Premin, Krstovden 200532

…Sv. Jovan gr~ko-srpski …ne pravi

nova crkva, ne propoveda nova religi-

ja; toj prosto pluka vrz MPC, pro-

glasuvaj}i ja za tolpa raskolnici, a

so toa pluka i vrz nas, pravej}i n# ne-

{to kako |oa-hristijani, pa i polo-

{o od toa!

Da gi vidime poodblisku po-

sledicite od „stavot” na Sv. Jovan

za pravoslavnite vernici vo Makedo-

nija: ako MPC ne e vistinska crkva,

tuku raskolni~ko duvlo, toga{ i s#

{to taa pravi nema vrska so crkov-

nite raboti. [kolski primer za toa

{to zna~i ova: roditelite na Vra-

ni{kovski (koi se nekade na moja voz-

rast), ven~ani se, pretpostavuvam,

od strana na sve{tenik na MPC.

[to }e re~e i tie, spored zborovi-

te na nivniot roden sin, ne se ven-

~ani vo vistinska, tuku vo |oa-crk-

va. Nivniot brak crkovno e neva`e~-

ki i tie do den-denes `iveat vo von-

bra~na zaednica. Spored istava logi-

ka, nitu nivnoto sin~e Zoran ne e za-

konito, tuku vonbra~no dete ({tom

brakot na roditelite e neva`e~ki,

ni decata ne im se zakoniti). Vrti-

su~i ispa|a: g. Vrani{kovski samiot

za sebe tvrdi deka e kopile!

[to tvrdi ovoj ~ovek za sebe

ne me interesira! Ona {to me inte-

resira, ona {to e, naprotiv, ~ove~ki

i kazneno-pravno mo{ne relevantno

vo nenadejniot verski presvrt na

biv{iot episkop (koj od vladika na

MPC $ stana najogor~en du{man) e

deka iznesenovo za (von)bra~nosta na

negovite roditeli i za negovata li-

~na (von)bra~nost, se odnesuva na si-

te makedonski vernici bez isklu~ok:

site tie se nekrsteni, neven~ani, ko-

piljaci, seto toa e raskolni~ki xgan

{to, vo najdobar slu~aj, go ~eka ~is-

tili{teto, a ne rajot. Neka mi ka-

`e nekoj (pa i sdsm-ovskiot kolum-

nist, mojot drag mlad prijatel,

Ivica Bocevski) dali ~ovek mo`e da

ostane ramnodu{en koga nekoj vaka

bezo~no go pravi „kopile”? Ne veru-

vam! Ili, ako mo`e, toga{ mora da

ima obraz od |on.

Ete, zatoa pa|aat vo voda si-

te prikazni za povreda na verskite

slobodi i prava vo Makedonija. Srbi-

te do v~era (a bogami i den-denes) ni

se potsmevaat deka po Vtorata

svetska vojna imame izgradeno pove}e

xamii odo{to crkvi, {to, patem re-

~eno, e sosema to~no. No, tokmu toa

zboruva za na{ata verska toleranci-

ja, a ne protiv nea. Samo, sevo ova

treba da umee da se dokumentira i

brani (i pred Srbite, no i pred me|u-

narodnata javnost), a ne da se drdori

za nekakva si „nezavisnost” na sudo-

vite, za koja znaeme kakva e.

NA NAREDNIVE STRANICI PREMIN NAPRAVI IZBOR OD RAZMISLUVAWATA I KOMENTARITE NA

NEKOLKUMINA VIDNI MAKEDONSKI INTELEKTUALCI, KOI{TO VO IZMINATIOV PERIOD BEA

OBJAVUVANI VO DNEVNIOT PE~AT VO ZEMJATA. OVDE POMESTIVME IZVADOCI OD NIVNITE

KOLUMNI, A INTEGRALNITE TEKSTOVI MO`ETE DA GI PRONAJDETE NA WEB SITE-OT NA

MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA, www.mpc.org.mk

33

de bello BalcanicoK O M E N T A R I

\or|i Marjanovi},

profesor po

ka3neno pravo:

Ne mora mene da me viknat za ekspert! Eve, pre-

mierot neka go zadol`i, da re~eme, nestorot me-

|u kriminalistite na Pravniot fakultet vo Skopje,

profesor Kambovski, da mu napravi makar i najsumaren spored-

benopraven pregled na regulativata za „predizvikuvawe nacio-

nalna, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost” vo sovremena Evropa. Ne

se somnevam deka toj jasno }e go doka`e ova {to ovdeka go tvrdam: na{ata re-

gulativa ne e podolu od evropskata, pa ne mora da se sramime ni od osudata na

Vrani{kovski nitu pak od na{iot Krivi~en zakonik. Patem re~eno, toj (u{-

te vo faza na nacrt-zakon) mu be{e dostaven na Sovetot na Evropa i od nejzi-

nite eksperti dobi sosema pristojna preodna ocenka! Nikoj ni{to poseriozno

ne mu zabele`a. A ako makedonskiot KZ e OK za Sovetot na Evropa, toj mora

da bide OK i za OBSE. Ako ne e taka, toga{ OBSE e poblisku do norve{koto

zna~ewe na ovaa angliska kratenka. Znam zo{to Norve`anite ne bea sre}ni so

nea, no mi e sram toa ovdeka da go tolkuvam.

…Makedonija, za inaet na SPC i na Grcite, ja priznaa sto i kusur

dr`avi pod nejzinoto ustavno ime, a kone~no, iako so polovina usta (i uslov-

no) i svetskiot policaec - SAD. Toa e denes dr`ava so svoi zakoni, ne mnogu

poinakvi od onie na drugite kako nea, pa ni na onie od Crna Srbija. A vo tie

zakoni postoi odredba {to kaznuva duri i za obid na predizvikuvawe na-

cionalna, rasna, verska omraza, netrpelivost i razdor. Ing. Vrani{kovski,

negiraj}i ja sopstvenata Crkva, negira{e deka i nejzinite vernici se voop{to

hristijani (ne va`i, zna~i, ni kr{tevkata, ni ven~avkata, ne se isprateni so

verski blagoslov ni na{ite dragi mrtvi), a toa, Boga mi, ne e sitna rabota i

gi ogor~i lu|eto do koska. Dobro e {to zad ras~inetiot zastana samo grst

isto tolku vlastoqubivi monasi, inaku }e dojde{e do masovni nasilstva me|u

„vistinskite” i bo`emnite vernici. I? I ing. Vrani{kovski be{e suden i

osuden po spomnata zakonska odredba. Nieden od onie silni kolumnisti, {to

ne pisna protiv na{ite sudovi koga ovie (dosta problemati~no, vpro~em) go

osloboduvaa „doti~niot” za negovite svetovni palavosti, sega odnenade`

fatija da krevaat xeva: osudata bila politi~ka! Gospod da ~uva i da brani!

Treba li nekomu da mu objasnuvam (sepak sum daskal po kazneno pravo!)

deka vakvi inkriminacii ima vo krivi~nite zakonici na site evropski zemji

bez isklu~ok i deka vrz osnova na niv site tie, gri`ej}i se za mir vo ku}ata,

gonat i kaznuvaat za dejnosti so koi mo`e da se predizvikaat krvavi presmet-

ki na gra|anite, sli~ni na onie vo Severna Irska. Samo nie Makedoncite sme

izgleda nekakvi eksperimentalni gluvci vrz koi se pravat vivo-eksperimenti,

nezamislivi na drugo mesto. Kako onoj so znameto, da ne odam podaleku...

(od kolumnata „Eksperimentalni gluvci”)

Premin, Krstovden 200534

K O M E N T A R I

… Odnosot na SPC vo kontinuitet, pa i so ovaa najno-

va duhovna agresija so raskolnikot Vrani{kovski, ima

dlaboki koreni vo istoriskoto minato. Poteknuva od

vremeto koga se vodele istrebuva~ki vojni me|u na{ite

sosedi za sozdavawe golemi dr`avi, za smetka na teri-

toriite {to gi naseluvale Makedonci. I tie zavr{ija

kako {to zabele`a istorija. Makedonija sozdade samo-

stojna, suverena i me|unarodno priznata dr`ava. Soz-

dade i svoja Crkva kako ~uvar na sopstveniot nacio-

nalen identitet. Toa SPC ne mo`e da go preboli. Taa

realnost ne mo`e da ja sfati i prifati, kako {to ne

mo`e da razbere deka denes ~ovekovata civilizacija za-

po~na da `ivee vo vreme na tolerancija i me|usebno raz-

birawe i po~ituvawe, otfrlaj}i gi dogmite od sred-

niot vek. I tuka nema ni{to ~udno i nesfatlivo, bidej}i vakviot anahron

odnos na SPC sprema MPC mnogu pati vo minatoto bil demonstriran.

^udno i nesfatlivo e kako toa ne mo`e da go sfatat nekoi pretstavnici

na srpskata dr`avna vlast, koi imaat obvrska, pred s# pred sopstveniot

narod, da go {irat takviot duh, gradej}i na toj na~in izvesna idnina i

pristoen `ivot na site {to `iveat na ovie balkanski prostori.

/od kolumnata „Dvoli~nost i golemo licemerstvo” vo „Utrinski Vesnik”/

Premin, Krstovden 2005 35

Srpskata crkovna i dr`avna politika se

izme{ani kako retko kade vo svetot i treba da

se vidi kade se dopirnite to~ki ... No mislam

deka vo reakcijata e popametno da se bide

odmeren i od makedonska strana da ne se prida-

va me|udr`avno zna~ewe na golemosrpskite

recidivi vo visokite krugovi na SPC. Taa orga-

nizacija treba da se porazi ne voinstveno, ne

so instrumentariumot so koj e najsilna, tuku

moralno i politi~ki, so qubov. B. Tri~kovski,

Utrinski vesnik)

Tito Petkovski,pratenik:

K O M E N T A R I

…

SPC i nekoi delovi od elitata vo Belgrad nikoga{ nema da bidat vo

sostojba racionalno da go razberat i da go prifatat faktot deka sekoja

golemosrpska ekspanzija zakonomerno, zna~i, zadol`itelno i bez iskul~ok,

zavr{uva so poraz. Toa e taka zatoa {to ne se vo sostojba racionalno da ja

odredat svojata granica, odnosno da ja prepoznaat granicata na drugite i da

go razberat vremeto. Nekoi agresii im se skr{ija od glavata dodeka u{te

nemaa svest deka preminale na tu|a teritorija. Imaat, zna~i, problemi da ja

razberat i da ja definiraat sopstvenata agresivnost i ekspanzivnost. Toa e

prvenstveno pra{awe na orientacijata, odnosno na kulturata, na filozofi-

jata, na duhovnosta, a duri potoa na vojskata, na politikata, na Crkvata.

Da e barem malku poinaku, odnosno porazumno, Crkvata koja pred pet-

naesetina godini vo Pribilovci gi prebrojuva{e koskite na starite srpski

`rtvi, koja gi {eta{e koskite na car Lazar niz „ve~nite srpski pros-

transtva”, formiraj}i go taka i na brojni drugi na~ini duhovnoto

ozra~uvawe {to dovede do krvavata jugoslovenska drama, ne bi mo`ela poto-

nata vo trajno pokajanie da proizveduva novi Crkvi na tu|i teritorii i

novi ekspanzii preku odnovo neprepoznatite granici so bratskite sosedi. Ne

bi mo`ela da go frla sopstveniot narod vo nov red na stari zabludi i da go

tera so luda nade` da gi ~eka novite s# povisoki penali na istorijata, na

`ivotot i na svetot. POA e fenomenalna produkcija na popskite mati~ni

kletki na golemosrpstvoto, koi na noviot sme{en klon mu odreduvaat brza

smrt, a na SPC poraz.

…Podgrevaweto na „srpskoto crkovno pra{awe” vo Makedonija treba

da odigra va`na uloga vo ve}e zapo~natiot proces za izbor na naslednik na

patrijarhot Pavle, jasno, vo prilog na radikalnite zilotisti~ki poedinci

i strukturi vo SPC koi preku Jovan, „arhiepiskop ohridski i mitropolit

skopski”, bele`at va`en del od „teritorijata na starata slava”.

Takvoto radikalizirawe na pozicijata na SPC treba da gi demon-

strira ostatocite na srpskata mo} kako regionalen faktor, mo} koja vo

nivnite o~ekuvawa denes mo`e da odigra odredena uloga po voeniot i poli-

ti~kiot poraz na Srbija vo jugoslovenskata razvrska i pred verojatnosta i

natamu da erodira srpskata geografija i geopolitika preku finalniot sta-

tus na Kosovo i na drugi na~ini. [ireweto na nestabilnosta e obid da

Premin, Krstovden 2005

36

K O M E N T A R I

Branko Tri~kovski / Utrinski vesnik

Premin, Krstovden 2005

se parira na taa erozija. Toa e prizmata na srpskite jastrebi. Kone~no,

taa akcija so POA se javuva kako del od so-lidarniot paket so nekoi part-

neri na gr~kata scena so koi se odi na „disciplinirawe” i „normalizi-

rawe” na Makedonija vo soglasnost so srpsko-gr~kite normativi i intere-

si (pra{aweto za

imeto na dr`avata i

na Crkvata i sl.). Vo

toj svetogled celata

intervencija se javuva

kako del od regional-

niot kontekst na

jaknewe na konzerva-

tivnite, nacional-

isti~ki sili koi na

~ekoreweto na

regionot kon Evropa

gledaat kako na lo{a opcija vo princip, a osobeno ako prethodno

rabotite ne se revidiraat spored nivnite etnocentri~ni terkovi na

starata dominacija. Zabrzanoto ~ekorewe na Makedonija kon Evropa, sre-

duvaweto i evropskoto normalizirawe na Makedonija gi provocira na ovoj

posleden obid da go stopiraat vremeto vo srceto na Balkanot. Srpskata

crkovna i dr`avna politika se izme{ani kako retko kade vo svetot i

treba da se vidi kade se dopirnite to~ki i dali voop{to gi ima i vo ovoj

slu~aj. No mislam deka vo reakcijata e popametno da se bide odmeren i od

makedonska strana da ne se pridava me|udr`avno zna~ewe na golemosrpskite

recidivi vo visokite krugovi na SPC. Taa organizacija treba da se porazi

ne voinstveno, ne so instrumentariumot so koj e najsilna, tuku moralno i

politi~ki, so qubov.

Da be{e vo edinstvo so Boga, Bog }e mu ja odrede{e `rtvata.

No toj e vo edinstvo so nacional-{ovinizmot na srpskata

dr`avna politika. Zatoa sega cenata mu ja odreduva JAT i

nadle`niot srpski minister. Vo `elba za „recipro~en” odgo-

vor, Srbija go odbrani Jovan so letalo na dr`avnata flota.

Oti i tamu go gledaat kako letalo. Go letaat po zada~a.

(K.Bla`evska, Dnevnik)

37

Ing. Vrani{kovski, negiraj}i ja sop-

stvenata Crkva, negira{e deka i nejzi-

nite vernici se voop{to hristijani

(ne va`i, zna~i, ni kr{tevkata, ni

ven~avkata, ne se isprateni so verski

blagoslov, ni na{ite dragi mrtvi), a

toa, Boga mi, ne e sitna rabota i gi

ogor~i lu|eto do koska. (\. Marjanovi},

Dnevnik)

K O M E N T A R I

…

…Slu~ajot so Jovan i de jure go potvrdi ona {to go znaeja site: deka patrijarhot

Pavle e do`ivoten i po~esen minister vo srpskata vlada. Deka Srpskata Crkva

u{te od vremeto na Milo{evi} tamu ima svoj resor i

deka nikoga{ nema da do`ivee rekonstrukcija, bez ogled

koi partii se na vlast.

I pokraj jasnite soznanija za toa, vlastite vo Make-

donija nikoga{ ne prestanaa da vle~at pogre{ni pote-

zi vo odnos na srpskiot egzarh vo zemjava.

Ne go osudija za klasi~en kriminal koga ja ograbi Ve-

le{kata eparhija, ami go osudija sega, i toa za {irewe

verska i nacionalna omraza.

Znaete li kakov kompliment e toa za Jovan? Toa e is-

to kako da osudite voza~ na raskantano fi}o deka vozel

300 km na ~as. Za da mo`e eden duhoven jani~ar da {iri

verska omraza, prvo treba da ima publika {to }e go slu-

{a. Ve pra{uvam, koj vo Makedonija go slu{a ili mu veru-

va na Jovan? Kolku vernici toj sobra okolu sebe? Gi vidovme koga stignaa pred

Idrizovo.

Tie se pajton-crkva. Site gi sobira vo edno do dve vozila.

Nivniot duhoven identitet e na nivoto na amaterski patuva~ki cirkus

{to raspnuva {ator na prazni livadi po dol`inata na prugata Belgrad - Ni{ -

Skopje - Bitola.

Zar od toa kutro dru{tvo }e gi branime temelite na MPC i nejzinata

avtokefalnost?

Za Jovan zatvorot ne e kazna. Za nego toa e nagrada, za{to mu pomaga da

gradi mit na velikoma~enik. Za nego najgolemata kazna e da bide na sloboda, za-

{to samo tamu se soo~uva so vistinata deka nema ni Crkva ni vernici. Pu{tete

go na sloboda, oti samo taka }e se uveri deka vernicite na MPC go ignoriraat i

go preziraat. Pu{tete go na sloboda za da {iri verska omraza me|u ~etiri yida

vo svojata vikendi~ka, oti toa mu prilega na eden vikend-nadni~ar na SPC. Pu-

{tete go na sloboda za da vidi kolku e nesloboden. Pu{tete go na sloboda za da

sfati deka e zaroben samo od svojata zabluda. Jovan na sloboda e silen kolku me-

duza na pesok.

Pu{tete go, za da vidi deka negovata srpska misija e vrednuvana kolku eden ~ar-

ter na MAT. Da be{e vo edinstvo so Boga, Bog }e mu ja odrede{e `rtvata. No toj

e vo edinstvo so nacional-{ovinizmot na srpskata dr`avna politika. Zatoa

sega cenata mu ja odreduva JAT i nadle`niot srpski minister. Vo `elba za

recipro~en” odgovor, Srbija go odbrani Jovan so letalo na dr`avnata flota.

Oti i tamu go gledaat kako letalo. Go letaat po zada~a. Takvite, narodot ovde

gi vika „u~utmi”. Ra~no napraven zmej vrzan za ja`e. Zatoa, skinete go zatvorsko-

to ja`e, pu{tete ja u~utmata da leta i da se prizemji tamu od kade {to ja lan-

siraa. S# drugo e Bo`ja rabota.

38

K O M E N T A R I

Katerina Bla`evska

novinar / Dnevnik