demokratija, ili [to da se pravi?sepak, za lu|eto da ‘iveat zaedno treba barem nekoi raboti da im...

Negovoto veli~estvo:

Nane - Mercedes

5 T E M A

DEMOKRATIJA,

ILI [TO DA SE PRAVI?

3[KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5

Negovoto veli~estvo

Nane - Mercedes, taksist i sito-pe~atar

Kako ne sme moèle da muabetime... Dodeka ot~ukuva taksimetarot i dvajcatasme na }ar - Vie }e �vidite svet�, a jas }e uìvam vo razgovorot so Vas.

Predavate na nekoj fakultet?A za ova drugovo, nema problem, jas s$ }eVi kaàm, iako ni{to za toa ne znam. Jas po struka sum zavr{en

elektroinèner i namesto da pla~am oti nema rabota, jas si rabotamdve raboti: taksist i pe~atam na �sito� zapalki, penkala, po nekoja torba,

diplomski... Fala mu na boga - ima rabota. Znaete, konkurencijata e mnogusilna i mora da se odi so kvalitet i so niski ceni, a od toa najmnogu dobivamu{terijata.I sega, kako funkcionirala demokratijata: nemam vrska! Velat, trojna podelbana vlast, pa nezavisnost, pa profesionalnost... Drugi velat deka seto toa ti eisto, deka sekade se isti lu|e... Jas nemam svoj stav, izbravme lu|e, pa neka muja mislat tie.Dali moè da napravime Vie da mi kaùvate popodrobno, a jas }e Vi davamsvoi komentari. Taka e podobro. Jas so svojata struka moàm da rabotam i voVladata, no vo drugi raboti ne se smetam stru~en. A za demokratija? Samoznam deka e poslobodno otkolku {to be{e, cenite se poniski, no nema pari.Parite se kako sitna riba - gi ima ama te{ko se �fa}aat�.Jas sum optimist po priroda, takov karakter sum i rabotata gledam da jasvrtam na {ega.Inaku, s$ vi e politika! Politikata po~nuva u{te vo domot so ènata i sodecata. Kako na dete da mu objasni{ deka nema 6.000 denari za nekoi tamupatiki i deka i so patiki od 1.500 denari se pominuva? Ne e mala rabota toana dete da mu objasni{. Navistina, s$ e politika i sekoj razli~no si ja razbira.No, tuka treba da ima nekoi pravila. Sepak, za lu|eto da ìveat zaedno trebabarem nekoi raboti da im se zaedni~ki i sli~no da gi sfa}aat.

To~no e, gospodine Nane.Politikata e mnogu {irok termin i razli~no ja sfa}aat, pa takamoème da ~ueme deka taa e:4 ve{tina na upravuvawe so dràvata;

4 rabota na dràvnite institucii sosredoto~eni vrz vodeweto najavnite raboti vo ramkite na edna dràva;

4 sklop od posebni op{testveni aktivnosti, koi gi vodat grupi, ilipoedinci, koi se naso~eni kon vodewe na javnite raboti;

4 metod na rabota na poedinec ili organizacija zaradi postignuvawena sopstvenite celi;

4 a po{iroko zemeno, moème da kaème, kako {to kaàvte Vie:ve{tina na odnesuvawe so lu|eto i �snao|awe� vo ìvotot.

4 [KOLA ZA DEMOKRATIJA / TETRATKA 5

Pa, toa e toa. Ne moème od s$ da pravime bauk. Normalno deka politi-kata e ve{tina na upravuvawe so dràvata. Nekoj da moè da se spraviso site onie raboti i da ostane normalen, ne e lesno. Videte kakvi pro-blemi ima, da po~ne{ od ste~ajci, pa da zavr{i{ so imeto na dràvata.Zatoa postojat institucii, za da gi vodat tie raboti - nema jas od taksi-vo sega da im ja rabotam rabotata. I jas vodam politiki so {efot, kogabaram da mi dade podobra smena. Normalno, da ne pomislite deka gime{am rabotite. Ne e isto da se vodi cel sistem i da se vozi taksi.

Ete, ba{ se setiv da pra{am. Politi~ki sistem si postoe{e i porano...Ma postoel i vo rimsko vreme, a sega - eve, ja zedovme demokratijatakako na~in na vodewe na politikata, no edno ne mi e jasno: kako moè dafunkcionira taa koga gledame deka mnogu postapki ne se vo red, polnise vesnicite so toa, zo{to lu|eto bi sakale da ja branat demokratijatakoga lo{o ìveat vo nea i kako taa moè da opstoi koga site lu|egledaat samo za sebe - sebi~no?

Mnogu interesno pra{awe, no sam si dade odgovor: sebi~no! Demokrati-jata funkcionira zatoa {to taa ne e samo ideologija, kako onaa porano.Taa se ̀ ivee sekojdnevno, a lu|eto mora da ja ~uvaat zaradi sebe - zaradislobodite {to taa gi obezbeduva. Zna~i, demokratijata e i op{t interesna site, no i sebi~en interes na sekoj poedinec. Da se bide demokrati~enne zna~i da ne se bide sebi~en.Demokratijata e eden na~in na kolektivno nosewe odluki i zatoa jaodreduvame kako del od politikata.

Demokratijata funkcionira preku:

Demokratski politi~ki sistem

Toa e organiziraweto na edna dràva spored demokratski principi i sodemokratski institucii. Demokratskiot politi~ki sistem e organiziranacelina na politi~kata dejnost i politi~kite odnosi, politi~kite organizacii,institucii i na politi~kata kultura. Toa e ramka kade {to se odvivapoliti~kiot ìvot na edna demokratska zemja. Korenite na politikata ipoliti~kiot sistem se ednakvi i tuka ne treba da ima zabuni.A pra{aweto kako �raboti� demokratijata e mo{ne interesno. Prvo, ja imametrojnata podelba na vlasta.

?


Gospodine, jas ne summnogu po demagogijata.

I mojot sin veli dekapatikite od 6.000 }e

traele 10 godini, no jasznam deka nema. Taka i�trojnata podelba� na

vlasta. Se znae dekasite tie �podeleni�moàt da bidat od

edna partija.

Mnogu ostroumno, no neto~no.Demokratijata se �gradi� za da odgovara na~ovekoviot karakter. Taa go poznava gra-

|aninot kako sopstveniot xeb i znae deka ̀ elbatada se vladee e mnogu golema kaj site tie �po-deleni�. Duri i da do{le od ista partija - zna~i,duri i da e napravena �dalavera� vo izborot, sitetie sakaat da vladeat i za odredeno vreme nikojnikogo ne mora da slu{a, ako toa ne mu go naloìzakonot. Taka, tie sakale - ne sakale }e si stanatkonkurenti vo deleweto na vlasta, {to zna~i dekavlasta e sepak podelena i vo najlo{ite slu~ai.

Zna~i, celata rabota e vo konkurencijata me|u lu|eto?

Ima vistina, no toa ne e celata vistina!No, so red. Dali nema da ti pre~i prvo da zavr{ime so trojnata podelba navlasta?Toa ne zna~i deka ne postoi i poinakva podelba na mo}ta, no ovaa podelbafunkcionira re~isi vo site dràvi na svetot. Za ovaa podelba e mnogugovoreno i site ja znaat: zakonodavna, sudska i izvr{na vlast.

No, takva podelba na vlasta postoi sekade, a postoe{e i vo socijalizmot. Zar etoa dovolno za da se ima demokratija?

Toa ne e dovolno edno op{testvo da se nare~e demokratsko. Mora da postojat idrugi ne{ta, pa da gi napomenam.4 Redovna proverka na mandatot na tie {to vladeat preku slobodni, pluralni

i demokratski izbori.

Da, to~no. Porano ima{e podelba na vlasta, no kako da bira{ lu|e koga se odedna ista partija sekoga{? Mislam... nema logika.

Nitu smisla, nitu logika! Da prodolìme, za da ne �gu{am� dolgo:4 gra|anite treba da u~estvuvaat vo izborot na idnite rakovoditeli, no isto

taka i vo kontroliraweto na nivnata rabota. Ova poteknuva od statusot nagra|anite, koi nikoga{ ne moàt da se otkaàt od mo}ta {to im pripa|a;

4 site gra|ani mora da imaat isti propi{ani prava i dol`nosti;4 gra|anite mora da ja zadolàt vladata da im objasni {to vsu{nost raboti,

a ako toa ne e dovolno, da im objasni u{te edna{. Isto taka, vladata morada se griì da gi obrazuva svoite gra|ani za da moàt da razberat {topravi taa. Edukacijata na gra|anite za site aspekti na demokratskiotsistem e obvrska na vladata. Toa se narekuva: prosveteno razbirawe.

?

?

?

?


Poradi principot: ako so demagogija se obide{ daostane{ na vlast, toga{ nekoj so demagogija }e sebori protiv taa vlast. Edna vlada najdobro vladee

ako ne mora celo vreme da se brani od napadite naopozicijata. Poradi toa, podobro e da postavi dobrakontrola na sopstvenoto rabotewe od gra|anite, otkolkuda ostava mnogu �bri{an prostor� na opozicijata, kojanema da govori samo za gre{kite na vladata tuku inejzinite dobri potezi }e gi stava vo ist ko{ sogre{kite.Dali ti e ova poznato?

Zna~i, vladatamora da gi

nau~igra|anite i

kako nea da jakontroliraat -

pametno, nozo{to taa bi go

pravela toa?

Ne da mi e poznato tuku preku glava mi e od toa. Imam vpe~atok dekasvetot stana crno-bel so ovie politi~ari.

U{te pred izborite, politi~kite partii mora da objasnat so kakvizalagawa nastapuvaat, {to mislat da podobrat, kako da go napravat ̀ ivototna gra|anite polesen i pobogat. Potoa mora da objasnat kako tie svoizalagawa (so koi pobedile na izborite) }e gi realiziraat i za toa morada objavat planovi. No, duri i gra|anite i sekoj poedinec da im gikritikuvaat tie planovi, vladata mora da gi brani - ako misli deka se vored, ili da gi izmeni - vo soglasnost so ona {to go vetila na izborite.Toa se narekuva �kontrola na agendata�. S$ {to nosi dràvata kako zakon,uredba... mora da moè da se kontrolira.

Da, no toa moè da vaì za zakonite. Vo kraen slu~aj,postojat parlamentarci izbrani od narodot, koimoàt da imaat uvid vo pogolem del od tie do-

kumenti.Ponatamu, vo donesuvaweto na odlukite, vladata mora daobjasni koj del od nivnite planovi go ostvaruva, kako, sokolku sredstva, i da go sledi misleweto na gra|anite, dalijavnosta toa go odobruva. Na primer, za da se donese edenzakon, taa bi trebalo da go znae misleweto na gra|anite zatoj zakon. Misleweto na gra|anite moè da se dobie nanajrazli~ni na~ini (anketi, dneven pe~at, mislewa naistaknati stru~ni lica, lideri na mislewe, opozicija isl.).

Pa, ne moèba{ s$,

gospodine.Kako da gi

kontrolira{dràvnitetajni? Nitu

edna dràvane go davatoa javno.

!

?

?


Mnogu interesno. No, kako do{lo do toa? Zar e potrebna tolku golemanedoverba vo ~ovekot? Kako moème da funkcionirame kako demokratskoop{testvo so tolku nedoverba?

Ne e toa samo nedoverba, makar {to i toa go ima. Istorijata pokaàladeka ovoj na~in na dràvno ureduvawe ostava malku mesto za slu~ajnosta.A kako moème nie da bideme sigurni deka odreden ~ovek imademokratska kultura i deka nema da ja uzurpira vlasta?Za trojnata podelba na vlasta moème da mu zablagodarime naliberalizmot, koj se javuva prvo vo Anglija, a potoa i vo site drugievropski zemji vo devetnaesettiot vek. Site ovie pra{awa, za koi nierazgovarame, im bile pred o~ite na tie prvi liberalno nastroenimisliteli i tuka e �udrena� ideologijata na liberalizmot. Zatoa, kratkoza tie liberalni idei.

Liberalizam,toa go slu{amesekoj den na TV!Liberalno ova,

liberalnoona... Mislam

deka e dostanepoznat zbor i

mislev dekapoliti~kite

partii goupotrebuvaat

za da gozbunuvaat

narodot.

I toa e to~no. Partiite ovoj poim go upotrebuvaat mnogunesoodvetno.Liberalizmot e ideologija, na~in na gledawe na ureduvawetona dràvite i na~elo na gra|anskoto op{testvo, koe se baziravrz4 sloboda na sovest,4 sloboda na veroispoved,4 sloboda na misli i javen zbor,4 sloboda na zdruùvawe,4 sloboda od premnogu golema mo} na vlasta,4 pravo na sopstvenost, bez ogled kolkava e,4 sloboden natprevar za steknuvawe bogatstvo,4 dràvata da ne se �pletka� vo ekonomskite raboti,4 dràvata treba da go {titi toj fer natprevar i pravoto

na privatna sopstvenost.

Modelot na liberalna dràva so trojna podelba na vlasta esmislen vo Anglija vo 17 vek i pretstavuva mnogu vaèn delod istorijata i demokratijata, koja nie sega ja imame. Idejatana liberalizmot se sostoi vo pra{aweto: kako vlasta da seograni~i za da ne moè da ti nosi zakoni, pa samata da si gisproveduva tie zakoni i na krajot da ima u{te pravo da kaèi presudi dali taa i drugite gra|ani tie zakoni dobro giprimenuvaat i po~ituvaat.

!

?


Narodot bi rekol: �Kadija te sudi, kadija te tuì�. Da moèlo taka, vladatabi si donela zakon so koj }e moè da pravi {to saka. Vaka, toa nema da im sedopadne ni na pratenicite vo sobranieto, ni na sudiite po sudovite.

To~no taka!Poradi toa e osmislen ovoj sistem vo koj onoj {to nosi zakoni ne smee i dagi sproveduva, onoj {to gi sproveduva ne smee i da nosi zakoni, a i ednitei drugite ne smeat da sudat dali zakonite dobro se primenuvaat, koj seogre{uva sprema niv i kakvi kazni }e im bidat �dodeleni� na pre-kr{itelite.Ova bilo potrebno za da se zapo~ne so ograni~uvaweto na vlasta navladetelite. No, glavnata cel bila dràvata, pa koja i da e i kakva sakaneka bide, da ne smee da gi naru{uva spomenatite prava i osobeno da ne seme{a vo ekonomijata i nea da im ja prepu{ti na gra|anite. Se razbira dekanikomu ne mu e lesno da se otkaè od �zlatnata koko{ka� na upravuvawe sodràvata, no vremeto na carevite pominalo, a soznanijata na toga{nataburòazija kaùvale deka mora da ima �fer natprevar� vo ekonomijata, akosakame dràvite da napreduvaat zabrzano. A kako moè da se postigne brzrazvoj, osven so konkurencija na lu|e, idei i proizvodi. Sovr{enoliberalno op{testvo e ona op{testvo kade {to dràvata e mnogu malkuvidliva, a rabotite si gi re{avaat gra|anite.

E, sega ova ne mi e jasno. Se veli deka demokratijata funkcioniraporadi toa {to gra|anite se slobodni i tie taa sloboda si jabranat preku instituciite i kontrolata vrz vlasta. Toa mi ejasno. No, kako sega interesite na poedincite se stavaat predinteresite na site gra|ani? I drugo! Zo{to mora da se dozvolida ima tolku mnogu bogati {to ne znaat {to da pravat so parite,a nekoi da bidat vo beda? Jas znam deka demokratijata zna~ivladeewe na mnozinstvoto, a ne na bogatite. Ako e taka,demokratijata nema da funkcionira.

Demokratijata - kako �vladeewe na narodot� i liberalizmot kako �na~inna ograni~uvawe na vladeeweto vo ime na narodot� se vo postojan odnosi re~isi sekoga{ se na ista strana. No, razliki ima, a se slu~uvaponekoga{ demokratijata da ne e sojuznik so liberalizmot. Eve nekoirazliki: 444

!

!


444

Toa sakav i jas da go kaàm. Misli{deka mnogu sakam da go akam

mercedesot po dupki i kaldrmi?Mislite li deka ne sakam da si sedam

doma i da gledam natprevar, namesto darabotam po dvanaeset ~asa? No, moram

da se boram za ìvotot da mi bidepodobar. �Dràvnite� taksi slu`bi

imaa i bazi i koli, dispe~eri, vrski...Sepak, nie privatnicite �gi

zatvorivme�, a toa be{e mo`no samoporadi na{ata pogolema podvi`nost,

~esnost so klientite, inovativnost,novi finti {to gi privlekoa

mu{teriite kaj nas. A i raka na srce,sekoj mu{terija pove}e saka za isti pari

da se povozi so mercedes otkolku vonekoja kanta od kola. Toa Vi e,

gospodine, inovativnost, podvi`nost... ine znam {to drugo.

Pravoto na mnozinstvotoda donese odluka preku svo-ite izbranici ne smee dase postavi nad pravoto na

~ovekot - gra|aninot i negoviteprava da misli, zboruva i ra-boti vo soglasnost so svoiteubeduvawa, normalno, ako ne gikr{i zakonite. Osnovnite prin-cipi se:

ne pravda, tuku pravo i ona {tone e zabraneto e dozvoleno.

Ponekoga{ liberalniot kon-cept vo edna demokratska dr-àva moè da ima i negativniposledici, no i toa e podobrootkolku da po~neme so linijarotda gi pravime site �ednakvi�.444

Demokratija Liberalizam

Trgnuva od gra|anite Trgnuva od gra|aninot

Pravo na mnozinstvoto Za{tita na poedine~noto

Zakonski regulira Proveruva {to zna~i toavo praktika za poedinecot

Gi ograni~uva poedincite Ja ograni~uva vlasta

Go bara op{toto Op{toto da ne mu pre~i naposebnoto

Odreduva op{ti interesi Vnimava tie da bidat iinteresi na poedinecot

Liberalizmot e, isto taka, na~in na razmisluvawe za toa kakodemokratijata da ne se pretvori vo tiranija na mnozinstvoto. Vo tojslu~aj, demokratskata dràva bi gi izgubila site prednosti preddrugite sistemi, bi stanala centralizirana, poedinecot bi go zagubilzna~eweto {to inaku go ima, bi se namalile inovativnosta, po-dvi`nosta vo op{testvoto i sl.

!


Demokratijata ne smee da se sfati kako �kolektivizam�. Kolektivniterazmisluvawa se odamna minata rabota. Kako da se {titi pravoto nagra|anite ako ne se zapo~ne so poedinecot? Kako i zo{to da se ograni~ipravoto na eden ~ovek da se trudi da bide bogat? Bogateweto vo najgolembroj slu~ai zna~i i novi rabotni mesta, mnogu danok vo dràvnite kasi,razvoj... A siroma{tijata? Taa ima vrska so slabite lideri, korupcijata,kriminalot, �mativodite� od site vidovi i od site boi.

Da, toa e to~no. Kaj nas ima edno mnogu lo{o mislewe dekasite {to se zbogatile toa go napravile preku kriminal. Da,ima mnogu takvi i mislam deka e zada~a na dràvata da gidovede vo red. No, jas znam desetina primeri, kade {to lu|esteknale bogatstvo so te{ka, mudra i po`rtvuvana rabota.

A, vo kraen slu~aj, postojat izbori na koi navistina treba davnimavame koi i kakvi gi odbirame.

E, toa e, gospodine Nane, su{tinata na demokratijata i tokmu poraditoa taa funkcionira. Nekoi avtori izborite gi poistovetuvaat sodemokratijata. Politi~koto organizirawe i politi~kite izbori, so

koi se biraat gra|ani za sostavuvawe na parlamentot, demokratiite gipravi parlamentarni demokratii. Nekoi gi narekuvaat i �pluralni�.

Sepak, praktikata pokaàla deka ne se dovolni samo izborite i trojnatapodelba na vlasta za da se ostvari edno vistinsko demokratsko iliberalno op{testvo. Ureduvaweto na dràvata i kako vlasta japraktikuva vlasta e postojan proces, koj ja dviì demokratijata kon s$podobra regulativa i demokratska kultura.

Videte gospodine, Vie dosta mi iznakaàvte, no jas moàmda ja vidam demokratijata i kako taa funkcionira samo vopraktikata, a toa zna~i preku instituciite. Xabe na nekogo}e mu kaùvate za demokratija. Toj nekoj gleda kako sipominuva na {alterite, kako sudovite sudat, kakogeodetite merat, kako dano~noto �se~e�... Mene li~no meinteresiraat instituciite, kako tie rabotat i kako jas sipominuvam pred niv. Ne moète da mi zboruvate zademokratija ako jas eden mesec se akam vo policija za daizvadam nov paso{, vo imotno-pravni me pra}aat odkancelarija vo kancelarija...

!

!


Mnogu vistinito, gospodine. Ubavo e koga vaka si zboruvame, nopoinaku e vo praktika i jas sum prv za toa rabotata nainstituciite da se podobri i tie da im nudat podobri uslugi nagra|anite.Inaku, za da se govori za red, zakon i dràva, ne moème a da nespomeneme deka svojata volja gra|anite moàt da ja vospostavatsamo preku instituciite. Od toa kakvi se tie, }e znaeme kakonie }e ìveeme.

Demokratijata, instituciite i liberalizmot

Za sovremena dràva moème da zboruvame toga{ koga }e se vospostavatinstitucii preku koi gra|anite ja ostvaruvaat svojata volja. Ako se tiedemokratski institucii i sozdadeni spored principite na demokratijata(gi navedovme porano), toga{ velime deka imame demokratska dràva(demokratski sistem).No, kako instituciite stanuvaat demokratski?Preku izborite, preku stru~nosta, preku doverbata {to ja imaat kajgra|anite, preku nivnata efikasna rabota... Vodeweto na tie institucii erabota na vladata. Vrabotenite vo instituciite se gra|ani, koi se tamuvraboteni poradi svojata stru~nost i kompetentnost.Zna~i, gra|anite izbiraat vrvni donesuva~i na odluki, koi }e nosat odluki{to potoa samite gra|ani }e gi sproveduvaat vo ìvot. Toa e isto takaliberalen koncept.

Da, toa e toa. Ne moè{da mu bide{ poslu{en

na nekoj {to �ti padnalod nebo�. Nie od taksi

zdruènieto so godiniizbirame eden ist ~ovek,

zatoa {to - da ne be{etoj, nie u{te }e ~ekavme

na edno mesto zamu{terii. No, ako ne ni~ini ponatamu - se znae.

Vo biznisot i vopolitikata nema mnogu

~uvstva.

Instituciite treba da rabotat javno i dagi opfa}aat pove}eto delovi na javniotìvot na eden gra|anin. Ottuka, celta na

instituciite vo demokratijata e da go odrù-vaat toj sistem na na~in {to }e ima {topogolema efikasnost (dobri uslugi za gra-|anite) i pogolemo po~ituvawe na zakonite.Demokratijata ne se potpira samo vrz poli-ti~kite ili vladinite institucii. Pokraj niv,tuka spa|aat i site onie institucii od javniotsektor koi{to im ovozmoùvaat na lu|etona~ini da gi ostvarat svoite interesi ivrednosti i niv gi narekuvame institucii nagra|anskoto op{testvo.

!


Jas najdobro znam {to se toa institucii. Najmnogu od lu|eto {to gi vozam,gi vozam do institucii: do po{ti, do banki, do �socijalno�, do muzei, do�op{tina�, do sudovite, a ba{ pred nekoj den vozev i dvajca parlamentarcina sednica. Mojot prv bratu~ed go ima vozeno sega{niot na{ pretsedatelna dràvata, u{te koga ne be{e pretsedatel. Da znael deka }e stanepretsedatel, }e se sprijatelele - }e go odvedel na pija~ka.

Odli~en ispadna muabetot okolu instituciite. Zamislete, bratu~ed Vivozel cela institucija.

Molam? Ne, ne razbravte: ne vozel institucija, tuku vozel do institucija.

Sega mi e jasno {to sakavte... Institucija e organizacija {to lu|eto ja smetaatkako institucija, {to zna~i deka tie ne se dadeni otsekoga{, tuku moàt i danastanuvaat, no i da �gasnat�.

Malku narodski kaàno - da. No, instituciite {to gi oformuva nekojadràva mora da imaat nekoi zaedni~ki karakteristiki i �ne ba{ tolkulesno da se gasnat...�. Demokratskite institucii imaat zaedni~kikarakteristiki so site institucii vo svetot.

Vo pravo ste, toga{ s$ u{te gospodinot ne bil pretsedatel, a da bil, toga{bi vozel institucija. Da Vi objasnam, zatoa {to funkcioniraweto nademokratijata e pove}e rabota na demokratski institucii otkolku na s$drugo zaedno.

[TO SE TOA INSTITUCII?

Toa ne se samo zgradi. Na primer, i brakot e institucija... Parite seinstitucija, no isto taka i sudovite, bankite, mlade{kiot bunt, muzeite,pretsedatelot na dràvata.. . Nejasno? Dali prvata bra~na no} einstitucija?Instituciite se vostanoveni obi~ai {to gi ~uvstvuvaat najgolemiot delod gra|anite i koi{to se razvile za da reguliraat, za da sluàt i dasproveduvaat funkcii vo ime na op{testvoto ili na grupi koi{to se delod nego.Site politi~ki sistemi imaat sopstveni institucii. Instituciitedonesuvaat odluki za najrazli~ni pra{awa {to se od javen interes ipritoa imaat predvid deka lu|eto imaat razli~ni i ~esto sprotivstavenipobaruvawa. Celta na instituciite, pokraj onaa �da sluàt na gra|aninoti dràvata�, e neotpo~nuvawe konflikti preku pomiruvawe ili re{avawena razli~nite interesi i èlbi.

444

?

!

!


Pa, toa i jas go o~ekuvam koga }e pojdam vo katastarot, na sud, vodano~no, �imotno-pravni�... Da rabotat regularno i da znam dekatamu denes }e zavr{am rabota. No, toa ne vaì samo za mene. Trebainstituciite da se odnesuvaat sekoga{ ednakvo, a ako ne{to sepromeni kaj niv, prvo mora da n$ zapoznaat so promenite. I drugone{to... Mora i kradecot da znae {to �}e dobie� od sudovite, imitomanot, i ve}e edna{ da se znae: ako napravi{ taka i taka, odinstituciite ti sleduva ova i ova. Taka nikoj nema da go kr{izakonot. Toa e predvidlivost. Ne moè institucijata so mene da seodnesuva vaka, a so tebe taka, pa narodot da si veli �ajde da si japrobam sre}ata iako nemam pravo�.

Pa, toa e su{tinata!No, da prodolìme.b. Instituciite imaat neograni~en ìvoten vek. I pokraj toa {to

lu|eto {to rabotat vo niv doa|aat i si odat, instituciite moàtda traat dolgo i da povrzuvaat razli~ni generacii. Ottuka,instituciite moàt da mu dadat smisla na postojanost i nadolgove~nost na op{testvoto. Toa ti e kontinuitet i izdr`livost.

Interesno! Sega razbiram zo{to koga se smeni sistemot instituciite siostanaa da si funkcioniraat. Toa e dobro. Ne smee da se ~epka voinstituciite, kako komu }e mu tekne. A Vie gospodine, mislam... ako ste odvlasta... da im kaète na kolegite da ne gi ~epkaat ili partiziraatinstituciite.

a. Instituciite naj~esto postojat dolgo vreme i rabotat vo soglasnost soprethodno vospostaveni pravila. Ovaa trajnost i red pridonesuvaat zadoverbata {to ja uìvaat, kako i za predvidlivosta na nivnata rabota.Toa e regularnost i predvidlivost na instituciite.

444

Jas ne sum od vlasta, no koga prv pat }e imam kontakt so nekogo �od vlasta� }e gopozdravam i od Va{e ime.

v. So tekot na vremeto, instituciite razvivaat sopstvena memorija. Toa sepravi so zapi{uvawe, sobirawe i arhivirawe na podatoci, no i prekutradiciite, istorijata, dokumentacijata, kako i preku dolgogodi{natarabota na poedinci. Ovaa memorija obezbeduva na~ini za prenesuvawe nasteknatoto znaewe, stru~nosta i mudrosta. I se razbira deka za rabota voinstitucija e potrebna stru~nost, a ne partiska podobnost ili �prvibratu~edi�, kom{ii i �patnici-namernici�. Zatoa tolku mnogu reagiraatgra|anite koga }e se postavi ~ovek {to ne odgovara za nekoe rabotno mesto.I toa e na~in kako funkcionira edna demokratija.

!

!


Pa sega, koga go ~uv ova, moàm da kaàm deka jas sum golem ~uvar nademokratijata. Jas ne mol~am za takvi raboti, pi{uvam pisma do vesnici,do televizii, redovno se javuvam na radio emisii, gi kudam �partiskitefaci� koga gi vozam... Ama recka ne im udiram! Ne me birale tie mene tukujas niv i ima da slu{aat. I da znaete: slu{aat i guveat kako nevesti na blagarakija. Nema tribina na koja ne sum bil. Ma, bile tamu i dene{ni ministrii ministri od minatata vlada, pratenici, direktori{ta vakvi i takvi. Jassi go ~ekam zborot i }e si kaàm {to imam. Edna{ duri cela salarakopleska{e koga go pra{av eden od niv dali negoviot bratu~ed be{enajdobar izbor od site kandidati. Ne znae{e da ja najde vratata da sizamine.

g. Ramnoteà. Instituciite isto taka moàt da se natprevaruvaat edni sodrugi i so toa pridonesuvaat za ramnoteà na mo}ta {to, od svoja strana,pridonesuva za razli~nost i sloboda. Toa zna~i deka �mo}ta e podelenana razli~ni na~ini�, no postoi i institucionalna podelba na mo}ta.Toa se narekuva �nadle`nosti na instituciite�.

Zna~i, nekoi osnovni principi moàt da se smetaat kako institucii.Zatoa velat �institucija glasawe� - sega razbiram. Eden moj prijatelmisle{e deka postoi ministerstvo za glasawe.

!

!

A kakvi vidoviinstitucii

postojat? Malkuima zabuna vo ovaVa{e smetawe nainstituciite. Ne

moè sekojainstitucija da bide

isto va`na za toakako demokratijata

funkcionira.Nekoi se pobitni, abez nekoi se moè.

Zar ne?

Jas moàm da Vi kaàm samo kakvi tipovi insti-tucii postojat, no za va`nosta... Pa, i za va`nostamoè da se kaè po ne{to.

a. Kako institucii postojat razni organizacii, ireligiski, dobrotvorni organizacii, u~ili{ta iuniverziteti, voeni sili, granki na vlasta kako {tose na primer: sobranieto, vladata i sudovite.Primeri vo Makedonija: Sobranie na RM, Islamskaverska zaednica, Armija na RM, politi~kite partii,mediumite...

b. Potoa, za institucii moàt da se smetaat i se-kojdnevni procesi kako �vladeewe po pat na mno-zinsko donesuvawe odluki�. Na primer: mnozinstvoglasovi vo Parlamentot, ili pak mnozinstvo naop{ti izbori. Primeri vo Makedonija: dobivaweparlamentarno mnozinstvo so dobivawe mnozinstvoglasovi na parlamentarnite izbori.

?


v. Pa, kako institucii se smetaat i vospostavenite vrski. Na primer, brak,prijatelstvo, vrskata me|u doktor i pacient, politi~ki sojuzi, me|u-narodni sojuzi i koalicii. Iako ne postoi �ministerstvo za prijatelstvo�,sepak prijatelstvoto moè da bide pojako od mnogu drugi raboti.

Zna~i, ne se misli naprijatelstvoto na Janko i

Petko, tuku naprijatelstvoto op{to, kako

pojava, kako fakt, kakoinstitucija. Ili ne se mislina brakot na odredeni lu|e,

tuku na brakot kakoinstitucija, kako seprisutna

forma na zaedni~ki ìvotna eden ma` i na edna èna.

Taka e?

Zna~i, treba da nau~at parlamentarcite... Odnosno - ajde po Va{e: da steknatnavika da izglasuvaat nedoverba na vladata ako raboti lo{o i toa moè dabide institucija. Toa e ne{to kako kultura na odnesuvawe. E, takva kulturaim treba na na{ite parlamentarci: da zaboravat od koja partija se i dagledaat dali vladata raboti demokratski. Jas sum �za�! Taka }e imame novainstitucija, koja vlasta }e ja napravi povnimatelna vo svojata rabota.

A koga sme kaj parlamentot i vladata, me interesira kako treba da se delivlasta, koga ednite ni{to ne rabotat osven {to nosat zakoni, a drugite samorabotat, a ne nosat zakoni? Malku mi e toa....

Pa, toa e Nane!

Podelba na vlasta vo demokratijata

Instituciite na vlasta ne se nameneti samo da im sluàt na potrebite nalu|eto, tie mora da ostvaruvaat i drugi funkcii, neophodni za sekojdne-vnoto opstojuvawe na demokratijata. Zatoa sekoja vlast ima tri posebnifunkcii {to se me|usebno povrzani, se kontroliraat i se ograni~uvaatedna so druga, so cel da se ostvari su{tinata na demokratskiot sistem, atoa e slobodniot poedinec. Za toa malku govorevme.

444

!

? APSOLUTNO!

g. Usvoeni na~ini na odnesuvawe kakoinstitucii. Ako se gleda na dràvata, toabi bile primeri kako: potpirawe vrzsoveti na ministri, podnesuvawe ostavka poizglasana nedoverba (primer vo Makedonijae Vladata na ~ie ~elo be{e Nikola Kqusev).Vo sekojdnevniot ìvot ima mnogu primeri:bontonot, ubavoto oblekuvawe za proslavi,u~eni~koto �buntuvawe� protiv postaritepreku pravewe gluposti...


Da, toa e osobeno interesno koga premierite se potat da dobijat {topove}e pari za svoite ministerstva, da gi rasporedat - vo koe minis-terstvo kolku pari da se soberat, pa i da vovedat nekoe novo dano~e...

444 a. Zakonodavna vlast (samiot zbor kaùva: �dava zakoni�) vo Makedonija eParlamentot, ~ii ~lenovi gi izbiraat gra|anite i so toa e pretstavenanarodnata volja. Parlamentot ima za zada~a da sozdava zakoni, da raspravaza problemite na op{testvoto, da ja nadgleduva rabotata na vladata ivladinite tela, da ja soop{tuva sopstvenata rabota na javnosta. Vo sekojademokratija parlamentot ja ima i mo}ta na �}eseto�, zatoa {to go odobruvabuxetot na vladata.

?

b. Izvr{na vlast kaj nas se Vladata na Republika Makedonija i pretsedatelotna dràvata. Taa gi sproveduva zakonite ili �gi izvr{uva�. Vo su{tina, ovaavlast gi podgotvuva zakonite {to & se potrebni za da moè da rabotinepre~eno i da gi podnesuva do parlamentot kako predlog-zakoni nausvojuvawe. No, ne zna~i deka pratenicite }e prifatat nekoj zakon. Tie moàtda go prifatat, da go otfrlat, da go izmenat, da predloàt nov... Izvr{natavlast moè da bide organizirana na razli~ni na~ini. Na primer: premier,pretsedatel, dràven sovet, {ef na dràva i dr. Izvr{nata vlast direktnozavisi i od doverbata vo parlamentot.

Pa, toa e toa{to go

zboruvavpredmalku.

No, dali ipretsedatelotna dràvata

moè dabide smenet

odparlamentot,

kako {tomoè da

bide smenetpremierot?

Ne! Pretsedatelot na dràvata e izbran direktno od gra|anitei nikoj {to e izbran so direktno glasawe ne moè da bidesmenet. Na primer, ima dràvi vo koi parlamentot moè dabide raspu{ten so odluka na pretsedatelot. Potoa, zapretsedatelot i negovata odgovornost odlu~uva ustavniot sud.No, da prodolìme.

v. Sudskata vlast e odgovorna za pridrùvaweto napoedincite i instituciite kon propi{anite zakoni ipravila. Seto toa treba da bide ostvareno preku fer inepristrasen sudski proces. Sudstvoto obezbeduvare{avawe na sporovite i nedorazbirawata po miren pat,vo soglasnost so zakonite. Pred sudovite moàt da nastapati poedinci i grupi, pa duri i malcinskite grupi moàt dase ̀ alat na odlukite od mnozinstvoto, dokolku smetaat dekaim se naru{eni osnovnite prava.

!


Dobro, ova se mnogupoznati raboti {to

sekoj gi znae. No, kakoda se obezbedi sudovite

da ne pravat gre{ki,za{to ako sudot tidosudi, moè da tezapusti. Moè celi

semejstva da doìveatlo{a sudbina ako se

sudi nepravi~no.

?Pa, toa e glavnata pri~ina zo{to sudovitese taka organizirani - kako {to se. Tiemora da bidat podeleni na pove}e nivoa za

da obezbedat pregleduvawe i ocenuvawe nasudskite odluki, so cel da moè da se proveratprethodnite gre{ki ili zloupotrebata na mo}ta.Toa e edno, no kontrolata na vlasta prekusudstvoto e druga rabota. Preku sudstvoto lu|etoimaat i institucionalni na~ini da gi pre-ispitaat i da gi kontroliraat aktivnostite navlasta.

Jasno! Jas ja tuèv dràvata za eden pogre{no odzemen imot od mojot dedo.Ako e dràva, ne e sveta dràva. Ne be{e lesno, no ja dobiv. Prvo �padnav� naop{tinski sud. Mi nosi presuda: �se odbiva tu`benoto barawe...�. Se odbiva?Advokatot mi re~e deka ima lek, kako da sum na doktor, a toa ne bil lek, tuku�praven lek�. Pa, ajde na Apelacionen sud so àlba na presudata. S$ u{te imavverba vo sudovite i se nadevav deka presudata }e ja otfrlat, no toga{ midoa|a deka �presudata na op{tinskiot sud se potvrduva�. �Vakvi pravnilekovi, advokate?� Da vidite toga{, gospodine! Advokatot taka go primi setotoa na srce i napi{a àlba do Vrhovniot sud. Mi se vrati verbata vosudovite... Iskreno vi kaùvam. Presuda na Vrhovniot sud �kako bonbona�. S$im ukina, im re~e odnovo s$ da se preispita, im �sole{e� kako moèle tolkuda ja utnat rabotata... pa povredi na materijalnoto pravo, pa fakti~ki lo{outvrdena sostojba... Ja udrija cela dràva od patos.

Sakav jas toa da go kaàm, no Va{eto iskustvo kaà s$. Jas treba samo dadodadam deka kaj nas gi imame tie TRI NIVOA na sudskata vlast:op{tinski sudovi, apelacioni sudovi i Vrhoven sud na RepublikaMakedonija.Kako {to postojat ovie sudovi, taka i za zakonite ima sud. Toa e Ustavniotsud, koj donesuva odluka dali zakonite {to se nosat se vo soglasnost soUstavot na RM, bidej}i Ustavot na RM e najvisok praven akt i site drugizakoni treba da bidat vo soglasnost so nego.

Toa e dobro vo demokratijata: i nad kadijata imakadija.No, jas li~no ne sum soglasen site odluki da se nosat voeden centar. Ne moè za sekoja sitnica da se patuva doSkopje. Pa, zo{to postojat op{tini?

?

!


E, toa be{e sledno za {to }e razgovarav so Vas.

Slobodno! Eve i jas }e go isklu~am taksimetarot.

Vlasta vo demokratijata moè da se izvr{uva na dva na~ina:

4Centralizirano: site institucii se sobrani vo eden centar i tamu se nosatsite odluki. Vo takov slu~aj, vo op{tinite ima samo nekoi lokalnipretstavni{tva na instituciite, na primer podra~ni edinici naministerstvata. Ovoj na~in go pravi polesno kontroliraweto i upra-vuvaweto so dràvata. Vo svetot vladee mislewe deka ova ne e dobar na~inna funkcionirawe na vlasta. Zatoa pove}eto go pretpo~itaat:

4Decentraliziraniot na~in na vladeewe. Toa e voedno i na~in na podelbana vlasta, za koj nie tolku razgovaravme. Vo ovoj slu~aj, na op{tinite im sedavaat pogolemi ovlastuvawa. Vo Republika Makedonija so noviot Zakonza lokalna samouprava op{tinite dobivaat pove}e ovlastuvawa. Ova trebada ovozmoì polesno re{avawe na sekojdnevnite problemi na lu|eto.Inaku, za Va{a informacija, vo svetot e prifaten principot: kolku {to evlasta geografski poblizu do narodot - vlasta e podobra. So toa, lokalnatasamouprava se smeta za podobra vlast od centralnata uprava.

Izbori

Pa, da! Kako {to ima parlamentarni izbori, pretsedatelski izbori, takaima i lokalni izbori. Ne moè onoj od Skopje podobro da znae {to ni trebanam vo Gevgelija.

Demokratskite institucii i izborite se glavni ne{ta za funkcionirawena demokratijata. Taa ne e mo`na bez tie dve raboti.Izborite za demokratijata sluàt za preslikuvawe na narodnata volja. Zademokratija se potrebni otvoreni, slobodni, fer i regularni izbori.Rezultat na izborite ne e samo izborot na politi~kite partii {to }e jadobijat vlasta. Isto takam, izborite go pottiknuvaat vnimanieto nagra|anite vrz javnite raboti, kako i vrz problemite i potrebite na nivnatazaednica.Isto taka, izborite se glavniot instrument preku koj lu|eto ja kontroliraatsvojata vlada, nagraduvaj}i gi politi~arite koi{to mu se dopa|aat nanarodot i kaznuvaj}i gi i smenuvaj}i gi onie {to ne mu se dopa|aat.

!

?


Ja ne bi rekol deka �im se dopa|aat�. Pove}e bi rekol deka gledaat so koj od nivna vlast bi im bilo podobro. Inaku, za dopa|awe, neka bide na vlast najubavatadevojka vo Makedonija... Ako ne vidime air, barem da & se nagledame.

To~no! Glasaweto mora da bide mudro i ne so srceto, tuku so glavata.êstite i redovni izbori, no fer i regularni, sozdavaat sredina {to giprinuduva izbranite politi~ari da ja po~ituvaat voljata na narodot zatoa{to prodolùvaweto na nivniot mandat zavisi isklu~ivo od narodot.Za da glasaat, lu|eto treba da bidat zapi{ani vo izbira~kiot spisok i dase na opredelena vozrast.

Vo Republika Makedonija glasaat lu|eto {to imaat nad 18 godini, koi imaatpostojano ìveali{te na teritorijata na Republika Makedonija i tie lu|ese zapi{ani vo izbira~kiot spisok. Vo Republika Makedonija sekojgra|anin ima pravo samo na eden glas, {to zna~i deka eden gra|anin ne smeeda glasa za grupa lu|e.

Ajde ne{to {to ne znam. Ova go znae i malo dete.

Ne go mislam jas toa. Na~inot na glasawe e dobro poznata rabota voMakedonija.Sigurno znaete i toa kakvi vidovi izbori postojat.

Malku e zdodevno ova de, no da vi kaàm, da ne me mislite za politi~kineobrazovan.

Op{tite izbori se glavnoto sredstvo preku koe gra|anite glasaat. Op{tiizbori se onie na koi se izbiraat golem broj pretstavnici vo razniinstitucii. Vo Republika Makedonija se sproveduvaat op{ti izbori zapratenici vo Sobranieto na RM, lokalni izbori (izborite za gradona~alnicii sovetnici vo op{tinskite sobranija) i izbori za pretsedatel na RepublikaMakedonija. Eve - ne bole{e.

Odli~no. Siguren ste deka ne ste studirale ne{to drugo? No,postojat i izbori vo posebni uslovi. Ovie izbori ovozmoùvaatizrazuvawe na voljata na lu|eto za nekoi su{testveni raboti iliproblemi {to se javuvaat me|u op{tite izbori kako na primer, zapopolnuvawe mesta napu{teni poradi ostavka ili zamena naizbranata funkcija so druga (na pr., od pratenik nekogo gonazna~ile za ambasador), ili poradi smrt na vr{itelot naizbranata funkcija.

!

!

!


A {to e so referendumot? Siguren sum deka vo zakonite i toa postoi.

Postojat i drugi vidovi izbori na koi ne se biraat funkcioneri tuku tiesluàt za da se slu{ne glasot na narodot. Ovie izbori moàt da seorganiziraat i od strana na gra|anite, i toa sekoga{ koga ima potreba zatoa. Takov e slu~ajot so referendumot. Preku nego gra|anite direktno jaizrazuvaat svojata volja za nekoe pra{awe ili nekoja zakonska norma.Odlukata {to }e ja donese mnozinstvoto gra|ani e zadolìtelna zazakonodavnata vlast. Referendum moè da organizira vlasta, ili toj da seorganizira po barawe na gra|anite. Na primer, referendumot za nezavisnostna RM vo 1992 godina i refendumot za voveduvawe tramvaj vo Skopje.No, toa ne e s$. Kako drugi na~ini na izjasnuvawe na gra|anite, predvidenise i inicijativite. Toa se sredstva preku koi opredelen broj gra|ani moàtda predloàt merki {to }e stanat zakon ako se odobrat od mnozinstvotoglasovi na izbira~ite.Se razbira, tuka se i vonrednite izbori i toa e mo`nost na izbira~ite da sepopravat i da gi trgnat od vlast onie za koi gra|anite smetaat deka ne jazasluìle nivnata doverba.Jas imam dobro pamtewe. Neli rekovme deka IZBORITE se INSTITUCIJA?

Zna~i, izbori se i: izborite za pretsedatel na klasot, na mesnazaednica, na rakovoditel na nekoi raboti... Izborite se princip nademokratijata. Ako ne sum u~estvuval vo izborot na nekoj ~ovek, tojnema da pretstavuva avtoritet za mene.

Sega }e mi zboruvate za izbornite modeli. Taka?

Gospodine, legenda ste. Vie gi znaete rabotite mnogu dobro.

Pa, decata se u~at na ne{to, avozrasnite spodeluvaatznaewa. Ajde �raspalete�.

Postojat dva modela za izbor na vr{iteli na javni funkcii: mnozinskiot iproporcionalniot izboren model. So mnozinskiot model glasa~ite seopredeluvaat za oddelni kandidati na politi~kite partii. Funkcijata jadobiva onoj kandidat {to dobil najmnogu glasovi. 444

?

?

?


Vo proporcionalniot izboren model glasa~ite glasaat spored predlog-listi na politi~kite partii. Pobeduva politi~kata partija {todobila najgolem procent glasovi. Kolku {to dobile glasovi, tolkavprocent partiite dobivaat i od mestata vo parlamentot.Vo Makedonija imavme me{an izboren sistem (mnozinski i pro-porcionalen), {to zna~i deka Makedonija be{e podelena na 85 izborniedinici od koi se izbira{e po eden pratenik, no lu|eto glasaa i zalisti preku koi se delea 35 prateni~ki mesta.Za lokalnite izbori gradona~alnicite se izbiraat spored mno-zinskiot model, dodeka sovetnicite se izbiraat na proporcionalnilisti. Pretsedatelot na Republika Makedonija sekoga{ se izbira namnozinski izbori, zatoa {to e nevozmo`no za edna li~nost da se glasaspored proporcionalniot sistem.Izborite vo Makedonija gi organiziraat izbornite organi. Toa se:dràvnata izborna komisija, izbornite komisii i izbira~kiteodbori. Tie se griàt i za regularnosta na izborite, kaùvaat kako dase odvivaat izborite, gi pe~atat glasa~kite liv~iwa, gi informiraatgra|anite i gi brojat glasovite.Noviot parlamentaren izboren model vo Makedonija e proporcionalenmodel. Makedonija e podelena na {est izborni edinici, glasa~ite odsekoja edinica izbiraat po 20 pratenici. Kolku {to procenti naglasovi }e dobie partijata vo edna izborna edinica - tolku prateniciod taa izborna edinica }e ima vo parlamentot.

444

Seto ova e vo red. Samopoinaku izgleda{e seto

toa za vreme naizborite. Mislam deka

se se}avate {to seslu~uva{e na izborite.Ima li ne{to {to moèda pomogne pove}e da negledame takvi sceni ili

partiite da giprifatat rezultatite

od izborite bezpravewe golemi drami

i vozbudi?

I sega ima zakoni {to senaso~eni tokmu kon toa!Sekoj gra|anin vo Repub-lika Makedonija, koj ima

pravo na glas, moè da se àliako smeta deka na mestoto kade{to glasal imalo nepravil-nosti ili manipulacii voglasaweto. Svojata àlba gra-|aninot ja dostavuva do izbor-nite organi, a ako ne e za-dovolen, potoa moè da se ̀ alii do Vrhovniot sud na RM.

?

[to nudi gra|anskoto op{testvo?


No, da Vi kaàm ne{to i jas okolu seto toa. Partiite mora da sfatatdeka ne im ja kupil dràvata tatko im, pa da moàt da gi polnatinstituciite so partiski kadri. Toa e smrt za demokratijata i taaednostavno ne moè da funkcionira.

Toa e ve~na borba i partiite na toa treba da obrnat najgolemo vlijanie. Nopartiite, dràvnite institucii i voop{to vlasta mora da se natera dafunkcionira vo duhot na demokratijata i preku gra|anskoto op{testvo.

Od ona {to go narekuvaat �gra|ansko op{testvo�, �nevladinìvot� se misli i na nevladinite organizacii - taka? Normalno,vo sodejstvo so mediumite. Tie moàt da zavr{at dosta raboti.Mene mi se dopa|a toa {to tie izgledaat kako ne{to takaneformalno, no udiraat tamu kade {to treba. Dobro e toa {to negi finansira vladata, pa moàt da bidat samostojni.

Gra|anskoto op{testvo nudi golem broj koristi za demokratskitesistemi i pretstavuva ~uvar na pravata na gra|anite. Ova ne e samo fraza.

4Ograni~uvawe i natprevaruvawe so mo}ta na vladata preku sozdavawe iodrùvawe na golem broj razni centri na mislewa i dejstvuvawe. Tuka spa|aatnajrazli~nite organizacii i poedinci {to dejstvuvaat nezavisno. So vakvatarabota gra|anskoto op{testvo osiguruva deka vladata, ili nekoja politi~kapartija ili religiska organizacija, ne moè da ima monopol vrz izvoritena informacii, monopol vrz ideite, sredstvata i sli~no. No, ova }e gopojasnime. Nevladiniot ̀ ivot nudi kontinuirana edukacija na gra|anite zana~inite kako da se vlijae vrz vlasta, kako da se organiziraat grupi gra|ani{to }e izvr{at vlijanie vrz vladata ili drugi institucii, no isto taka tiemoàt da ja naso~at vladata vo nekoj pravec, preku davawe na nekoi uslugi{to se korisni za nea ili za gra|anite;

4Razvivawe na li~nite i gra|anskite potencijali na gra|anite preku u~estvovo razni vidovi aktivnosti, na primer, razvivawe ve{tini za debata, zapregovarawe, za edukacija, organizatorski sposobnosti i voop{to ve{tini{to eden iden lider }e go nau~at na ve{tinite na odlu~uvawe, no i na444

!

!


demokratskiot na~in. Potoa, tuka e otkrivaweto na sposobni lideri iobu~uvawe na site gra|ani vo na~inite za politi~ko u~estvo;

4Posredni~ka uloga na nekoi nevladini organizacii {to }e se postavatme|u vladata i poedincite, bilo da sakaat da ja objasnat rabotata navladata, bilo da ja kritikuvaat. No, isto taka, na iznenaduvawe na golembroj gra|ani, koi sfa}aat deka nevladinite organizacii ne smeat da seme{aat vo politikata, ovie organizacii moàt direktno da u~estvuvaatvo politi~kiot proces so toa {to }e se obidat da vlijaat vrz javnatapolitika. Toa ne zna~i deka smeat da se stavat vo slu`ba na nekoja partija.Vlijanieto na del od ovie organizacii moè da gi za{titi nivnite~lenovi od mo}ta na vladata, koja moè premnogu da im se nametne napoedincite.

Vo sopstvenata rabota nevladinite organizacii mora da gi informiraat ikoristat mediumite. No, i da ne e mo`no toa, nevladinoto op{testvo mora danajde na~in za komunicirawe me|u site delovi na javniot ìvot. Za edenmedium da bide navistina vo slu`ba na demokratijata, mora da bidenezavisen, objektiven, odgovoren, kvaliteten, dostapen i da znae {to raboti,a ne da go vodi stihijata. Koga }e imame pove}e takvi mediumi, toga{ }e imamei raznovidnost, pa gra|aninot moè slobodno da izbere i da ima pristap dosite informacii. Toa e najsilen na~in na funkcionirawe na demokratijata.

Moèbi nevladiniot sektor e najnapredniot element vo dràvata.

444

Mislitepoliberalen?

Se {eguvam.

Moeto mislewe sekoga{ bilo deka mediumite,nevladinite organizacii, liderite na mi-slewe, vrvnite intelektualci i politi~kite

disidenti se najgolemite ~uvari na demokratijata.Moèbi ne se mo}ni vaka - }e si re~e{ �obi~ni~ove~iwa�, no veruvam deka nave~er politi~kitemativodi go molat boga da ne se pro~itaat nautrokako yvezdi na dnevniot pe~at.

?

Negovoto veli~estvo:

Nane - Mercedes

5 T E M A

DEMOKRATIJA,

ILI [TO DA SE PRAVI?

demokratija, ili [to da se pravi?sepak, za lu|eto da ‘iveat zaedno treba barem nekoi raboti da im...

Documents