UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

DEJAVNOST NOTRANJE LOGISTIKE V PODJETJU KOPIJA – NOVA d.o.o.

Kandidatka: Martina Pahor Študentka rednega študija Številka indeksa: 81567643 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: poslovna logistika Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent

Maribor, september 2006

2

Zahvala Zahvaljujem se mentorju dr. Klavdiju Logožarju za pomoč pri izdelavi in snovanju diplomske naloge. Prav tako se zahvaljujem celotnemu kolektivu podjetja Kopija – nova d.o.o. za pomoč pri izdelavi diplomske naloge z nasveti in posredovanju podatkov. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij.

3

PREDGOVOR

Namen mojega diplomskega dela je predstaviti dejavnost notranje logistike v podjetju Kopija – nova d.o.o. Tema je zanimiva iz več razlogov. Prvi je prav gotovo dejstvo, da pridobiva logistika v današnjem času vedno večji pomen v organiziranosti podjetja in da se podjetja vedno bolj zavedajo pomena logistike in prednosti, ki jim jih dobra logistična organiziranost prinaša. Dejavnost notranje logistike postaja vse bolj pomembna in potrebe po reševanju problematike notranje logistike so vedno večje. Prav tako je naš namen prikazati vse aktivnosti, ki so pomembne za učinkovito izvedbo dejavnosti notranje logistike. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu bomo opredelili logistiko, njen razvoj, pomen, cilje in naloge. Na kratko bomo predstavili logistične podsisteme s poudarkom na notranji logistiki. V osrednjem delu diplomskega dela bomo na kratko predstavili dejavnost podjetja Kopija-nova d.o.o., njihove cilje poslanstvo in vizijo. V četrtem poglavju bomo predstavili nabavno, notranjo, distribucijsko in poprodajno logistiko podjetja. Osredotočili se bomo na notranjo logistiko, predvsem na prevzem blaga v skladišče, komisioniranje, pakiranje in odpremo blaga iz skladišča. Predstavili bomo tudi skladišča in postavitev skladišč ter transportne naprave. Cilj trgovinskega podjetja je zadovoljevanje potreb njegovih kupcev. Za dosego tega cilja nista pomembni samo nabavna in prodajna funkcija, temveč ima velik pomen tudi notranja logistika. Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika pripeljala v poslovni sistem. Notranja logistika mora vzdrževati primerno dobavno pripravljenost vhodnih materialov, skrbeti mora za notranji transport in medfazno skladiščenje materiala, kakor tudi za transport. Ti morajo biti tudi ustrezno pakirani in obstajati mora primerna dobavna pripravljenost teh izdelkov, da jih lahko distribucijska logistika s svojimi aktivnostmi dostavi odjemalcem. Podjetja delujejo v zelo dinamičnem in nezanesljivem okolju. Konkurenca je vedno močnejša. Pojavljajo se konkurenti s kakovostnimi proizvodi in storitvami, zato mora biti podjetje nenehno inovativno in pripravljeno na spremembe okolja. Vse je potrebno reševati hitro, kakovostno in z najnižjimi mogočimi stroški. Dvig produktivnosti, izboljšanje kakovosti in zniževanje stroškov so osnova za dolgoročni obstoj in rast vsakega podjetja.

4

KAZALO

1. UVOD ............................................................................................................................... 6

1.1 Opredelitev področja in opis problema....................................................................... 6

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve..................................................................................... 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave............................................................................. 7

1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 7 2. OPREDELITEV LOGISTIKE ...................................................................................... 8

2.1 Razvoj logistike.............................................................................................................. 8

2.2 Pomen logistike za podjetja ........................................................................................ 10

2.3 Cilji poslovne logistike ................................................................................................ 12

2.4 Naloge poslovne logistike ............................................................................................ 13 3. LOGISTIČNI PODSISTEMI ....................................................................................... 16

3.1 Nabavna logistika ........................................................................................................ 16

3.2 Notranja logistika ........................................................................................................ 17 3.2.1 Komisioniranje .................................................................................................................................. 19 3.2.2 Notranji transport............................................................................................................................... 20 3.2.3 Pretovorne manipulacije in pakiranje ................................................................................................ 21 3.2.4 Transportna sredstva in naprave ........................................................................................................ 21 3.2.5 Zaloge, skladišča in skladiščenje ....................................................................................................... 22

3.3 Distribucijska logistika ............................................................................................... 24

3.4 Poprodajna logistika ................................................................................................... 26 3.4.1 Poprodajne storitve ............................................................................................................................ 27 3.4.2 Razbremenilna logistika .................................................................................................................... 28

4. DEJAVNOST LOGISTIKE V PODJETJU KOPIJA – NOVA D.O.O.................... 29

4.1 Predstavitev podjetja Kopija – nova d.o.o. ............................................................... 29

4.2 Dejavnost nabavne logistike v podjetju Kopija – nova d.o.o................................... 30

4.3 Dejavnost notranje logistike v podjetju Kopija – nova d.o.o. ................................. 32 4.3.1 Kakovostni in količinski prevzem blaga............................................................................................ 32 4.3.2 Skladišča in skladiščenje blaga.......................................................................................................... 33 4.3.3 Komisioniranje blaga......................................................................................................................... 36 4.3.4 Pakiranje blaga................................................................................................................................... 37 4.3.5 Zaloge ................................................................................................................................................ 39 4.3.6 Transportna sredstva in notranji transport ......................................................................................... 40

4.4 Dejavnost distribucijske logistike v podjetju Kopija – nova d.o.o.......................... 43

4.5 Dejavnost poprodajne logistike v podjetju Kopija – nova d.o.o. ............................ 43

5

5. SKLEP ............................................................................................................................ 45

POVZETEK ....................................................................................................................... 47

SUMMARY ........................................................................................................................ 47

LITERATURA .................................................................................................................. 48

SEZNAM SLIK ................................................................................................................. 49

PRILOGE........................................................................................................................... 49

6

1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Logistika je razmeroma mlada veda (razmah po šestdesetih letih prejšnjega stoletja), ki pa zelo hitro pridobiva na pomenu in postaja vse pomembnejši element konkurenčne prednosti podjetja. Tako bodo morala podjetja na novo oblikovati svojo logistično strategijo (Kaltnekar 1993, 102). V diplomski nalogi smo predstavili dejavnost notranje logistike v podjetju Kopija – nova d.o.o.. Notranja logistika se nanaša na gibanje in mirovanje materiala od skladišča nabavljenega materiala, prek proizvodnje, do skladišča gotovih proizvodov. Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika dobavila v poslovni sistem. Notranja logistika mora skrbeti za notranji transport oziroma premeščanje in medskladiščenje materiala (ali polproizvodov) v proizvodnji, pa tudi transport proizvodov iz proizvodnje v skladišče proizvodov. K notranji logistiki spadajo tudi nekateri dejavniki, ki vplivajo na doseganje ciljev podjetniške logistike (zniževanje stroškov in izboljšanje servisa odjemalcev). Ti dejavniki so lokacija tovarne oziroma obratov, tip proizvodnje, razmestitev proizvodnih sredstev in pretočni čas materiala ter informacij.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je analizirati dejavnost notranje logistike v podjetju Kopija – nova d.o.o., ki se ukvarja z oskrbo s šolskimi potrebščinami na področju celotne Slovenije. Dejavnost notranje logistike postaja vse bolj pomembna in potrebe po reševanju problematike notranje logistike so vedno večje. Prav tako je naš namen prikazati vse aktivnosti, ki so pomembne za učinkovito izvedbo dejavnosti notranje logistike. Cilji naloge so naslednji:

• teoretična opredelitev logističnih podsistemov, s poudarkom na notranji logistiki; • s teoretičnega vidika predstaviti, kakšen je pomen notranje logistike za podjetje; • analizirati logistični proces izbranega podjetja od prevzema blaga v skladišče do

predaje paketov prevozniku; • opredelitev vpliva dejavnosti notranje logistike na celotno poslovanje izbranega

podjetja. Osnovni trditvi, ki smo jih skušali dokazati sta:

• logistika, in ožje notranja logistika, je enakovredna ostalim temeljnim funkcijam podjetja in jo je potrebno vključiti v vse poslovne strategije podjetja;

• tehnično-tehnološke izboljšave na področju notranje logistike bi bistveno pripomogle k znižanju stroškov in s tem učinkovitejšemu poslovanju podjetja.

7

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Pritisk na stroške zaradi vse večje konkurence in zniževanje cen zahteva v zadnjem času od podjetij, da razmišljajo o organizacijskih izboljšavah na vseh področjih poslovanja. Praksa v tujih podjetjih kaže, da so največje možnosti za izboljšave in s tem zniževanje stroškov prav na logističnem področju. Izhajali smo iz predpostavke, da je logistika povezovalno področje materialnega in informacijskega toka. V diplomskem delu smo se omejili na področje notranje logistike kot podsistema logistike. Druga omejitev pa je dejstvo, da je podjetje Kopija – nova d.o.o. trgovinska organizacija.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Naša raziskava je poslovne narave, saj gre za proučevanje dejavnosti notranje logistike podjetja. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili naslednje metode:

- metoda deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo, pojme in ugotovljena dejstva;

- metodo klasifikacije, s pomočjo katere bomo definirali določene pojme; - metoda komparacije, kjer bomo primerjali dela različnih avtorjev.

V okviru analitičnega pristopa:

- metoda analize (povezovali bomo teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v celoto)

Podatke smo zbirali s pomočjo interneta, v knjižnici (učbeniki in revije) in na delovnem mestu v podjetju.

8

2. OPREDELITEV LOGISTIKE

2.1 Razvoj logistike Pretežni del človekovega in s tem tudi celotnega družbenega življenja poteka v bistvu s pomočjo različnih tokov. V medsebojnem komuniciranju (sporazumevanju) človek izmenjuje material, informacije, energijo in denar (finance) – v različnih oblikah, na različnih relacijah in v različnih časovnih obdobjih. Poleg tega pa se tudi sam giblje v prostoru in času. Vsi ti številni tokovi ga tudi povezujejo v raznovrstne organizacije in s tem ustvarjajo različne družbene oblike (Čižman 2002, 12). Številni avtorji poudarjajo, da izvira pojem logistika iz vojaške terminologije. Večinoma navajajo dva korena logistike in sicer grški besedi »logos« (misliti) in »logicos« (računati, pravilno misliti, biti razumen) ter francosko besedo »loger« (nastanitev, namestitev, preskrbovanje). V smislu oskrbovanja je ta pojem opisal bizantinski cesar Leontos VI (866-911) v svojem delu »Skrajšana razprava o vojnih veščinah«, kjer poleg strategije in taktike opredeljuje logistiko kot tretjo vojaško vedo (Čižman 2002, 15). Tudi v novejši zgodovini (druga svetovna vojna) je bila logistika močno povezana z vojaškimi operacijami. Tako je obrambno ministrstvo ZDA v okviru projektnih skupin že takrat oblikovalo matematično planske modele za reševanje logističnih problemov vojske. Zato smatramo to obdobje kot začetek intenzivnega razvoja operacijskih raziskav in gospodarsko pomembno vlogo. To potrjuje tudi primer v Perzijskem zalivu (ZDA – Irak; Puščavski vihar), kjer je bila zmogljivost učinkovite in pravočasne distribucije in oskrbovanja zalog in osebja ključen dejavnik pri uspehu oboroženih sil ZDA (Čižman 2002, 15). Logistika kot dejavnost je bila poznana že mnogo prej. Že dolgo pred našim štetjem so vojskovodje skrbeli za preskrbo svojih čet. Dali so izkopati kanale ali napeljati vodovod iz živalskih kož skozi puščavo. S četami so gnali tudi črede živine kot živo zalogo mesa. Pri tem so natančno preračunavali poti, da so živali našle zadostne pašnike, vojaki pa ustrezno namestitev (Kaltnekar 1993, 26). Logistična dejavnost je v svojem pravem pomenu stara okoli tisoč let in sega v čas, ko so se pojavile oblike organiziranega tržišča. Kot študijsko področje je logistika začela vzbujati pozornost v začetku 19. stoletja v distribuciji kmetijskih izdelkov kot način poslovne strategije v organizaciji in kot način zagotavljanja časovne in prostorske oskrbe. Prvi strokovni teksti, ki so bili namenjeni logistiki, so se pojavili v začetku l. 1960. Velik vpliv na pomen logistike je bila sprostitev (deregulacija) transportne industrije v obdobju od l. 1970 do l. 1980. Da bi bili uspešni, so prevozniki postali bolj ustvarjalni, fleksibilni, usmerjeni na kupca in konkurenčni, odprema pa je bila soočena z mnogimi transportnimi možnostmi (Čižman 2001, 10).

9

Zgodovinski razvoj sodobne podjetniške logistike lahko razdelimo na tri pomembna obdobja: na obdobje pred letom 1950, obdobje od leta 1950 do 1970 in obdobje po letu 1970. Pred letom 1950 so nekateri avtorji s področja marketinga poskušali definirati fizično distribucijo in kako se le-ta razlikuje od marketinga na strni povpraševanja. Prva prava uporaba logističnih konceptov pa so dejavnosti vojaške logistike med drugo svetovno vojno. Na žalost je moralo preteči še nekaj let, preden so logističnim dejavnostim vojske sledili tudi v podjetjih. Do leta 1945 so nekatera podjetja svojo organiziranost že spremenila, tako da sta bili transportna in skladiščna dejavnost podrejeni le enemu managerju. Kot veda se je logistika v gospodarstvu močno razvila v obdobju od leta 1950 do 1970 na podlagi izkušenj, ki so jih imele ZDA z oskrbovanjem zaveznikov po vsem svetu, in sicer s sredstvi, ki so pospeševala hitrost in zaščito pošiljk (zaščitno pakiranje, palete, kontejnerji). Zlasti se je logistika pričela razvijati v šestdesetih letih v ZDA, ko se je po prejšnjem pomanjkanju blaga (trg prodajalca) začela doba nasičenosti z blagom, kar je zaostrilo konkurenco med podjetji (trg kupca) in iskanje prednosti pred konkurenti. V sedemdesetih letih so bila osnovna načela podjetniške logistike že uveljavljena in nekatera podjetja so ugotovila, da jim uvajanje teh načel v poslovanje prinaša določene koristi. Obdobje stagflacije in naftna kriza sta močno vplivali prav na logistične dejavnosti (visoke cene transporta zaradi visokih cen surove nafte, povečani stroški za vzdrževanje zalog), zato so jim bili v vodstvih podjetjih prisiljeni posvečati večjo pozornost. Posledica tega je bil nastanek integralnega logističnega pristopa (Logožar 2002, 11). V primerjavi z drugimi teoretičnimi koncepti (npr. marketinški koncept) se je logistični koncept kot gospodarska miselnost neprimerno hitreje razširil. Sicer se pojma logistika danes še vedno drži nekaj negativnega priokusa kot modne muhe, vendar se o funkcionalnih, instrumentalnih in institucionalnih posledicah sistemskega logističnega mišljenja razpravlja na vseh področjih managementa, vedno bolj tudi v vrhnjem managementu. Poleg industrijske, trgovske in storitvene dejavnosti je naraščajoč pomen logističnih problemov zagotovo vodila tudi informacijska ponudba številnih kongresov, razprav in seminarjev, ki se posvečajo izključno oziroma v večjem delu temi »logistika« (Pfohl 1994, 4). Splošna logistična znanost je skupek interdiscipliniranega in multidiscipliniranega znanja, ki proučujejo in primerjajo zakonitosti številnih in zahtevnih aktivnosti (funkcij, procesov, dela, pravil, operacij, opravil…), ki funkcionalni in koristno povezujejo vse posamezne procese obvladovanja prostorskih in časovnih premostitev materiala, dobrin, polproizvodov, reprodukcijskega materiala, živih živali, kapitala, znanja, ljudi, informacij,... v varne, hitre in racionalne (optimalne) logistične procese, tokove in pretoke material, kapital, znanja, informacij,… do točke predaje preko točke oziroma točk koncentracije do točke prejema, toda s ciljem, da se z minimalnim vložkom potenciala in resursov (človeških, proizvodnih, finančnih) maksimalno zadovoljijo zahteve trga (tj. kupcev blaga, uporabnikov storitev, potrošnikov…) (Zelenika 2005, 22).

10

2.2 Pomen logistike za podjetja Logistiko lahko opredelimo kot zbir aktivnosti managementa, ki potekajo večkrat preko logističnega kanala, skozi katerega se prenašajo začetni materiali ter se tako pretvorijo v končne izdelke. Zaradi tega, ker začetni materiali, tovarne ter točke prodaje običajno niso locirani na enem mestu in ker logistični kanal predstavlja niz proizvodnih korakov, se logistične aktivnosti večkrat ponovijo še preden se izdelek plasira na tržišče. Nato se te aktivnosti še enkrat ponovijo, in sicer ko se uporabljeni izdelki reciklirajo nazaj skozi logistični kanal (Ballou 1985, 6). Poslovna logistika je podjetniška funkcija s ciljem optimalne fizične nabave, distribucije in rokovanja z logističnimi objekti in se kot gospodarska veda uveljavlja v zadnjih 30 letih. Danes je poslovna logistika splošno priznana delna disciplina ekonomike poslovnih sistemov. V praksi razvitih podjetij je postala poslovna logistika pomembna dejavnost in zato sestavni del strategije podjetja. Primarni razlog je treba iskati v naraslih stroških nabave in distribucije, ob sočasnem upoštevanju, da so lahko vrste in načini nabave in distribucije blaga zelo različni. Poslovna logistika je postala znanstvena delna disciplina ekonomike podjetja zaradi naslednjih petih vplivnih dejavnikov:

• Sprememba tržišča iz tržišča prodajalcev v tržišče kupcev. • Naraščajoči gospodarski in družbeni pritisk na industrijo. • Tehnološke spremembe zlasti transporta, komunikacij in elektronske obdelave

podatkov. • Razvoj teorije sistemov. • Razvoj vojaške logistike in iz tega uporaba kvantitativnih tehnik (Operations

Reseaech) za reševanje podjetniških problemov. Teh pet vplivnih dejavnikov torej vodi do novega funkcionalnega vidika celosti podjetja, k sistemu, iz katerega se je razvila koncepcija poslovne logistike in v njenem okviru marketinška logistika (ITL 1995, 81). Izraz logistika pomeni fizični tok materiala in proizvodov ter informacij od dobavitelja surovin prek proizvajalca in morebiti trgovca do končnega potrošnika gotovih proizvodov. Ta izraz pa uporabljamo tudi za znanost, ki se bavi z logistično dejavnostjo kot predmetom za znanstvene raziskave (Požar 1976, 67). Logistika ima kot veda vpliv na celotno gospodarstvo, saj vpliva na njegove stroške in vključuje tudi rešitve, ki ne zadevajo le posameznega poslovnega sistema. V zvezi s tem so pomembne narodnogospodarske razmere in možnosti za oblikovanje logističnih storitev s tehničnega, pravnega, socialnega in ekonomskega vidika (Logožar 2004, 36).

11

Materialni tokovi predstavljajo zelo pomemben del celotnega družbenega dogajanja, saj omogočajo družbi njeno delovanje in preživetje. Vse njene dele oskrbujejo s potrebnimi materialnimi prvinami – nabava in prodaja sta pri tem samo dva pola procesa oskrbovanja porabnika. Glede na dejanske potrebe pa so materialni elementi le redko na razpolago na istem prostoru in v istem času. Šele transportni in skladiščni procesi omogočijo premostitev prostorskih in časovnih dimenzij in s tem zagotovijo smiselno oskrbo posameznih porabnikov. Vsi ti prostorski in časovni materialni pretoki oziroma njihova kakovost tudi bistveno določajo uspešnost delovanja različnih procesov in s tem tudi celotne družbe. Proces materialnih tokov je nujno povezan s številnimi informacijskimi tokovi, ki materialne tokove aktivirajo, jih v celotnem procesu spremljajo in jih na koncu zaključijo in ovrednotijo. Značilno za materialne tokove je, da jih spremlja veliko število različnih informacij, ki so posledica vse večjega števila različnih izdelkov, materialov, orodij, naprav, storitev itd. in velikega števila interakcij med posameznimi logističnimi procesi (nakup, prodaja, transport, skladiščenje). Zato imajo informacijski sistemi in komunikacije v logistiki izredno pomembno vlogo pri obvladovanju vseh teh številnih materialnih ter informacijskih tokov v organizaciji in med organizacijami (oskrbovalna veriga) (Čižman 2002, 12 – 13). Za sodobna razvita gospodarstva je značilno gospodarno ravnanje, ki se kaže v družbeni in mednarodni delitvi dela ter s tem v razmestitveni in časovni soodvisnosti poslovno neposredno ali posredno povezanih sistemov. Pogoj za poslovanje na takšni osnovi je združevanje ljudi in sredstev v gospodarstvu, da se lahko realizirajo proizvodni cilji in zadovoljijo porabniki blaga ter storitev tudi s prostorskega in časovnega vidika. Potreba po takšnem organiziranju proizvodnje in porabe je nastala že davno zaradi vse večje delitve dela: od samooskrbe do proizvodnje blaga in storitev za potrebe drugih, v nacionalnem gospodarstvu in tujini (Logožar 2004, 36). Dolgo časa se je logistiki pripisoval le pomen instrumenta racionalizacije. Glede na to se je od logistike kot servisne funkcije pričakovalo, da bo izpolnjevala predpisane naloge z minimalnimi stroški. V tem smislu opravlja nabavna logistika oskrbni servis, distribucijska logistika pa dobavni servis. Najizrazitejša formulacija tega razumevanja je načelo 5P, po katerem morajo logistični koncepti poskrbeti, da je pravi material na voljo ob pravem času, v pravilni količini in pravilni kakovosti, na pravem mestu in z minimalnimi stroški. Taka definicija prisoja logistiki čisto podporno funkcijo v trenutnih okvirih. Spremenjene tržne razmere oziroma trg kupcev pa kažejo, da je pomen logistike v taki obliki omalovaževan. Dejstvo je namreč, da so se zahteve do logistike tako povečale, da ima sedaj že različna kakovost logističnih storitev neposreden vpliv na tržno uspešnost in s tem na dobiček podjetja (Logožar 2004, 37):

• čedalje večja raznolikost proizvodov s sočasno vse krajšimi življenjskimi cikli proizvodov postavlja pred logistiko vse bolj diferencirane zahteve;

• koncept sinhronizirane nabave (just-in-time) zahteva od dobaviteljev dobavo manjših naročilnih količin v krajših naročilnih intervalih in zagotovitev najvišje stopnje terminske zanesljivosti;

• zaradi presežene ponudbe je treba čedalje večjo pozornost posvečati željam kupcev v zvezi z logističnimi značilnostmi proizvodov (na primer pakiranje, transportna enota).

12

2.3 Cilji poslovne logistike Cilji so vnaprej postavljeni rezultati, ki jih bo mogoče doseči šele v bližnji ali daljni bodočnosti s smotrno usmerjenim poslovnim procesom. Predstavljajo torej vodilo, ki usmerja proces, in dajejo osnovo za dejanske akcije. Na drugi strani pa lahko predstavljajo tudi merila, s katerimi se ocenjujejo rezultati vsega delovanja. Celotno poslovanje delovne organizacije je torej v bistvu le sredstvo za uresničevanje ciljev (Kaltnekar 1993, 47). Med širše opredeljenimi cilji organizacije išče zaposleni na področju poslovne logistike svoje funkcionalne cilje, ki bodo organizacijo približali k celostno opredeljenim ciljem. Zaposleni si želi razviti takšen sklop logističnih aktivnosti, ki bodo čez čas doprinesle k čim višjemu ROI (Return On Investment), čim višjemu povračilu vložkov v investicije. Pri tem cilju se pojavita dve dimenziji: vpliv dizajna logističnega sistem na prispevek k celotnemu prihodku ter stroški dizajna tega sistema (Ballou 1985, 22). Cilji logistike v proizvodnem podjetju izhajajo iz ciljev širšega sistema – podjetja, katerega sestavni del tudi je: proizvajati proizvode in z njihovo prodajo ustvarjati dohodek. Glavni cilji, ki naj bi vodili delo logistike v proizvodnem podjetju (Kaltnekar 1993, 48-52): • Logistični sistem se mora ustrezno vključiti v celoten poslovni proces podjetja in točno

opravljati vse naloge, ki se javljajo iz odnosov do drugih partnerjev v tem procesu. • Logistični sistem mora z ustrezno notranjo organiziranostjo vseh dejavnosti, ki so

odgovorne za materialno preskrbo, zagotoviti njihovo koordinirano delovanje pri opravljanju postavljenih nalog.

• Logistični sistem mora s sodelovanjem v kadrovanju in izobraževanju, z ustreznim uvajanjem v delo, z razvijanjem odgovornosti in dobrih odnosov zagotoviti strokovnost in povezanost službe, uspešno opravljanje njenih nalog in smotrn razvoj v službi zaposlenih delavcev.

• Logistični sistem mora zagotoviti plansko preskrbo vsega potrebnega materiala v zahtevani količinah in kvalitetah, ga pravočasno dostaviti na zahtevana mesta in s tem omogočiti nemoteno delo v proizvodnji in drugih službah v delovni organizaciji.

• Logistični sistem mora zagotoviti uspešno distribucijo gotovih proizvodov do kupcev v skladu z njihovimi časovno in prostorsko opredeljenimi zahtevami.

• Logistični sistem mora skrbeti za nabavo ustreznega materiala po čim nižjih cenah in za njihovo dostavo, prevzem, skladiščenje in notranji transport ter distribucijo proizvodov ob čim nižjih stroških, s čimer zagotavlja ekonomičnost celotnega poslovanja z materialom.

• V sodelovanju s finančno in drugimi službami si mora logistični sistem prizadevati za čim boljšo likvidnost delovne organizacije, kar skuša doseči s smotrnim razporejanjem finančnih zmogljivosti, z usklajevanjem dobav s finančnimi zmogljivostmi, s hitro distribucijo proizvodov in s čim hitrejšim obračanjem zalog.

• Logistični sistem mora vzdrževati solidne in prisrčne odnose z dobavitelji in kupci, favorizirati solidne in izločati nesolidne dobavitelje ter zagotavljati obojestransko gotovost dobav in s tem vplivati na dobro ime podjetja v javnosti.

13

• Logistični sistem mora skrbeti, da so organi delovne organizacije in druge službe tekoče obveščeni o stanju in spremembah na tržišču ter o celotnem zunanjem in notranjem poslovanju z materialom in proizvodi.

• Logistični sistem mora z urejenim planiranjem, evidentiranjem in celotnim administrativnim poslovanjem zagotoviti preglednost svojega dela, omogočiti analiziranje in uspešno projektiranje vseh svojih nalog ter kontrolo svojega dela in celotnega poslovanja z materialom v podjetju.

• Logistični sistem mora zagotoviti zanesljivost in točnost opravljanja vseh nalog, ki mu jih narekuje njegov položaj v sistemu podjetja.

Temeljni cilj logističnega sistema je optimalno (načrtno) preskrbovanje s predmeti dela (energijo in informacijami) ter optimalna (načrtna) oskrba porabnikov/uporabnikov s proizvodi v želeni količini, v želeni kakovosti (stanju) in v pravem trenutku. V večini podjetij je težko določiti jasne enopomenske cilje poslovne logistike. Vzroki za to so tile (Ogorelc 1996, 24):

• Logistični sistemi so v osnovi medsistemi. Tako se v posamezni logističnih kanalih pojavljajo tudi drugi avtonomni subjekti. Ti zasledujejo svoje cilje, ki niso vedno istovetni s cilji obravnavanega poslovnega sistema.

• Sam logistični sistem je zelo diferenciran, kar pomeni, da lahko za vsak njegov podsistem formuliramo svoj cilj.

• Ugotovili smo že, da posamezne logistične aktivnosti »križajo« tradicionalna področja, ki seveda skušajo vplivati na oblikovanje logističnih ciljev.

2.4 Naloge poslovne logistike

Naloga poslovne logistike je spremljati, proučevati, analizirati in raziskovati vse pojave na tržišču iskanih proizvodov, v tehnološkem procesu proizvodnje, v kvaliteti storitev, pri transportu, skladiščenju, pakiranju in rokovanju s proizvodi, v oskrbi proizvodnje itd., ki vplivajo na višino stroškov. S spremljanjem teh pojavov, ter s sprejetjem primernih metod in mer, prinaša poslovna logistika take odločitve, s katerimi se dosegajo čim nižji skupni stroški (Ferišak 1983, 2). Logistika predstavlja vsoto vseh dejavnosti, skozi katere so funkcije časovne in prostorske premostitve (npr. transport, predelava, skladiščenje) za blago in živa bitja, končno gledano pripadajoče informacije in energija, pod uporabo delovne moči in delovnih sredstev, v sistemih pregledne, načrtovane, uresničene in optimirane (Rupper 1987, 6). Dejavnost logistike na širšem področju imenujemo makrologistika. Makrologistični sistem označuje sistem družbe ne glede na to ali gre za politično skupnost ali multilateralno tvorbo. Naloga makrologistike je, da doseže prihranke na proizvodnih dejavnikih, sredstvih za proizvodnjo in na delovni sili. Osnovna naloga mikrologistike je znižanje stroškov in racionalizacija delovnega procesa, s čim se ustvari tudi večji dobiček. Zaradi doseganja tem večjega poslovnega ugleda, poskuša delovna organizacija doseči, da kupca – s posredovanjem logistične dejavnosti – čim bolj kvalitetno oskrbi (Ferišak 1983, 2). Temeljne naloge poslovne logistike delimo na naloge načrtovanja logistike, naloge nadzora logistike in na druge naloge (Ogorelc 1996, 43-44).

14

Naloge načrtovanja so: • predvidevanje in načrtovanje potreb po logističnih storitvah (na osnovi

predvidevanja in načrtovanja potreb po materialu) • oblikovanje logistične politike podjetja.

Naloge nadzora so:

• kontrola dosežene ravni servisa v vseh fazah poslovne logistike, • nadzor celotnega logističnega poslovanja:

- zajemanje in evidentiranje kakovosti logističnih storitev, - zajemanje stroškov, - izdelava standardov kontrole.

Druge skupine naloge poslovne logistike so:

• usklajevanje logistike z drugimi poslovnimi dejavnostmi, • vodenje razgovorov z izvajalci v logističnem procesu (špediterji, skladiščne

organizacije, prevozniki), • izbira logistične tehnologije in opreme, • spodbujanje in sodelovanje pri študijah za izboljšanje logističnega poslovanja, itd.

Glede na temeljne faze logističnega procesa ločimo (Ogorelc 1996, 44-45): (1) naloge fizične preskrbe:

• razvijanje in stalni nadzor fizične preskrbe, ki naj doseže načrtovani preskrbovalni servis ob primernih stroških,

• določanje ravni preskrbovalnega servisa (v soglasju z nabavo in proizvodnjo), • organiziranje in vodenje dela operativnih služb: nabavnih skladišč, zunanjega

transporta, notranjega transporta, • načrtovanje in nadzorovanje zalog v skladiščih surovin in embalaže (soodvisnost z

nabavo, proizvodnjo in financami), • kontrola (mesečna, četrtletna, letna) servisa preskrbe, • evidentiranje in kontrola stroškov posameznih dejavnosti fizične preskrbe itd.;

(2) naloge intralogistike:

• načrtovanje, usklajevanje in nadzor intralogistike, da se doseže optimalni pretok materiala v procesu proizvodnje,

• organiziranje in vodenje bazičnih procesov (transportiranja, embaliranja, manipuliranja) v soglasju z nabavo, proizvodnjo in prodajo,

• svetovanje glede vprašanj logistike v proizvodnem procesu (npr. razmestitev proizvodnih naprav),

• evidentiranje in kontrola stroškov intralogistike itd.;

15

(3) naloge fizične distribucije: • načrtovanje fizične distribucije, ki naj doseže optimalni dobavni servis ob

primernih stroških, • določanje ravni dobavnega servisa (v soglasju s proizvodnjo in prodajo), • organiziranje dela in vodenje operativnih služb:; centralnega skladišča gotovih

proizvodov, področnih skladišč, zunanjega transporta, • načrtovanje in kontrola zalog (soodvisnost s prodajo, proizvodnjo, financami), • kontrola (periodična in občasna) dobavnega servisa (npr. ugotavljanje števila

naročil, ki niso bila izpolnjena v določenem roku), stalno opazovanje tržišča, da se ugotovijo zahteve kupcev glede dobavnega servisa,

• evidentiranje in kontrola stroškov posameznih dejavnosti fizične distribucije itd. (4) naloge poprodajne logistike (Logožar 2004, 110-111): Dejavnost poprodajne logistike deli Oblak na:

• Poprodajne servisne storitve prodajalca zajemajo: - montažo in poskusno obratovanje strojev, - servisno, sprotno ter investicijsko vzdrževanje in - dostavo potrebnih rezervnih delov.

• Razbremenilna logistika pa vključuje: - vračanje pomožnih transportnih sredstev (palet, kontejnerjev, zamenljivih

nakladalnih zabojev, embalaže za večkratno uporabo ipd.), - ponovno uporabo ali uničenje odpadkov oziroma ostankov iz proizvodnega

procesa in - reklamacije za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago.

Slika 1: Temeljne faze logističnega sistema

proizvodnja notranji transport

- skladiščenje skladiščenje - skladiščenje

preskrba vhodnih materialov - pretovor pretovor - pretovor

distribucija proizvodov

Fizična preskrba (nabavna logistika)

Intralogistika (notranja logistika)

Fizična distribucija (prodajna logistika)

16

3. LOGISTIČNI PODSISTEMI

3.1 Nabavna logistika Nabavna logistika skrbi kot podsistem mikrologistike poslovnega sistema za njegovo oskrbo s prostorsko-časovno določenimi dejavnostmi prevzema in dostave potrebnega blaga v dani količini in kakovosti. Z blagom mislimo pri tem na vse potrebne surovine, materiale, polizdelke in izdelke, ki jih poslovni sistem rabi za izvedbo svojega proizvodnega programa. Funkcija nabave logistike je torej podpirajoča in prežemajoča sestavina za delovanje funkcije nabave, ki je lahko marketinško zasnovana in kot takšna sestavina marketinške politike določenega nelogističnega poslovnega sistema. Izvedbeni del nabavne logistike nelogističnega poslovnega sistema se prične tedaj, ko nastane njegova pravica razpolaganja s prvinami poslovnega procesa pri dobavitelju ali pa na določenem delu prevozne poti v skladu s pariteto prodaje (Oblak 1987,63). Pri nabavi (preskrbi) materiala loči Grochla (1986, 23) tri načine, ki postavljajo različne zahteve nabavni logistiki. Najpreprostejši način preskrbe materiala se nanaša na posamezno nabavo določenega materiala, kadar ga v poslovnem sistemu potrebujejo. Prednost tega načina se kažejo v notranji logistiki, ker odpade potreba po skladiščenju blaga, to pa zmanjšuje stroške skladiščenja in obratnih sredstev, vezanih v zalogah materiala. Če material pravočasno ne prispe v poslovni sistem, lahko pride do zastojev v proizvodnji. Posledica sta prekoračitev dobavnega roka in neustrezna izraba proizvodnih zmogljivosti. Ta način se uporablja pri nabavi blaga, ki je na nabavnem tržišču vedno na voljo, in za blago, potrebno takoj, zato ni upoštevano v planu nabave. Drugi način je nabava materiala na zalogo, tako da je material vedno na voljo, ko ga v proizvodnji potrebujejo. S tem se poslovni sistem zavaruje proti tržnim nihanjem v ponudbi tega blaga in proti dobavi nezanesljivosti dobaviteljev. Pri tem načinu se povečajo stroški vezave sredstev za zaloge in stroški skladiščenja. Stroške skladiščenja sestavljajo bruto plače zaposlenih v skladišču, amortizacija prostorov in opreme (pri najetih skladiščih se namesto amortizacije pojavljajo najemnine), materialni stroški (energija, gorivo za ogrevanje, pisarniške potrebščine itd.) in drugi stroški (na primer zavarovalne premije). Tretji način preskrbe materiala je sinhronizirana izdelava ali pa dobava materiala, s čimer se želijo odpraviti pomanjkljivosti prejšnjih dveh načinov. Pri tem načinu mora dobavitelj dobaviti blago v natančno določenem roku, opredeljenem s potrebami po tem materialu v proizvodnji poslovnega sistema. Vsakdanje potrebe po materialu se pokrivajo z dobavo, pri kateri je značilno, da se material dostavlja iz transportnega sredstva neposredno na proizvodna mesta. S tem se doseže najkrajši čas pretoka materiala. Pri tem načinu ima poslovni sistem le varnostne zaloge, tako da so stroški vezave sredstev in skladiščenja kar se da nizki. Potrebni pa so zanesljivi dobavitelji in med njimi in prejemnikom blaga pride do tesnega poslovnega sodelovanja, ki zahteva intenzivnejšo izmenjavo informacij. To je pomembno zlasti, kadar prejemnik materiala spremeni proizvodni program, ki se mu mora pravočasno prilagoditi tudi dobavitelj. Podjetja se lahko odločijo tudi za različne kombinacije navedenih načinov nabave. Za določene vrste blaga je na primer smiselno oblikovati zaloge tudi po sistemu sinhronizirane dobave (Logožar 2004, 100 – 101).

17

Najpomembnejše naloge nabave so (Potočnik 2002, 29): - določitev potreb po materialu za proizvodnjo, oziroma potreb po trgovinskem blagu

za nadaljno prodajo, - izbira dobaviteljev na podlagi raziskave nabavnega trga, - načrtovanje nabave, - pripravljalna dela: iskanje ponudb, analiza ponudb, nabavne kalkulacije, - pogajanje in sklenitev pogodbe za nabavo materiala, - naročanje, - prevzem materiala, - kontrola in reklamacije, - izdajanje naloga za plačilo, - evidenca nabave.

V oviru nabavne logistike so informacijskotehnično podprte takitčne in operatvne odločitve. Taktične odločitve v nabavni logistike se nanašajo na razdelitev nalog in oblikovanje procesne verige, operativne naloge pa se nanašajo na sam potek nabave. Z organizacijsko integracijo in integracijo z elektronsko izmenjavo podatkov (EIP) med proizvajalcem in dobaviteljem je možno funkcije nabavne logistike razdelitie med partnerja. S tem se odpravijo podvojena opravila in skrajšajo pretočni časi. Že v procesu nastajanja proizvoda je možno najti optimalno razdelitev nalog, saj je zaradi manjše proizvodne globine smiselno dobavitelju prepustiti tudi del odgovornosti za konstruiranje, torej zmanjšati tudi razvojno globino in tako s sočasnim izvajanem razvojnih del skrajšati pretočne čase. CIM (Computer Integrated Manufacturing) je v tem primeru podpora prestrukturiranju razdelitve nalog med podjetjema in mu daje novo kvaliteto (ITL 2001, 43).

3.2 Notranja logistika Notranja logistika se nanaša na gibanje in mirovanje materiala od skladišča nabavljenega materiala prek proizvodnje do skladišča gotovih izdelkov. Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika dobavila v poslovni sistem, notranja logistika mora skrbeti za notranji transport oz. premeščanje in medskladiščenje materiala (ali polizdelkov) v proizvodnji, kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče izdelkov. Le-ti morajo biti ustrezno pakirani, da jih lahko v okviru distribucijske logistike dostavimo svojim odjemalcem (Logožar 2002, 30). Osnovno načelo notranje logistike je čim bolje izrabiti prostor in skrajšati poti ter čas pretoka materiala. Pretočni čas materiala v proizvodnji je čas, ki preteče od trenutka vhoda materiala v proizvodni proces do trenutka, ko gotovi proizvod uskladiščijo v skladišče končnih proizvodov. Daljši pretočni čas materiala povzroči večje zaloge pri medskladiščenju med proizvodnim tokom materiala, lahko pa tudi neugodno vpliva na kakovost logističnih storitev (daljša doba izpolnitve naročil) in ugled podjetja (Logožar 2004, 107).

18

Naloge na strateški ravni notranje logistike zajemajo razporeditev proizvodnih naprav, planiranje proizvodnega programa, proizvodnih procesov ter transportnih, pretovornih in skladiščnih naprav. Za podatkovno podporo teh odločitev so nujne informacije iz sistemov za obdelavo podatkov na področju prodaje in marketninga (posebej raziskave trga). Na podlagi predhodne prodaje se napovejo možnosti bodoče prodaje gotovih proizvodov oz. skupin gotovih proizvodov. Ti podatki dajejo napotke za pospešitev ali opustitev določenih poslovnih dejavnosti. Nazadnje je treba sprejeti odločitve o vključitvi novih poslovnih dejavnosti. Podatki iz konstruiranja in načrtovanja dela so pogoj za oblikovanje skupin izdelkov in iz tega izhajajočo organiziranost proizvodnje. Simulacijski sistemi podpirajo optimalno načrtovanje transportnih, pretovornih in skladiščnih sistemov. Pri omenjenih obdelavah podatkov gre v glavnem za vrednotenja na podlagi obstoječih informacijskih sistemov. Pri izvajanju teh vrednotenj so v pomoč integrirani informacijski sistemi na nižjih ravneh. Integrirani informacijski tokovi, ki pa so sestavni del CIM, lahko notranjo logistiko učinkovito podprejo na taktični in operativni ravni. Na taktični ravni se morajo proizvodni, transportni, pretovorni in skladiščni procesi, ki so potrebni za izpolnitev naročil, dodeliti ustreznim proizvodnim in logističnim področjem. Sistemi za planiranje proizvodnje, ki so najpomembnejši uporabniški sistem na področju proizvodnje, so preveč usmerjeni v proizvodnjo, zato jih je potrebno dopolniti s posebnimi logističnimi zahtevami, da bodo logistične naloge enakovredne nalogam proizvodnje (ITL 2001, 45). Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika pripeljala z oddaljenih domačih in tujih tržišč v poslovni sistem. Blago se razvrsti in po količinskem in kakovostnem pregledu uskladišči, pri čemer so poleg stroškov skladišč in skladiščenja pomembni tudi stroški vezanih obratnih sredstev v zalogah. Notranja logistika mora vzdrževati primerno dobavno pripravljenost vhodnih materialov za proizvodni proces, skrbeti mora za notranji transport in medfazno skladiščenje materiala (oziroma polizdelkov), kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče izdelkov. Ti morajo biti tudi ustrezno pakirani in obstajati mora zopet primerna dobavna pripravljenost teh izdelkov, da jih lahko distribucijska logistika s svojimi aktivnostmi dostavi odjemalcem. Nekateri avtorji obravnavajo področje notranje logistike ožje od opisanega vidika in ga imenujejo proizvodna logistika, h kateri štejejo notranji transport, pretovorne manipulacije z blagom in medfazno skladiščenje. Drugi avtorji štejejo funkcije nabavne in notranje logistike k materialni preskrbi, sem pa vključujejo tudi funkcijo nabave, kar po našem ni primerno, ker kaže na nepoznavanje marketinške koncepcije, ki vendarle vključuje tudi nabavo in ne le prodaje. Vse kar se dogaja z materialom pri prostorsko – časovnih premostitvah od njegovega prihoda v poslovni sistem in znotraj njega do izhoda iz poslovnega sistema, je funkcijsko področje notranje logistike. Takšna opredelitev notranje logistike se nam zdi smotrna tudi zato, ker pri rabi pojma proizvodna logistika kot sinonima za notranjo logistiko nekateri avtorji menijo, da tega podsistema ni pri trgovinskih poslovnih sistemih. To pa bi pomenilo, da v njih ne potekajo procesi notranje logistike. To seveda ne drži, saj odpadejo le tiste logistične funkcije, ki so potrebne za odvijanje proizvodnega procesa. V trgovinskih poslovnih sistemih je tok notranje logistike sestavljen iz trgovinskega blaga in obratnega materiala, ki ga rabi trgovski poslovni sistem za svoje poslovanje (parkirni material, nalepke, kovinski in plastični povezni trakovi, folije, palete ipd.).

19

Iz tega je razvidno, da je notranja logistika industrijskega in trgovinskega poslovnega sistema zelo zahtevno področje logističnega poslovanja, ki je tem bolj zapleteno, kolikor bolj je neki poslovni sistem s svojim proizvodnim ali pa trgovinskim programom vezan na te storitve (Oblak 1987, 39 - 40). Planiranje potekanja poslovanja znotraj poslovnega sistema je pomembna sestavina njegove organiziranosti. Zlasti je to pomembno za smotrno potekanje proizvodnje, v katerem ima osrednje mesto načrt prostorske razvrstitve strojev in naprav (Plant Layout problem). Z vidika pričakovanih učinkov zadovoljevanja je treba s terminskim planiranjem opredeliti časovni potek proizvodnih procesov. Med prvine notranje logistike prištevamo delovno silo, notranji transport, transportne poti, transportna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje, pakiranje, paletiziranje in pretovorne manipulacije, kakor tudi komisioniranje blaga. Prostorska razporeditev strojev in naprav ter notranja logistika morata zagotoviti gospodaren potek proizvodnje. Zlasti pred notranjim transportom je večkrat naloga, da mora premostiti napake slabega prostorskega planiranja tovarne. Problematika ima seveda drugačen značaj, če gre za posamično ali pa serijsko proizvodnjo (Oblak 1997, 50 - 52).

3.2.1 Komisioniranje

Raziskave so pokazale, da predstavlja komisioniranje kar 50% stroškov skladiščenja. Medtem ko obstajajo v inozemstvu priročniki o tem, kako v skladiščih v najkrajšem času ter ob najmanjšem naporu zbrati blago za distribucijo, je pri nas ta segment logistike skoraj povsem zapostavljen. Osnovno vprašanje, ki si ga pri izbiri tehnike moramo postaviti je, ali bomo komisionirali po sistemu:

• »človek k blagu«, • »blago k človeku« ali • kombinirano.

Na te odločitve vplivajo:

• volumen želenega artikla, • količina (kosov/h) in • pogostost odvzemanja.

K tehniki »človek k blagu« spadajo predvsem klasični sistemi polic in paletnih regalov, med katerimi se človek giblje horizontalno (peš) ali diagonalno, s pomočjo paletnih dvigal ali viličarjev z dvižno kabino. K tehniki komisioniranja »blago k človeku« spadajo pretočni regali, vertikalni (paternoster) ali horizontalni obtočni (karusel) regali ter avtomatizirana skladišča, kjer transportna sredstva prinašajo blago h komisionarjem. Kriterij za te sisteme je torej delovno mesto komisionarja, ki je krajevno omejeno; blago k njemu prihaja, ostanek pa se s transportnimi sredstvi vrača na regale. Najbolj razširjeno je ti. enostopenjsko (zaporedno) komisioniranje, pri katerem se prihajajoča naročila zaporedno realizirajo v enem delovnem postopku. Zbiralec vzame eno ali več naročilnic, na podlagi katerih jemlje artikel za artiklom. Zbrano količino blaga na koncu, razdeljeno po naročilnicah, preda v odpremo.

20

V primerih, kjer je število artiklov in naročilnic veliko, količine pa majhne, priporočajo dvostopenjsko (paralelno) komisioniranje. Prav stopnja predstavlja komisioniranje (iznos) vseh artiklov, ki naj določenega dne zapustijo skladišče, druga stopnja pa predstavlja sortiranje artiklov po naročilnicah in sicer zunaj regalnih hodnikov. Ta sistem predkomisioniranja je omogočil šele računalnik (ITL 1999, 59-60).

3.2.2 Notranji transport

Notranji transport zajema premikanje blaga, surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, gotovih izdelkov in drugih dodatnih materialov znotraj podjetja. Vključujejo torej transport v predelavi oz. proizvodnji, skladišču, med predelavo in skladiščem, transport med proizvodno-predelovanimi obrati in transport med skladišči znotraj podjetja. Pri urejanju notranjega transporta mora podjetje upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost izvajanja njegovih nalog. S tem mislimo predvsem na razmestitev poslovnih objektov (predelovanih obratov, skladišč, prodajnih obratov ipd.) in teren, na katerem so le-ti postavljeni, na proizvodni program in s tem povezano uporabljeno tehnologijo in tehnološke postopke, oblikovanje pakirnih oz. tovornih enot ter vrsto in stanje transportnih sredstev, ki jih bo uporabljalo ipd (Logožar 2002, 22). Kot notranji transport razumemo vsa dela v okviru delovne organizacije, ki so v zvezi s transportom in prekladanjem surovin, pomožnega materiala, polizdelkov in odpadkov. Če upoštevamo mišljenje, da je naloga notranjega transporta združiti elemente proizvodnega procesa, to je predmet dela, delovna sredstva in delovno sili v okviru podjetja, potem bi bilo treba zgoraj navedeno definicijo izpopolniti še z dopolnilom, da je naloga notranjega transporta tudi transport delovne sile v okviru delovne organizacije, ker se lahko zgodi, da obstaja tehnološki proces, med katerim je treba prevažati v okviru delovišča delovno silo z enega na drugo mesto (npr. v gradbeni stroki); tak prevoz bi prav gotovo spadal pod pojem notranjega transporta (Požar 1976, 132-133). Naloge, ki jih ima notranji transport v logističnem poslovanju kot tudi v celotnem poslovanju podjetja, so zelo obširne. Zaradi velikega deleža v proizvodnih stroških vedno več podjetij obravnava notranji transport kot poseben postopek in mu pripisuje vedno večji pomen. Notranji transport je nujen sestavni del proizvodnega procesa in njegovo delo neprenehoma traja, dokler podjetje sploh funkcionira. Notranji transport bi lahko primerjali z ožiljem, ki omogoča življenje celotnemu organizmu. Osnovna naloga notranjega transporta je, da mora plansko oskrbovati vse oddelke in delovna mesta s potrebnimi materialnimi prvinami in odvažati vse, kar na teh delovnih mestih nastaja (Katnekar 1993, 335). Pri urejanju notranjega transporta mora podjetje tako upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost izvajanja njegovih nalog. Pri tem gre predvsem za razmestitev poslovnih objektov (predelovalnih obratov, skladišč, prodajnih obratov ipd.) in teren, na katerem so le-ti postavljeni, proizvodni program in s tem povezano uporabljeno tehnologijo ter tehnološke postopke, oblikovanje pakirnih oziroma tovornih enot vrsto in stanje transportnih sredstev, ki jih bo podjetje uporabilo (Logožar 2004, 79).

21

3.2.3 Pretovorne manipulacije in pakiranje

Manipulacije (ravnanje) z logističnimi objekti so vmesni členi med tremi najpomembnejšimi elementi logistike: skladiščenjem, notranjim in zunanjim transportom. Manipuliranje z blagom (surovinami, polproizvodi, proizvodi itd.) je torej tisti dejavnik logističnega sistema, ki vpliva na kakovost in hitrost transporta ter skladiščenja. Manipulativne operacije so na primer pretakanje, iztekanje, merjenje količine (ob določeni temperaturi, merjenje gostote), pregledovanje kakovosti (vsebnost nečistoč, trdnih delcev v blagu), prekladanje blaga, pakiranje, paletizacija in kontejnerizacija, oblikovanje tovornih oziroma transportnih enot, nameščanje materiala v skladišča (polnjenje rezervoarjev), komisioniranje, prevzem surovin in proizvodov iz skladišč, sortiranje itd. Navedene operacije imenujemo neposredne logistične manipulacije, saj pomenijo pretok blaga v neposrednem logističnem toku (Požar 1985, 26). Poleg neposrednih logističnih manipulacij so za nemoten pretok blaga potrebne tudi posredne logistične manipulacije, ki izhajajo iz komercialno-administrativnih postopkov. Sem se lahko štejejo predvsem urejanje dokumentacije za prevoz, carinske formalnosti, kontrola kakovosti, fitopataloški in veterinarski pregledi ter s tem v zvezi opravljene operacije (Logožar 2004, 86). Pri pakiranju moramo razlikovati dve vrsti pakiranja, in sicer: potrošniško in industrijsko pakiranje. Potrošniško pakiranje je namenjeno predvsem dokončni potrošnji blaga, zato mora upoštevati zunanjost, koristnost in primernost za dokončno potrošnjo, nadalje mora zaščititi blago pred vlago, nesnago, škodljivimi temperaturnimi in pred transportnimi nevarnostmi. Industrijsko pakiranje pa je namenjeno predvsem varnemu in ekonomičnemu transportu blaga v namembni kraj, in njegovi zaščiti v vseh fazah transporta in manipulacij. Če je le možno, je treba namene ene in druge vrste pakiranja združiti, ko načrtujemo embalažo. To pomeni, da je najboljše tako pakiranje, ki ustreza proizvodnji, prodaji, reklami, prometu, nakupu in tehničnim pogojem. Pakiranje ima 3 funkcije (Požar 1976, 256-257):

• funkcijo pritegnitve pozornosti kupca, • funkcijo uporabljivosti, kot npr. možnost, da se lahko odpre ali zopet zapre

nezlomljivost, nepropustnost, priročnost, vzdržljivost proti pritisku, možnost nadaljnje uporabe, transportna sposobnost, prozornost, vzdrževanje svežosti itd.

• funkcijo ponazoritve proizvoda, zaradi katere se kupec ob pogledu na embalažo takoj spomni na blago, ki je pakirano.

3.2.4 Transportna sredstva in naprave

V notranjem transportu v skoraj vseh skladiščih se uporabljajo sredstva s katerimi se rokuje ročno, ker so ta sredstva zelo enostavna in lahka za rokovanje. Za rokovanje s proizvodi, za njihov dovoz, premeščanje in odvoz, se najpogosteje uporabljajo ročni vozički in ročni viličar, ki so zelo prilagodljivi za prevoz pravilno oblikovanih pošiljk ali palet (Hruškar 1985, 45).

22

Ročne transportne naprave so najstarejše med vsemi transportnimi napravami. Njihov razvoj se začenja nekje v davni prazgodovini, ko je človek prvič uporabil kol kot vzvod in je z njegovo pomočjo premaknil neki predmet. S časom so se tudi naprave razvijale in izpopolnjevale, vendar jih še danes mnogo uporabljamo v njihovi prvotni obliki. Vse te naprave nimajo lastnega pogona, ampak izkoriščajo neko zunanjo silo, največkrat silo človeka. Zato jih uvrščamo med ročne transportne naprave (ročica, lopata, samokolnica, ročni voziček, rudel, dvižni voziček, prikolice, vagončki). Uporaba transportnih vozil s pogonom je mnogo prispevala k znižanju transportnih stroškov. Njihov razvoj se prične leta 1906, ko je bil zgrajen voziček s platformo in baterijskim pogonom. Hitro so se razširila v transportu blaga in paketov, najprej na blagovnih postajah. Z razvojem industrije so postajale vedno večje potrebe po transportu materiala in so se zato različni mehanizirani transportni vozički kmalu pojavili v velikih množicah v zelo različnih oblikah (elektrovoziček, viličar, vlečni vozički) (Kaltnekar 1993, 438,442). Po načinu delovanja transportnih naprav v odnosu do intenzivnosti transporta ločimo (Kaltnekar 1993, 435-436):

- neprekinjeno ali kontinuirano delujoče transportne naprave, ki v času svoje aktivnosti dovajajo tovore enakomerno, brez časovnih prekinitev, in

- prekinjeno ali diskotinuirano delujoče transportne naprave. Transportne naprave so lahko:

- vezane na tla, za svoje delovanje zahtevajo tla kot trdno podlago, na kateri se gibljejo (železnice, elektrovozički, tovorni avtomobili itd.) in

- tal proste transportne naprave, ki niso vezane na talno površino, ampak se gibljejo nad tlemi (večina kontinuiranih transporterjev, dvigala, viseče proge, žičnice) ali pod tlemi (cevni transporterji, napeljave).

Glede na smer gibanja ločimo transportne naprave na:

- horizontalno, - vertikalno in - poševno delujoče.

Različne vrste proizvodov, ki se skladiščijo in različni pogoji skladiščenja zahtevajo, da se uporabljajo različna sredstva in oprema – od ročnih vozičkov do visokoavtomatiziranih strojev – za njihov prevoz v sklopu manipulativnega prostora. V notranjem transportu podjetja se najpogosteje uporabljajo ročni vozički in viličarji (Hruškar 1985, 45).

3.2.5 Zaloge, skladišča in skladiščenje

Pri proučevanju skladiščnega poslovanja je treba upoštevati tudi zaloge. Njihov obseg namreč določajo skladiščni prostor in njegova opremljenost, pa tudi število zaposlenih v skladiščih. V sodobno organiziranih proizvodnih sistemih se skuša zalogam izogibati, vendar se kljub temu pojavljajo v različnih oblikah na nekaj mestih v logistični verigi, in sicer (Logožar 2004, 81):

• zaloge materialov na vhodu v transformacijski proces, • zaloge pomožnih in režijskih materialov, • zaloge rezervnih delov za delovna sredstva, • zaloge rezervnih delov za proizvode iz lastne proizvodnje itd.

23

Skladiščenje je zelo pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji. Kot neke vrste blažilec v materialnih tokovih zagotavlja možnosti za njihov normalni potek. S tem omogoča ustrezno delovanje številnih drugih funkcij, predvsem nabave, proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času. Na drugi strani skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanje zalog povzroča tudi občutne stroške. V zalogah je največkrat investiran pomemben del vseh sredstev in so skladišča lahko prava »počivališča kapitala«. Zaradi obeh vidikov – možnosti oskrbe in stroškov – ustreznost odločitev v skladiščenju lahko močno vpliva na gospodarnost celotnega podjetja. Cilji skladiščenja izhajajo iz osnovnega cilja celotne logistične dejavnosti v podjetju, ki zahteva zagotovitev planske preskrbe vseh uporabnikov s potrebnim materialom ob čim večji ekonomičnosti te preskrbe. Nekatere od zahtev, ki jih mora izpolnjevati smotrno zgrajeno in urejeno skladišče:

a) Skladiščni tip in njegova notranja ureditev mora zagotoviti čim manj manipulacij v skladišču, čim krajše transportne poti, čim manj premeščanj, nobenih zastojev v transportu, torej opravljanje transportne naloge s čim manjšim obsegom dela.

b) Material mora biti uskladiščen pregledno in dosegljivo, tok materiala od prevzema do izdaje mora biti jasen in nedvoumen, že pri uskladiščevanju je treba misliti na izdajo materiala, ves sistem skladiščenja je treba postaviti tako, da ga lahko nadziramo.

c) Skladišče mora omogočiti uskladiščevanje celih transportnih enot brez razformiranja, material naj po možnosti ostane v embalaži.

d) Skladišče naj bo ustrezno priključeno na prometnice zunanjega in notranjega transporta, kar bo omogočalo neoviran dovoz in odvoz materiala.

e) Skladišče naj omogoča čim enakomernejšo razporeditev dela, čim manj konic v delu in kratke čakalne čase.

f) Zagotavlja naj ohranjanje kvalitete uskladiščenega materiala z organizacijskimi (FIFO sistem) ali tehničnimi rešitvami (razna specialna skladišča oz. naprave).

g) Zgrajeno naj bo tako, da omogoča fleksibilnost ob različnih spremenjenih pogojih znotraj in zunaj podjetja.

h) Omogoča naj smotrno organizacijo celotnega skladiščnega in materialnega poslovanja z ustrezno pripravo skladiščnega dela.

Celoten obseg dela v skladiščih in v zvezi z njimi je bistveno odvisen od obsega zalog. Le-te določajo potreben skladiščni prostor in njegovo opremljenost, pa tudi število zaposlenih delavcev v skladiščih in njihovo organiziranost. Od vsega tega so odvisni tudi vsi skladiščni stroški, pa tudi mnogi drugi stroški v podjetju (del nabavnih, prodajnih, transportnih in proizvodnih stroškov) (Kaltnekar 1993, 254-275,). Zaloga je vsak neizrabljen vir, ki čaka na bodočo uporabo. Če podjetje kupuje sestavne dele in proizvode ali jih izdeluje, je soočeno z odločanjem o zalogah. Zaloga nastane, kadar se vhodi (surovine) ali izhodi (izdelki) podjetja ne porabijo takoj, ko so na razpolago (Čižman 2002, 53).

24

Optimalna višina zalog je tista, ki ni premajhna in ne prevelika. Slabosti nizkih zalog so predvsem v tem:

- da ni mogoče vedno zadovoljiti potreb uporabnikov (proizvodnje ali prodaje) in zato lahko pride do zastojev v drugih procesih ter s tem povezanih poslovnih izgub;

- potrebno je večkratno naročanje, kar povečuje nabavne stroške; - težko je precizno planirati proizvodni proces ali sklepati fiksne pogodbe s kupci,

ker je velika nevarnost izpadov; - pogosto je potrebno spremljati proizvodne naloge ali različne plane, kar povzroča

težave in dodatne stroške; - zaradi zamujanj podjetje izgublja dobro ime na tržišču in lahko tudi kupce in

drugo. Tudi visoke zaloge imajo svoje slabosti. Te so predvsem:

- visoki skladiščni stroški, ki jih te zaloge povzročajo; - v zalogah vezana sredstva, ki ne povzročajo le večjih stroškov, ampak tudi

pomanjkanje obratnih sredstev; - potrebne investicije v skladiščni prostor in mehanizacijo z vsemi posledicami v

stroških in pomanjkanju sredstev; - nevarnost kvarjenja in poškodb materiala; - včasih je ob visokih zalogah celo večja poraba materiala; - večja verjetnost za pojav nekurantnosti zalog in drugo.

Previsoke kot tudi prenizke zaloge imajo torej svoje slabosti. Optimalna zaloga mora biti nekje vmes. To je tista višina zaloge, pri kateri dosežemo največjo gospodarnost ob čim manjšem riziku izpada. Treba je torej upoštevati oboje: stroške samega skladiščenja in stroške, ki jih lahko povzročijo izpadi. Šele na osnovi skupne rezultante vseh teh stroškov lahko ugotovimo, kakšna naj bo optimalna višina zalog v dani situaciji (Kaltnekar 1993, 254-275).

3.3 Distribucijska logistika Distribucijska logistika skrbi za izročitev določenega blaga v zahtevani količini in kakovosti ter v določenem času uporabniku na kraju, ki ga je določil v kupni pogodbi. S časovnega vidika lahko gre za enkratne, občasne in kontinuirane dostave blaga. S parametri, kakršni so dobavni čas, dobavna pripravljenost in dobavna zanesljivost, prilagodi ponudnik svojo dobavo blaga včasih sorazmerno nepreglednim časovnim potrebam kupcev. Najvišje zahteve postavlja distribucijski logistiki z vidika časovnosti storitev nestalnost povpraševanja. Nastaja iz nujnosti potreb po blagu, ki se v opazovanem obdobju pojavijo le enkrat. Če tega blaga ni, jih ne moremo pokriti in s tem trajno propade možnost izvedbe storitev distribucijske logistike, ker ni posla. Vpliv ima tudi delovni čas tako dobavitelja kot vseh drugih udeležencev v logističnem kanalu določenega blaga: to pomeni, da bodo logistične aktivnosti potekale v določenem časovnem presledku. Čas dostave blaga je odvisen tudi od prometnih zgostitev na transportni poti pa tudi od prometnih zapor, ki veljajo ob določenem času za cestni transport (Oblak 1987, 42).

25

Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oz. prodajalca do končnih porabnikov, tako da pride proizvod v roke porabnika v zahtevani količini in kakovosti, ob pravem času na pravem kraju, nepoškodovan in z optimalnimi stroški. V okvir delovanja distribucijske logistike štejemo skladiščenje gotovih proizvodov, zunanji transport, potrebne manipulativne operacije in s tem povezana administrativna dela. Distribucijsko logistiko imenujejo nekateri avtorji tudi fizična distribucija, prodajna logistika ali kar trženjska logistika, kar pa je manj ustrezno. Obstaja še marketinška logistika, pri kateri je materialni tok enak kot pri distribucijski logistiki, vendar govorimo o distribucijski logistiki, ko mislimo na tok blaga kot del celotnega materialnega toka od nabave prek proizvajalca do končnega uporabnika. Če pa presojamo materialni tok kot del marketinških instrumentov, ki služijo pridobivanju kupcev, govorimo o marketinški logistiki. Distribucijska logistika skrbi za izročitev blaga kupcu v skladu z določili kupoprodajne pogodbe, kar pomeni v pravi količini in kakovosti, ob pravem času, v pravem kraju, v primerni obliki in ob primernih stroških. S časovnega vidika lahko gre za enkratne občasne in kontinuirane dostave blaga. S parametri, kakršni so dobavni čas, dobavna pripravljenost in dobavna zanesljivost, prilagodi ponudnik dobave blaga časovnim potrebam kupca. Različni subjektivni in objektivni dejavniki vplivajo na učinkovitost distribucijske logistike. Na dobavni čas vpliva npr. čas, v katerem prispe naročilo od kupca do proizvajalca, čas obdelave naročila in izbira naročenega blaga v skladišču, čas oblikovanja pošiljk in njihovega nakladanja na transportno sredstvo in tudi čas transporta blaga do kupca. Na transportni čas pa vpliva izbira prometnih poti in seveda prometnih sredstev ter razvitost prometne infrastrukture (Logožar 2002, 31-32). Pri vodenju distribucijske logistike v podjetju se mora vodja logistike spoprijeti s celo vrsto problemov, kako organizirati transportno verigo, da bi dosegli dva glavna cilja distribucijske logistike:

• znižanje stroškov in • izboljšava servisa.

Delo se prične že z obdelavo naročila kupca, ki želi praviloma dobiti proizvode po čim nižji ceni, čim hitreje, na določeno mesto, v določeni količini, nepoškodovane, v določeni obliki (razsuto, vreče, zaboji itd.), morebiti s posebnimi pomožnimi transportnimi sredstvi (palete, kontejnerji itd.), itd. Po obdelavi kupčevega naročila je treba blago v skladišču komisionirati, morebiti pakirati, ga oblikovati v tovorke, naložiti na transportno sredstvo in ga pripeljati do kupca. V zvezi s tem se pojavi cela vrsta vprašanj, ki jih je treba rešiti tako, da bomo dosegli čim bolje zgoraj omenjena cilja: npr. organizirati primerno mrežo skladišč, urediti primeren sistem skladiščenja, imeti optimalno količino zalog, določiti in izbrati primerne prekladalne točke, izbrati transportne nosilce (cestni, železniški itd. prevoznik, špediter, pošta, ekspresno podjetje, lastni prevoz itd.) itd. (ITL 1995, 105)

26

Slika 2: UDELEŽENCI SISTEMA DISTRIBUCIJSKE LOGISTIKE

Vir: Logožar (2004, 109) Zaradi potrebe po gospodarnosti distribucije poslovnega sistema je naloga distribucijske logistike poiskati in uvesti takšne vzajemne odnose med stroški proizvodnje in pakiranja na eni strani in stroški distribucijske logistike na drugi strani, da so odprte organizacijske možnosti za njihovo skupno optimiranje ne samo v okviru poslovnega sistema, temveč tudi na njegovi medorganizacijski ravni. Vidimo, da vsebujejo procesi distribucijske logistike logistično tehnologijo, ki obsega nravnotehnične in političnopravne določilnice. Mednje lahko štejemo prostorsko strukturiranost, prometno infrastrukturo, transportna sredstva in tehnologijo transportnih sredstev ter prometnopolitične dejavnike (Oblak 1987, 42).

3.4 Poprodajna logistika Razvoj logističnih procesov v okviru organizacijsko popolnejših logističnih kanalov z uporabo standardiziranih pomožnih transportnih sredstev in pakiranega materiala za večkratno uporabo je pri udeležencih logističnih kanalih določenih stvari povzročil različno obremenjenost s temi sredstvi. Na drugi strani marketinško poslovanje poslovnih sistemov čedalje bolj uvaja poprodajne servisne storitve svojim komitentom, izhajajoč pri tem iz gesla, »da je opravljeni prodajni posel razlog za začetek novega prodajnega posla«. Pri teh poprodajnih servisnih storitvah gre lahko za številne servisne storitve prodajalca, kot sta montaža in poskusno obratovanje posameznih strojev, nadalje za njihovo servisno, tekoče in investicijsko vzdrževanje ali pa zgolj z dostavo rezervnih delov, takrat kadar so potrebni. V takšnem poslovnem sistemu se nabirajo tudi določena uporabljena pomožna transportna sredstva, ki jih je treba v skladu s pogodbo vrniti. To so palete, kontejnerji, zamenljivi nakladalni zaboji, embalaža za večkratno uporabo itd. poleg tega nastajajo v poslovnem sistemu pri proizvodnem procesu določeni odpadki, ki jih je moč s pridom poslati v ponovno predelavo ali pa morajo v uničenje. Prihaja pa do reklamacij za poškodovano ali pa nepravilno dostavljeno blago (Oblak 1987, 42).

Veleprodajni distribucijski

centri

Potrošniki

Prodajalci na drobno

Maloprodajni distribucijski

centri

Proizvajalci

Dobavitelji

27

Po Oblaku (1997, 42) se lahko dejavnosti poprodajne logistike delijo na: • poprodajne servisne storitve prodajalca in • razbremenilno logistiko.

3.4.1 Poprodajne storitve

Da bi si podjetje utrdilo položaj na trgu, si mora tudi po opravljeni prodaji prizadevati, da ustvarja konkurenčno prednost. To lahko doseže s ciljno usmerjenimi aktivnostmi oziroma storitvami, ki spodbujajo zaupanje pri kupcih. Če nam kupci zaupajo, je verjetnost, da postanejo naše stalne stranke, toliko večja. Obstajajo različni prijemi, ki kupce spodbujajo k pravemu nakupu, vprašanje pa je, ali se lahko s takimi prijemi doseže tudi dolgoročen odnos oziroma zvestoba kupca. Poprodajne servisne storitve prodajalca zajemajo (Logožar 2004, 110):

• montažo in poskusno obratovanje strojev, • servisno, sprotno ter investicijsko vzdrževanje in • dostavo potrebnih rezervnih delov.

Kupec se včasih počuti nelagodno, zaradi nezaupanja dvomi in se boji realizirati načrtovani nakup. Ve namreč, zlasti če gre za nakup tehnično zahtevnejših proizvodov, da se lahko po opravljenem nakupu težave s kupljenim proizvodom šele začnejo. Skrbi ga, ali bo podjetje, pri katerem je proizvod kupil, dolgoročno še poslovalo, da lahko računa na potrebne storitve, ki mu bodo zagotavljale zadovoljivo uporabo proizvoda skozi njegovo življenjsko dobo. Strategija poprodajnih storitev mora biti dolgoročno naravnana. Posebno pozornost je treba nameniti usposabljanju kadrov za opravljanje teh storitev, proučevati in spremljati je treba odzive kupcev nanje (Logožar 2004, 115-116). Slika 3: OSNOVNE PRED - IN POPRODAJNE STORITVE

Predprodajne storitve Poprodajne storitve Storitve ocenjevanja potreb, zahtev in pričakovanj trga Storitve identificiranja ključnih storitev Storitve prilagajanja proizvodno-storitvenega spleta lokalnim potrebam Storitve mednarodnega financiranja Storitve elektronske izmenjave podatkov Storitve posredovanja pri prodaji Storitve pospeševanja prodaje

Storitve usposabljanja uporabnikov Storitve usposabljanja vzdrževalcev Storitve instaliranja Storitve izvajanja tehnične pomoči Poprodajne logistične storitve Storitve vzdrževanja in servisiranja v garancijskem obdobju Storitve zagotavljanja rezervnih delov in servisiranja v pogarancijskem obdobju

Vir: Logožar (2004, 116)

28

3.4.2 Razbremenilna logistika

V razvitih državah morajo podjetja skrbeti ne le za logistične storitve v nabavi, proizvodnji in prodaji blag, temveč tudi za velikanske količine ostankov in drugega materiala (na primer embalaže). To področje logističnih storitev podjetja se imenuje razbremenilna logistika. Iz definicije razbremenilne logistike izhaja, da se s konceptom razbremenilne logistike uresničujejo ekonomski cilji in cilji v zvezi z varstvom okolja. Cilji razbremenilne logistike se nanašajo na ekološko ozaveščenost in to pomeni zmanjševanje obremenjevanja naravnega okolja, ekonomski cilji pa se nanašajo na oblikovanje stroškovno učinkovitih in servisno naravnanih blagovnih in informacijskih tokov. Naloge razbremenilne logistike se po eni strani pojavljajo v celotnem spektru nalog poslovne logistike, pri čemer se pomen posameznih dejavnosti razlikuje od tradicionalne logistične zasnove zaradi bipolarnosti ciljev. Posamezne naloge imajo namreč pri razbremenilni logistiki bolj podrejeno vlogo (na primer dostavo od vrat do vrat, management zalog), pojavljajo pa se nekatere nove naloge, kot sta zbiranje in sortiranje ostankov. Razbremenilna logistika vključuje (Logožar 2004, 110):

• vračanje pomožnih transportnih sredstev (palet, kontejnerjev, zamenljivih nakladalnih zabojev, embalaže za večkratno uporabo ipd.);

• ponovno uporabo ali uničenje odpadkov oziroma ostankov iz proizvodnega procesa in

• reklamacije za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago.

Naloga razbremenilne logistike sta uporaba in nadaljnji razvoj logističnih metod (Logožar 2004, 123-124) : • pri zbiranju, transportu in skladiščenju predmetov razbremenilne logistike (pomožnih

transportnih sredstev, ostankov, poškodovanega ali nepravilno dostavljenega blaga); • pri optimizaciji procesa reciklaže ponovno pridobljenih proizvodov, delov in

materialov; • pri podpori konceptom, katerih cilj je zmanjševanje obsega predmetov razbremenilne

logistike.

29

4. DEJAVNOST LOGISTIKE V PODJETJU KOPIJA – NOVA d.o.o.

4.1 Predstavitev podjetja Kopija – nova d.o.o. Začetki podjetja segajo v leto 1996, ko je podjetnik Andrej Krampl ustanovil podjetje Kopija – nova d.o.o.. Podjetje je registrirano kot družba za trgovino in storitev. Osnovna dejavnost podjetja je organizirana oskrba s šolskimi potrebščinami in je vodilno podjetje na področju šolskega programa v slovenskem prostoru. Poslanstvo podjetja temelji na inovativnosti, sproščenem odnosu med zaposlenimi in do kupcev, nudenju kakovostnih izdelkov in storitev po ugodnih cenah in napredku. Poslanstvo podjetja je jasno zastavljeno. Realizira se preko zastavljenih ciljev, ki so:

- (p)ostati vodilno in ugledno podjetje na področju šolskega programa, - prepoznavnost pri naročnikih (otroki, starši, učitelji, šole), - učiteljem, staršem in otrokom prihraniti čas in skrbi, - povečati število šol na obstoječih področjih in prodor na nova področja, - nenehno izboljševanje delovnih procesov.

Slika 4: LOGOTIP PODJETJA KOPIJA – NOVA, D.O.O.

V podjetju Kopija – nova d.o.o. je redno zaposlenih pet delavcev. Leta 2003 so morali zaradi povečanja naročil povečati število strateških pogodbenih sodelavcev z 8 na 12, ter število operativnih sodelavcev na več kot 100. Za celovito računalniško podporo skrbita dva računalniška programerja. Na začetku, pred desetimi leti, so sodelovali z 20 šolami. Do danes je število šol naraslo na več kot 250 šol, kar predstavlja več kot 50% tržišča. Prodor na trg se je začel leta 1996 na področju Maribora in okolice in na področju Ptuja. Leta 1998 so začeli pridobivati naročnike na področju Prekmurja, Koroške in Celja. Leta 2003 pa na področju Ljubljane, Gorenjske, Dolenjske in severne Primorske. Do maja leta 2005 je poslovanje potekalo na dveh lokacijah. Poslovni prostori v velikosti 51,5 m2 so bili v centru mesta in skladišče v velikosti 1100 m2 je bilo oddaljeno 2 km. Maja 2005 se je podjetje preselilo v nove prostore, kar je prineslo dodatne prednosti. Pisarne in skladišče so povezana, kar omogoča lažje poslovanje. Večje površine skladiščnega prostora, ločeno skladišče za prevzem blaga, lažji dostop za dobavitelje,… vse to so prednosti, ki so za podjetje bistvenega pomena. Podjetje pri svojem poslovanju uporablja sodobno računalniško opremo za zagotavljanje 100-odstotne natančnosti.

30

Vizija podjetja je zastavljena tako, da predvideva rast in razvoj podjetja ter daje zaposlenim občutek zaupanja. Zavedajo se, da svojih sanj ne morejo uresničiti brez ljudi, zato je upravljanje s človeškimi zmožnostmi eno najpomembnejših področij v podjetju. So navzven odprto podjetje. Poleg medsebojne komunikacije med zaposlenimi znotraj podjetja, so izredno pomembni stiki in kvaliteta odnosov, ki jih vzpostavljajo z zunanjimi udeleženci v procesu dela. Cilj podjetja je (p)ostati pozitivno misleče, hitro rastoče, stroškovno učinkovito in odlično organizirano podjetje, ki temelji na odgovornosti do zaposlenih, kot do družbenega okolja. Slika 5: BLAGOVNA ZNAMKA PODJETJA KOPIJA-NOVA D.O.O.

Vsako leto se udeležujejo strokovnih seminarjev na temo šolskih potrebščin. Dva večja taka sejma sta na Kitajskem (Shanghaj) in v Nemčiji (Frankfurt). Prav tako v mesecu marcu poteka srečanje vseh zaposlenih v podjetju Kopija-nova in vseh zunanjih sodelavcev, ki delajo na terenu. Cilj srečanja je medsebojna izmenjava izkušenj in priprava na novo sezono.

4.2 Dejavnost nabavne logistike v podjetju Kopija – nova d.o.o. Zaradi narave posla je pogajanje z dobavitelji proces, ki se v podjetju Kopija – nova izvaja enkrat letno. Naloga nabavne logistike v podjetju Kopija-nova je preskrba z blagom po čim bolj ugodnimi pogoji. Naloge nabavne službe so:

- določitev potreb po materialu (blagu), - izdelava nabavnega plana, - naročanje, - kontrola faktur dobaviteljev, - računalniški vnos prevzema, - plačilo faktur dobaviteljem.

Pri naročilu učbenikov, delovnih zvezkov in učnih sredstev so dobavitelji splošno znani in jih ni možno izbirati. Pri naročilu šolskih potrebščin se dobavitelji izbirajo in analizirajo, tako novi, kot tudi tisti s katerimi že poslujejo.

31

Kriteriji za izbiro in pogajanje z dobavitelji: - kakovost blaga, - plačilni pogoji, - rabati, - upoštevanje reklamacij, - pravočasna dobava, - cena, - zaloga blaga.

Pri tem pa cena blaga ni vedno najbolj relevantna. Veliko bolj je pomembna kakovost in dobavni rok. Dobavni rok je pomemben predvsem zato, ker se glavna dejavnost izvrši v mesecu avgustu in takrat mora biti vso blago na voljo v skladišču za pakiranje. Z dobavitelji se pogaja izključno direktor podjetja. Na osnovi uspešnega pogajanja z dobaviteljem se pripravi predlog pogodbe, ki jo pregleda in potrdi direktor. Pogodba mora vsebovati:

- naziv in naslov obeh pogodbenih partnerjev - transakcijski račun, matično in davčno številko - predmet pogodbe (okvirne količine) - komercialne pogoje:

• rok plačila • rabati • zamudne obresti • ….

Ko je pogodba z dobaviteljem sklenjena, jo referent nabave vnese v bazo podatkov. Sočasno se podatki prenesejo tudi v tabelo pogojev dobaviteljev. Ta tabela je osnova za kontrolo pri prispelih računih dobaviteljev in za končni letni pregled vseh prispelih bonitet. Glavno naročilo oz. naročilo večje vrednosti dobaviteljem se izvede enkrat letno in se opravi štiri do pet tednov pred dobavo blaga. To naročilo se opravi po prejemu 80% naročil in predstavlja 90% potrebnega blaga. Izdela ga nabavni referent s pomočjo računalniškega izpisa točne količine potrebnega blaga na določen dan. Nato s pomočjo ponderjev in izkušenj iz prejšnjih let pripravi naročilo. Tako oblikovano naročilo se večkrat pregleda ter po potrebi popravi in potrdi s strani direktorja. V veliko pomoč je računalniška podpora za naročanje dobaviteljem, ki je zelo dobro zastavljena. Omogoča vpogled v prodajo in primerjavo za katerakoli obdobja v tekočem ali preteklih letih. Za kasnejša naročila manjših količin, referent nabave, ročno oblikuje naročilo dobavitelju. S pomočjo računalniškega programa vnese šifro za blago, ki ga želi naročiti, ter predvideno potrebno količino.

32

Tako naročilo mora vsebovati (Priloga 1): • naziv dobavitelja, • zaporedno številko naročila, • datum, • opis blaga, • količina, • kraj dostave, • kontaktna oseba, • žig in podpis.

Referent nabave pošlje naročilo dobavitelju: • po faksu (najpogosteje), • elektronsko, • po pošti, • telefonsko, • po trgovskem zastopniku dobavitelja.

V roku enega tedna dobavitelj pošlje predračun in na ta način potrdi sprejem naročila. V primeru, da katere knjige oz. potrebščine ni na zalogi oziroma je v ponatisu, se tista količina prenese v evidenco in je na predračunu ni.

4.3 Dejavnost notranje logistike v podjetju Kopija – nova d.o.o. Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika dobavila v poslovni sistem, notranja logistika mora skrbet za notranji transport oziroma premeščanje in medskladiščenje materiala (ali polizdelkov) v proizvodnji, kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče izdelkov. Le – ti morajo biti ustrezno pakirani, da jih lahko v okviru distribucijske logistike dostavimo svojim odjemalcem (Logožar 2002, 30).

4.3.1 Kakovostni in količinski prevzem blaga

Prevzem blaga najpogosteje poteka v skladišču podjetja Kopija-nova ali izjemoma v skladišču dobavitelja, odvisno od dogovora z dobaviteljem. Prevzem blaga se opravi v skladišču in je možen le na osnovi dokumenta »dobavnica« (Priloga 2). Ko blago prispe v skladišče, je odgovornost vodje skladišča, da opravi količinski in kakovostni prevzem blaga in preveri morebitne zunanje napake na blagu. Količinski prevzem blaga poteka na podlagi preštevanja celotne količine blaga. Kakovostni prevzem blaga se pa opravi na podlagi pregleda fizikalnih lastnosti blaga. Tudi v primeru takojšnje ugotovitve napake, mora skladiščnik blago prevzeti in podpisati dobavnico. Nato skupaj z voznikom, ki je pripeljal blago napišeta reklamacijski zapisnik o morebitnih poškodbah in napakah blaga. To velja le za dostavo oz. prevzem blaga večje količine blaga. V primeru, ko blago pripelje kurirska služba, se količinski in kakovostni prevzem opravi po fizični dobavi v skladišču, saj je paket zaprt in se vsebina paketa ne vidi.

33

Možni vzroki za izdajo reklamacije dobavitelju: - neustrezno blago, - neustrezno naloženo blago, - neustrezno pakirano blago, - pritožbe zaradi voznikov dobaviteljev, - nepravočasna dostava.

V primeru reklamacije, se pripravi reklamacijski zapisnik in o reklamaciji obvestimo dobavitelje. Najpogosteje se reklamacijski zapisnik pošlje po faksu, v nekaterih primerih tudi po elektronski pošti ali telefonsko. Če dobavitelj reklamacijo odobri v roku enega tedna pošlje nove izdelke. Poškodovano blago vrnejo dobavitelju. Pri prevzemu blaga mora biti zraven tudi vsa spremljajoča dokumentacija. Najpomembnejši dokument je dobavnica. Dobavnica mora vsebovati: naziv podjetja, naziv dobavitelja, številko dobavnice, datum izdaje blaga, opis blaga, količina in vrednost blaga. Vso dokumentacijo o prevzemu blaga skladiščnik dostavi nabavnemu referentu. Nabavni referent pregleda dobavnico dobavitelja in ugotovi ali je v skladu s podpisano pogodbo. Nato sledi prevzem blaga (Priloga 4), kar tudi računalniško prikaže povečanje zaloge blaga.

4.3.2 Skladišča in skladiščenje blaga

Cilji skladiščenja izhajajo iz osnovnega cilja celotne logistične dejavnosti v podjetju, ki zahteva zagotovitev planske preskrbe vseh uporabnikov s potrebnim materialom ob čim večji ekonomičnosti te preskrbe. Slika 6: SKICA POSLOVNIH PROSTOROV PODJETJA KOPIJA-NOVA

Podjetje Kopija – nova ima okrog 1550 m2 skladiščnih površin. Skladišče je razdeljeno na tri dele (Slika 6).

34

Skladišče št. 1 je namenjeno smiselni razporeditvi blaga na police, kjer poteka tudi komisioniranje blaga. V zadnjem delu tega skladišča poteka kontrola artiklov in pakiranje Tukaj gredo vsi artikli skozi ročni čitalec črtne kode zaradi kontrole in na koncu v pakete. Skladišče št. 1 je veliko 800 m2 . Police so postavljene v šestih vzporednih vrstah v dolžini 20 m; to je osem polic. Dolžina ene police je 2,5 metrov, širina 75 cm in višina 3 krat po 0,8 metra. Nosilnost ene police je 600 kg. Razmik med policami je 1,8 m, kar je primerno za rokovanje z transportnimi sredstvi. Na policah so etikete za vsak artikel posebej. Etikete vsebujejo šifro blaga, oznako dobavitelja, ter predvideno število prodanih artiklov na določen dan. Število prodanih artiklov omogoča skladiščniku, da lažje določi prostor, ki bo potreben za določen artikel na polici. Naloga operativnih delavcev je, da knjige, delovne zvezke in ostale artikle čim bolj optimalno naložijo na police. Zaradi velikega števila dogodkov v skladišču, velikega števila artiklov, vrednostno velikega prometa, visokih stroškov, ki nastajajo zaradi neurejene logistike in podobno, je treba čim prej vpeljati sistem za vodenje skladišč. Kot sredstvo za prepoznavanje blaga, prevzem in odpremo pošiljk, vodenje sledljivosti in odpravo napak je najprimernejša črtna koda (Pristavec 2001, 13). Slika 7: SKLADIŠČE

Knjige, potrebščine in ostale artikle, ki ostanejo oziroma se ne naložijo na police, se naložijo na paleto in skladiščijo v skladišču št. 3. Artikle zlagajo na palete zato, da jih enostavneje skladiščijo, hitreje premeščajo, bolje varujejo in lažje kontrolirajo. Pri skladiščenju teh artiklov se uporablja plan lokacije. Tako je skladišče št. 3 v velikost 600 m2 namenjeno kakovostnemu in količinskemu prevzemu in izdaji blaga ter regalnemu skladiščenju zalog blaga, ki ga sproti po potrebi prestavljajo v skladišče št. 1.

35

Slika 8: SKLADIŠČE ŠT. 1

Skladišče št. 3 je s planom lokacije razdeljeno in označeno, za boljšo preglednost skladiščnih zalog. Pozicija, kjer je paleta postavljena se označi z šifro artikla na plan lokacije. Skladišče št. 2 v velikost 150 m2 je namenjeno shranjevanju škatel, vrečk in ostalega materiala namenjenega pakiranju in pripravi blaga za izdajo iz skladišča. Prav tako se tukaj skladiščijo sponzorska darila, pisarniški material in po končanem pakiranju transportna sredstva. Slika 9: SKLADIŠČE ŠT. 2

Zaradi sezonske narave dela podjetja Kopija – nova vsi dobavitelji dostavijo blago v času enega meseca t.j. od 15.7. do 15.8.. Zato je potrebno blago čim hitreje pripraviti in razporediti na police v skladišču tako, da bo pakiranje, ki traja tri tedne, potekalo kar se da enostavno, brez nepotrebnih prekinitev. V času priprave in razporeditve blaga sodelujejo v podjetju oz. je v pomoč vodji skladišča 5 do 7 operativnih delavcev. V času pakiranja in pripravljanja paketov pa se v proces vključi tudi do 120 operativnih delavcev.

36

Naloge vodje skladišča so: - organizacija skladiščnega poslovanja, - organiziranje dela operativnih delavcev, - organizacija dela v skladišču, - določanje načina sprejema, skladiščenja in izdajanja blaga, - kontrola zalog blaga, - sodelovanje z nabavno in prodajno službo,…

4.3.3 Komisioniranje blaga

Komisioniranje in pakiranje izdelkov poteka približno tri tedne. V tem času je potrebno pripraviti pakete za vse naročnike. Takrat se v proces vključi 120 operativnih delavcev. Komisioniranje blaga poteka enostopenjsko, po sistemu »človek k blagu«. Gre za statično pripravljeno blago, centralno oddajo, ročni odvzem in enodimenzionalno gibanje. Slika 10: POTEK KOMISIONIRANJA BLAGA

Komisionar vzame naročilnico (Priloga 5) in zbira artikel za artiklom, ki jih da v ročni voziček. Premika se po sistemu premikanja po skladišču, kot je določeno. Artikli so tako na naročilnici kot tudi dejansko v skladišču razvrščeni po enakem vrstnem redu, kar omogoča poenostavljeno komisioniranje.

KO

NT

RO

LA

IN

PA

KIR

AN

JE

PREJEM NAROČILNICE ODPREMA

37

Slika 11: SPREJEM NA