti osveščenost žensk pri prepoznavanju in
zdravljenju osteoporoze.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke za
raziskovalni del diplomskega dela smo zbrali s pomočjo anonimne ankete z vprašanji
zaprtega in odprtega tipa. Vprašanja za prepoznavanje osveščenosti žensk glede
zdravljenja in preprečevanja osteoporoze smo povzeli in priredili na podlagi vprašalnika
FOOQ (Facts on Osteoporosis Quiz) avtorice Ailingerjeve s sodelavci.
Rezultati raziskave so pokazali srednjo osveščenost žensk o osteoporozi. Dosežena
povprečna ocena znanja v naši raziskavi pa je znašala 47,3 %. Največ informacij o
osteoporozi so anketiranke dobile iz medijev, dobra tretjina (28,3 %) je dobila te
informacije od osebnega zdravnika. Le 2,7 % vseh vprašanih anketirank je dobilo
informacije o osteoporozi od medicinske sestre.
Osveščenost žensk o osteoporozi ni zadostna in v prihodnje bo potrebno dati veliko
poudarka zdravstveno vzgojnemu delu in promociji zdravja. Številne ženske nimajo
jasnega razumevanja in znanje, ki ga imajo o osteoporozi nasploh ni povezano z njihovim
vedenjem in življenjskim slogom. Z zdravim načinom življenja lahko vplivamo na
največjo doseženo kostno maso, upočasnimo upadanje s starostjo ter na ta način
preprečimo pojav bolezni. Ženske, ki so bolje informirane in poučene, se bolj zanimajo za
svoje zdravje in jim ni vseeno za zdravje. Osveščenost žensk je nujna in je dobra popotnica
za ohranitev zdravja. S tem se zagotavlja boljša kakovost življenja.
Ključne besede: osteoporoza, osveščenost, ženske, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
V
ABSTRACT
Osteoporosis is a bone disease that is characterized by a decrease in bone hardness and as
such can lead to an increased risk of fracture. It is the most widespread metabolic bone
disease and is becoming one of the major global health and socio-economic problems. The
health nurse has a major and substantial role in raising the awareness and informing
women at all three levels of health protection.
The purpose of the diploma thesis is to describe and present the treatment and prevention
of osteoporosis in women, and based on research to establish the awareness of women in
recognizing and treating osteoporosis.
We have used quantitative methodology and descriptive work method. The data for the
research part of the diploma thesis was collected by means of an anonymous questionnaire
using closed and open-type questions. The questions for identifying women's awareness
with respect to the treatment and prevention of osteoporosis were derived from the FOOQ
(Facts on Osteoporosis Quiz) questionnaire by the author Ailinger and co-authors.
Results of the research have shown that women have average knowledge of osteoporosis.
The mean score achieved in our research was 47,3 %. Respondents got the majority of
information on osteoporosis from media, one third, i.e. 28,3 % obtained information from
their personal physician. Only 2,7 % of all respondents obtained information on
osteoporosis from health nurses.
Knowledge of women of osteoporosis is insufficient, therefore a lot of work needs to be
done in future in the area of health education and health promotion. Numerous women
have no clear understanding, and the knowledge they have of osteoporosis is in no way
related to their behaviour and lifestyle. With a healthy lifestyle we can influence the
maximum bone mass, slow down its age-related decrease, and thus prevent the occurrence
of the disease. Women that are better informed and know more about the disease have a
bigger interest in their health. Awareness of women is of huge importance and is a great
incentive for maintaining health. This will ensure better quality of life.
Keyword:
Osteoporosis, awareness, women, health nurse, health education
VI
KAZALO VSEBINE
POVZETEK
ABSTRACT
1 UVOD ................................................................................................................................ 1
2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ................................................................ 3
3 TEORETIČNI DEL ......................................................................................................... 4
3.1 Osteoporoza ................................................................................................................. 4
3.1.1 Oblike osteoporoze ................................................................................................ 4
3.1.2 Diagnostika in preiskave za odkrivanje osteoporoze ............................................ 7
3.1.3 Klinična slika osteoporoze .................................................................................... 9
3.2 Zdravljenje osteoporoze ............................................................................................ 10
3.2.1 Slovenske smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze ........................... 11
3.2.2 Medikamentozno zdravljenje .............................................................................. 12
3.2.3 Vpliv prehrane, vitamina D in telesne dejavnosti na kosti .................................. 15
3.3 Vloga medicinske sestre pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze ................... 16
3.3.1 Zdravstveno vzgojni pristopi medicinske sestre pri prepoznavanju in zdravljenju
osteoporoze................................................................................................................... 18
3.3.2 Osveščanje žensk o osteoporozi .......................................................................... 20
5 RAZISKAVA O OSVEŠČENOSTI ŽENSK PRI PREPOZNAVANJU IN
ZDRAVLJENJU OSTEOPOROZE ................................................................................ 22
5.1 Opis raziskovalne metodologije ................................................................................ 22
5.2 Raziskovalno okolje .................................................................................................. 23
5.3 Raziskovalni vzorec ................................................................................................... 23
5.4 Etični vidik ................................................................................................................ 23
6 REZULTATI ................................................................................................................... 24
6.1 Osteoporoza ............................................................................................................... 25
VII
6.2 Osveščenost in poznavanje osteoporoze ................................................................... 28
7 RAZPRAVA .................................................................................................................... 33
7.1 Odgovori na raziskovalna vprašanja ......................................................................... 35
8 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 37
9 LITERATURA ............................................................................................................... 38
PRILOGA
VIII
KAZALO TABEL
Tabela 1: Registrirane zdravilne učinkovine za zdravljenje osteoporoze ........................... 12
Tabela 2: Starost ter antropometrični podatki v raziskavo vključenih anketiranih žensk ... 24
Tabela 3: Odstotek pravilnih odgovorov glede na posamezne trditve o poznavanju
osteoporoze .......................................................................................................................... 29
Tabela 4: Rezultati vprašalnika FOOQ ............................................................................... 30
Tabela 5: Dosežene točke pri vprašalniku FOOQ ............................................................... 31
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Pridobitev informacij o osteoporozi ........................................................................ 25
Graf 2: Jemanje zdravil za zdravljenje osteoporoze ............................................................ 26
Graf 3: Padec telesne višine v zadnjem času ....................................................................... 26
Graf 4: Napotitev na preiskavo ............................................................................................ 27
Graf 5: Vzrok prihoda na merjenje mineralne kostne gostote ............................................. 27
Graf 6: Zapleti osteoporoze ................................................................................................. 28
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
1
1 UVOD
Osteoporoza je opredeljena kot sistemska bolezen kosti, za katero je značilna zmanjšana
kostna gostota in spremenjena mikroarhitektura kosti (Kocijančič, 2002) ter povečana
lomljivost kosti (Kocjan, Preželj, Pfeifer, Jenstrle Sever, Čokolič & Zavratnik, 2013).
Osteoporoza in pridruženi zlomi so pomemben dejavnik obolevnosti in umrljivosti
predvsem v skupin žensk po menopavzi kot tudi moških po 70 letu starosti (Zemljič &
Kšela, 2011).
Pri ženskah v starostnem obdobju 50-84 let je ocenjena prevalenca osteoporoze 21 %. Pri
moških le ta znaša 6 %. Leta 2000 je bila ocenjena incidenca osteoporotičnih zlomov 9
milijonov, od tega je bilo vsaj 1,6 milijona zlomov kolka, 1,7 milijona zlomov podlahti in
1,4 milijona zlomov hrbtenice. Največje število osteoporotičnih zlomov so zabeležili v
Evropi, najmanj v Afriki (Johnell & Kanis, 2006).
Najpomembnejši osteoporozni zlom je zlom kolka, ki praktično vedno zahteva
hospitalizacijo in pogosto zahteva dolgotrajno rehabilitacijo, kljub temu pa pogosto vodi v
odvisnost in potrebo po namestitvi v institucionalno oskrbo (Kocijančič, 2002; Kanis,
Burlet, Cooper, Delmas, Reginster, Borgstrom & Rizzoli, 2008). Osteoporotični zlomi
pomembno prispevajo k znižani kvaliteti življenja in slabši pokretnosti prizadetih bolnic in
bolnikov (Zemljič & Kšela, 2011).
Preprečevanje njenega nastanka je primernejši pristop od zdravljenja, saj so spremembe
mikroarhitekture kosti, ki nastanejo kot posledica kopnenja kostnine večinoma nepovratne.
Z ustreznimi preventivnimi ukrepi lahko dosežemo »večjo« največjo kostno maso (NKM,
angl. peak bone mass) in počasnejše kopnenje kosti ter pripomoremo k večji trdnosti kosti
in zmanjšamo tveganje za zlome. Ko je bolezen že razvita pa z zdravljenjem osteoporoze
stabiliziramo ali zvečamo kostno maso, nekoliko popravimo kvaliteto in trdnost kosti ter s
tem zmanjšamo tveganje za zlom (Zavratnik, 2007).
Če se upošteva dejstvo, da je medikamentozno zdravljenje v rokah zdravnikov, je
prispevek medicinske sestre k zdravljenju osteoporoze v prepoznavanju bolnikov z
dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze, osveščanju žensk o pomembnosti pravilne
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
2
prehrane, gibanja in doslednega jemanja pomožnih zdravilnih sredstev, oziroma dodatkov
k prehrani (kalcij in vitamin D). Če zgoraj navedenima nalogama dodamo še možnost, da
medicinska sestra opravlja praktični del pri meritvah mineralne kostne gostote, je njena
vloga celostno zaokrožena (Pfeifer, 2005).
Osnovni cilj preprečevanja in zdravljenja osteoporoze je preprečevanje osteoporoznih
zlomov. Tudi promocija zdravega načina življenja je pomemben del v boju proti
osteoporozi. Na voljo imamo učinkovita zdravila. Pri izbiri zdravljenja upoštevajmo
klinične značilnosti bolnice/bolnika, spoznanja z dokazi podprte medicine, strokovne
smernice in nenazadnje tudi želje bolnice/bolnika (Zavratnik, 2007).
Medicinska sestra ima veliko in pomembno nalogo pri osveščanju in informiranju žensk na
vseh treh nivojih zdravstvenega varstva. Zdrav način življenja, uravnotežena prehrana, v
kateri je dovolj kalcija in vitamina D, pomembnost telesne dejavnosti je eden od ciljev
ozaveščanja v okviru zdravstvene vzgoje. Informiranje in vključevanje žensk v
zdravstveno obravnavo je njihova temeljna pravica, da dobijo jasne in razumljive
informacije, ki jim omogočajo, da lahko sodelujejo (Zver, 2002). Ženske, ki so bolje
informirane in bolje poučene, se bolj zanimajo za svoje zdravje ter jim ni vseeno za
zdravje. Osveščenost žensk je nujna, kar je dobra popotnica za ohranitev zdravja. S tem se
zagotavlja boljša kakovost življenja.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
3
2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA
Namen diplomskega dela
Namen diplomskega dela je opredeliti ter predstaviti zdravljenje in preprečevanje
osteoporoze pri ženskah, ter z raziskavo ugotoviti kolikšna je osveščenost žensk pri
prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze.
Cilji diplomskega dela so:
- opredeliti pojem osteoporoza in opisati bolezen,
- izpostaviti dejavnike tveganja za nastanek osteoporoze,
- predstaviti način zdravljenja osteoporoze,
- opisati zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri prepoznavanju in zdravljenju
osteoporoze žensk,
- z raziskavo spoznati in ovrednotiti osveščenost žensk o sami bolezni in ukrepih pri
preprečevanju ter zdravljenju osteoporoze.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
4
3 TEORETIČNI DEL
3.1 Osteoporoza
Osteoporoza je najpogostejša presnovna bolezen kosti pri starejših, ki zaradi znižanja
kostne mase in porušene mikroarhitekture kosti vodi do povečanega tveganja za zlome. S
staranjem prebivalstva postaja vse večji svetovni zdravstveni in družbeno-ekonomski
problem. V Sloveniji se je tako pogostost zloma kolka od leta 1998 do 2005 povečala za
kar 40 %. V letu 2005 so zabeležili 2267 zlomov kolka, ki so bili povezani z 11 milijoni
evrov neposrednih hospitalnih stroškov. Zlomi zmanjšujejo kvaliteto življenja bolnikov,
zaradi zapletov pa se lahko končajo celo s smrtnim izidom (Ostanek & Marc, 2013).
Osteoporoza je presnovna bolezen kosti, za katero je značilna zmanjšana mineralna kostna
gostota (MKG), spremenjena mikroarhitektura kosti, kar ima za posledico povečano
tveganje za zlome. Definicija osteoporoze temelji na rezultatih merjenja mineralne kostne
gostote z dvojno rentgensko absorpciometrijo (DEXA). Diagnostični kriteriji za razlago
meritev kostne gostote, ki jih je postavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) so:
osteoporoza: mineralna kostna gostota je znižana za več kot 2,5 standardni deviaciji
(SD) od povprečne kostne gostote žensk v odrasli dobi,
osteopenija: vrednosti mineralne kostne gostote so med -1 in -2,5 SD,
normalna kostna gostota: vrednost MKG se gibljejo znotraj +/- 1 SD (Elsayed-
Fink, 2012).
3.1.1 Oblike osteoporoze
Osteoporozo delimo na primarno in sekundarno. Pogosteje se pojavlja primarna
osteoporoza. Pojavi se po menopavzi oz. v starosti. Zelo redko se pojavi primarna
osteoporoza pri otrocih, adolescentih in mladih odraslih, izredno redko v nosečnosti
(Kocijančič, 2005).
PRIMARNA OSTEOPOROZA
Pomenopavzalna osteoporoza. Obolevajo ženske med 50. in 70. letom starosti. Za to
obliko osteoporoze so značilni kompresijski zlomi vretenc, zlomi reber, medenice, najbolj
distalnega dela radiusa in ulne, torej tistih kosti, kjer prevladuje trabekularna komponenta.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
5
Pomanjkanje estrogenov je vzrok za nastanek pomenopavzalne osteoporoze. Zaradi izpada
estrogenov pride do povečane resorpcije in zmanjšane tvorbe kosti.
Senilna osteoporoza. Pojavlja se v visoki starosti nad 70 let, ko je prenova kosti
počasnejša. Zmanjšana je količina trabekularne in tudi kortikalne kosti. Ob kompresijskih
zlomih vretenc in zlomih ploščatih kosti prihaja do zlomov dolgih kosti, predvsem kolka.
Za senilno osteoporozo obolevajo večinoma tudi moške. Vzrok tc oblike osteoporoze je
manjša resorpcija kalcija iz črevesa s posledično zvišano koncentracijo parathormona.
Resorpcija kalcija je manjša zaradi sprememb na črevesni sluznici in zmanjšane tvorbe
aktivne oblike kalcitriola v starosto spremenjenih ledvicah.
Juvenilna osteoporoza je redka bolezen. Pojavi se v dobi odraščanja, okrog pubertete.
Bolezen traja cca 2 do 4 leta in nato spontano izgine. Za juvenilno osteoporozo je značilna
razgradnja kosti kar povzroča številne, predvsem vretenčne, zlome. Opažamo tudi zlome
metafize dolgih kosti, kar povzroča bolečine in težave pri hoji. Ko bolezen mine se kosti v
nekaj letih ponovno mineralizirajo in dobijo normalno ali skoraj normalno strukturo. Vzrok
bolezni ni znan.
Nosečnostna osteoporoza. Se klinično manifestira s kompresijskimi zlomi vretenc, ki
povzročajo bolečine in deformacijo hrbtenico. Po porodu prične mineralna gostota kosti
spontano naraščati. Ta redka oblika osteoporoze je verjetno posledica slabše prilagoditve
kalciotropnih hormonov (PT11, kalcitonin, kalcitriol), ki običajno zaščitijo okostje matere
v času nosečnosti (Kocijančič, 2005)
SEKUNDARNA OSTEOPOROZA
Osteoporoza pri hipertirozi. Osteoporoza pri hipertirozi je posledica pospešene prenove
kosti s prevladujočo resorpcijo. Zvišani so serumski in urinski kazalci gradnje in
razgradnje kosti. Po ozdravitvi hipertiroze osteoporoza izgine.
Osteoporoza zaradi hipogonadizma. Najbolj očitna je osteoporoza zaradi pomanjkanja
spolnih hormonov po obojestranski kirurški odstranitvi jajčnikov pri mladih ženskah.
Ženske z dolgotrajno sekundarno amenorejo (npr. ekstremne športnice, baletke) razvijejo
osteoporozo. Pri moških je hipogonadizem najpogostejši vzrok sekundarne osteoporoze in
ga uspešno zdravimo s testosteronom.
Potransplantacijska osteoporoza nastane zaradi dolgotrajnega zdravljenja z
imunosupresivnimi zdravili (glukokortikoidi, ciklosporinom, azatioprinom). Pri teh
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
6
bolnikih je običajno že pred transplantacijo prisotna osteopenija ali osteoporoza zaradi
osnovne bolezni. Po transplantaciji jeter ali srca pride do zlomov vretenc pri približno 35
% bolnikov, po transplantaciji pljuč pa priblizno pri 15 %. Z uvajanjem novih
imunosupresivnih sredstev kot npr. takrolimusa se skrajšuje obdobje zdravljenja z
glukokortikoidi in s tem tudi število bolnikov z najhujšimi oblikami osteoporoze.
Imobilizacijska osteoporoza je lahko lokalizirana na del okostja, ki je imobiliziran ali pa
generalizirana pri popolnoma nepokretnem ležečem bolniku. Primer imobilizacijske
osteoporoze je osteoporoza pri astronavtih, ki dalj časa prebijejo v breztežnostnem
prostoru. Pri imobilizaciji pride do pospešene resorpcije kosti, ki je posebno izrazita pri
mladih, ali pri tistih, ki imajo pospešeno prenovo kosti (npr. pri bolnikih s Pagetovo
boleznijo, pri hipertirozi).
Glukokortikoidna osteoporoza je eden od vodilnih znakov Cushingove bolezni. Razvije
se tudi po zdravljenju z glukokortikoidi, če jih dajemo v odmerkih, višjih kot 4 mg
metilprednisolona (ali ekvivalenta) dnevno več kot 3 mesece. Na kost vplivajo tudi
glukokortikoidi v pršilu v visokih odmerkih, ki jih dajemo za zdravljenje astme. Posebno
so občutljivi otroci, mladostniki in zenske v perimenopavzalnem ali zgodnjem
pomenopavzalnem obdobju. Glukokortikoidi neposredno zavirajo delovanje ostehlastov in
s tem zmanjšujejo tvorbo kosti. Posredno zvečajo resorpcijo kosti, ker zavirajo delovanje
hipofize in zmanjšajo sekrecijo gonadotropinov ter spolnih hormonov. Resorpcija kosti je
pospešena tudi zaradi sekundarnega hiperparatiroidizma, ki je posledica zmanjšane
črevesne absorpcije kalcija in pospešene kalciurije (Kocijančič, 2005).
Sekundarno osteoporozo zdravijo samo specialisti internisti, ki imajo dodatna znanja s
področja osteoporoze (Kocijančič, 2002).
DRUGE OBLIKE OSTEOPOROZE
Osteoporoza zaradi primarne biliarne ciroze, kroničnega obstrukcijskega ikterusa,
malabsorpcijskega sindroma in alkoholizma nastane zaradi motenj v metabolizmu vitamina
D. Alkohol deluje tudi neposredno na kostne celice. Zdravljenje z antiepileptiki, posebno
fenitoinom in fenobarbitonom se vplete v metabolizem vitamina D in tudi neposredno
pospešuje razgradnjo kosti. Dolgotrajno zdravljenje s heparinom povzroči osteoporozo.
Osteoporoza pri revmatoidnem artritisu je posledica stimulacije razgradnje kosti, morda je
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
7
v začetni fazi bolezni zavrta tudi tvorba kosti. Pri malignih boleznih kostnega mozga
tvorijo maligne celice faktorje, ki lokalno pospešujejo resorpcijo kosti (Kocijančič, 2005).
3.1.2 Diagnostika in preiskave za odkrivanje osteoporoze
Diagnozo začetne osteoporoze napravimo z merjenjem mineralne kostne gostote s pomočjo
denzitometrije (DXA) (Kocijančič, 2005). Radiološke metode imajo ključno vlogo v
diagnostiki in spremljanju bolnikov z osteoporozo. Zaenkrat je edina klinično uporabljana
metoda za ocenjevanje osteoporoze kostna denzitometrija, ki temelji na kvantitativnih
meritvah kostne gostote. Na podlagi novejših študij je bilo ugotovljeno, da na tveganje za
zlome, neodvisno od kostne gostote, vpliva tudi struktura kosti. Ta dognanja so povečala
zanimanje tudi za ostale slikovne metode, predvsem računalniško tomografijo (CT) in
magnetno resonančno tomografijo (MRT), ki omogočata natančen prikaz tako kortikalne
kot trabekularne kostnine na neinvaziven način. S specializiranimi tehnikami in ustrezno
programsko opremo je z omenjenima preiskavama možno kvantitativno ovrednotiti
strukturo kosti. Za ocenjevanje tveganja za zlome kosti se uporablja tudi kvantitativni
ultrazvok (KUZ), vendar pa se njegova klinična vrednost zaenkrat še raziskuje (Šeruga,
Friedrich, & Jevšek, 2011). Napredovalo osteoporozo lahko diagnosticiramo tudi z
rentgenskim slikanjem hrbtenice vendar šele tedaj, ko je kostna masa zmanjšana za več kot
30 % ali je že prišlo do zlomov vretenc. Vse druge klinične in laboratorijske preiskave
napravimo samo zato, da izključimo druge bolezni, ki jih osteoporoza lahko spremlja ali
posnema . Anamneza pri ženskah mora vsebovati podatke o njihovi generativni funkciji, o
porodih, dojenju, menstrualnem ciklu, nastopu menopavze, znamenjih klimakterija.
Bolnike je treba povprašati o boleznih prebavil, jeter in ledvic, zbrati podatke o ledvičnih
in žolčnih kamnih, številu in časovnem zaporedju prebolelih zlomov kosti ter uživanju
zdravil. Pozorni moramo biti na uživanje hormonskih pripravkov (glukokortikoidov,
ščitničnih ali spolnih hormonov, tudi kontraceptivov), antacidov in antikonvulzivov.
Pomembne so prehrambne navade, kjer poskušamo vsaj približno opredeliti povprečni
dnevni vnos kalcija (količino mleka in mlečnih izdelkov). Zanima nas celoten način
življenja, zabeležimo npr. obseg redne telesne vadbe, uživanje alkohola in kajenje.
Pojavljanje osteoporoze pri sorodnikih predstavlja pomemben podatek v družinski
anamnezi (Kocijančič, 2005).
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
8
Radiološke metode
A. DENZITOMETRIJA (DXA)
Denzitometrija še vedno predstavlja standardno metodo v obravnavi bolnikov z
osteoporozo. Omogoča merjenje kostne gostote na podlagi oslabitve rentgenskih žarkov pri
prehodu skozi kostno tkivo. S preiskavo izmerimo skupno gostoto kosti v določeni
projekciji. Strukture kortikalne ali trabekularne kosti ob preiskavi ne prikažemo. Meritve
so omejene na označeno ploskev kosti, volumske gostote ni možno prikazati. Ena izmed
slabosti preiskave je merjenje kostne gostote pri bolnikih z degenerativno boleznijo
sklepov, pri kateri pride do tvorjenja kostnih naplastitev, ki povzročijo povečane vrednosti
kostne mineralizacije navkljub slabi kvaliteti kosti. Čeprav ima preiskava določene
slabosti, je denzitometrija v kliniki še vedno edina standardizirana metoda, saj je
enostavna, poceni in dobro pokaže tveganje za zlome v sklopu osteoporoze. Preiskava
omogoča tudi sledenje med zdravljenjem osteoporoze (Šeruga, Friedrich, & Jevšek, 2011).
B. RAČUNALNISKA TOMOGRAFIJA (CT)
Računalniška tomografija (CT) je rentgenska preiskava, s katero se tkiva prikazuje po
rezih. Za razliko od DXA omogoča CT volumsko merjenje kostne gostote. Slabost
preiskave je bistveno večje ionizirajoče sevanje v primerjavi z DEXA, preiskava pa je tudi
slabo dostopna in predraga. Zanimanje za preiskavo pa se je močno povečalo z novimi
odkritji, ki so razkrila, da ima poleg kostne gostote tudi mikrostruktura kosti velik vpliv na
lomljivost kosti. CT omogoča prikazovanje kosti v visoki ločljivosti in je tako primerna za
oceno njene mikrostrukture.
Veliko slabost preiskave pa predstavlja visoko ionizirajoče sevanje, saj je prejeta efektivna
doza pri uporabi visokoločljivostnega več rezinskega CT s protokolom za ocenjevanje
trabekularne kosti hrbtenice do 3 mSv, kar je okoli 100 x več kot pri DXA (Šeruga,
Friedrich, & Jevšek, 2011).
C. MAGNETNORESONANCNA TOMOGRAFIJA (MRT)
Prikaz tkiv z MRT temelji na njihovih magnetnih lastnostih. Velika prednost preiskave je
odsotnost ionizirajočega sevanja. Omogoča zelo dobro razločevanje mehkih tkiv. Kost se
dobro prikaže, saj so magnetne lastnosti kosti in okoli ležečih mehkih tkiv precej različne.
Prostorska ločljivost je v splošnem manjša kot pri CT. Z uporabo novejših aparatov z
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
9
močnejšim magnetnim poljem in ustrezne tehnike tudi MRT omogoča prikaz kosti v visoki
ločljivosti in ocenjevanje mikrostrukture kosti. Slabost preiskave je relativno visok šum pri
prikazovanju globlje ležečih kosti. Tako prikaz stegnenice v kolku, pogostega mesta
osteoporotičnih zlomov, v tako visoki ločljivosti ni možen, saj se signal v mehkih tkivih ob
kolku oslabi. Klinično vrednost MRT za merjenje kostnih lastnosti zmanjšujeta predvsem
slaba dostopnost in visoka cena preiskave (Šeruga, Friedrich, & Jevšek, 2011).
D. KVANTITATIVNI ULTRAZOK (KUZ)
Kvantitativni ultrazvok ne omogoča direktnega merjenja kostne gostote ali prikaza zgradbe
kosti, kljub vsemu pa omogoča oceno kvalitete kosti. S kvantitativnim ultrazvokom se
lahko meri oslabitev ultrazvočnih valov pri prehodu skozi kost glede na različna
frekvenčna območja (enota dB/ MHz). Z višanjem le teh se ultrazvočni valovi bolj
oslabijo, oslabitev pa je odvisna od gostote kosti kakor tudi od strukture kosti. Drugi
parameter merjenja kvantitativnega vrednotenja kosti pa je hitrost prehajanja valov skozi
kost, ki je prav tako odvisen od kostne gostote in tudi od elastičnosti tkiv. Meritve se
najpogosteje izvajajo na petnici. Na podlagi meritev se lahko oceni tveganje za zlome.
Kriterijev za postavitev diagnoze osteoporoze zaenkrat ni. Slabost metode je v napaki
meritev same preiskave, saj je le ta 6 - 9-krat večja od letne izgube kostne gostote pri
postmenopavzalnih ženskah (Šeruga, Friedrich, & Jevšek, 2011).
3.1.3 Klinična slika osteoporoze
Ker je osteoporoza do zloma običajno klinično neizrazita ji pravimo tudi »tiha bolezen«.
Nekateri bolniki tožijo o bolečinah, predvsem v predelu križa in dolgih kosti. Če pride do
kompresijskega zloma vretenc se le ta manifestira z nenadno močno bolečino, ki se med
gibanjem stopnjuje. Običajna mesta zlomov so med osmim prsnim in drugim ledvenim
vretencem. Povzročijo jih lahko že majhne vsakodnevne telesne obremenitve. Bolečina
navadno izzveni v roku enega do dveh mesecev. Zlomi vretenc povzročajo deformacije
hrbtenice in so vzrok za kronične tope bolečine v hrbtu. Opažamo tudi, da stopnja
osteoporoze ni v sorazmerju z bolečino v hrbtu – včasih so bolniki, ko gre za deformacije
vretenc, lahko povsem brez bolečin. Nevroloških zapletov ob zlomih vretenc ni veliko.
Pogosto opažamo padec telesne višine. Bolnice se zaradi kompresijskih zlomov v predelu
prsnih in ledvenih vretenc znižajo do 20 cm. Pogosto vidimo tudi značilno torakalno
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
10
kifozo. Če so zlomi vretenc številni, je hrbtenica take močno ukrivljena, da rebra slonijo na
/gornjem robu medenice. Najhujši zaplet osteoporoze predstavlja zlom kolka. Nastane
zaradi zmanjšanja kortikalnega in trabekularnega dela kosti. Nikoli ne nastane spontano,
lahko pa že ob manjši, nizkoenergijski poškodbi. Zlomi kosti pri osteoporozi ne nastanejo
samo zaradi količinskega zmanjšanja kostnine, ampak tudi zaradi strukturnih kostnih
sprememb: trabekule se tanjšajo, fenestrirajo in nato izginejo, prostori med trabekulami pa
se večajo. Mikrofrakture se zaradi upočasnjenih remodelacijskih procesov v starosti ne
popravljajo več pravočasno in popolno. Zaradi tega lahko nastane zlom kolka tudi ob
nizkoenergijskem padcu iz stojne višine a1i neprimerni obremenitvi (Kocijančič, 2005).
3.2 Zdravljenje osteoporoze
Bistvo zdravljenja osteoporoze je preprečevanje osteoporoznih zlomov (Kocjan, 2013).
Vsakega bolnika zdravimo stopenjsko. Naprej mu svetujemo zdrav življenjski slog,
zagotoviti moramo zadostni odmerek vitamina D, priporočamo mu uživanje hrane z
zadostno količino kalcija, šele kasneje v zdravljenje vključujemo zdravila (Zemljič, 2011).
Zdravljenje osteoporoze je sestavljeno iz treh zaporednih korakov, kot jih navaja avtor
Elsayed-Fink (2012):
1. Zmanjšati dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo (telesna nedejavnost, nizka
telesna teža, nezdrava prehrana, kajenje, uživanje alkoholnih pijač)
V sklop preprečevanja oziroma zmanjševanja možnosti osteoporoznih zlomov spadajo tudi
naslednji ukrepi: prilagajanje bivalnega okolja, preverjanje ustreznosti in odmerkov
sočasnih zdravil, katerih stranski učinki lahko povečujejo tveganje za padce, korekcija vida
itd. V starosti s telesno dejavnostjo pomagamo vzdrževati obnovo kosti. Zaradi
preprečevanja padcev je zelo pomembna telesna vadba, ki ima za posledico povečano
mišično moč in izboljšanje usklajevanja gibov in ravnotežja. Priporočena je redna zmerna
telesna vadba, predvsem vaje pri katerih je okostje obremenjeno s težo telesa in aerobne
vaje.
2. Zagotovitev zadostne količine kalcija in vitamina D: priporočilo IOF (International
Osteoporosis Foundation) za osnovno zdravljenje bolnikov z osteoporozo navaja dodatek
800-1.000 enot vitamina D. S primerno prehrano zadostimo telesnim potrebam po kalciju,
vitaminu D.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
11
3. Zdravljenje z zdravili (antiresorptivi, anaboliki in kombinirana zdravila) Za klinično
uporabo je smiselna delitev zdravil glede na osnovni način delovanja na kosti na
antiresorptivna, anabolna in na zdravila s kombiniranim delovanjem. Zaviralci kostne
resorbcije zavirajo aktivnost osteoklastov in tako zmanjšujejo kostno razgradnjo,
spodbujevalci kostne gradnje pa spodbujajo osteoblaste in tako pospešujejo tvorbo nove
kosti.
3.2.1 Slovenske smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze
Prve slovenske smernice za osteoporozo, ki so bile objavljene pred več kot 10 leti, so
temeljile na načelu merjenja mineralne kostne gostote (MKG). V zadnjih letih je postalo
jasno, da samo z upoštevanjem izvida dvoenergijske rentgenske absorpciometrije (DXA)
spregledamo večji del bolnikov, ki bodo utrpeli zlom, saj so poleg MKG pomembni še
številni drugi dejavniki tveganja za zlome. V klinični praksi je zato klasična diagnoza
osteoporoze z DXA vse manj pomembna, saj nas zanima le, če gre pri posamezniku za
povečano tveganje za zlom, kar lahko enačimo s klinično diagnozo osteoporoze (Kocjan, et
al, 2013).
Nove smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze so bile sprejete na sestanku
Razširjenega strokovnega kolegija internističnih strok 22. januarja 2013. Osnova za
pripravo smernic so bila evropska priporočila za diagnozo in zdravljenje osteoporoze
International Osteoporosis Foundation in European Society for Clinical and Economic
Aspects of Osteoporosis and Osteoarthritis, ki so bila objavljena leta 2008 in 2012.
Upoštevani so bili tudi nekateri elementi nemških, kanadskih in ameriških smernic,
predvsem pa aktualne finančne zmogljivosti slovenske družbe (Kocjan, et al, 2013).
Smernice za obravnavo osteoporoze so pomembno orodje, ki pomagajo h kakovostnemu in
med izvajalci oskrbe poenotenem delu. Vodenje zdravljenja v skladu s smernicami ne
zadostuje. Za uspeh zdravljenja osteoporotičnih bolnikov je pomembno dobro sodelovanje
med bolnikom in njegovo družino in zdravstvenim timom, ki za bolnika skrbi (Petek Šter,
2012). Z novimi smernicami želimo izboljšati prepoznavanje ogroženih posameznikov za
zlome in zdravljenje osteoporoze približati bolniku (Kocjan, et al, 2013).
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
12
3.2.2 Medikamentozno zdravljenje
Kljub temu, da je osteoporoza je kronična bolezen trajanje zdravljenja z zdravili ni jasno
opredeljeno. Za zdravljenje imamo na voljo kar nekaj zdravil z različnimi mehanizmi
delovanja (tabela 1), v razvoju pa so tudi nova, ki bodo v prihodnosti se razširila obstoječi
nabor (Ostanek & Marc, 2013). Zdravila za osteoporozo delimo na tri farmakološke
skupine:
- zaviralci kostne razgradnje (antiresorptivi) so največja skupina,
- v drugi skupini je osteoanabolično zdravilo teriparatid, ki spodbuja gradnjo kosti,
- v tretji pa stroncijev ranelat, ki ugodno deluje na obe fazi kostne prenove.
Tabela 1: Registrirane zdravilne učinkovine za zdravljenje osteoporoze
Učinkovine z antiresorbtivnim delovanjem
Diloslonati (clicironat, klodronal, alenclronal,
risedronal, ihandronat, pamidronat, zolendronat)
Estrogeni
Selektivni rnodulalorji estrogenskih receptorjev
(raloksifen, bazedoksifen, lasofoksilen)
Denosumab
Kalcitonin
Učinkovine z anabolnim delovanjem
Teriparatid
Paratiroidni hormon 1-84
Učinkovine z antiresorbtivnim in
anabolnim delovanjem
Stroncijev ranelat
Vir: Ostanek & Marc (2013)
Zaviralci kostne razgradnje
Bisfosfonati so zdravila prve izbire za zdravljenje pomenopavzne osteoporoze (Kocjan, et
al, 2013). Delujejo izključno na kosti kot močni zaviralci kostne razgradnje. Največ
uporabljamo alendronat v obliki enkrat tedenske tablete, ki jo je potrebno vzeti, tako kot
vse ostale peroralne bisfosfonate, na tešče v pokončnem položaju s kozarcem vode, da se
izognemo stranskim učinkom v zgornjih prebavilih in optimiziramo resorpcijo. Alendronat
pri bolnicah s pomenopavzno osteoporozo in zlomom vretenca ali brez njega zmanjša
tveganje za nov zlom vretenca in nevretenčni zlom, vključno z zlomom kolka, približno za
polovico. Zelo podobne učinke ima risedronat, ki ga lahko dajemo enkrat tedensko ali le na
dva zaporedna dneva v mesecu. Ibandronat v obliki enkratmesečne tablete ali injekcije na
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
13
vsake tri mesece zmanjša pri bolnicah s pomenopavzno osteoporozo in zlomom vretenca
tveganje za nov zlom vretenca za približno 60 %. Učinek ibandronata na nevretenčne
zlome so dokazali le pri bolj ogroženih bolnicah. Zoledronska kislina v obliki kratke
infuzije enkrat letno je pri bolnicah s pomenopavzno osteoporozo zmanjšala tveganje za
zlome vretenc, kolka in druge nevretenčne zlome, po zlomu kolka pa tudi smrtnost. Pri nas
je zoledronska kislina na voljo le za uporabo v zdravstvenih zavodih in pride v poštev pri
slabem prenašanju, slabi učinkovitosti ali nerednem jemanju peroralnih zdravil. Pri moških
z osteoporozo priporočamo predvsem uporabo alendronata, risedronata in zoledronske
kisline. V moški populaciji je na voljo manj podatkov o protizlomni učinkovitosti teh
zdravil kot pri ženskah (Kocjan, et al, 2013).
Varnostni profil bisfosfonatov je ugoden za bolnike. Ob jemanju zdravila per os lahko
pride do draženja zgornjih prebavil. Ezofagitis je ob upoštevanju navodil za jemanje in
uporabo redek sopojav. Za povišano incidenco raka požiralnik pri bolnikih, ki jemljejo
bisfosfonate ni trdnih dokazov (Kocjan, et al, 2013). Nekateri bolniki med zdravljenjem z
bisfosfonati tožijo zaradi kroničnih bolečin v kosteh, mišicah in sklepih. Predvsem pri
parenteralnih bisfosfonatih lahko po prvem dajanju pri skoraj petini bolnikov, kasneje pa
vse redkeje, pričakujemo prehodno reakcijo akutne faze z vročino, bolečinami v mišicah in
sklepih, ki običajno traja največ tri dni. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (očistek
kreatinina pod 30 ml/minuto) so bisfosfonati kontraindicirani. Osteonekroza čeljusti in
atipični zlom stegnenice sta redka zapleta pri zdravljenju z bisfosfonati. Osteonekroza
čeljusti je boleče področje razgaljene kostnine na zgornji ali spodnji čeljustnici, ki se ne
zaceli v osmih tednih po odkritju. Velika večina osteonekroz nastane po lokalnem
kirurškem posegu, lahko pa tudi spontano, pri bolnikih z malignomi, ki več let prejemajo
parenteralne bisfosfonate v odmerkih, ki so vsaj 10-krat večji od tistih za zdravljenje
osteoporoze (Kocjan, et al, 2013).
Hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ) je najstarejše antiresorpcijsko zdravljenje, ki je
bilo dolgo časa ključno za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze, čeprav je šele z
objavo prelomne raziskave ‘’Women’s Health Initiative’’ leta 2002 dobilo trdne dokaze o
ugodnih učinkih na kostno maso in o zmanjšanju tveganja za vse vrste zlomov (Kocjan, et
al, 2013). Novejši podatki kažejo, da je HNZ varno ali celo koristno za mlajše ženske
neposredno po menopavzi, zato ga takrat lahko predpišemo za blaženje vazomotornih
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
14
simptomov. Hkrati HNZ koristi tudi kostem. Za starejše ženske in dolgotrajno zdravljenje
HNZ večinoma ne pride v poštev (Kocjan, et al, 2013).
Raloksifen sodi med selektivne modulatorje estrogenskih receptorjev, ki glede na tarčno
tkivo delujejo kot njihovi agonisti ali antagonisti. Pri bolnicah s pomenopavzno
osteoporozo znižuje tveganje za zlome vretenc. Ker nima učinka na druge zlome je manj
primeren za starejše bolnice nad 70 let s povišanim tveganjem za zlom kolka. Med
njegovimi stranskimi učinki so najpogostejši vročinski navali in krči v nogah. Poveča tudi
tveganje za tromboembolične dogodke, medtem ko na pojavnost koronarne srčne bolezni
in na endometrij ne vpliva. Zanemarljivo, če sploh, poveča tveganje za možgansko kap pri
ogroženih bolnicah (Kocjan, et al, 2013).
Denosumab je popolnoma humano monoklonsko protitelo proti ligandu RANK in deluje
kot najmočnejši znani zaviralec kostne razgradnje. Za zdravljenje osteoporoze se aplicira v
obliki ene podkožne injekcije vsakih 6 mesecev. V veliki klinični raziskavi je pri bolnicah
s pomenopavzno osteoporozo zmanjšal tveganje za vse vrste zlomov, zato sodi med
zdravila prve izbire. Predpisuje se bolnicam nad 70 let, pri mlajših pa takrat, ko je
zdravljenje z bisfosfonati neučinkovito ali povzroča neželene stranske učinke. Ker je
denusumab novo zdravilo se bo varnostni profil izoblikoval šele po nekaj letih uporabe. V
ospredju bo predvsem spremljanje morebitnih negativnih učinkov denosumaba na imunski
sistem (Kocjan, et al, 2013).
Spodbujanje gradnje kosti
Teriparatid je aktivni del molekule humanega rekombinantnega parathormona, ki v obliki
dnevnih podkožnih injekcij spodbuja tvorbo nove, kakovostne kosti. Na ta način pri
bolnicah s pomenopavzno osteoporozo za dobro polovico zmanjša tveganje za vretenčne in
nevretenčne zlome. Zaradi visoke cene ga po individualni obravnavi na strokovnem
kolegiju Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC
Ljubljana ali Oddelka za endokrinologijo in diabetologijo UKC Maribor predpišemo le
bolnicam in bolnikom, ki utrpijo osteoporozni zlom vretenca, kolka ali proksimalne
nadlahtnice, po vsaj letu dni ustreznega zdravljenja z ostalimi zdravili za osteoporozo. Med
stranskimi učinki so najpogostejši glavobol, slabost, omotica in mišični krči (Kocjan, et al,
2013).
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
15
Vpliv na gradnjo nove kosti in zaviranje kostne razgradnje
Stroncijev ranelat je zdravilo, ki spodbuja gradnjo nove kosti, hkrati pa zavira kostno
razgradnjo. Pri bolnicah s pomenopavzno osteoporozo zmanjša tveganje za zlome vretenc
in nevretenčne zlome, vključno z zlomi kolka pri bolj ogroženih, zato sodi med zdravila
prve izbire. Zaradi cene in omejitev ZZZS se predpisuje bolnicam nad 70 let, pri mlajših
pa takrat, ko je zdravljenje z bisfosfonati neučinkovito ali povzroča neželene stranske
učinke. Indiciran je tudi za zdravljenje osteoporoze pri moških. Stroncijev ranelat lahko
povzroča drisko in po nekaterih podatkih poveča tveganje za venske trombembolizme, zato
ga bolnikom, ki so nepomični ali so trombembolični dogodek že preboleli, ne
predpisujemo (Kocjan, et al, 2013).
Z danes dostopnimi zdravili lahko zmanjšamo tveganje za vertebralne zlome za 30-70 %,
zlome kolka za 40-50 % in za nevertebralne zlome za 15-20 %, pri čemer pa obstajajo
razlike med posamezniki, zdravljenimi z enakim zdravilom. Vsa zdravila potencialno
povzročajo različne neželene učinke, ki lahko vplivajo na adherence, oziroma postavljajo
pod vprašaj varnost dolgotrajnega zdravljenja (Ostanek & Marc, 2013).
3.2.3 Vpliv prehrane, vitamina D in telesne dejavnosti na kosti
Dokazano je, da uživanje alkohola in kajenje škodljivo deluje na kosti. Redno izvajanje
telesne vadbe je pomembno tudi za preprečevanje padcev. Zmanjšana uporaba zdravil, ki
vplivajo na zavest in ravnotežje ter korekcija vida lahko prepreči morebitni padec in
posledični zlom. Svetujemo jim, da izboljšajo domače okolje in poskrbijo za nedrseča tla,
odstranijo ovire, popravijo osvetlitev, namestijo ročaje in podobno (Kanis, McCloskey,
Johansson, Cooper, Rizzoli & Reginster, 2013).
Vsem bolnikom priporočamo zadosten vnos beljakovin (1 g/kg telesne teže na dan). Še
zlasti pomembno je dovolj beljakovin zagotoviti po osteoporoznih zlomih, vključno z
zlomi kolka, saj na ta način zmanjšamo število zapletov in skrajšamo ležalno dobo.
Dodatek vitamina D je sestavni del preprečevanja in zdravljenja osteoporoze. Vitamin D
ima ugodne učinke na skeletno-mišični sistem, saj so zadnje raziskave pokazale, da
dodatek vsaj 800 enot vitamina D dnevno zmanjša tveganje za padec in nevretenčne zlome
vključno z zlomom kolka. Vsi, ki imajo osteoporozo morajo v prvem mesecu zdravljenja
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
16
zapolniti zaloge vitamina D s holekalciferolom (vitamin D3) 2000 E (50 ug) dnevno ali
14000 E tedensko (Plivit D3 10 kapljic dnevno ali 70 kapljic 1 x tedensko).
Nadaljujemo z vzdrževalnim odmerkom holekalciferola 800–1000 E dnevno ali 5600–
7000 E tedensko. Ti odmerki vitamina D so varni in v skladu s sedanjimi mednarodnimi
priporočili. Dvakrat ali trikrat večje vzdrževalne dnevne odmerke vitamina D potrebujejo
vsi z indeksom telesne mase (ITM) nad 30 kg/m² in bolniki, ki jemljejo antiepileptike,
glukokortikoide ali zdravila proti HIV (Kocjan, et al, 2013).
Aktivne oblike vitamina D (alfakalcidol, kalcitriol) po nekaterih podatkih zmanjšajo
tveganje za zlome vretenc in imajo ugoden učinek na mišično moč ter na preprečevanje
padcev (Kanis, et al., 2013). Pri bolnikih s primarno osteoporozo jih je smiselno dodati le
pri okrnjenem delovanju ledvic (očistek kreatinina pod 60 ml/minuto). Ob zdravljenju z
aktivnimi oblikami vitamina D je potrebno zaradi nevarnosti razvoja hiperkalcemije in
hiperkalciurije 2 do 4 tedne po uvedbi, nato pa redno na 3 do 6 mesecev, določiti serumski
kalcij in po možnosti tudi kalcij v urinu. Če to ni mogoče, rabo aktivnih oblik vitamina D
odsvetujemo (Kocjan, et al, 2013).
Ženskam nad 50 let in moškim nad 70 let ter prav tako bolnikom in bolnicam z
osteoporozo, priporočamo 1200 mg kalcija dnevno, mlajšim pa 1000 mg dnevno. Pri tem
se, če je to mogoče, prednost daje uživanju živil bogatih s kalcijem. Pretirano jemanje
kalcijevih dodatkov brez vitamina D po podatkih opravljenih raziskav nekoliko poveča
tveganje za miokardni infarkt, morda pa tudi za druge srčno-žilne dogodke. Že znani
stranski učinki kalcijevih dodatkov so pogoste težave z zaprtjem, redko tudi pojav
ledvičnih kamnov in morda paradoksno večja pojavnost zlomov kolka ob jemanju kalcija
brez vitamina D (Kocjan, et al, 2013).
3.3 Vloga medicinske sestre pri prepoznavanju in zdravljenju
osteoporoze
Vloga medicinske sestre pri prepoznavanju in zdravljenju bolnikov z osteoporozo ali
tveganjem za nastanek osteoporoze, vključuje poučevanje o osteoporozi in spodbujanje
spremembe vedenja. Posebne negovalne intervencije vključujejo (Smeltzer & Qi, 2014):
- izvajanje zdravstvene vzgoje čez celotno življenjsko obdobje posameznika o
zdravju kosti in preprečevanju osteoporoze ter zlomov,
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
17
- ocenjevanje tveganja bolnikov za pojav nizke mineralne gostote kosti ali
osteoporoze, zagotavljanje izobraževanja za bolnike z ali ki jim grozi osteoporoza
ter njihovih družin o farmakoloških in nefarmakoloških pristopih zdravljenja,
- izobraževanje bolnikov in njihovih svojcev o tveganju za padec in strategij za
preprečevanje padcev doma, ocenjevanje dejavnikov tveganja,
- ocenjevanje dejavnikov tveganja za padec in implementacija strategije skozi
obdobje hospitalizacije za zmanjšanje tveganja za padec in zlomov pri tistih z ali ki
jim grozi osteoporoza,
- zagotavljanje zdravstvene nege za bolnike s tveganjem za nastanek zapletov
osteoporoze
- promocija adherence zdravljenja osteoporoze z zdravili in zdravega načina
življenja.
Medicinska sestra predstavlja pomemben vir informacij glede prepoznavanja in zdravljenja
osteoporoze za laično javnost (Juby & Davis, 2001; (Ribeiro, Blakeley, & Laryea, 2000;
Williams, Cullen, & Barlow, 2002). V strokovni literaturi lahko najdemo veliko študij, kjer
so dosegli pomembno zvišanje števila bolnikov po zlomu kolka z ustrezno zdravljeno
osteoporozo in so kot zelo pomemben člen izpostavile medicinsko sestro. Ta je
koordinirala vse potrebne aktivnosti, kot so laboratorijske preiskave, izobraževanje
bolnika, pa tudi ustrezno komunikacijo med specialistom in družinskim zdravnikom. Glede
na te podatke in aktualne trende, ki predvidevajo bolj samostojno in aktivno vključevanje
diplomiranih medicinskih sester v obravnavo kroničnih bolnikov, bi bilo nedvomno
koristno razmisliti o profilu medicinske sestre na naših travmatoloških oddelkih, ki bi
skrbela za celovito obravnavo osteoporoze pri bolnikih po zlomu (Preželj & Kocjan, 2011).
Pričakuje se, da bodo vsi člani zdravstvenega tima sodelovali pri izobraževanju javnosti o
prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze. Medicinske sestre so po mnenju Sardana in
Mikhaila (1992) opredeljene kot pomembne »igralke« za preprečevanje osteoporoze. Od
njih se pričakuje, da si vzamejo čas za svetovanje in zdravstveno vzgojo bolnikov
(Berarducci, Lengacher, & Keller, 2002), zlasti iz vidika zmanjšanja tveganja za padce in
kasnejše osteoporotične zaplete. Zdravstveno vzgojni programi so zelo učinkovati pri
spodbujanju znanja in preprečevanju tveganega vedenja tako med moškimi (Tung & Lee,
2006) in ženskami (Chan & Ko, 2006). Zdravstvena vzgoja o zdravju kosti mora tudi zajeti
tako mladostnike, odrasle in starejše posameznike (Smeltzer & Qi, 2014).
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
18
3.3.1 Zdravstveno vzgojni pristopi medicinske sestre pri prepoznavanju in
zdravljenju osteoporoze
Najbolj učinkovit prispevek medicinske sestre pri obravnavi bolnikov z osteoporozo
predstavlja izvajanje preventivnih zdravstveno vzgojnih programov in programov za
promocijo zdravja (Whitehead, Keast, Montgomery, & Hayman, 2004). Medicinske sestre
kot zdravstveno vzgojne svetovalke, morajo biti strokovnjakinje na svojem področju.
Medicinska sestra sodeluje pri osveščanju ljudi o pomenu zdravega načina življenja, ki
prispeva k preprečevanju osteoporoze že v zgodnjem življenjskem obdobju (Zver, 2002).
Vsebina zdravstveno vzgojnega programa vključuje predvsem opredelitev dejavnikov
tveganja za osteoporozo, identifikacija posledic osteoporoze in strategije za preprečevanje
nastanka osteoporoze (Ribeiro & Blakeley, 2001; Berarducci et al., 2002). Te strategije so
zelo pogosto osredotočene na spremembo življenjskega sloga, kot so povečan vnos kalcija,
redna telesna dejavnost, prenehanje kajenja in zmanjšano uživanje alkoholnih pijač; to so
spremenljivi dejavniki in so njihovi učinki podprti z literaturo (Howard, 2001; Uusi-Rasi,
Sievanen, Pasanen, Oja, & Vuori, 2002). Najpogosteje uporabljene metode kot so
predavanja, demonstracija in razprava ter vrednotenje, identificira učinke na povečanje
ravni znanja, zdravstvenih prepričanj in samoučinkovitosti glede spoprijemanja z
osteoporozo in preventivnim vedenjem (Tung & Lee, 2006). Poleg zdravljenja lahko z
vsemi ukrepi zdravstvene vzgoje in zdravstvene nege odločilno prispevamo k boljši
kakovosti življenja ljudi v skupinah s tveganjem in vseh z že razvito osteoporozo (Zver,
2002).
Medicinska sestra pacienta obravnava na primarni, sekundarni in terciarni ravni
zdravstvene vzgoje. Vloga medicinske sestre na primarni ravni je izrednega pomena, saj
poučuje zdravo populacijo ljudi, da do osteoporoze ne bi prišlo. Poučuje jih predvsem o
zdravem življenjskem slogu, kot je uživanje uravnotežene prehrane, o pomenu telesne
aktivnosti, izogibanju alkohola itd. (Zver, 2002).
Zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni je namenjena tistim ki sodijo v rizično skupino kot
so: zgodnja menopavza, osteoporoza v družini, drobna postave, nizka telesna teža.
Medicinska sestra namenja večji poudarek pomenu pravočasnega odkrivanja in zdravljenja
osteoporoze, poučevanje o načelih zdrave prehrane, pomenu gibanja za preprečevanje
osteoporoze. Opozoriti jih mora tudi na nekatere znake, ki kažejo, da se je pri njih že
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
19
razvila osteoporoza: zmanjšana telesna višina in nepojasnjene bolečine v hrbtu, kosteh in
koži. Skupinam s tveganjem svetujemo merjenje kostne gostote. Najpomembnejši dejavnik
pri preprečevanju in zdravljenju osteoporoze je zdrav način življenja kateremu je
podrejeno vzdrževanje telesne in duševne aktivnosti po 50. letu starosti (Zver, 2002).
Zdravstvena vzgoja na terciarni ravni je namenjena bolnikom z osteoporozo, njihovim
svojcem in skrbnikom. Poteka predvsem individualno. Medicinske sestre opravljajo večino
individualnega vzgojnega dela v ambulantah in bolnišničnih oddelkih hkrati ob zdravstveni
negi. Bolnike poučimo o pravilnem jemanju zdravil in jim podrobneje razločimo pomen
jemanja zdravila po predpisanih navodilih. Poučimo tudi svojce, ki morajo pogosto
priskočiti na pomoč. Spodbujati moramo bolnike k redni telesni dejavnosti za
preprečevanje nadaljnje izgube kostne mase. Za preprečevaje padcev je zelo pomembna
ocena okolja, v kateri posameznik živi, in njegovega doma (Zver, 2002).
Zdravstvena vzgoja bolnikov z osteoporozo je pomembna iz treh vidikov. Iz medicinskega
vidika je pomembna pri usposabljanju in motiviranju bolnikov z osteoporozo za
vsakodnevno samooskrbo. Bolniku je potrebno podati ustrezno znanje o poteku bolezni in
spremembi življenjskega sloga. Ekonomski vidik predstavlja predvsem vidik pocenitve
bolezni. Ustrezno vzgojen in poučen bolnik sledi navodilom in zato redkeje pride do
zlomov kosti. In posledično redkeje pride do hospitalizacije, bolniškega staleža in
invalidske upokojitve. Iz etičnega vidika pa je pomembna v tolikšni meri, da imajo pacienti
dolžnost in pravico odločati o svojem zdravljenju. Odločili pa se bodo optimalno takrat, če
bodo dovolj seznanjeni z osteoporozo in njenim zdravljenjem (Hudnik, 1995).
Medicinske sestre morajo imeti ustrezno širino in globino znanja o osteoporozi in njenem
zdravljenju. Medicinske sestre morajo biti dodobra seznanjene z različnimi vidiki bolezni.
Številne raziskave, opravljene med medicinskimi sestrami so pokazale pomanjkljivo
znanje pri prepoznavanju simptomov in odkrivanju osteoporoze. Poleg tega je bilo
ugotovljeno, da so se te medicinske sestre zavedale svojega primanjkljaja znanja na tem
področju (Chen, Yu, Wang, Cheng, & Huang, 2005). Za zagotavljanje točnih informacij o
predpisanem zdravilu za zdravljenje osteoporoze, mora tudi medicinska sestra dobro
obveščena o pravilnem načinu uporabe le tega. Določena zdravila se jemljejo pod
določenimi pogoji in na poseben način (Smeltzer & Qi, 2014).
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
20
3.3.2 Osveščanje žensk o osteoporozi
Veliko raziskav poroča, da osveščanje bolnikov spodbudno vpliva na njih tako, da
pogosteje poiščejo dodatne informacije o osteoporozi; kar vodi do spremembe načina
življenja (Nahm, Barker, Resnick, Covington, Magaziner & Brennan, 2010; Ryan, Schlidt,
& Ryan, 2013). Na bolnikovo sodelovanje pri zdravljenju bolezni pomembno vpliva sama
osveščenost o bolezni. H končnemu izidu bolezni lahko bistveno prispeva osveščenost o
doslednem jemanju zdravil, stalnost pri jemanju predpisanih zdravil in upoštevanje navodil
o jemanju zdravil, ki jih dobijo pri zdravniku. Podpora bolniku pri zdravljenju bolezni
predstavlja enega izmed učinkovitih načinov za izboljšanje sodelovanja bolnika v procesu
zdravljenja (Govc Eržen, 2006).
Dejavniki, ki vplivajo na zdravo vedenje povezano z osteoporozo vključujejo pomanjkanje
znanja v zvezi z osteoporozo, pomanjkanje prepričanja koristi preprečevanja, pomanjkanje
motivacije za premagovanje ovir za preprečevanje osteoporoze, pomanjkanje socialne
podpore, neustrezen pristop k spreminjanju življenjskega sloga in jezikovne ovire.
Najuspešnejši pristop k osveščanju vključuje več kot eno vrsto intervencij (zdravstveno
vzgojo je potrebno kombinirati s samoupravljanjem bolezni) in uporabo strategij za
vključevanje bolnikovih prepričanj in stališč o osteoporozi ter priporočili zdravljenja
(Gleeson, et al., 2009)
Prvi korak pri načrtovanju in izvajanju zdravstvene vzgoje za osveščanje žensk o
osteoporozi je potrebno preučiti koliko ženske, ki imajo to bolezen, vedo o njej. Cilj
osveščanja žensk o osteoporozi je psihosocialna prilagoditev žensk na bolezen, doseganje
zadovoljive kakovosti življenja ter doseči spremembo v vedenju, ki omogoča obolelim
ženskam najlažji potek bolezni. Osveščanje zajema predvsem naslednje vsebine
(Zavratnik, 2007):
- nefarmakološke ukrepe, ki obsegajo opustitev kajenja in uživanja alkohola;
- redno telesno vadbo v trajanju 30 minut vsaj 3x tedensko – najprimernejša je
aktivnost, med katero skelet obremenimo z lastno težo (npr. hoja je boljša od
plavanja);
- ustrezen vnos kalcija s hrano in nadomestki;
- sončenje in nadomeščanje vitamina D;
- osnovno zdravilo z direktnim učinkom na kostno premeno.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
21
Študije opravljene v Združenih državah Amerike in drugih državah so pokazale nizko
raven znanja o osteoporozi tako med moškimi in ženskami ter med tistimi s povečanim
tveganjem za nastanek osteoporoze zaradi starosti, genetskih dejavnikov, tistih, ki
prejemajo kemoterapijo in druga zdravila, ki negativno vplivajo na mineralno kostno
gostoto itd. (Smeltzer & Qi, 2014). Demografski in socialni dejavniki so povezani z nizko
ravnjo znanja o osteoporozi (Qi, Resnick, Smeltzer, & Bausell, 2011). Predhodne študije
so tudi pokazale, da so tisti, ki so brezposelni ali imajo nižje prihodke, bolj izpostavljeni
večjemu tveganju za osteoporozo (Brennan, et al, 2009). Kar 50 % bolnikov zdravil, ki jim
jih za kronično obolenje predpiše zdravnik, ne jemlje dosledno (Govc Eržen, 2006).
Čeprav bolniki dobro poznajo osteoporozo, imajo na splošno nizko raven razumevanja
vloge zdravila pri zmanjševanju tveganja za nastanek zloma, različne skrbi in pomisleke
glede stranskih učinkov zdravil ter slabo razumejo vzroke za nastanek osteoporoze (Besser,
Anderson, & Weinman, 2012). Neosveščenost o bolezni, ki se kaže v opuščanju
predpisanega zdravljenja, vpliva na porast bolnišničnih zdravljenj, na porast koriščenja
nujnih služb in na porast števila starostnikov, ki zaradi posledic nesodelovanja pri
zdravljenju osteoporoze iščejo nastanitev v ustreznih ustanovah (Govc Eržen, 2006).
Raven sporazumevanja in zaupanje med bolnikov in zdravstvenim timom sta odločilna
momenta, kadar gre za pridobitev sodelovanja bolnika pri jemanju zdravil za osteoporozo.
Zdravnik in medicinska sestra bi morala bolniku natančno opisati bolezen, njene posledice,
zaplete, zdravilo in možne neželene učinke zdravila. Ženske, ki v popolnosti razumejo
tveganje za nastanek osteoporoze, bolje sprejemajo pričetek, zavzetost in vztrajnost
jemanja zdravil (Čokolič, 2011).
Ključno vlogo pri osveščanju in ohranjanju vztrajnosti zdravljenja osteoporoze ima
zdravstveno osebje. Najpomembnejša je ozaveščenost o posledicah bolezni in o razlikah v
zdravljenju oziroma terapevtskih možnostih ter o možnostih spremljanja zdravljenja, kar
lahko izboljša zavzetost in vztrajnost jemanja zdravil. Slaba zavzetost za zdravljenje je
povezana s signifikantnim povečanjem tveganja za zlom napram rednem zdravljenju,
izboljšanje adherence pa bistveno zmanjša pojav zlomov (Čokolič, 2011).
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
22
5 RAZISKAVA O OSVEŠČENOSTI ŽENSK PRI
PREPOZNAVANJU IN ZDRAVLJENJU OSTEOPOROZE
V raziskavi nas je zanimala koliko so ženske osveščene o prepoznavanju in zdravljenju
osteoporoze.
Z raziskavo želimo odgovoriti na sledeča raziskovalna vprašanja:
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1
Ali so ženske osveščene o zdravljenju in preprečevanju osteoporoze?
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2
Od kod so ženske pridobile največ informacij o osteoporozi?
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3
Kdo je ženske napotil ne merjenje kostne gostote?
5.1 Opis raziskovalne metodologije
Pri raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo in
deskriptivno metodo dela. Podatke za raziskovalni del diplomskega dela smo zbrali s
pomočjo anonimne ankete z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. Vprašanja za
prepoznavanje osveščenosti žensk glede zdravljenja in preprečevanja osteoporoze smo
povzeli in priredili na podlagi vprašalnika FOOQ (Facts on Osteoporosis Quiz) avtorice
Ailingerjeve s sodelavci (2005).
Podatke smo vnesli in statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft
Office Excel. Dobljene kvantitativne rezultate smo ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in
grafikonov, za opis osnovnih lastnosti (povprečje, standardni odklon, minimum,
maksimum) je uporabljena opisna statistika.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
23
5.2 Raziskovalno okolje
Raziskava je bila opravljena v Diagnostičnem centru za denzitometrijo v mesecu januarju
2015, pred izvedbo raziskave smo pridobili pisno soglasje centra za opravljanje raziskave.
5.3 Raziskovalni vzorec
Razdelili smo 75 anketnih vprašalnikov ženskam starih od 45 let do 80 let, ki so privolile v
sodelovanje pri izpolnjevanju vprašalnika. Izpolnjene vprašalnike so anketirane oddali v
čakalnici v zato namenjeno skrinjico.
5.4 Etični vidik
Vsako anketiranko smo osebno zaprosili za sodelovanje v raziskavi z jasno razlago, da je
sodelovanje prostovoljno. Vsem sodelujočim smo zagotovili zasebnost pri izpolnjevanju
vprašalnika in varstvo pridobljenih podatkov, ki jih bomo uporabili izključno v namen
izdelave diplomskega dela.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
24
6 REZULTATI
Anketni vprašalnik je izpolnilo 75 (100 %) žensk, ki predstavljajo vzorec raziskave.
Antropometrični podatki ter starost vzorca vključenih v raziskavo so prikazani v tabeli 2.
Tabela 2: Starost ter antropometrični podatki v raziskavo vključenih anketiranih
žensk
Spremenljivka Odgovor
(n=75)
Minimum Maksimum Standardni
odklon
Povprečna starost v letih
Povprečna starost ob menopavzi v letih
Povprečna telesna višina (m)
Povprečna telesna teža (kg)
Indeks telesne mase v povprečju (kg/m2)
66
49
1,61
70,97
32,71
41
34
1,50
47
19
93
58
1,71
108
40
11,1
5,0
4,8
16,7
5,0
Povprečna starost v letih znaša 66 let. Najmlajša anketiranka je bila stara 41 let, najstarejša
jih je štela 93 let. Povprečna starost anketirank ob pojavu menopavze je bila 49 let. Indeks
telesne mase je znašal 32,71. Na osnovi tega rezultata ugotavljamo da gre za populacijo
žensk z debelostjo 2. stopnje. Povprečna telesna teža je 71 kg. Najtežja ženska je imela 108
kg.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
25
6.1 Osteoporoza
Informacije o osteoporozi je mogoče pridobiti na različne načine. Iz grafa 1 je razvidno od
kod so anketirane ženske pridobila največ informacij o osteoporozi.
Graf 1: Pridobitev informacij o osteoporozi
Vir: Anketni vprašalnik, 2015
Največ anketiranih žensk je dobilo informacijo o osteoporozi iz medijev, knjig in literature
tj. 72 %. Drugi viri informacij pa so bili osebni zdravnik (28 %), prijatelji in družina v 22
% ter samo 3 % vseh vprašanih je dobilo informacije o osteoporozi od medicinske sestre.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
Iz medijev Od prijateljev in družine
Od osebnega zdravnika
Od medicinskih sester
72 %
22 %
28 %
3 %
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
26
Graf 2: Jemanje zdravil za zdravljenje osteoporoze
Vir: Anketni vprašalnik, 2015
Pri osteoporozi je pomembno, da bolniki redno jemljejo zdravila. Samo dobra tretjina tj. 30
% jih že jemlje zdravila za zdravljenje osteoporoze, 70 % jih ne jemlje.
Graf 3: Padec telesne višine v zadnjem času
Vir: Anketni vprašalnik, 2015
Padec telesne višine je opazilo 37 % vseh anketiranih, 63 % jih tega ni opazilo.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
Da Ne
30 %
70 %
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
Da Ne
37 %
[VREDNOST]
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
27
Graf 4: Napotitev na preiskavo
Vir: Anketni vprašalnik, 2015
Skoraj polovico anketiranih žensk (45 %) je na preiskavo merjenja mineralne kostne
gostote napotil družinski/splošni zdravnik. Sledijo ginekolog v 36 %. Na lastno pobudo jih
je odšlo na merjenje mineralne kostne gostote 15 %, 4 % žensk je na preiskavo napotil
ortoped. Nobeno žensko ni na preiskavo napotila medicinska sestra.
Graf 5: Vzrok prihoda na merjenje mineralne kostne gostote
Vir: Anketni vprašalnik, 2015
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
15 %
45 %
36 %
4 %
0 %
Sama
Družinski/splošni zdravnik
Ginekolog
Ortoped
Po nasvetu medicinske sestre
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35% 33 %
21 %
32 %
15 %
Bolečine v okostju
Pošilja me zdravnik zaradi utrpelega zloma
Nimam težav, vendar mislim, da je v moji strosti dobro opraviti meritev mineralne kostne gostote
Drugo
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
28
Vzroki prihoda na merjenje kostne gostote so različni. 33 % jih je prišlo zaradi bolečin v
okostju. Skoraj enak odstotek žensk nima težav, vendar mislijo, da je v njihovi starosti
dobro opraviti meritev mineralne kostne gostote. 21 % jih pošilja zdravnik zaradi že
utrpelega zloma. Kot drugo pa so anketiranke še navedle: pomanjkanje estrogena in
vitamina D v laboratorijskih rezultatih ter zaradi predvidene ali opravljene ginekološke
operacije.
6.2 Osveščenost in poznavanje osteoporoze
Znanje in osveščenost o osteoporozi smo preverjali s pomočjo vprašanj o osteoporozi, ki so
se navezovala na definicijo, vzroke, zaplete in preprečevanje osteoporoze ter na osnovi
vprašalnika FOOQ (Facts on Osteoporosis Quiz) avtorice Ailingerjeve et al, (2005), ki smo
ga povzeli in priredili za uporabo v slovenskem jeziku. Rezultate prikazujemo v tabeli 3, 4
in 5.
Graf 6: Zapleti osteoporoze
Vir: Anketni vprašalnik, 2015
Nadalje nas je zanimalo ali anketiranke poznajo možne zaplete osteoporoza. Velika večina
tj. 86 % jih ve, da osteoporoza lahko povzroči zlom kolka. Le 14 % se jih je odločilo, za
druga dva zapleta, ki pa sta nepravilna – to sta sladkorna bolezen in visok krvni tlak.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
sladkorna bolezen visok krvni tlak zlom kolka
4 % 10 %
86 %
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
29
Tabela 3: Odstotek pravilnih odgovorov glede na posamezne trditve o poznavanju
osteoporoze
Domena Seštevek točk
(Odgovori: P= Pravilen, N= Napačen)
Pravilni odg. N (%)
Definicija osteoporoze 1) Osteoporoza je stanje, pri kateri si posameznik
izpahne sklep (N)
60 (82,2)
2) Osteoporoza je stanje nizke mineralne kostne gostote
(P)
66 (90,4)
3) Osteoporoza je stanje visoke mineralne kostne gostote
(N)
63 (86,3)
Vzroki osteoporoze 1) Prekomerna telesna teža je pogost vzrok osteoporoze
pri ženski (N)
54 (76,1)
2) Pomanjkanje estrogena je pogost vzrok osteoporoze
pri ženskah (P)
53 (73,6)
3) Prehrana z veliko vsebnostjo beljakovin, je pogost
vzrok osteoporoze (N)
61 (85,9)
Preprečevanje
osteoporoze
1) Zmerna telesna vadba lahko zmanjša tveganje za
nastanek osteoporoze (P)
57 (77)
2) Povečano uživanje riža lahko zmanjša tveganje za
razvoj osteoporoze (N)
61 (83,6)
3) Prehrana bogata s kalcijem in vitaminom D lahko
zmanjša tveganje za nastanek osteoporoze (P)
63 (85,1)
4) Prenehanje kajenja lahko zmanjša tveganje za razvoj
osteoporoze (P)
39 (53,4)
Definicijo osteoporoze, pri kateri so morali izmed naštetih 3 odgovorov prepoznati
pravilno, jih je poznala velika večina anketirank in to kar v 90 %. Da osteoporoza ni izpah
sklepa in stanje nizke mineralne gostote jih je to vedelo v povprečju več kot 80 %. Tudi
poznavanje vzrokov osteoporoze so znale anketiranke v veliki meri tudi opredeliti. Da je
vzrok osteoporoze pomanjkanje estrogena, jih je pravilno odgovorilo 73,6 % oz. 53 vseh
anketiranih. 76,1 % anketiranih žensk je vedela, da prekomerna telesna teža ni vzrok
osteoporoze, prav tako ni vzrok osteoporoze hrana z veliko vsebnostjo beljakovin kar je
vedela 85,9 % vseh anketiranih žensk. Pri preprečevanju osteoporoze najbolj izstopa
trditev, da prenehanje kajenja lahko zmanjša tveganje za razvoj osteoporoze. To je vedela
le dobra polovica (53,4 %) anketiranih.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
30
Tabela 4: Rezultati vprašalnika FOOQ
Dejstvo Št. anketirancev, ki so
odgovorili pritrdilno
Št. anketirancev, ki so
odgovorili nikalno
Št. anketirancev, ki
niso vedeli odgovora
Št. anketirancev,
ki so odgovorili
pravilno
a Označuje pravilen odgovor. (n) (%) (n) (%) (n) (%) (n) (%)
1. Fizična aktivnost poveča tveganje za
osteoporozo
14
(18,9)
54a
(73)
6
(8,1)
54
(73)
2. Telesna vadba ima velik vpliv na izboljšanje
zdravja kosti
72 a (96) 0 (0) 3 (4) 72 (96)
3. Velika večina ljudi pridobi kostno maso po 30
letu starosti
9 (12,5) 26 a (36,1) 37 (51,4) 26 (36,1)
4. Ženske z nižjo telesno težo imajo pogosteje
osteoporozo kot težje
21 a (28) 19 (25,3) 35 (46,7) 21 (28)
5. Alkoholizem ni povezan z nastankom
osteoporoze
14 (18,9) 15 a (20,3) 45 (60,8) 15 (20,3)
6. Najpomembnejše obdobje za izgradnjo kostne
moči je med 9. In 17. letom starosti
38 a (50,7) 2 (2,7) 35 (46,7) 38 (50,7)
7. Normalno se izguba kostne gostote po
menopavzi pospeši
64 a (85,3) 1 (1,3) 10 (13,3) 64 (85,3)
8. Visok vnos kofeina v kombinaciji z nizkim
vnosom kalcija povečuje tveganje za nastanek
osteoporoze
44 a (58,7) 2 (2,7) 29 (38,7) 44 (58,7)
9. Osteoporozo lahko preprečujemo z različnimi
ukrepi in načini
63 a (84) 0 (0) 12 (16) 63 (84)
10. Brez preventivnih ukrepov, bo imelo 20 %
žensk starejših od 50 let, zlom zaradi
osteoporoze v svojem življenju
40 a (53,3) 1 (1,3) 34 (45,3) 40 (53,3)
11. Obstaja zdravljenje za osteoporozo, potem
ko se je že razvila
60 a (81,1) 2 (2,7) 12 (16,2) 60 (81,1)
12. Nizko uživanje kalcija in vitamina D ne
poveča tveganja za osteoporozo skozi celotno
življenjsko dobo
32 (43,2) 21 a (28,4) 21 (28,4) 21 (28,4)
13. Kajenje ne poveča tveganje za nastanek
osteoporoze
21 (28,4) 26 a (35,1) 27 36,5) 26 (35,1)
14. Hoja ima velik vpliv na zdravje kosti 71 (94,7) 0 a (0) 4 (5,3) 0 (0)
15. Po menopavzi, ženske, ki ne jemljejo
estrogena, potrebujejo okoli 1500 mg kalcija (
npr. 4 do 5 kozarcev mleka) dnevno
24 a (32) 8 (10,7) 43 (57,3) 24 (32)
16. Osteoporoza prizadene tako moške kot
ženske
63 a (84) 0 (0) 12 (16) 63 (84)
17. Zgodnja menopavza ni dejavnik tveganja za
nastanek osteoporoze
28 (37,8) 22 a (29,7) 24 (32,4) 22 (29,7)
18. Jemanje hormonskih nadomestkov po
menopavzi ne pripomore k upočasnitvi izgube
kostne gostote
20 (27,4) 13 a (17,8) 40 (54,8) 13 (17,8)
19. Otroci, med 9. in 17. letom z zaužitjem enega
kozarca mleka na dan, dobijo zadostno količino
kalcija za preprečitev osteoporoze v starosti
19 (25,3) 15 a (20) 41 (54,7) 15 (20)
20. Prisotnost osteoporoze v družini ni dejavnik
tveganja za nastanek osteoporoze
25 (33,3) 28 a (37,3) 22 (29,3) 28 (37,3)
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
31
Tabela 4 opisuje odzive anketiranih žensk na posamezna dejstva o osteoporozi. Največje
število pravilnih odgovorov so anketiranke dosegle pri dejstvih, ki so navajale: »Normalno
se izguba kostne gostote po menopavzi pospeši« in pa: »Osteoporoza lahko prizadene tako
moške kot ženske«. Velika večina anketirank (84 %) je vedela, da obstaja veliko načinov
za preprečevanje osteoporoze ter nekoliko manj jih je vedela, da fizična aktivnost ne
poveča tveganja za osteoporozo (73 %). Ta dva rezultata kažeta na visoko raven znanja
anketirank glede teh dveh pomembnih dejavnikov tveganja. Vendar nobena ni označila
izjave kot napačne, da ima hoja velik vpliv na zdravje kosti. Velika večina žensk meni (96
%), da ima telesna vadba velik vpliv na izboljšanje zdravja kosti. 28 % (n=21) žensk je
opredelilo nižjo telesno težo kot dejavnik tveganja za nastanek osteoporoze, medtem ko jih
skoraj polovica tega ni vedela. Samo 20,3 % anketirank je bila sposobna povezati
alkoholizem in osteoporozo. Več kot polovica, 54,8 % ne ve, ali pa so napačno označile
(27,4 %), da bi jemanje hormonskih nadomestkov po menopavzi pripomogla k upočasnitvi
izgube kostne gostote.
Tabela 5: Dosežene točke pri vprašalniku FOOQ
Dosežene točke Število anketirank (%)
Do 6 15 20
7 8 10,7
8 10 13,3
9 5 6,7
10 7 9,3
11 8 10,7
12 9 12
13 3 4
14 2 2,7
15 3 4
16 1 1,3
17 1 1,3
18 1 1,3
19 2 2,7
Skupaj 75 100
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
32
Nobena od anketirank ni dosegla vseh možnih točk – to je 20. Največ anketiranih tj. 15 je
doseglo do 6 točk, sledijo anketiranke s po 8 točkami. Teh je bilo 10 (13,3 %). Povprečno
število doseženih točk je znašalo 9,45. Rezultate doseženih točk prikazujemo v tabeli 5.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
33
7 RAZPRAVA
Analiza in interpretacija rezultatov nas je pripeljala do spodaj navedenih zaključkov in
odgovorov na postavljena raziskovalna vprašanja. Ključne ugotovitve navajamo v
nadaljevanju.
V zvezi s splošnim znanjem o osteoporozi ugotavljamo srednjo raven znanja. Malo več kot
polovica vprašanih (53,3 %) se zaveda, da bo brez preventivnih ukrepov okoli 20 %
Slovenk starih od 50 let, utrpelo zlom zaradi osteoporoze. Skoraj tretjina (31,5 %) jih
prihaja na meritev mineralne kostne gostote zato, ker menijo da je v njihovi starosti dobro
opraviti to meritev kljub temu da nimajo nobenih težav. Večina anketirank (84 %) ve, da
osteoporoza lahko prizadene tako moške in ženske ter več kot tri četrtine (84 %) se jih
zaveda, da obstaja zdravljenje za osteoporozo, potem ko se je že razvila. Ti rezultati kažejo
na visoko stopnjo znanja na teh področjih. To lahko pomeni, da se anketiranke
osredotočajo predvsem na zdravljenje osteoporoze in kasneje nastale zlome zaradi le te,
namesto, da bi se dalo poudarek na promociji zdravja za izobraževanje preprečevanja
nastanka bolezni in zmanjšanju posledic. Verjetno se bo to pri nas začelo počasi
spreminjati, saj referenčne ambulante predvidevajo obravnavo pacientov s kroničnimi
boleznimi. Mednje je šteta tudi osteoporoza. Tukaj bo imela glavno vlogo diplomirana
medicinska sestra, ki bo opravljala zdravstveno vzgojno delo na populaciji s tveganjem za
nastanek osteoporoze. Izpopolnila bo njihovo znanje glede tveganja za nastanek
osteoporoze, več o bolezni sami, kako jo obvladovati, kako se obnašati, če se bolezen
poslabša in kako jo pravilno zdraviti tako z zdravili kot z življenjskim slogom. Ampak
dvigu ravni osveščenosti bo trajalo še nekaj časa, saj so referenčne ambulante komaj v
četrtem letu delovanja. Največ tj. 71,5 % anketiranih je dobilo največ informacij iz medijev
kot so radio, televizija, časopisi in internet. Tudi ta podatek je zaskrbljujoč, saj vsi medijski
viri niso zanesljivi in vedno ne bazirajo na podlagi najnovejših dokazov in ugotovitev.
Ugotavljamo, da v prihodnje potrebno več vlagati v promocijo zdravja in zdravstveno
vzgojno delo.
Vprašanje, kjer so vse vprašane anketiranke odgovorile nepravilno je vprašanje 14. Nobena
ni označila pravilnega odgovora, z drugimi besedami, skoraj vse vprašane (94,75 %)
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
34
zmotno verjamejo, da "Hoja ima velik vpliv na zdravje kosti." O podobnih rezultatih
poročata Hannonova in Murphyeva (2007), kjer je tudi 93,75 % anketiranih bilo mnenja,
da ima hoja vpliv na zdravje kosti. Tukaj moramo opozoriti, da je že Ailingerjeva s
sodelavci (2003), v svoji reviziji vprašalnika FOOQ poročala, da so eksperti iz tega
področja označili to vprašanje kot »pretežko«. Čeprav ima hoja očitne kardiovaskularne
koristi in je na splošno priznana kot "dobra je za vas," je le malo dokazov, da blagodejno
vpliva na kostno gostoto (National Osteoporosis Society, 2002). Seveda je hoja koristna za
spodbujanje gibanja kot samega, vendar je potrebno poudariti, da so raziskave pokazale
pozitivne rezultate na zdravje kosti le pri visoko intenzivnem naporu oziroma vadbi z
lastno težo oz. utežmi (Guadalupe-Grau, Fuentes, Guerra, & Calbet, 2009). Szabo s
sodelavci (2010) ugotavlja, da velika večina žensk meni, da gospodinjska opravila, hitra
hoja, golf in vrtnarjenje spadajo pod primerno vadbo za preprečevanje osteoporoze. Velika
večina žensk, teh je okoli 96 % pa ve, da ima telesna vadba velik vpliv na izboljšanje
zdravja kosti. V zvezi s prehranskimi potrebami kalcija, pa 43,2 % anketirank ni vedela, da
nizko uživanje kalcija in vitamina D poveča tveganje za osteoporozo; več kot polovica
žensk (57,3 %) tudi ni vedela, koliko kalcija dnevno ženske potrebujejo, ko so v
menopavzi.
Zaskrbljujoč je podatek, da je 2,7 % vseh vprašanih anketirank dobilo informacije o
osteoporozi od medicinske sestre. Na drugi strani, pa jih je dobra tretjina (28,3 %) dobilo te
informacije od osebnega zdravnika. Poleg tega so Giangregorio, Fisher, Papaioannou, &
Adachi (2007) odkrili pomembno vrzel v znanju med medicinskimi sestrami in drugimi
zdravstvenimi delavci, ki delajo s posamezniki z nevarnostjo pojava zloma zaradi
osteoporoze ali so že imeli takšen zlom. Družinski zdravnik predstavlja najpogostejši vir
informacij o osteoporozi (Vered, Werner, Shemy, & Stone, 2008). Medicinske sestre imajo
veliko več stikov z ženskami, ki jih ogroža ta bolezen. Lahko bi izvajale
zdravstvenovzgojno delo s podajanjem informacij o posledicah in zdravljenju osteoporoze
ter samo promocijo zdravja. Specifična področja, kjer ženske porebujejo več informacij o
osteoporozi se nanašajo predvsem na dejavnike življenjskega sloga – kot so učinki
pomanjkanja estrogena in spremembe v kosteh v menopavzi, posledice nezadostnega
vnosa kalcija in uživanja vitamina D, posledice pretiranega uživanja kofeina, alkohola in
tobaka ter pomenu ustrezne telesne vadbe (Dawson-Hughes, Tosteson, Melton, Baim,
Favus & Khosla, 2008). Skozi zdravstveno vzgojno delo lahko medicinska sestra poseže v
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
35
ta področja. Poleg tega, študije dokazujejo, da vsi zdravstveni delavci ne morejo
predpostaviti, da so ženske po menopavzi bile deležne zdravstvene vzgoje in jim je bila
ustrezno posredovana informacija o osteoporozi, dejanikih tveganja in preventivnem
vedenju ter da so ženske obdržale takšno znanje (Szabo, et al., 2010). Zato je potrebno
zdravstveno vzgojo plansko umestiti v prakso družinske medicine oziroma jih uvrstiti v
plan dela referenčnih ambulant.
Na trgu je mogoče najti obsežno literaturo za preprečevanje osteoporoze in za zdravljenje
le te, vendar se kljub temu to pogosto ne odraža v klinični praksi in izkazanem splošnem
znanju. V študiji, ki so jo izvedli avtorji vprašalnika FOOQ (Ailinger, Braun, Lasus, &
Whitt, 2005) je bila povprečna ocena znanja 72 % z velikostjo vzorca 255 ljudi. Druga
študija avtorjev Szabo s sodelavci (2010) pa poroča o povprečni oceni, ki je dosegla na
vzorcu 40 žensk po menopavzi 79 %. Dosežena povprečna ocena znanja v naši raziskavi
pa je znašala 47,25 %. Ta naša vrednost je veliko nižja od teh že teh narejenih raziskav. Že
narejene intervencijske študije o poznavanju osteoporoze, ki so preučevale odnos med
znanjem in sodelovanjem na področju z zdravjem povezanim ravnanjem so pokazale
podobne rezultate (Werner, 2005). Osveščenost žensk o osteoporozi ni zadostna in v
prihodnje bo potrebno dati veliko poudarka zdravstveno vzgojnemu delu in promociji
zdravja. Številne ženske nimajo jasnega razumevanja in znanje, ki ga imajo o osteoporozi
sploh ni povezano z njihov vedenjem in življenjskim slogom.
7.1 Odgovori na raziskovalna vprašanja
Na podlagi teoretičnega preučevanja in na podlagi raziskave podajamo odgovore na
raziskovalna vprašanja:
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1
Ali so ženske osveščene o zdravljenju in preprečevanju osteoporoze?
S pomočjo opravljene raziskave ugotavljamo, da naše anketirane ženske niso dobro
osveščene o zdravljenju in preprečevanju osteoporoze. Nobena od anketirank ni dosegla
vseh možnih točk pri kvizu (vprašalnik FOOQ) o osveščenosti o osteoporozi – to je 20.
Največ anketiranih tj. 15, je doseglo do 6 točk, sledijo anketiranke s po 8 točkami. Teh je
bilo 10 (13,3 %). Povprečno število doseženih točk je znašalo 9,5. To pomeni, da je
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
36
dosežena povprečna ocena znanja v naši raziskavi znašala 47,3 %. Naša dobljena vrednost
je veliko nižja od že narejenih raziskav po svetu.
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2
Od kod so ženske pridobile največ informacij o osteoporozi?
Največ anketiranih žensk je dobilo informacijo o osteoporozi iz medijev, knjig in literature
- tj. 72 %. Drugi viri informacij pa so bili osebni zdravnik (28 %), prijatelji in družina v 22
% ter samo 3 % vseh vprašanih je dobilo informacije o osteoporozi od medicinske sestre.
RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3
Kdo je ženske napotil ne merjenje kostne gostote?
Skoraj polovico anketiranih žensk (45 %) je na preiskavo merjenja mineralne kostne
gostote napotil družinski/splošni zdravnik. Sledijo ginekolog v 36 %. Na lastno pobudo jih
je odšlo na merjenje mineralne kostne gostote 15 %, 4 % žensk je na preiskavo napotil
ortoped. Nobeno žensko ni na preiskavo napotila medicinska sestra.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
37
8 ZAKLJUČEK
Osteoporoza je najbolj razširjena presnovna kostna bolezen in predstavlja enega glavnih
zdravstvenih in socialno-ekonomskih problemov v svetu. Število ljudi z nizko mineralno
gostoto ali osteoporozo je po vsem svetu veliko in hitro narašča s staranjem prebivalstva.
Mnogo ljudi se ne zaveda, da so v rizični skupini za razvoj osteoporoze ali pa le to že
imajo. Glavni cilj zdravljenja osteoporoze je preprečevanje izgube kostne gostote in
padcev. Ob uspešni implementaciji le tega bomo preprečili zlome, zmanjšali število
hospitalizacij in zdravstvenih obravnav na račun le teh, izboljšali kakovost življenja in
zmanjšali umrljivost. Izobražene medicinske sestre o osteoporozi in njenem preprečevanju
igrajo ključno vlogo pri pomembni spremembi kakovosti življenja ljudi z osteoporozo, ki
bi sicer lahko utrpeli smrtno nevarne zlome, invalidnost in prezgodnjo smrt zaradi le te.
Kot smo omenili že poprej, veliko ukrepov, ki so potrebni za preprečitev ali zmanjšanje
izgube kostne mase so v domeni zdravstvene nege. Vsi bolniki si zaslužijo spoznanje, da je
pogosto mogoče preprečiti tveganje za nastanek osteoporoze. S tem spoznanjem pa lahko
le ti živijo svoje življenje znotraj kakovosti življenja, kot si to želijo.
Za osteoporozo je značilno zmanjšanje mineralne kostne gostote in povečano tveganje za
zlome. Bolezen do zloma ne povzroča posebnih težav, kar predstavlja dejavnik tveganja za
slabo sodelovanje pri osveščanju o tej bolezni. Le z zdravim načinom življenja lahko
vplivamo na največjo doseženo kostno maso, upočasnimo njeno upadanje s starostjo ter na
ta način preprečimo pojav bolezni. Ugotavljamo, da več kot polovica žensk ni osveščena o
preprečevanju in zdravljenju osteoporoze. Pri dvigu osveščenosti pa igra pomembno vlogo
medicinska sestra. Medicinska sestra spremlja in vzpodbuja bolnika ter mu pomaga pri
premagovanju ovir, na katere naleti pri zdravljenju. Le zavzet bolnik bo pridobival na
mineralni gostoti kosti in si le s tem zmanjšal tveganje za zlom.
V prihodnje bo potrebno narediti velike spremembe na preventivnem področju zdravstvene
obravnave ljudi. Zdrava populacija ljudi bo mogla prevzeti odgovornost za svoj življenjski
slog in preiti na zdrav način življenja. Le to pa bo možno doseči z zdravstveno vzgojeno
populacijo ljudi, ki bo prepoznala odstopanja od zdravja in na pravi način tudi pravočasno
ukrepala.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
38
9 LITERATURA
Ailinger, R. L., Braun, M. A., Lasus, H., & Whitt, K. (2005). Factors influencing
osteoporosis knowledge: a community study. J. Community Health Nurs; 22(3),
135-142.
Berarducci, A., Lengacher, C. A., & Keller, R. (2002). The impact of osteoporosis
continuing education on nurses’ knowledge and attitudes. The Journal of
Continuing Education in Nursing; 33(5), 210-216.
Besser, S. J., Anderson, J. E., & Weinman, J. (2012). How do osteoporosis patients
perceive their illness and treatment? Implication for clinical practice. Arch
Osteoporos.; 7, 115-124.
Brennan, S. L., Pasco, J. A., Urquhart, D. M., Oldenburg, B., Hanna, F., & Wluka, A. E.
(2009). The association between socioeconomic status and osteoporotic fracture in
population-based adults: a systematic review. Osteoporos Int.; 20, 1487-1497.
Chan, M. F., & Ko, C. Y. (2006). Osteoporosis prevention education for women. Journal
of Advanced Nursing; 54(2), 159-170.
Chen, I. J., Yu, S., Wang, T. F., Cheng, S. P., & Huang, L. H. (2005). Knowledge about
osteoporosis and its related factors among public health nurses in Taiwan.
Osteoporosis International; 16, 2142-2148.
Čokolič, M. (2011). Kako povečati zavzetost za zdravljenje osteoporoze? In M. Čokolič
(Eds.), Novosti v osteologiji : monografija III. Osteoloških dnevov z mednarodno
udeležbo, 21. in 22. oktober 2011 (pp. 15-23). Maribor: Univerzitetni klinični
center.
Dawson-Hughes, B., Tosteson, A., Melton III, L. J., Baim, S., Favus, M. J., & Khosla, S.
(2008). Implications of absolute fracture risk assessment for osteoporosis practice
guidelines in the USA. Osteoporos. Int.; 19 (4), 449-458.
Elsayed-Fink, Š. (2012). Osteoporoza: vodenje v ambulanti družinske medicine. V Z.
Klemenc-Ketiš, & M. Drešček (Eds.), Huda osteoporoza, funkcionalna dispepsija -
nov pristop s fitoterapijo, ali je zdravljenje bolečine res tako enostavno, angina
pektoris: nova možnost v zdravljenju starega problema, artroze, KOPB, pristop k
zdravljenju kronične bolečine pri starejših, ogr (str. 17-23). Ljubljana: Zavod za
razvoj družinske medicine.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
39
Giangregorio, L., Fisher, P., Papaioannou, A., & Adachi, J. D. (2007). Osteoporosis
knowledge and information needs in healthcare professionals caring for patients
with fragility fractures. Orthop. Nurs.; 26(1), 27-35.
Gleeson, T., Iversen, M. D., Avorn, J., Brookhart, A. M., Katz, J. N., Losina , E., . . .
Solomon, D. H. (2009). Interventions to improve adherence and persistence with
osteoporosis medications: a systematic literature review. Osteopor Int; 20(12),
2127-2134.
Govc Eržen, J. (2006). Nadgradnja zdravljenja osteoporoze s podpornim programom za
bolnike. V Z. Fras, & P. Poredoš (Eds.), Zbornik prispevkov / 48. Tavčarjevi dnevi,
Portorož, 3.-4. november 2006 (str. 347-351). Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino.
Guadalupe-Grau, A., Fuentes, T., Guerra, B., & Calbet, J. A. (2009). Exercise and bone
mass in adults. Sports Med; 39(6), 439-468.
Hannon, C., & Murphy, K. (2007). A survey of nurses’ and midwives’ knowledge of risks
and lifestyle factors associated with osteoporosis. Journal of Orthopaedic Nursing;
11, 30-37.
Howard, W. J. (2001). A critical review of the role of targeted education for osteoporosis
prevention. Journal of Orthopaedic Nursing; 5, 131-135.
Hudnik , M. (1995). Zdravstveno izobraževanje v zdravstveni negi. Maribor: Univerza v
Mariboru, Visoka zdravstvena šola.
Johnell, O., & Kanis, J. A. (2006). An estimate of the worldwide prevalence and disability
associated with osteoporotic fractures. Osteoporos Int; 17, 1726-33.
Juby, A. G., & Davis, P. (2001). A prospective evaluation of the awareness, knowledge,
risk factors and current treatment of osteoporosis in a cohort of elderly subjects.
Osteoporos Int; 12, 617-622.
Kanis, J. A., McCloskey, E. V., Johansson, H., Cooper, C., Rizzoli, R., & Reginster, J.-Y.
(2013). European guidance for the diagnosis and management of osteoporosis in
postmenopausal women. Osteoporos Int; 24, 23-57.
Kanis, N., Burlet, C., Cooper, P., Delmas, J. Y., Reginster, F., Borgstrom, R., & Rizzoli, R.
(2008). European guidance for the diagnosis and managementof osteoporosis in
postmenopausal women. Osteoporos Int; 19, 399-428.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
40
Kocijančič, A. (2002). Smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. Zdravniški
Vestnik.
Kocijančič, A. (2005). Motnje presnove kalcija in kostne bolezni. V A. Kocijančič, F.
Mrevlje, & D. Štajer (Eds.), Interna medicina (pp. 897-933). Ljubljana: Littera
picta.
Kocjan, T. (2013). Nove Slovenske smerince za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. V
M. Čokolič (Eds.), Monografija IV. osteoloških dnevov z mednarodno udeležbo /
IV. Osteološki dnevi, 25. in 26. oktober 2013, Maribor (str. 87-94). Maribor:
Univerzitetni klinični center.
Kocjan, T., Preželj, J., Pfeifer, M., Jensterle Sever, M., Čokolič, M., & Zavratnik, A.
(2013). Smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. Zdrav Vestn; 82, 207-
17.
Nahm, E. S., Barker, B., Resnick, B., Covington, B., Magaziner, J., & Brennan, P. F.
(2010). Effects of a social cognitive theory-based hip fracture prevention web site
for older adults. Comput Inform Nurs.; 28, 371-379.
National Osteoporosis Society. (2002). Retrieved december 2014, from Primary Care
Strategy for Osteoporosis and Falls. Dostopno na: http://www.nos.org.uk
(12.1.2015).
Ostanek, B., & Marc, J. (2013). Vloga farmakogenomike v posamezniku prilagojenem
zdravljenju osteoporoze. V M. Čokolič (Eds.), Monografija IV. osteoloških dnevov
z mednarodno udeležbo / IV. Osteološki dnevi, 25. in 26. oktober 2013, Maribor
(pp. 263-271). Maribor: Univerzitetni klinični center.
Petek Šter, M. (2012). Epidemiologija in smernice zdravljenja kroničnih bolezni. Fram
Vestn; 63, 205-210.
Pfeifer, M. (2005). Preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. V Z. Fras, & P. Poredoš
(Eds.), 47 Tavčarjevi dnevi, zbornik prispevkov (str. 275-282). Ljubljana:
Medicinska fakulteta, katedra za interno medicino.
Pfeifer, M. (2008). Vitamin D: ključen element za učinkovito zdravljenje osteoporoze.
Medicinski razgledi, 59-62.
Preželj, J., & Kocjan, T. (2011). Sekundarna preventiva po zlomu kolka. V R. Komadina
(Eds.), Zlom kolka v Sloveniji 2000-2010 (str. 68-75). Celje: Splošna in učna
bolnišnica.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
41
Qi, B. B., Resnick, B., Smeltzer, S. C., & Bausell, B. (2011). Self-efficacy program to
prevent osteoporosis among Chinese immigrants: a randomized controlled trial.
Nurs Res.; 60, 393-404.
Ribeiro, V., & Blakeley, J. A. (2001). Evaluation of an osteoporosis workshop for women.
Public Health Nursing; 18, 186-193.
Ribeiro, V., Blakeley, J., & Laryea, M. (2000). Women’s knowledge and practices
regarding the prevention and treatment of osteoporosis. Health Care for Women
International; 21, 347-353.
Ryan, P., Schlidt, A., & Ryan, C. (2013). The impact of osteoporosis prevention programs
on calcium intake: a systematic review. Osteoporos Int.; 24, 1791-1801.
Sardana, R., & Mikhail, B. (1992). Nutritional management of osteoporosis. To slow the
advancement of osteoporosis, nurses must encourage their clients to increase their
intake of calcium. For geriatric nurses, this may be a challenge. Geriatric Nursing;
13(6), 315-319.
Smeltzer, S. C., & Qi, B. B. (2014). Practical implications for nurses caring for patients
being treated for osteoporosis. Nursing: Research & Reviews; 4, 19-33.
Szabo, K. A., Webber, C. E., Adachi, J. D., Tozer, R., & Papaioannou, A. (2010). An
assessment of the level of osteoporosis knowledge in postmenopausal breast cancer
patients. International Journal of Orthopedic and Trauma Nursing, 14, 150-158.
Šeruga, T., Friedrich, T., & Jevšek, M. (2011). Pregled sodobnih radioloških metod za
ocenjevanje osteoporoze. V M. Čokolič (Eds.), Novosti v osteologiji : monografija
III. Osteoloških dnevov z mednarodno udeležbo, 21. in 22. oktober 2011 (str. 25-
31). Maribor: Univerzitetni klinični center.
Tung, W. C., & Lee, I. F. (2006). Effects of an osteoporosis educational programme for
men. Journal of Advanced Nursing; 56(1), 26-34.
Uusi-Rasi, K., Sievanen, H., Pasanen, M., Oja, P., & Vuori, I. (2002). Association of
physical activity and calcium intake with maintenance of bone mass in
premenopausal women. Osteoporosis International; 13, 211-217.
Vered, I., Werner, P., Shemy, G., & Stone, O. (2008). Nurses’ knowledge and perceptions
about osteoporosis: A questionnaire survey. International Journal of Nursing
Studies; 45, 847-854.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
42
Werner, P. (2005). Knowledge about osteoporosis: assessment correlates and outcomes.
Osteoporos. Int.; 16 (2), 115-127.
Whitehead, D., Keast, J., Montgomery, V., & Hayman, S. (2004). A preventative health
education programme for osteoporosis. Journal of Advanced Nursing; 47(1), 15-24.
Williams, B., Cullen, L., & Barlow, J. H. (2002). I never realized how little i knew: a pilot
study of osteoporosis knowledge, beliefs, and behaviors. Health Care for Women
International; 23, 344-350.
Zavratnik, A. (2007). Preprečevanje in zdravljenje osteoporoze. V M. Čokolič (Eds.), I.
osteološki dnevi, 19. in 20. oktober 2007, Medicinska fakulteta Univerze v
Mariboru (str. 50-57). Maribor: Univerzitetni klinični center.
Zemljič, E. (2011). Novosti v zdravljenju osteoporoze. V M. Čokolič (Eds.), Novosti v
osteologiji : monografija III. Osteoloških dnevov z mednarodno udeležbo, 21. in 22.
oktober 2011 (str. 99-105). Maribor: Univerzitetni klinični center.
Zemljič, E., & Kšela, U. (2011). Novosti v zdravljenju osteoporoze. V M. Čokolič (Eds.),
Osteološki dnevi. Novosti v osteologiji: monografija III. Osteoloških dnevov, 21. in
22. oktober 2011, Medicinska faklteta Univerze v Mariboru (str. 99-105). Maribor:
Univerzitetni klinični center.
Zver, A. (2002). Zdravstvena vzgoja bolnikov z osteoporozo. V A. Roš, & M. Božjak
(Eds.), Povezovanje - naša prednost in priložnost : zbornik predavanj in posterjev /
1. slovenski internistični kongres medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov z
mednarodno udeležbo, Terme Čatež, 17. do 19. oktober 2002 (str. 191-194).
Ljubljana, Slovenija: Zbornica zdravstvene nege Slovenije - Zveza društev
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, strokovne sekcije, ki
delujejo na področju internističnih strok.
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
1
10 PRILOGA
Priloga 1: Anketni vprašalnik
ANKETNI VPRAŠALNIK
1. Vaša starost (v letih): _________________
2. V kateri starosti ste imeli zadnjo menstruacijo? _______________
3. Vaša telesna višina (v cm): _______________
4. Vaša telesna teža(v kg): __________________
5. Definicija osteoporoze je sledeča:
(Obkrožite ustrezen odgovor.)
Osteoporoza je stanje, pri kateri si posameznik izpahne sklep DA NE
Osteoporoza je stanje nizke mineralne kostne gostote DA NE
Osteoporoza je stanje visoke mineralne kostne gostote DA NE
6. Najpogostejši vzroki osteoporoze so:
(Obkrožite ustrezen odgovor.)
Prekomerna telesna teža je pogost vzrok osteoporoze pri ženski DA NE
Pomanjkanje estrogena je pogost vzrok osteoporoze pri ženskah DA NE
Prehrana z veliko vsebnostjo beljakovin, je pogost vzrok osteoporoze DA NE
7. Zapleti osteoporoze:
(Obkrožite številko pred ustreznim odgovorom.)
1. Sladkorna bolezen
2. Visok krvni tlak
3. Zlom kolka
Spoštovani!
Pred Vami je anketni vprašalnik, sestavljen za potrebe raziskovalnega dela diplomskega dela z
naslovom: » Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze«.
Anketni vprašalnik je anonimen, dobljeni podatki pa bodo namenjeni izključno za izdelavo diplomskega
dela. Sodelovanje v anketi je prostovoljno, zato lahko sodelovanje tudi odklonite.
Prosim Vas, da na zastavljena vprašanja odgovarjate iskreno, saj bom le tako lahko dobil točne in
uporabne podatke.
Zahvaljujem se Vam za sodelovanje.
Z lepimi pozdravi!
Branko Kos
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
2
8. Preprečevanje osteoporoze je sledeče:
(Obkrožite ustrezen odgovor.)
1. Zmerna telesna vadba lahko zmanjša tveganje za nastanek osteoporoze DA NE
2. Povečano uživanje riža lahko zmanjša tveganje za razvoj osteoporoze DA NE
3. Prehrana bogata s kalcijem in vitaminom D lahko zmanjša tveganje
za nastanek osteoporoze DA NE
4. Prenehanje kajenja lahko zmanjša tveganje za razvoj osteoporoze DA NE
9. Največ informacij o osteoporozi ste dobili:
(Obkrožite številko pred ustreznim odgovorom.)
1. Iz medijev (radio, televizija, časopisi, internet)
2. Od prijateljev in družine
3. Od osebnega zdravnika
4. Od medicinskih sester
5. Drugo: _____________
10. Kdo Vas je napotil na preiskavo:
(Obkrožite številko pred ustreznim odgovorom.)
1. Sama
2. Družinski/splošni zdravnik
3. Ginekolog
4. Ortoped
5. Po nasvetu medicinske sestre
11. Na meritev mineralne kostne gostote prihajate zaradi:
1. Bolečin v okostju
2. Pošilja me zdravnik zaradi utrpelega zloma
3. Nimam težav, vendar mislim, da je v moji starosti dobro opraviti meritev mineralne kostne
gostote
4. Drugo: _____________
12. Ste v zadnjem času opazili padec telesne višine?
(Obkrožite številko pred ustreznim odgovorom.)
1) Da
2) Ne
13. Ali jemljete zdravila za zdravljenje osteoporoze
(Obkrožite številko pred ustreznim odgovorom.)
1) Da
2) Ne
Branko Kos: Osveščenost žensk pri prepoznavanju in zdravljenju osteoporoze
3
14. Spodaj v tabeli so našteta posamezna dejstva o osteoporozi. Pri posamezni trditvi ustrezno označite
s križcem oz. obkrožite:
DA – s trditvijo se strinjam, NE – s trditvijo se ne strinjam, NE VEM – odgovora ne poznam
DA NE NE VEM
Dejstva
Fizična aktivnost poveča tveganje za osteoporozo
Telesna vadba ima velik vpliv na izboljšanje zdravja
kosti
Velika večina ljudi pridobi kostno maso po 30 letu
starosti
Ženske z nižjo telesno težo imajo pogosteje
osteoporozo kot težje
Alkoholizem ni povezan z nastankom osteoporoze
Najpomembnejše obdobje za izgradnjo kostne moči
je med 9. In 17. letom starosti
Normalno se izguba kostne gostote po menopavzi
pospeši
Visok vnos kofeina v kombinaciji z nizkim vnosom
kalcija povečuje tveganje za nastanek osteoporoze
Osteoporozo lahko preprečujemo z različnimi ukrepi
in načini
Brez preventivnih ukrepov, bo imelo 20 % žensk
starejših od 50 let, zlom zaradi osteoporoze v svojem
življenju
Obstaja zdravljenje za osteoporozo, potem ko se je
že razvila
Nizko uživanje kalcija in vitamina D ne poveča
tveganja za osteoporozo skozi celotno življenjsko
dobo
Kajenje ne poveča tveganje za nastanek
osteoporoze
Hoja ima velik vpliv na zdravje kosti
Po menopavzi, ženske, ki ne jemljejo estrogena,
potrebujejo okoli 1500 mg kalcija ( npr. 4 do 5
kozarcev mleka) dnevno
Osteoporoza prizadene tako moške kot ženske
Zgodnja menopavza ni dejavnik tveganja za
nastanek osteoporoze
Jemanje hormonskih nadomestkov po menopavzi ne
pripomore k upočasnitvi izgube kostne gostote
Otroci, med 9. in 17. letom z zaužitjem enega
kozarca mleka na dan, dobijo zadostno količino
kalcija za preprečitev osteoporoze v starosti
Prisotnost osteoporoze v družini ni dejavnik tveganja
za nastanek osteoporoze
Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem!