DELOVNO PRAVO

doc. dr. Darja Senčur Peček

DELO

• Pojem dela

• NEFORMALNO (delo na črno, siva ekonomija)

• FORMALNO (pravno urejeno)– Neodvisno opravljanje (civilno-pr. pogodbe:

pogodba o delu, avtorska pogodba)– Odvisno opravljanje dela (delovno razmerje)

DELOVNO RAZMERJE

DELODAJALEC ------------------ DELAVECDELODAJALEC ------------------ DELAVEC

POGODBA O ZAPOSLITVIPOGODBA O ZAPOSLITVI

-podrejenost, odvisnost delavca!-podrejenost, odvisnost delavca!

DELOVNO PRAVO (samostojna pr. DELOVNO PRAVO (samostojna pr. panoga)panoga)

RAZMERJE DELOVNEGA PRAVA DO DRUGIH PR. PANOG

• Delovno pravo in civilno pravo

• Delovno pravo in pravo socialne varnosti

• Delovno pravo in upravno pravo

• Delovno pravo in ustavno pravo

• Delovno pravo in kazensko pravo

• Delovno pravo in statusno pravo

USTAVA RS IN ČLOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOŠČINE NA PODROČJU DELA

• 2. člen

• 14. člen (enakost pred zakonom)

• 15. člen (uresničevanje in omejevanje pravic)

• 34. člen (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti)

• 35. člen (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic)

• 49. člen (svoboda dela)

• 66. člen (varstvo dela)

• 75. člen (soodločanje)

• 76. člen (sindikalna svoboda)

• 77. člen (pravica do stavke)

ZNAČILNOSTI D.P.

• Glavna funkcija – varstvo delavca (šibkejše stranke); za odpravo neenakosti: zakoni,, KP; pravni standardi (in favorem laboratoris); institut ohranitve pridobljenih pravic; spodbujanje kolektivnih razmerij

• Dinamičnost (pluralizem virov, ekspanzija, diferenciacija, fleksibilnost)

• Ambivalentnost

DELOVNO PRAVO

• INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO

• KOLEKTIVNO DELOVNO PRAVO

• PROCESNO DELOVNO PRAVO

INSTITUCIJE/DEJAVNIKI D.P.

• V njihovem okviru se sprejemajo pr. viri DP, uveljavljajo pr. norme DP, preprečujejo njihove kršitve

• MEDNARODNE (OZN, MOD) in REGIONALNE (Svet Evrope, EU)

• NOTRANJE (država, organizacije delavcev, organizacije delodajalcev)– Država (zakonodajalec, nadzornik nad

izvajanjem z., delodajalec in socialni partner; uprava ali administracija dela– MDDSZ)

VIRI DELOVNEGA PRAVA

• MEDNARODNI PRAVNI VIRI (UNIVERZALNI, REGIONALNI)

• NACIONALNI PRAVNI VIRI:

• HETERONOMNI PRAVNI VIRI (ustava, zakoni – ZDR, ZJU, ZVZD, ZKolP, ZSDU, ZDSS, podzak.akti)

• AVTONOMNI PRAVNI VIRI (kolektivne pogodbe, sporazum med SD in delodajalcem, splošni akti)

• Kogentnost; in favorem laboratis (7. člen ZDR)• Razmerje med KP in splošnimi akti (8. člen ZDR)

1.)Zasebni sektor – ZDR, ostali zakoni, KP, splošni akti

• DELAVCI

2.)Javni sektor (državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti; javne agencije, j. skladi, j. zavodi, j. gospodarski zavodi)

• ZJU + ZDR; Zakon o sistemu plač v j. sektorju, ostali zakoni, KP (KP za javni sektor), splošni akti

• JAVNI USLUŽBENCI

KOLEKTIVNE POGODBE

• KP splošne veljavnosti• KP dejavnosti• KP poklica• KP delodajalca (podjetniška KP)

• Z. o kolektivnih pogodbah (vsebina –obligacijski

in normativni del; veljavnost, splošna, razširjena; načelo hierarhije, …)

• Spletna stran MDDSZ

SPLOŠNI AKTI

• organizacijski akti (organizacija dela, podrobnejša opredelitev obveznosti); 1. in 2. odstavek 8. člena ZDR

• splošni akti, s katerimi se določajo pravice (če ni sindikata in ugodneje za delavce); 3. in 4. odstavek 8. člena ZDR (ustavna odločba)

INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO(splošno)

• Zakon o delovnih razmerjih (UL RS št. 42/02, 103/07-ZDR-A), predlog ZDR-B, sistemske spremembe

• Kaj ureja• Za koga velja (delavci; j. uslužbenci, mobilni

delavci)

• Prepoved diskriminacije (6. člen)• Omejitev avtonomije pogodbenih strank

5. člen ZDR

• DELAVEC (fizična oseba, ki je v d.r. na podlagi PZ); različni pojmi delavca (ZVZD, EU)

• DELODAJALEC (pravna ali fizična oseba ter drug subjekt, npr. podružnica tujega podjetja, diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi PZ)

• - MANJŠI DELODAJALEC

• Nastopanje v imenu delodajalca- pravne osebe (18. člen ZDR)

DELOVNO RAZMERJE

• 4. člen ZDR

• med delavcem in delodajalcem

• prostovoljnost

• osebno in nepretrgano opravljanje dela

• plačilo

• navodila/ nadzor delodajalca

PREDNOST PZ PRED POGODBAMI CIVILNEGA

PRAVA

• 2. odstavek 11. člena ZDR• elementi iz 4. člena, v povezavi z 20. oziroma

52. členom ZDR• prednost dejstev pred označbo strank!

• Stevardese, novinarji; …… direktorji?

SKLENITEV PZ

• s PZ se sklene delovno razmerje

• pravice in obveznosti iz d.r. in vključitev v socialno zavarovanje – z dnem nastopa dela, dogovorjen s PZ

• prijava v soc. zavarovanje (fotokopijo prijave v 15 dneh delavcu!)

POSTOPEK SKLENITVE PZ

• POGOJI ZA OPRAVLJANJE DELA - splošna – starost, zdravstvena zmožnost, - ostali določeni z z., KP, splošnim aktom

- 20. člen ZDR (akt o sistemizaciji)

• OBJAVA PROSTEGA DELOV. M. ALI VRSTE DEL– - (D.M., pogoji, rok za prijavo), Zavod, mediji; M/Ž– - izjeme (24. člen ZDR)

• PRAVICE IN OBVEZNOST STRANK PRI SKLEPANJU PZ (varstvo zasebnosti, obveščanje)

• IZBIRA MED KANDIDATI (pogodbena svoboda, omejitve, izjemoma kandidat, ki ne izpolnjuje pogojev); neizbrani kandidat

OBLIKA POGODBE

• PZ se sklene v pisni obliki

• pisni predlog 3 dni prej

• delavec lahko terja pisno PZ, sodno varstvo

• dejstvo, da PZ ni sklenjena v pisni obliki, ne vpliva na obstoj in veljavnost PZ

• domneva obstoja d.r. (16. člen ZDR)

• domneva o sklenjeni PZ za nedoločen čas (10/2 ZDR)

VSEBINA PZ (29. člen ZDR)

• Podatki o pogodbenih strankah• Datum nastopa dela• Naziv del. mesta oz. vrste dela z opisom• Kraj opravljanja dela• Čas, za katerega se sklepa PZ; LD (dol.č.)• Polni ali krajši delovni čas• Dnevni ali tedenski d.č. in razporeditev• Znesek osnovne plače, druga plačila• Druge sestavine plače, način plačevanja• Letni dopust• Odpovedni roki• Kolektivne pogodbe oz. splošni akti• Druge pravice in obveznosti

VSEBINA PZ

• 29. člen ZDR – obvezne sestavine PZ

• možnost sklicevanja na veljavne zakone, KP oz. splošne akte delodajalca (glede DČ, drugih sestavin plače, LD, odpovednih rokov)

• neveljavna določila PZ (30. člen ZDR)

• ohranitev ugodnejših pravic po PZ ne glede na spremembo z., KP ali splošnega akta (49. člen ZDR)

OBVEZNOSTI DELAVCA• OPRAVLJANJE DELA

(2. odstavek 31. člena ZDR)

• OBVEZNOST OBVEŠČANJA

• PREPOVED ŠKODLJIVEGA RAVNANJA

• VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI

• PREPOVED KONKURENCE– - konkurenčna prepoved – - konkurenčna klavzula

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

• zagotavljanje dela

• obveznost plačila

• zagotavljanje varnih delovnih razmer

• varovanje delavčeve osebnosti, zasebnosti in dostojanstva ter osebnih podatkov

SPREMEMBA PZ ALI NOVA PZ

• 47. člen ZDR

• spremenjene okoliščine, ki vplivajo na sestavine PZ

• pogoji – pristanek nasprotne stranke, praviloma pisna oblika

NOVA PZNOVA PZ

• Novo PZ je treba skleniti, če se spremenijo:• naziv delovnega mesta oz. podatki o vrsti del• čas trajanja d.r. • določilo ali gre za d.r. s polnim ali krajšim

delovnim časom• kraj opravljanja dela

• Tudi pri odpovedi PZ s ponudbo nove PZ

SUSPENZ PZ

• primeri, določeni v zakonu (predvsem 51. člen ZDR), KP ali PZ

• PZ ne preneha (razen če so razlogi za izredno odpoved, prenehanje delod.)

• mirovanje pravic in obveznosti iz d.r.

• vrnitev na delo v 5 dneh, sicer možnost izredne odpovedi

ATIPIČNE PZ

• PZ za določen čas• PZ med delavcem in delodajalcem, ki

zagotavlja delo drugim uporabnikom• PZ s krajšim delovnim časom• PZ za opravljanje dela na domu• PZ s poslovodnimi osebami

PZ ZA DOLOČEN ČAS

• Izjema od pravila sklepanja PZ za nedoločen čas; le v točno določenih primerih (izjema: manjši delodajalci)

• Sklene se za čas, potreben da se delo opravi, najdalj pa za obdobje dveh let (ena ali več PZ, trimesečna prekinitev ne šteje)

• Trajanje se lahko opredeli natančno ali opisno, PZ preneha s potekom časa, lahko pa tudi prej (po splošnih pravilih o prenehanju PZ)

• Transformacija v PZ za nedoločen čas• Enake pravice z delavci v d.r. za nedoločen čas

PZ S KRAJŠIM DČ

• dve obliki (klasični part-time in po posebnih z.)• DČ krajši od polnega, ni spodnje meje• delavec ima enake pravice in obveznosti,

uveljavlja jih sorazmerno, razen kjer z. določa drugače

• Sorazmernost: plača, nadomestila, regres, odpravn.

• Drugače: Odmor; letni dopust; sodelovanje pri upravljanju, delo preko dogovorjenega DČ

• PZ za krajši DČ z več delodajalci

PZ Z AGENCIJO, KI POSREDUJE DELO DELAVCEV

• tristransko razmerje: delavec-agencija-uporabnik• agencija – delavec: PZ za določen ali nedoločen

čas; delo se opravlja pri uporabnikih; vmes nadomestilo

• agencija – uporabnik: uporabnik obvesti A o potrebi in o pogojih dela; dogovor; vsebinske in časovne omejitve pri napotitvi; pisna napotitev delavca

• delavec – uporabnik: formalno nista v pogodbenem razmerju, delavec opravlja delo po navodilih uporabnika; zavezujejo ju KP in akti uporabnika

PZ ZA OPRAVLJANJE DELA NA DOMU

• delavec delo opravlja na svojem domu ali prostorih po svoji izbiri

• za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo• pred začetkom dela – obvestiti inšpekcijo za delo• enake pravice kot ostali delavci, tudi pravico do

sodel. pri upravljanju in sindikalnega org.• posebnosti se uredijo v PZ (nadomestilo za

uporabo sredstev; delovni čas; nadzor)

PZ S POSLOVODNIMI OSEBAMI ALI PROKURISTI

• le poslovodne osebe in prokuristi, ne zajema vodilnih delavcev!

• dopustna je drugačna pogodbena ureditev, ne glede na 2. odst. 7. člena ZDR

• pogoji in omejitve d.r. za določen čas (tudi 52., 53/2 člen ZDR)

• delovni čas, odmori, počitki (tudi 157. člen)• plačilo za delo• disciplinska odgovornost• prenehanje pogodbe o zaposlitvi• če posebne ureditve v PZ ni, velja ZDR

SPREMEMBA DELODAJALCA• Direktiva 2001/23/ES, 73. in 74. člen ZDR• Pravni prenos podjetja ali delitev oz. združitev –

sprememba delodajalca• Pravice in obveznosti delavcev iz d.r. po zakonu

preidejo na D prevzemnika• Pravice in obveznosti iz KP – še eno leto• Objektivno poslabšanje pravic – odpoved delavca,

pravice kot iz poslovnega razloga• Solidarna odgovornost za terjatve do prenosa in za

terjatve v zvezi z odpovedjo• Odklonitev dela – izredna odpoved D• Obveščanje in posvetovanje s sindikati

PRENEHANJE PZ - pomen

• za delavca (izguba pravic iz d.r. in socialno-varnostnega statusa)

• za delodajalca (svoboda podjetniške pobude; omejitve)

• za državo (pretirano varstvo pred odpovedjo – vprašanje konkurenčnosti; problem brezposelnosti)

• Uveljavitev načela varstva zaposlitve

NAČINI PRENEHANJA VELJAVNOSTI PZ

• s potekom časa

• s smrtjo delavca ali delodajalca

• s sporazumom

• z odpovedjo (redno, izredno)

• s sodbo

• po samem zakonu

• v drugih primerih, ki jih določa zakon

PRENEHANJE PZ S SPORAZUMOM

• 79. člen ZDR

• pisni sporazum (sicer: neveljavnost)

• volja obeh strank, da PZ preneha

• datum prenehanja PZ

• posledice za delavca (pravice iz zav. za brezposelnost) – obvezna določba

• ureditev morebitnih nerešenih vprašanj

ODPOVED PZ• Enostranska izjava volje ene od pogodbenih strank

povzroči prenehanje PZ• PZ lahko odpove delavec ali delodajalec• Obvezna je pisna oblika• Odpoved mora biti vročena drugi stranki • Delodajalec vroča delavcu osebno praviloma v

prostorih D oz. na naslov, določen v PZ; upoštevajo se pravila ZPP, razen če delavec nima prebivališče v RS (objava na oglasn. mestu na sedežu D, po 8 dneh se šteje za vročeno)

• Delavec vroča delodajalcu po pravilih ZPP

REDNA ODPOVED PZ (odpoved z odpovednim rokom)

• delavec - brez obrazložitve• delodajalec – le če obstaja utemeljen razlog za

redno odpoved po ZDR, ki ga mora dokazati

IZREDNA ODPOVED PZ (odpoved brez odpovednega roka)

• delavec in delodajalec - le v primerih oz. iz razlogov, določenih v ZDR; razlog mora dokazati stranka, ki izredno odpoveduje PZ

ČE ODPOVEDUJE DELODAJALEC

• Načelo omejenosti pravice delodajalca do odpuščanja delavcev (materialno-pravna vprašanja: utemeljeni razlogi, odpovedni rok, odpravnina; formalno-pravna vprašanja: obveščanje delavcev o nameravani odpovedi, pravica delavca do zagovora, posvetovanje z delavskimi predstavniki,…)

• Odpoved PZ kot skrajno sredstvo (možnost prekvalifikacije, dokvalifikacije, ponudba nove PZ); to ne velja pri odpovedi PZ zaradi krivde

VSEBINA ODPOVEDI

• Če odpoveduje DELODAJALEC, mora odpoved vsebovati: - obrazložitev odpovednega razloga - opozorilo delavcu v zvezi s pravnim varstvom - opozorilo delavcu v zvezi z njegovimi pravicami iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti

RAZLOGI ZA REDNO ODP. PZ S STRANI DELODAJALCA (88/1)

• POSLOVNI RAZLOG • RAZLOG NESPOSOBNOSTI• KRIVDNI RAZLOG• NEZMOŽNOST ZARADI INVALIDNOSTI

• Razlog mora biti resen ter onemogočati nadaljevanje d.r.

• Neutemeljeni odpovedni razlogi (81/4, 89 ZDR)

ROK ZA ODPOVED

odpoved je potrebno podati najkasneje

• 60 dni od seznanitve z razlogi (subjektivni rok) – velja le pri krivdnem razlogu

in

• 6 mesecev od nastanka razloga (objektivni rok) – velja pri vseh razlogih

ODPOVED IZ POSLOVNEGA RAZLOGA

• Razlog je na strani delodajalca, ne delavca!

• Pri delodajalcu preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz PZ, iz ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov

• Preneha potreba po določenem delu, ne konkretnem delavcu!

POSTOPEK ODPOVEDI (individualni odpusti)

• Pisno obvestilo delavcu o nameravani odpovedi (83/4)

• Pisno obvestilo sindikatu, katerega člena je delavec, če delavec to zahteva (84); mnenje sindikata (DELAVSKI PREDSTAVNIKI)

• Dolžnost preveriti ali je mogoče delavcu ohraniti zaposlitev (88/3)- zaposlitev pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oz. možnosti dokvalifikacija/prekvalifikacije (odpoved s ponudbo nove PZ); izjeme -88/4 (d.r. 6 m ali manj; manjši delodajalec)

ODPOVED S PONUDBO NOVE PZ (90. člen)

• Delavcu se istočasno vroči odpoved PZ iz poslovnega razloga in nova PZ (na primer za drugo delovno mesto)

• Delavec se mora o ponudbi izjasniti v 15 dneh• Če delavec ne sprejme ponudbe, mu preneha d.r.• Če sprejme – velja od podpisa nova PZ• Pravice delavca so različne v primeru, da sprejme

oziroma da odkloni novo PZ in odvisne od tega, ali je bila ponujena USTREZNA ZAPOSLITEV

USTREZNA ZAPOSLITEV

• 3. odstavek 90. člena ZDR (novela!)• Zahteva se enaka vrsta in stopnja izobrazbe

kot za DM po dosedanji PZ• Enak delovni čas kot po dosedanji PZ

(nedoločen, polni)• Kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot 3

ure vožnje v obe smeri z javnim prevozom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca

ODPOVED S PONUDBO NOVE PZ PRI DRUGEM DELODAJALCU (90.a

ČLEN)

• Odpoved s ponudbo pri drugem delodajalcu je možna, novela ZDR-A je uredila pogoje, pod katerimi je delodajalec prost plačila odpravnine:

• Če delavec podpiše PZ, če gre za ustrezno zaposlitev, če se delodajalec B v PZ zaveže glede minimalnih odpovednih rokov in pravice do odpravnine upoštevati delovno dobo pri obeh delodajalcih

KOLEKTIVNI ODPUSTI

• Večje število delavcev – merila iz 96. člena ZDR

• Kriteriji za določ. pres. delavcev (100 ZDR)• Program razreševanja presežnih delavcev• Obveščanje in posvetovanje s sindikatom pri

delodajalcu (97 ZDR)• Obveščanje zavoda za zaposlovanje (98 ZDR)• Rok za odpoved – šele 30 dni po obvestitvi

zavoda (98/3 ZDR)• Prednostna pravica do zaposlitve (103 ZDR)

PRAVICE DELAVCA

• Pri individualnih in kolektivnih odpustih enake• Odpravnina po 109 ZDR (če je delal pri delod. več

kot leto; odvisna od delov. dobe pri delod.)• Odpovedni rok – minimalni določen v 92/2 ZDR

(odvisen od delovne dobe pri delod.)• Možen dogovor o denarnem povračilu namesto

odpovednega roka • Pravica do plačane odsotnosti z dela v času

odpovednega roka • Delavcu pripada denarno nadomestilo iz naslova

zavarovanja za primer brezposelnosti

P. ZA PRENEHANJE DELOD., PRISILNA PORAVNAVA

• Prenehanje d.r. ni avtomatsko!• Posebna vrsta odpovedi PZ iz poslovnega razloga• Posebnosti: odpovedni roki, postopek• STEČAJ OZ. PRISILNA LIKVIDACIJA

(upravitelj, 15 dni, prednostna pravica)• PRISILNA PORAVNAVA (delodajalec, 30 dni, program)• DRUGI PRIMERI PRENEHANJA D. (po ZGD-

1), 30 dni• ODPRAVNINA, NADOMESTILO NA

ZAVODU

P. ZA PRENEHANJE DELOD., PRISILNA PORAVNAVA

• Prenehanje d.r. ni avtomatsko!• Posebna vrsta odpovedi PZ iz poslovnega razloga• Posebnosti: odpovedni roki, postopek• STEČAJ OZ. PRISILNA LIKVIDACIJA

(upravitelj, 15 dni, prednostna pravica)• PRISILNA PORAVNAVA (delodajalec, 30 dni, program)• DRUGI PRIMERI PRENEHANJA D. (po ZGD-

1), 30 dni• ODPRAVNINA, NADOMESTILO NA

ZAVODU

ODPOVED PZ IZ RAZOGA NESPOSOBNOSTI

• Razlog je na strani delavca, vendar ne gre za krivdno ravnanje delavca!

• Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov (delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno) ali neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakonom ali izvršilnim predpisom, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oz. ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja

POSTOPEK

• obvezna PREVERITEV MOŽNOSTI ZA OHRANITEV D.R. (88/3)

• MOŽNOST ZAGOVORA (83/2,3)• na zahtevo delavca obvestiti SINDIKAT

(delavski predstavniki) – mnenje, nasprotovanje odpovedi (84)

• možnost ZADRŽANJA UČINKOVANJA ODPOVEDI (85)

• MOŽNOST PREPOVEDI OPRAVLJANJA DELA (v času zadrž.)

PRAVICE DELAVCA

• Odpravnina po 109 ZDR• Odpovedni rok – minimalni določen v 92/3 ZDR (

krajši kot v primeru odpovedi iz poslovnega razloga)

• Možen dogovor o denarnem povračilu namesto odpovednega roka

• Pravica do plačane odsotnosti z dela v času odpovednega roka (2 uri na teden)

• Delavcu pripada denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti

REDNA ODPOVED DELODAJALCA IZ KRIVDNEGA RAZLOGA

• Pisno OPOZORILO na izpolnitev obveznosti in možnost odpovedi

• Odpoved možna šele ob ponovni kršitvi:• Možnost zagovora • Na zahtevo delavca obvestiti sindikat (delavske

predstavnike)• Zadržanje učinkovanja odpovedi• Možnost prepovedi opravljanja dela(v

času zadrž, pri KD v času p.-)

PRAVICE DELAVCA

• odpovedni rok 1 mesec (92/3) oz. denarno povračilo namesto OR

• odsotnosti z dela zaradi iskanja zaposl

• NIMA PRAVICE do odpravnine, niti do pravice iz naslova zav. za brezp

REDNA ODPOVED DELAVCA

• pisna, vročanje po pravilih ZPP• ni potrebna navedba razloga oziroma

obrazložitev (vsebina odpovedi ni predpisana)• odpovedni rok po ZDR je en mesec (30 dni)

(92/1 ZDR; 90. člen ZDR-A), s PZ ali KP je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok (do treh mesecev; do 150 dni)

• delavec ni upravičen do denarnega nadomestila iz naslova zav. za primer brezp.

• Odškodninska odgovornost delavca

IZREDNA ODPOVED PZ

• delavec in delodajalec

• razlogi, določeni v ZDR

• 30 dni, 6 mesecev

IZREDNA ODPOVED DELODAJALCA

• Razlogi na strani delavca (taksativno določeni v 111. čl. ZDR)

• MOŽNOST ZAGOVORA (83/2, 3)• na zahtevo delavca obvestiti SINDIKAT –

mnenje, nasprotovanje odpovedi (84) • možnost ZADRŽANJA UČINKOVANJA

ODPOVEDI (85)• možnost PREPOVEDI opravljanja dela za

čas trajanja p. v primeru dol. kršitev(111/2)

RAZLOGI NA STRANI DELAVCA

• Kršitev, ki ima znake KD

• Hujša kršitev (naklep/huda malomarn.)

• Neupravičena odsotnost 5 dni zaporedoma

• Prepoved opravljanja dela več kot 6 m

• Odklonitev dela pri spremembi D

• Neuspešno poskusno delo

• Delavec se ne vrne na delo po suspenzu

• Zloraba bolniške staleža

PRAVICE DELAVCA

• NIMA PRAVICE do odpravnine, • niti do odpovednega roka oz. denarnega

povračila namesto OR• niti do odsotnosti z dela zaradi iskanja

zaposl (ker ni odpovednega roka)• niti do pravice iz naslova zavarovanja za

brezposelnost, razen pri odpovedi zaradi neuspešnega poskusnega dela

IZREDNA ODPOVED DELAVCA

• pisni opomin delodajalcu in pisno obvestilo inšpektorju za delo (8 dni+ 30 dni)

• razlogi na strani delodajalca, taksativno določeni v ZDR (nezagotavljanje dela, plače, varnosti in zdravja pri delu, nasilno vedenje, spolna diskriminacija/ nadlegovanje.., )

• delavcu pripada: odpravnina kot pri odpovedi iz poslovnih razlogov, odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka

KRŠITEV POGODBENIH IDR. OBVEZNOSTI IZ DEL. RAZMERJA

• možne POSLEDICE KRŠITEV:

• DISCIPLINSKA ODGOVORNOST (174)

• REDNA ODPOVED PZ IZ KRIVDNEGA RAZLOGA (88/1, 3. alinea)

• IZREDNA ODPOVED PZ - če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši (111/1, 2. alinea)

POSEBNO VARSTVO PRED ODPOVEDJO

• predstavniki delavcev

• starejši delavci

• starši

• invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni

PREDSTAVNIKI DELAVCEV (113. člen ZDR)

• člani sveta delavcev, delavski zaupnik, član NS, predstavnik v svetu zavoda, sindikalni zaupniki (v času funkcije in še 1 leto)

• brez soglasja organa, katerega član je oz. sindikata ni dopustno odpovedati PZ, če ravna v skladu z zakonom, KP, PZ

• izjema: odpoved iz poslovnega s ponudbo ustrezne zaposlitve; p. prenehanja D

STAREJŠI DELAVCI (114. člen ZDR)

• moški: nad 55 let, ženske: nad 53 let in 4 mesece (prehodno obdobje)

• ni dopustna odpoved iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za starostno upokojitev

• izjeme: če mu je do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev zagotovljeno nadomestilo za zavodu za zaposlovanje, če gre za odpoved s ponudbo ustrezne zaposlitve, če je uveden p. prenehanja delodajalca

STARŠI (115. člen ZDR)

• D ne sme odpovedati PZ delavki v času nosečnosti, ko doji otroka ter staršem v času izrabljanja starševskega dopusta (polna odsotnost z dela!) in še en mesec po izrabi tega dopusta

• Navedenim delavcem v tem času ne more prenehati d.r. zaradi (katerekoli!)odpovedi

• Izjeme: odpoved PZ in prenehanje d.r. je dopustno v primeru razlogov za izredno odpoved ali zaradi uvedbe p. za prenehanje delodajalca; (pogoj: soglasje inšpektorja za delo)

INVALIDI IN ODSOTNI Z DELA ZARADI BOLEZNI (116. člen ZDR)

• Invalidi: odpoved zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti/odpoved iz poslovnega razloga

• Ponudba drugega dela v skladu s preostalo delovno zmožnostjo

• Če drugega dela ni, odpoved brez ponudbe, pogoj: predhodna ugotovitev podlage za odpoved s strani komisije po 103. členu ZPIZ

• Delavci na bolniškem staležu: odpoved iz poslovnega razloga/iz razloga nesposobnosti (d.r. preneha ko se vrne na delo oz. najkasneje 6 mesecev po izteku odpovednega roka)

PRENEHANJE PZ NA PODLAGI SODBE SODIŠČA (118. člen ZDR)• Če sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi;

delavec pa se ne želi vrniti k delodajalcu; sodišče na predlog delavca (ali po uradni dolžnosti) ugotovi trajanje delovnega razmerja (najdalj do odločitve na 1. stopnji), prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz d.r. ter ustrezno denarno odškodnino (max v višini 18 mesečnih plač delavca)

• Predlog delavca možen do konca glavne obravnave pred sodiščem 1. stopnje

PRIPRAVNIŠTVO

• pojem• možnost uvedbe z z. ali KP dejavnosti• največ 1 leto, če z. ne določa drugače

(podaljšanje, skrajšanje)• izvajanje – urejeno z z., KP dejavnosti• PZ za določen čas, po tem brez objave

lahko PZ za nedoločen čas• Plačilo (140. člen)• prepoved odpovedi PZ s strani delodajalca • volontersko pripravništvo

POSKUSNO DELO

• v pogodbi o zaposlitvi

• največ 6 mesecev

• delavec lahko odpove PZ (7 dnevni odpovedni rok), delodajalec ne more (le izjemoma)

• če je neuspešno, lahko delodajalec izredno odpove PZ

PLAČILO ZA DELO

• PLAČA (vedno v denarju!)• DRUGE VRSTE PLAČIL (če je tako

določeno s KP)

• PLAČA

• OSNOVNA PLAČA

• IZHODIŠČNA PLAČA

• MINIMALNA PLAČA

SESTAVINE PLAČE

• Osnovna plača

• Dodatki

• Del plače za delovno uspešnost

• Del plače za poslovno uspešnost (če je tako dogovorjeno s KP ali PZ)

MINIMALNA PLAČA

•določena kot najnižja plača delavca ne glede na njegove rezultate z Zakonom o minimalni plači (Uradni list RS, št. 13/2010)

•Postopen prehod (pogoj: pisni sporazum s sindikatom oz. svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev)

OSNOVNA PLAČA

je plača za

a) poln delovni čas

b) normalne delovne pogoje

c) doseganje delovnih rezultatov

IZHODIŠČNA PLAČA, NAJNIŽJA OSNOVNA PLAČA

je minimalni znesek osnovne plače za določeno tarifno skupino.

DODATKI

• za delo v različnih oblikah delovnega časa (zakonski)

• za posebne pogoje dela (pogodbeni)

• dodatek za delovno dobo (zakonski)

ZAKONSKI DODATKI ZA

• delovno dobo• nočno delo• nadurno delo• delo v nedeljah• delo na praznike in dela proste dneve po zakonu

višina v KP dejavnosti

POGODBENI DODATKI ZA

• posebne obremenitve pri delu• neugodne vplive okolja• nevarnosti pri delu

ki niso vsebovani v zahtevnosti dela

opredelitev in višina se lahko določi v KP

PLAČA NA PODLAGI DELOVNE USPEŠNOSTI DELAVCA

po merilih, upoštevaje:

• gospodarnost

• kvaliteto

• obseg opravljenega dela

DEL PLAČE ZA POSLOVNO USPEŠNOST

Če je dogovorjena s KP ali PZ

Božičnica ali 13 plača?

• Plačilni dan

• Kraj in način izplačevanja plače

• Pisni obračun plače

• Zadrževanje in pobot plače

DRUGA PLAČILA

• NADOMESTILA (zakon – 137. člen)

• REGRES ZA LETNI DOPUST (zakon – 131. člen))

• ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI (zakon – 132. člen)

• JUBILEJNE NAGRADE (KP, PZ)

• SOLIDARNOSTNE POMOČI (KP, PZ)

• PARTICIPACIJA NA DOBIČKU

• POVRAČILA STROŠKOV (SKP ali izvršilni predpis; prehrana, prevoz na delo in z dela, službena potovanja: dnevnice, prevoz, prenočevanje)

• PLAČILA V NARAVI (PZ: nastanitev, obleka, uporaba službenega avtomobila za zasebne namene, računalnik idr.)

KAJ ZAPISATI V PZ V ZVEZI S PLAČILOM ZA DELO

• določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po PZ ter o morebitnih drugih plačilih

• določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače

DELOVNI ČAS

POMEN DELOVNEGA ČASA

• Z VIDIKA DELAVCA (varstveni vidik, prosti čas, družinsko življenje)

• Z VIDIKA DELODAJALCA (izkoriščenost sredstev, konkurenčnost, organizacija dela)

• Z VIDIKA DRŽAVE (doseganje večjega družbenega bruto proizvoda; vpliv na brezposelnost)

MEDNARODNO -PR. UREDITEV DČ

• Konvencije MOD (prva 1919)

• Evropska socialna listina (spremenjena), 1996

• Direktiva 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa

DEFINICIJA DČ (141.)

• DELOVNI ČAS = efektivni DČ + čas odmora + čas upravičenih odsotnosti z dela po z. in KP

• EFEKTIVNI DČ je vsak čas, ko delavec dela (je na razpolago delodajalcu + izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz PZ)

• efektivni DČ je osnova za izračun produktivnosti dela

POLNI DČ (142. člen)• največ 40 ur tedensko

• možnost opredelitve polnega DČ (med 36 in 40 ur tedensko) v Z. ali KP

• delovna mesta s posebno nevarnostjo - DČ lahko pod 36 ur

• polni DČ = merilo za določitev pravic in obveznosti delavca (osnovna plača po PZ, minimalna plača, social. zavarov.)

• obvezna sestavina PZ ; dopustno sklicevanje na z., KP, s.a. (7. alinea 29/1)

DELO PREKO POLNEGA DČ

• NADURNO DELO (143., 145. člen)

• DODATNO DELO V PRIMERU NARAVNE ALI DRUGE NESREČE (144. člen)

NADURNO DELO (1.)• DELODAJALEC GA LAHKO ODREDI LE V

IZJEMNIH PRIMERIH, določenih v zakonu ali KP dejavnosti (143/1 - izjemoma povečan obseg dela, nujno nadaljevanju delovnega procesa, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih …)

• VSEBINSKE OMEJITVE (145/1)• ČASOVNA OMEJITEV - 143/3 (8 ur tedensko,

20 mesečno, 170 letno, le s soglasjem delavca do 230 letno; delovni dan največ 10 ur); kot povprečna omejitev

NADURNO DELO (2.)• PISNA (izjemoma USTNA) ODREDITEV

nadurnega dela (143/2)• DODATEK za nadurno delo (128)• PREPOVED nadurnega dela DOLOČENIM

KATEGORIJAM DELAVCEV (145/2) - nosečnice in starši (190), starejši delavci (203), delavci pod 18 letom, delavci, ki bi se jim poslabšalo zdravstveno stanje, delavci z DČ, krajšim od 36 ur in delavci s krajšim DČ po posebnih predpisih.

DODATNO DELO • V PRIMERU NARAVNE ALI DRUGE

NESREČE oz. ko se ta nesreča pričakuje

• delo prek POLNEGA ali DOG. KRAJŠ. DČ

• NA SVOJEM DELOVNEM MESTU ALI DRUGA DELA (odpravljanje, preprečevanje posledic)

• PREPOVED za določene kategorije (145/2)

• ČASOVNA OMEJITEV - dokler je nujno, da se rešijo življenja, obvaruje zdravje ali prepreči materialna škoda

RAZPOREJANJE DČ (1.)• OBVEZNA SESTAVINA PZ - dopustno

sklicevanje na zakon, KP in splošne akte (7. alinea 1. odst. 29. člena)

• ZAKONSKI OKVIR - 147. člen ZDR, ureditev v KP oz. splošnih aktih

• različne oblike DČ (premični, deljeni, dvoizmenski, turnus…)

• Letni razpored DČ (147/2)• Delavec lahko predlaga drugačno

razporeditev DČ (147/3)

RAZPOREJANJE DČ (2.)• ENAKOMERNA RAZPOREDITEV DČ

(najmanj 4 dni v tednu, največ 10 ur dnevno); 147/5, 143/3

• NEENAKOMERNA RAZPOREDITEV - zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov (147/6)

• največ 56 ur na teden, počitek najmanj 11 ur• polni DČ kot povprečna delovna obveznost

v 6 oz. 12 mesecih (147/7, 158/5)• prepoved nadurnega dela velja tudi pri

neenakomerni razporeditvi DČ (147/8)

ZAČASNA PRERAZPOREDITEV DČ

• POGOJI za začasno prerazporeditev DČ - v PZ, v skladu z zakonom in KP (147/1)

• ENAK ZAKONSKI OKVIR KOT PRI NEENAKOMERNI RAZPOREDITVI DČ (največ 56 ur na teden, počitek najmanj 11 ur; polni DČ kot povprečje v 6 oz. 12 mesecih, prepoved določenim kategorijam)

• PISNO OBVESTILO DELAVCEM najmanj en dan prej (147/4)

DOPOLNILNO DELO (146)• PZ s polnim DČ pri enem (ali več) delod. in

PZ s krajšim DČ od polnega pri drugem

• POGOJ: deficitarni poklic, vzgojno-izobraževalna, kulturno-umetniška ali raziskovalna dela

• POGOJ: soglasje delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim DČ

• ČASOVNA OMEJITEV: 8 ur tedensko

• način uresničevanja pravic in obveznosti (glede na DR s polnim DČ) obvezno v PZ

NOČNO DELO

ZNAČILNOSTI NOČ.DELA

• ena od oblik organizacije DČ

• izhaja iz narave dejavnosti ali potrebe po kontinuiranem delovnem procesu

• zelo obremenjujoče za delavce, lahko škodljivo vpliva na zdravje; negativni vpliv na družinska idr. razmerja

• predpisani posebni pogoji

MEDNARODNO -PR. UREDITEV NOČ. D.

• KONVENCIJE MOD (št. 89 o nočnem delu žena zaposlenih v industriji, 1948; št. 90 o nočnem delu otrok v industriji, 1948; št. 171 o nočnem delu, 1990)

• EVROPSKA SOCIALNA LISTINA• DIREKTIVA 2003/88/ES o dol.vidikih

organizacije DČ; D. 94/33/ES o varstvu mladih pri delu

KDAJ GRE ZA NOČNO DELO

• 149. člen ZDR• DELO V ČASU med 23. in 6. uro

NASLEDNJEGA DNE• V PRIMERU NOČNE IZMENE, OSEM

nepretrganih ur V ČASU med 22. in 7. uro NASLEDNJEGA DNE

NOČNI DELAVEC

• 150/1 ZDR

• delavec, ki ponoči dela vsaj 3 URE svojega dnevnega DČ

• delavec, ki ponoči dela vsaj TRETJINO polnega letnega delovnega časa

• večina pravic se priznava le nočnemu delavcu (150/2, 150/3, 151)

POSEBNO VARSTVO• DALJŠI DOPUST, PREHRANA,

STROKOVNO VODSTVO (150/3)

• POSLABŠANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA - delo podnevi (150/2)

• PERIODIČNA IZMENJAVA IZMEN -ponoči 1 teden, več le s soglasjem (150/4)

• DČ – povpr. 8 ur v 4 (6) mesecih (151)

• PREVOZ na delo in z dela (150/5)

• DODATEK ZA NOČNO DELO (128)

POSVETOVANJE S SIND.

• PRED UVEDBO nočnega dela, če se redno opravlja z nočnimi delavci, pa NAJMANJ 1x LETNO

• POSVETOVANJE S SINDIKATOM PRI DELODAJALCU (5. odst. 8. člena ZDR)

• VSEBINA (določitev časa noč. d., o oblikah organiziranosti noč. d., o ukrepi varnosti in zdravja pri delu, o socialnih ukrepih)

PREPOVED DOL. KATEGORIJAM

• Prepoved urejena v več členih ZDR• nosečnice in starši (190. člen)• starejši delavci (203. člen)• delavci pod 18 letom (197/1)• delavci, ki bi se jim poslabšalo zdravstveno

stanje (150/2)• vajenci (215/2), otroci, mlajši od 15 let

(217/2)

N.D. ŽENSK V IND. IN GRADB. • članice družine delod., vodilne in strok.

delavke, višja sila (153/1)

• če ga predhodno odobri minister za delo (sporazum oz. soglasje reprezent. sindikata in združenja delodajalcev v panogi; sporazum med sindikati pri delod. in delod. in posvetov. med delod. in reprezent. sindikatom in združenjem delodajalcev v panogi; mnenje sind. pri delod., reprez. sind. in združenja delodajalcev v panogi ter preveritev inšpektorja za delo.

ODMOR MED DČ (154. člen)• DIREKTIVA 2003/88/ES o določenih vidikih

organizacije DČ• POLNI DČ - 30 minut; KRAJŠI DČ -

sorazmerno manj (pogoj: < 4 ure dnevno)• NEENAKOMERNA razporeditev - dolžina

odmora sorazmerna dolžini dnevnega DČ• najmanj 1 uro po začetku in najkasneje 1 uro

pred koncem DČ (namen odmora!)• vštevanje v DČ, plačilo kot če bi delal (126/3)

POČITEK• DIREKTIVA 2003/88/ES; Konvencija MOD št.

14 , št. 106 (tedenski p. v industrijskih podjetjih, v trgovini in uradih); ESL (tedenski p.)

• vsako obdobje, ki ni delovni čas

• DNEVNI, TEDENSKI

• USTREZEN počitek - zadosti dolg in trajen, da zagotovi, da delavec ne poškoduje sebe in drugih in da delo ne vpliva na njegovo zdravje

DNEVNI POČITEK (155. člen)

• počitek med dvema zapored. del. dnevoma• zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu;

delavčev prosti čas• v obdobju 24 ur - počitek v trajanju najmanj 12

nepretrganih ur • če DČ neenakomerno razporejen ali začasno

prerazporejen - 11 ur• delavec lahko dela največ 12 (13) ur dnevno

TEDENSKI POČITEK (156. )• v obdobju 7 zaporednih dni - poleg dnevnega p.

še počitek v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur• dnevni+tedenski počitek = 36 (35) ur (12 oz. 11

+24)• dan tedenskega počitka (z z. ni določen; običaj;

128/1 ZDR)• delo na dan tedenskega počitka - tedenski počitek

na kakšen drug dan v tednu• minimalni tedenski p. kot povprečje v obdobju

14 zaporednih dni

LETNI DOPUST (159 - 166 čl.)• ena temeljnih pravic delavca

• DIREKTIVA 2003/88/ES; Konvencija MOD št. 132 o plačanem letnem dopustu; ESL

• NAMEN (počitek, rekreacija, prosti čas; tudi v javnem interesu - manj nesreč, inval.)

• pravica do ODSOTNOSTI Z DELA in do NADOMESTILA PLAČE (137/2,7 ZDR) ter REGRES ZA LD (131)

TRAJANJE LD (159., 160)• MINIMALNI LD - 4 tedne (16, 20, 24 dni) v

koledarskem letu (159/1)

• DODATNI DNEVI - starejši d., invalid, d. z najmanj 60% telesno okvaro, d. ki neguje prizad.otroka (3 dni), za vsakega otroka pod 15 let (1 dan), mladoletni d. (7 dni), nočni d.

• DALJŠE TRAJANJE lahko s KP ali PZ

• LD se določa in izrablja na dneve

• dan LD - vsak delavčev delovni dan; ne vštevajo se prazniki, bolniška in druge upravičene odsotnosti z dela

PRIDOBITEV PRAVICE DO LD

• 161. člen ZDR

• pridobitev pravice do CELOTNEGA LD

• ko delavcu preteče čas nepretrganega d.r., ki ne sme biti daljše od 6 mesecev

• ni važno ali je delavec dejansko delal (ali je bil npr. odsoten zaradi bolezni, bistveno je nepretrgano d.r. (polni ali krajši DČ)

• ali mora biti d. r. pri istem D? (praksa SES)

PRAVICA DO SORAZM. DELA LD

• 1. odstavek 162. člena ZDR

• pravica le do izrabe 1/12 LD za vsak mesec dela v koledarskem letu, v primerih:

• v koledarskem letu, v katerem je sklenil d.r. ni pridobil pravice do celotnega LD (d.r. sklene npr. oktobra - 3/12 LD)

• d.r. preneha pred potekom roka, v katerem bi pridobil pravico do celotnega LD (d.r. sklene januarja, traja do aprila - 4/12 LD)

• d.r. preneha pred 1. julijem

LD v PRIMERU ZAPOSLITVE PRI DRUGEM DELOD.

• 2. odstavek 162. člena ZDR

• delavcu v koled. letu preneha PZ pri prvem D. in se takoj zaposli pri drugem D.

• vsak D mu mora zagotoviti izrabo sorazmernega dela LD glede na trajanje zaposlitve pri njem v tekočem letu; razen če se delavec in D dogovorita drugače

• potrdilo o izrabi LD (164. člen)

IZRABA LD (163. člen)• lahko v več delih, en del najmanj 2 tedna• najmanj 2 tedna izrabiti v tekočem

koledarskem letu, preostanek lahko do 30. junija naslednjega leta

• posebnost: delavci, odsotni zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka lahko cel LD izrabijo do 30. junija nasl. leta, če so v tekočem letu delali vsaj 6 mesecev

• posebnost: delavci, ki delajo v tujini

NEMOŽNOST IZRABE LD ZARADI BOLEZNI

• Sodba SES v zadevah Schultz-Hoff in Stringer in drugi (združeni zadevi C-350/06 in C-520/06)

• Sodba v zadevi Peredo (C-277/08)

• Vpliv na razlago 163. in 166. člena ZDR

NAČIN IZRABE LD (165. člen)

• pri izrabi se upoštevajo potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti

• 1 dan LD lahko delavec izrabi na dan, ki ga sam določi, 3 dni prej obvestiti D.,

• starši šoloobveznih otrok – najmanj 1 teden v času šolskih počitnic

• D ne more odreči, razen če bi to resneje ogrožalo delovni proces

NEVELJAVNOST ODPOVEDI PRAVICI DO LD (166. člen)

• delavec se ne more odpovedati pravici do LD

• delavec in D. se ne moreta dogovoriti od odpovedi pravici do LD niti o odškodnini za neizrabljeni LD

• neveljavnost takšne izjave ali dogovora!

• izjema - sporazum o odškodnini (nadomestilu?) za neizrabljeni LD ob prenehanju d.r.

DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA

• plačana odsotnost z dela zaradi OSEBNIH OKOLIŠČIN

• odsotnost z dela zaradi PRAZNOVANJA• odsotnost z dela zaradi ZDRAVSTVENIH

RAZLOGOV• odsotnost z dela zaradi OPRAVLJANJA

FUNKCIJE ALI OBVEZNOSTI PO POSEBNIH ZAKONIH

IZOBRAŽEVANJE

• pravica in dolžnost delavca (ohranitev zaposlitve)

• dolžnost delodajalca (potrebe delovnega procesa, izognitev odpovedi PZ)

• odsotnost z dela

DISCIPLINSKA ODGOVORNOST

• kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz d.r.

• disciplinske sankcije določene v KP na ravni dejavnosti

• sankcija ne sme trajno spremeniti položaja delavca

• individualizacija sankcije• odloča delodajalec oz. njegov

zastopnik/pooblaščenec

DISCIPLINSKI POSTOPEK

• vročitev pisne obdolžitve, pravica delavca do zagovora (na njem lahko sodeluje pooblaščenec)

• obvestilo sindikatu, če delavec to zahteva, mnenje

• sklep o disciplinski odgovornosti – osebna vročitev delavcu, v vednost sindikatu

• kratki zastaralni roki

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCA

• škoda povzročena na delu ali v zvezi z delom• namenoma ali iz hude malomarnosti• možnost oprostitve ali zmanjšanja odškodnine• posebej je določena odgovornost več delavcev

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELODAJALCA

• če je škoda delavcu povzročena na delu ali v zvezi z delom, odgovarja po splošnih pravilih civilnega prava

• tudi za škodo, povzročeno s kršenjem pravic iz delovnega razmerja

PAVŠALNA ODŠKODNINA

• če bi ugotavljanje dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške

• tako v primeru odškodninske odgovornosti delodajalca kot delavca

• škodna dejanja in višina odškodnine morajo biti določeni v KP

VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV

• ŽENSKE

• NOSEČNICE IN STARŠI

• MLADINA

• INVALIDI

• STAREJŠI DELAVCI

NOSEČNOST, STARŠEVSTVO

• VARSTVO DELAVCEV Z DRUŽINSKIMI OBVEZNOSTMI

• NOSEČNOST IN DOJENJE – varstvo podatkov, prepoved opravljanja del, nadurnega in nočnega dela , odmor za dojenje

• STARŠEVSTVO – prepoved nočnega in nadurnega dela, starševski dopust

• VARSTVO PRED ODPOVEDJO

DELAVCI POD 18 LETOM

• prepoved opravljanja del

• omejitev delovnega časa

• odmor in počitek

• prepoved nočnega in nadurnega dela

• povečan dopust

INVALIDI

• enakopravna obravnava

• varstvo pri zaposlovanju in usposabljanju

• sklenitev PZ brez objave

• daljši dopust

• varstvo pred odpovedjo

• pravice delovnih invalidov

STAREJŠI DELAVCI

• čim daljša aktivna vloga

• delavci nad 55 let

• prehodno obdobje za ženske

• pravica do dela s krajšim DČ

• prepoved noč.in nad.dela

• daljši dopust

• varstvo pred odpovedjo

VARSTVO PRAVIC DELAVCEV

• Zahteva delodajalcu, 8 dni, tožb v 30 dneh

• Neposredno sodno varstvo – prenehanje PZ, disciplinska odgovornost, denarne terjatve, neizbrani kandidat; tožba v 30 dneh

• Delovno in socialno sodišče ali arbitraža

KOLEKTIVNO DELOVNO PRAVO

• SINDIKATI

• KOLEKTIVNE POGODBE

• STAVKA

• SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU

SINDIKATI – prostovoljna interesna združenja delavcev

• Združenje delavcev

• Prostovoljnost

• Interesno združevanje (ek. in soc. interesi)

• Sredstva za dosego ciljev – različna, skrajnje sredstvo sindikalne akcije – stavka

SINDIKALNA SVOBODA

• ena temeljnih človekovih pravic na področju dela (zajema pravico ustanavljanja sindikata, članstva in delovanja v sindikatu)

• vključena v vse najpomembnejše mednarodne dokumente o človekovih pravicah (Splošna deklaracija o človekovih pravicah; Medn. pakt o državlj. in polit. pravicah; Medn. pakt o ek., soc. in kult. Pravicah; Evropska konv. o človekovih pravicah, Evropska socialna listina)

Konvencije MOD• št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu

sindikalnih pravic, 1948 (zagotavlja delavcem in delodajalcem, da lahko brez predhodne odobritve ustanavljajo organizacije in se po svoji izbiri vanje vključujejo; organizacijska in akcijska svoboda; varstvo v razmerju do države)

• št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949 (zagotavlja varstvo delavcev pred diskriminacijo pri zaposlovanju zaradi uresničevanja sindikalne svobode; prepoveduje medsebojno vmešavanje delavskih in delodajalskih organizacij; vzpodbuja razvoj kolektivnega dogovarjanja)

76. člen Ustave RS

“Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je

svobodno.”

SINDIKALNI MONIZEM (UNITARIZEM) – SINDIKALNI PLURALIZEM

REPREZENTATIVNOST

Z. o reprezentativnosti sindikatov (UL RS št. 13/93)

• Pridobitev pravne osebnosti (z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta)

• Pridobitev lastnosti reprezentativnosti (pogoj: izpolnjevanje kvalitativnih in kvantitativnih kriterijev; odločbo izda minister za delo/delodajalec)

Pogoji za priznanje reprezentativnosti(6. člen ZRSin)

• demokratičnost in uresničevanje svobode včlanjevanja, delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti

• neprekinjeno delovanje najmanj 6 mesecev

• neodvisnost od države in delodajalcev

• financiranje pretežno iz članarine in drugih lastnih virov

• določeno število članov (po 8. in 9. členu)

Številčni kriteriji• Zveza ali konfederacija sindikatov je r. (za

območje države), če je vanjo včlanjenih najmanj 10% delavcev posamezne panoge, dejavnosti oz. poklica

• Sindikati, včlanjeni v takšno zvezo so r. v panogi, dejavnosti, poklicu, občini ali org.

• Sindikati, ki niso včlanjeni v takšno zvezo, so r. v posamezni panogi, dejavnosti, poklicu, občini ali pri delodajalcu, če je vanj včlanjenih najmanj 15% delavcev panoge, poklica, občine, delavcev pri delodajalcu

Pomen reprezentativnosti

• Sklepanje KP s splošno veljavnostjo• Sodelovanje v organih, ki odločajo o vprašanjih

ekonomske in socialne varnosti delavcev• Predlagajo kandidate delavcev, ki sodelujejo pri

upravljanju po določbah ZSDU

• tudi ostali (nereprezentativni) S pa lahko zastopajo svoje člane pri uveljavljanju njihovih ek. in soc. interesov oz. pri sklepanju KP z delodajalcem

• Sindikat• Reprezentativni sindikat (ZRSin)• Sindikat, organiziran pri

delodajalcu (ZDR)• Sindikat pri delodajalcu (5.

odstavek 8. člena ZDR)• Sindikat, katerega član je delavec

(ZDR)

PRISTOJNOSTI SINDIKATA PO ZDR

• SKLEPANJE (PODJETNIŠKIH) KP• SODELOVANJE PRI ODLOČANJU O

KOLEKTIVNIH PRAVICAH DELAVCEV• SODELOVANJE PRI ODLOČANJU O

INDIVIDUALNIH PRAVICAH DELAVCEV

• ZDR ureja le pristojnosti sindikata, neposredno voljena delavska predstavništva (svet delavcev) pa imajo pristojnosti, ki so urejene v ZSDU

ODLOČANJE O KOLEKTIVNIH PRAVICAH DELAVCEV

• SINDIKAT PRI DELODAJALCU v postopkih po ZDR (5. odstavek 8. člena ZDR)

• obveščanje, mnenje, posvetovanje oz. posvetovanje z namenom, da se doseže sporazum

ODL. O KOLEKT. PRAVICAH (2.)

• SPLOŠNI AKTI (8. člen)

• SPREMEMBA DELODAJALCA (74. člen)

• KOLEKTIVNI ODPUSTI (97. in 98. člen), tudi v PRIMERU PRENEHANJA DELODAJALCA (103., 106., 108. člen)

• RAZPOREJANJE DELOVNEGA ČASA (2. odstavek 147. člena)

• NOČNO DELO (152. člen)

• NOČNO DELO ŽENSK (153. člen)

ODLOČANJE O INDIVIDUALNIH PRAVICAH DELAVCEV

• SINDIKAT, KATEREGA ČLAN JE DELAVEC OB UVEDBI POSTOPKA

• PISNO OBVESTILO, ČE DELAVEC TAKO ZAHTEVA

• ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI (84. in 85. člen)

• DISCIPLINSKI POSTOPEK (179. in 180. člen)

OBVEZNOSTI DELODAJALCA DO SINDIKATA

• Zagotavljati pogoje za opravljanje sindikalnih dejavnosti

• Omogočiti dostop do podatkov, potrebnih za opravljanje sindikalne dejavnosti

• Zagotavljati tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavce (če sindikat to zahteva)

• 207., 210. člen ZDR; konkretneje so te pravice lahko določene s KP

SINDIKALNI ZAUPNIKI

• sindikat, ki ima člane zaposlene pri D lahko imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika; sicer zastopa sindikat njegov predsednik (208 ZDR)

• število s.z. določi sindikat, o izvolitvi oz. imenovanju mora obvestiti D

• število s.z., ki uživajo varstvo se določi v skladu s kriteriji, določenimi v KP ali dogovoru med sindikatom in D (210 ZDR)

VLOGA SIND. ZAUPNIKA

• Ima pravico zagotavljati in varovati pravice in interese članov sindikata pri delodajalcu

• Sindikalno dejavnost mora izvajati v času in na način, ki ne zmanjšuje učinkovitosti poslovanja delodajalca

• Naloge s.z.: spremlja izvrševanje KP; opozarja poslovodstvo na nepravilnosti, kršitve pravic delavcev; zastopa delavce pred organi podjetja, skrbi za pretok informacij

VARSTVO SIND. ZAUPNIKA• Konv. MOD št. 135 o varstvu in olajšavah za

predstavnike delavcev v podjetjih, 1971• Varstvo pred odpovedjo PZ po 113. členu ZDR (v

času opravljanja funkcije in še eno leto po tem se mu ne sme odpovedati PZ brez soglasja organa ali sindikata, če ravna v skladu z z., KP, PZ, razen v dveh primerih - 90., prenehanje D)

• zaradi sind. dejavnosti mu ni mogoče znižati plače ali proti njemu začeti discipl. ali odškodn. p. ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden ali podrejen položaj (210/2 ZDR)

• Varstvo v primeru spremembe delodajalca (209. člen ZDR)

KOLEKTIVNO DOGOVARJANJE

• V RS že v 90. letih (ZTPDR, ZDR), značilnost: popolna “pokritost” s KP (KP s splošno veljavnostjo, zbornica z obveznim članstvom), ZDR je napotoval na ureditev v KP

• Mejnik: Zakon o kolektivnih pogodbah, ZKolP (UL RS 43/06); prehodno obdobje

• AVTONOMIJA KOLEKTIVNEGA DOGOVARJANJA

• ZKolP ne določa obveznega sklepanja kolektivnih pogodb, ne obvezne vsebine, niti vrste in ravni kolektivnih pogodb.

STRANKE KP

• sindikati oziroma združenja sindikatov kot stranka na strani delavcev

• delodajalci oziroma združenja delodajalcev kot stranka na strani delodajalcev

VSEBINA KP• OBLIGACIJSKI DEL - pravice in

obveznosti strank, ki sta sklenili kolektivno pogodbo (izvajanje KP, spoštovanje socialnega miru, postopek sprememb in dopolnitev KP, postopek za sklenitev nove KP, odpoved KP, lahko pa tudi način mirnega reševanja kolektivnih sporov)

• NORMATIVNI DEL - določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju PZ, med trajanjem d.r. in v zvezi s prenehanjem PZ

OMEJITEV AVTONOMIJE STRANK

• KP lahko vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od zakonskih

• Izjema: primeri, navedeni v 3. odstavku 7. člena ZDR

HIERARHIJA KP

• KP na ožji ravni lahko določajo le za delavce ugodnejše pravice in delovne pogoje od KP na širši ravni (npr. podjetniška KP več pravic od KP dejavnosti)

• Izjema: pod pogoji, ki jih določa KP na širši ravni se lahko določijo slabše prav

SKLENITEV IN VELJAVNOST PZ

• Pisni predlog ene od strank (že določa vsebino KP)

• Druga stranka mora odgovoriti najpozneje v 30 dneh

• Naknaden pristop; pogoj: soglasje strank

• Za določen ali nedoločen čas

VELJAVNOST KP

• KP VELJA ZA STRANKI KP IN NJUNE ČLANE (člani združenja so navedeni; če izstopi iz združenja, ga KP obvezuje še 1 leto)

• SPLOŠNA VELJAVNOST (če KP sklene reprezentativni S, velja KP za vse delavce pri D, za katerega velja KP)

• RAZŠIRJENA VELJAVNOST (ugotovi jo minister na predlog ene od strank, pogoj: če zaposleni pri članih ene od strank predstavljajo večino delavcev pri delodajalcih v tej dejavnosti)

PRENEHANJE KP

• S potekom časa, za katerega je sklenjena

• S sporazumom strank

• Z odpovedjo (če KP ne določa odpovednega roka, je ta 6 mesecev)

• Po prenehanju KP se do sklenitve nove, najdalj pa 1 leto uporabljajo določbe normativnega dela KP

EVIDENCA IN OBJAVA

• Evidenca KP, sklenjenih za območje države se vodi na Ministrstvu za delo

• Objava KP, če je sklenjena za območje države – v UL RS

• Dostopnost KP (da se lahko delavci z njimi seznanijo)

STAVKA• Organizirana prekinitev dela delavcev za

uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov

• 77. člen Ustave: Delavci imajo pravico do stavke. Omeji se lahko le z zakonom, in če to zahteva javna korist (glede na vrsto in naravo dejavnosti).

• Zakon o stavki (UL SFRJ 23/91)

STAVKA• INDIVIDUALNA PRAVICA (delavec se

prosto odloči o svoji udeležbi v stavki)

• URESNIČUJE SE KOLEKTIVNO (potreben je sklep sindikata ali večine delavcev)

• ZAKONITA JE, ČE JE IZVEDENA V SKLADU Z ZAKONOM O STAVKI

(posebnosti glede stavke zaposlenih delavcev v javnih službah in državnih organih)

STAVKA• Lahko se organizira v podjetju (pri D), v panogi,

kot splošna stavka• SKLEP O ZAČETKU STAVKE sprejme organ

sindikata ali večina delavcev v podjetju• Določa: zahteve delavcev, čas, ko se začne stavka;

kraj zbiranja udeležencev stavke, stavkovni odbor • STAVKOVNI ODBOR: organ, ki zastopa interese

delavcev in v njihovem imenu vodi stavko)• Stavkovni odbor mora NAPOVEDATI stavko (5

dni prej) delodajalcu oz. organu združenja delodajalcev

• Stavko je treba organizirati in voditi tako, da ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja in da je mogoče po končani stavki nadaljevati z delom

• Delavcem, ki ne sodelujejo v stavki, se ne sme preprečevati, da bi delali

• Stavka se konča s sporazumom ali s sklepom

POLOŽAJ DELAVCEV V STAVKI

• Organiziranje in udeležba v stavki, ki poteka v skladu z zakonom, ne pomeni kršitve delovne obveznosti

• Delavec med stavko ohrani vse pravice iz delovnega razmerja

• Pravico do nadomestila plače Zakon o stavki ne daje; delavcem pripada le, če tako določa KP, ki zavezuje D

• D v času stavke ne sme zaposlovati novih delavcev (stavkokazov)

• D ne sme delavcem preprečevati, da bi stavkali

SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU

• 75. člen USTAVE RS: “Delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih, na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.”

• Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU); UL RS št. 42/93, 56/01, 26/07)

ureja sodelovanje pri upravljanju v gospodarskih družbah, pri s.p. z najmanj 50 delavci in v zadrugah

ZNAČILNOSTI PARTICIPACIJE

• Fakultativnost• Zakon določa minimum pravic• Na nivoju gospodarske družbe• Načelo volilnosti• Načelo sodelovanja z delodajalcem• Dolžnost delodajalca finančno omogočiti

oblikovanje in delovanje sistema participacije

OBLIKE IN NAČINI PARTICIPACIJE

• OBLIKE: individualna (člen 88) in kolektivna (preko sveta delavcev/delavskega zaupnika; zbora delavcev, sodelovanja predstavnikov delavcev v organih družbe)

• NAČINI: pravica do pobude in odgovora nanjo, pravica do obveščenosti, pravica do dajanja mnenj in predlogov in do odgovora nanje, pravica do skupnih posvetovanj, pravica soodločanja, pravica zadržanja odločitev delodajalca

SVET DELAVCEV

• Fakultativen organ

• Temeljna oblika kolektivna participacije

• Neposredno voljeni predstavniki

• Če je manj kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico– delavski zaupnik

• Pristojnosti po ZSDU

• Varstvo člana sveta delavcev (113. člen ZDR, 67. in 67.a člen ZSDU)

PRISTOJNOSTI SD PO ZSDU

• členi 89. do 98.

• OBVEŠČANJE

• SKUPNO POSVETOVANJE

• SOODLOČANJE

• PRAVICA ZADRŽANJA ODLOČITEV DELODAJALCA

OBVEŠČANJE• OBVEŠČANJE (gospodarski položaj,

razvojni cilji družbe, položaj panoge,…)

• OBVEŠČANJE PRED SPREJEMOM DOKONČNE ODLOČITVE (sprememba dejavnosti, zmanjšanje gospodarske dejavnosti, spremembe v organizaciji proizvodnje, spremembe tehnologije)

• ZADRŽANJE ODLOČITEV UPRAVE

SKUPNO POSVETOVANJE

• Seznaniti SD o predvidenih odločitvah (30 dni prej), se z njim posvetovati (15 dni prej) in si prizadevati za uskladitev stališč

• ZADRŽANJE ODLOČITEV UPRAVE• STATUSNA (statusne spremembe, prodaja oz. zaprtje

družbe, bistvene spremembe lastništva, sprememba sistema upravljanja), KADROVSKA (potrebe po novih delavcih, razporejanje večjega št. delavcev, zmanjšanje št. delavcev, sistemizacija, splošna pravila o discipl. odgov.) in VPRAŠANJA V in Z pri delu

SOODLOČANJE

• PREDHODNO SOGLASJE SD• 95. člen (osnove za odločanje o izrabi LD,

merila za ocenjevanje delovne uspešnosti, kriteriji za nagrajevanje inovacijske dejavnosti, za napredovanje delavcev, razpolaganje s stanovanjskim skladom)

• 96. člen (če imajo odločitve iz 89. člena in 93. člena za posledico večje povečanje ali zmanjšanje števila delavcev); zavrnitev soglasja možna le iz dveh razlogov

SODELOVANJE PREDSTAVNIKOV DELAVCEV V ORGANIH DRUŽBE

Dvotirni sistem upravljanja:• Predstavniki v NS (št. se določi v statutu; ne more

biti manjše od 1/3 članov in ne večje od ½ članov NS; predsednik NS je vedno predstavnik delničarjev); imenuje jih svet delavcev

• Predstavniki v komisijah NS• Delavski direktor (član uprave); v družbi, ki ima

zaposlenih več kot 500 delavcev; predlaga ga SD, imenuje pa NS, v upravi zastopa interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj

Enotirni sistem:• Predstavniki delavcev v upravnem odboru

(najmanj en delavski predstavnik; št. se določi s statutom, ne manj kot en predstavnik delavcev izmed vsakokratnih treh dopolnjenih članov upravnega odbora); imenuje jih SD

• Predstavniki v komisijah UO• Če ima družba več kot 500 delavcev, se en

predstavnik delavcev v UO na predlog SD imenuje za izvršnega direktorja (imenuje ga UO)

• Členi 78. do 84.a; za majhne družbe ne veljajo