Milan Adamič:

DIDAKTIKADIDAKTIKA

1999/2000

2 Milan Adamič

UVOD

Didaktika je pedagoška disciplina, ki proučuje pouk in izobraževanje.

Izobraževanje:proučuje ga tudi pedagogika vzgoja in izobraževanjedidaktika pa bolj na uporabni ravni

Značilnosti kvalitetne šole:1. klasične humanistične vrednote: varstvo človekovih pravic priznavanje in tolerantnost drugačnosti priznavanje multikulturalizma upoštevanje deklaracije o varstvu človekovih pravic upoštevanje pravic otrok upoštevanje pravic manjšin ...

2. razvojne značilnosti in dosežki sveta in regije: upošteva: gospodarski razvoj družbeni razvoj tehnološki razvoj kulturni razvoj znanstveni razvoj ...

3. razvojne značilnosti oz. tradicija, dosežki, posebnosti in perspektiva razvoja države

4. je avtonomna, idejno pluralna:ni družbene, razredne ali strankarske ideologije

5. omogoča razvoj človekovih potencialov

6. medsebojno razumevanje, vzajemni odnosi

7. odprta v okolje, življenjska

8. inovativna in kreativna

UV

OD

Didaktika 3

MESTO DIDAKTIKE V PEDAGOŠKIH DISCIPLINAH

PEDAGOGIKA

OBČA PEDAGOGIKA ZGODOVINA PEDAGOGIKE

nacionalna zgodovina pedagogikeVLADO ŠMID

obča zgodovina pedagogike

družinska pedagogika – vzgoja v družini predšolska pedagogika – vrtci; metode vzgojnega dela šolska pedagogika:

osnovnošolskasrednješolskavisokošolskatu se vključi didaktika – tudi osnovnošolska, srednješolska, visokošolska

specialne didaktike

praksa pedagogika prostega časa domska pedagogika – internatska andragogika – izobraževanje odraslih; andragoški center:

šolskaindustrijskavojaška

specialna pedagogika: invalidi, zaostali = defektologija – za ljudi s "posebnimi potrebami", predvsem delovno usposabljanje otroci z učnimi težavami pa so v osnovni šoli

IZRAZ "DIDAKTIKA":grškodidaktalos – učiteljdidaktike techne – tehnika, spretnost poučevanjadidaskein – poučevatididaktikos – poučen

4 Milan Adamič

RAZVOJ DIDAKTIČNIH IDEJ IN SODOBNE DIDAKTIČNE USMERITVE

razvoj didaktičnih idej je tesno povezan z razvojem družbe – gospodarstva, družbenih odnosov, znanosti, kulture, sredstev informiranja

POSNEMANJE:začetno učenje – navajanje, demonstriranje, posnemanjeindividualno učenje otrokto je še danes aktualno

NASTANEK GOVORA: verbalna komunikacija – pred 40 000 letiomogoči sporočanje preteklih izkušenj, pripovedovanje in zapomnitev, ohranjanje tradicije in kulturevpliva na razvoj mišljenja simboli

NASTANEK PISAVE: grafična komunikacijapoligenetska teorija – razvijala se je na različnih krajihiz grške pisave se razvijeta cirilica in latinica1. najprej ideogrami – slikovna pisava – risanje pomanjšanih predmetov – hieroglifi, 3000 p. n. št.še danes – vremenska napoved2. zlogovna pisava – tudi hieroglifi3. abecedna pisava – Feničani, ok. 1700 p. n. št.

s tem se oblikuje umetno – posredno učenje

RAZVOJ ŠOL:Egipt, Indija, Kitajska – 3000 p. n. št.razmah v Grčiji, 500 p. n. št.1. učitelji so bili sofisti 500 p. n. št.prve izkušnje, kaj in kako učititemelj učenje je urjenje, vadbadejavniki pouka: 1. šola

2. učitelj3. učenec4. učna vsebina

RIMSKI IMPERIJ:grške stvari so še natančneje opredelili, postavili so temelje zahodnega izobraževalnega sistema – osnovna, srednja, visoka šolaprve metodične izkušnje iz latinščine – KVINTILIJAN: Izobraževanje v govorništvu

pomembni so:1. razlaganje2. razgovor3. vaje

Didaktika 5

SREDNJI VEK – SHOLASTIKA:ni razvojašele s humanizmom in renesanso se širijo ideje in šolstvoSlovenci: 12. stoletje – stolne šole (cerkvene), samostanske šole

14., 15. stoletje – stanovske šole

IZUM TISKA – GUTTENBERG, 1440:leta 1500 je v Evropi že 200 tiskarjevpojavi se ideja o množičnem izobraževanju, prej je le za elito

Ideja o osnovni šoli:šola ne glede na spol, socialni stanv maternem jezikubrez predznanjadopušča nadaljnje izobraževanje za vse

to hočejo zlasti protestanti v prvi polovici 16. stoletja (TRUBAR – šole za vse)1. učbenik: BOHORIČ: Zimske uricenato pridejo jezuiti, stvar propade, saj zagovarjajo samo gimnazijo

MARIJA TEREZIJA:2. polovica 18. stoletja – osnovna šola

JAN AMOS KOMENSKY (1592-1670):protestant, zato je bil preganjanVelika didaktika – Didactica magna, 1632izobraževanje o vsemizdal je veliko učbenikov – Orbis pictus – Svet v slikah, 1658 – 1. leksikon in slikanica, prevedel OČE HIPOLIToče didaktike

razredno-urni predmetni sistem – pouk različnih predmetov po urahfrontalna učna oblika – istočasno več otrokučna načela:

nazornost – najprej stvar, potem besedasistematičnost in postopnost: lažje težje; enostavno sestavljeno; bližnje daljne; znano neznanoaktivnost učencevurjenje, ponavljanjepraktična uporaba znanjaživljenjskost pouka, privlačnost

učbenik za vsak predmet in razredpomen izobrazbe in vloge učitelja tudi on je kriv za neuspeh

Stopnje šolanja:0-6 materinska šola – doma6-12 materni jezik, kraj osnovna šola12-18 gimnazija, latinska šola – mesta18-24 akademija – država, pokrajina

6 Milan Adamič

PRVA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA:konec 18. stoletjav 2. polovici 19. stoletja pride do razvoja srednjih šol, poklicnega izobraževanja (praktične aktivnosti, ni več pretežno verbalno)naravoslovni predmetihočejo uporabno znanje v šoli

JOHANN FRIEDRICH HERBART, 1776-1841:utemeljitelj didaktike - utemelji jo kot pedagoško disciplinoprvi je skušal znanstveno določiti stopnje pouka

KRITIKA STARE ŠOLE:konec 19. stoletja enosmerna komunikacija mehanično zapomnjevanje ni uporabnega znanja ni razvoja potencialov

ŠOLSKA REFORMNA GIBANJA – PROGRESIVNA PEDAGOGIKA:razvoj družbenih odnosov – demokracijarazvoj znanosti, psihologije, pedagogikev ospredju je učenec – aktivnost, upoštevanje interesov, razvoj potencialov

RUDOLF STEINER – waldorfska šolaMARIA MONTESSORIO'NEILL: summer hill – samo potrebe in interesi učencev, pedocentrizem

TEKOČI TRAK:TAYLOR ga izumikratko, intenzivno usposabljanje za določena opravilaergodidaktika – JOHN DEWEY (1859-1952)

PREHOD V 20. STOLETJE:množično izobraževanjebiti mora učinkovitonova spoznanja psihologije in didaktike – naravno učenjeanalize socioloških pojavov pri pouku, vloga učitelja in učencarazvoj sredstev množičnega informiranja – zvočni film (1919), televizija (1929), elektronski računalnik (1946), tranzistor, elektronska vezja, čipipostmoderna, visoko informacijska družbadosežke tehnike in znanosti skušamo uporabiti nam v prid

PREMIKI V 20. STOLETJU:1. potreba po dvosmerni komunikaciji pri pouku:tudi učenec sporoča, kako osvaja učno vsebino, spretnosti2. aktivnost učencev pri pouku:funkcionalen odnos učencev do učne vsebine, metod, tehnikučitelj mora to upoštevati, gre za interakcijo prepletati se morata poučevanje (aktivnost učitelja) in učenje (aktivnost učencev)vedno nove situacije v razredu, ne sme biti rutinsko

Didaktika 7

osredotočeno je na učenca – uveljaviti moramo sodobne poglede na učenje

VRSTE UČENJA, ki jih mora vsebovati:1. kooperativno učenje – tudi učenci prispevajo k osvajanju znanja2. izkušenjsko učenje3. celostno učenje

KLASIČNA – TRADICIONALNA DIDAKTIKAše vedno je v naših šolah

SODOBNA DIDAKTIKA

enosmerna komunikacija – razlaga, poslušanje dvosmerna komunikacija – aktivno delo + povratna informacija

monološki princip – aktivnost učitelja dialoški princip – aktivnost učitelja in učenca – posredno ali neposredno

pasivno sprejemanje sporočilučenec = recipient

aktivno sprejemanje sporočilučenec = respondent

spretnost poslušanja in ponavljanja spretnost učenja – viri, kooperativnost med učenci

SODOBNE DIDAKTIČNE SMERI:vrsta naloge oblike

pozitivistično-empiristična smer izbor in posredovanje vsebin

razlaga, pomnjenje

pragmatično-usposabljalna smer (DEWEY)

teorija in praksa demonstracija, vodenje

informacijska smer različni viri znanja aktivnost, samoizobraževanjekomunikacijska aliinteraktivna smer (pouk je integrativen proces)

celostno izobraževanje (zavestno in podzavestno)

izkušenjsko učenje

RAZVOJ SLOVENSKEGA ŠOLSTVA

12.-15. stoletje: stolne šole na sedežih škofij bodoči duhovniki samostanske šole župnijske šole stanovske šole za pripadnike določenega stanu

16. stoletje:protestantizem osnovna šola – TRUBAR, BOHORIČ poklicne šole gimnazija v Celovcu in Ljubljani

17. stoletje:jezuiti

8 Milan Adamič

propad osnovnih šol jezuitske gimnazije

18. stoletje:reforme MARIJE TEREZIJE in JOŽEFA II.1774 – zakon o šolah (KUMERDEJ pri nas – obnova osnovnih šol)splošna šolska obveznost trivialke glavne šole normalke gimnazije liceji

19. stoletje:Ilirske province: štiriletne osnovne šole gimnazije licejipo 1814 se obnovi prejšnje stanje – šolski zakon 1805-1869: trivialke glavne šole normalke gimnazije liceji nedeljske ponavljalne šole, 1816 – SLOMŠEK1848: meščanska šola – za obrt in kmetovanje (?), uvajanje slovenščine1869 – zakon o obveznem 8-letnem šolanju, loči šolo od cerkve

20. stoletje:1919 – slovenska univerzazakon 1929: poenotenje osnovnih šol v Kraljevini Jugoslavijizakon 1958: ukinitev nižjih gimnazij enotna 8-letna osnovna šolazakon 1998: 9-letna osnovna šola

glej Belo knjigo – shema našega šolskega sistema

Didaktika 9

TEMELJNI DIDAKTIČNI POJMI1. POUK

= sistematičen in organiziran vzgojno-izobraževalni proces posameznika ali skupine, ki poteka pod vodstvom učitelja ali mentorjavedno sta 2 osebi – učitelj in učenec

VODENJE POUKA:1. direktno: npr. Adamič na predavanju2. indirektno: izdelava seminarske naloge doma, tudi reševanje nalog v razredu po navodilih učitelja

1. demokratično2. avtokratsko3. anarhično

1. kreativno: upoštevanje razmer, originalno2. od zunaj vsiljeno

veliko vzgoje je zunaj pouka: družina druščina , prijatelji sredstva informiranja

vzgoja je širši pojem od poukaa pri pouku je tudi izobraževanje

pri pouku se učenci vzgajajo in izobražujejo, to pa jim omogočajo učitelji

pouk je opredeljen s cilji, vsebino, metodami in organizacijo – vse pa je odvisno od razvoja določene družbe, zato se spreminja tudi poukgovorimo lahko le o značilnostih pouka v določeni dobi ali državi

Poučevanje in učenje:notranja analiza kaže, da se pri pouku prepletata dejavnost učitelja in učencaučenci naj bi aktivno osvajali znanje, razvijali sposobnosti, zmožnosti, navade, interese in druge osebnostne lastnostipoučevanje/mentorstvo mora biti usmerjeno k motiviranju učencev za šolsko delo notranja motivacija: s tem učenje dobi vsaj delne značilnosti naravnega učenja (temelji na notranjih potrebah)

VRSTE POUKA:1. individualni – glasbena šola2. skupinski – laboratoriji, delavnice3. razredni

1. temeljni pouk: za vse, temeljno znanje

TE

ME

LJN

I DID

AK

TIČ

NI PO

JMI

10 Milan Adamič

2. nivojski pouk: različno zahtevne in obsežne vsebine znotraj iste teme – lahko samo utrjujejo temeljno ali pa globlje

Kombinirani pouk: istočasno za 2 razreda ali več100 od 800 slovenskih šol, 3 % otrok

POUK GLEDE NA KRAJ:1. šolski pouk2. pouk na daljavo – radio, TV, pisma3. kombinirane oblike – dopisno-konzultativno-seminarska oblika

2. IZOBRAŽEVANJE

= daljši, sistematičen proces pridobivanja znanja, razvijanja sposobnosti, spretnosti, navad in nekaterih osebnostnih lastnostipokriva različna predmetna področja: osnovna šola, srednja šola, visoka šolaod učenja se loči, ker je daljši – učenje pa je konkreten akt izobraževanja

Izobrazba:rezultat izobraževanja1. osnovna – splošna izobrazba2. poklicna izobrazba: predpostavlja tudi poklicno usposobljenost poleg strokovnega znanja3. specialistična izobrazba

Delitev izobraževanja glede na namen:1. namerno – intencionalno izobraževanje2. nenamerno – funkcionalno izobraževanje

Delitev izobraževanja glede na organizacijo:1. institucionalno izobraževanje2. neinstitucionalno – neformalno izobraževanje – tega je veliko

Samoizobraževanje:tega je velikolahko je namerno ali nenamerno

3. UČENJE

= neposredno spreminjanje posameznika z lastno aktivnostjo, ki je izzvana z notranjimi potrebami ali pa pobude prihajajo od zunajne le intelektualno, pač pa tudi telesno, estetsko, moralno, socialno področje

Didaktika 11

Okolje, iz katerega prihajajo pobude:1. fizično2. socialno

1. spodbudno – stimulativno:šola mora biti stimulativni dejavnik okolja, ki mora omogočati, spodbujati in usmerjati aktivnost posameznika, s tem pa tudi njegov razvoj in napredek2. nespodbudno – nestimulativno

Značilnosti šolskega učenja:1. poteka v zvezi z opredeljenimi vsebinami – učni predmeti in načrti2. odvija se z uporabo različnih oblik in metod3. rezultati so odvisni tudi od vloge in položaja učitelja in učenca pri pouku

Vpliv zorenja – fiziološkega razvoja:pospeševati moramo razvojne značilnosti učencev, a moramo se zavedati, da se posameznik ne razvija samo z lastnim učenjem, ampak tudi pod vplivom zorenjakvalitetno učenje podpira fiziološki razvoj in obratnoučenec ne more osvajati vsebin, za katere še ni dovolj zrelPIAGET: primeri iz razvoja mišljenja

moralnost: do 10. leta je moralna heteronomija, prisila, avtoritetanato pa moralna avtonomijamoralni razvoj je univerzalen, a okolje ga lahko spodbuja

Vrste učenja glede na namernost:1. hotimično učenje – učimo se hote2. nehotimično – latentno učenje – učimo se nehote

Vrste učenja glede na samostojnost:1. naravno – spontano učenje2. šolsko učenje:dobivati mora značilnosti naravnega, izhajalo naj bi iz potreb posameznika

Didaktični pomen novejših pojmovanj o naravi učenja

v zadnjih 30 letih živo – naravno učenje

pojmovanje učenja ne le kot proces pridobivanja znanj, spretnosti in navad, ampak tudi kot proces progresivnega spreminjanja posameznika na osnovi lastne aktivnosti, pri čemer obstoječe znanje, pa tudi njegova stališča, čustva, socialne izkušnje in pričakovanja vplivajo na nadaljnje učenje oz. razvojtreba je upoštevati posameznika, ga aktivirati in graditi učenje na podlagi njegovih izkušenj

šolsko učenje ne sme temeljiti na pasivnem sprejemanju in kopičenju znanja – to daje kratkotrajne, površinske rezultate, vodi k dehumanizaciji učencev, ovira jih v njihovi težnji po samouresničevanju, potenciali postopno zakrnijo ali pa se uresničujejo zunaj šole

12 Milan Adamič

vsaj del pouka mora biti v pogojih, ki omogočajo konstruktivno, izkušenjsko in inovativno učenje tako približamo šolo življenju oz. se učenec pripravlja na reševanje teoretičnih in praktičnih vprašanjraznolik, ustvarjalen pouk kvalitetnejše znanje, boljše vzdušje v razredu

1. Konstruktivno učenje:iz predpostavke, da se znanje ne nalaga, ampak se na novo konstruira v posamezniku, povezuje se s prej pridobljenimi pojmi, pravili, izkušnjami itn.novo znanje se povezuje s prejšnjim v kognitivne mreže – s pridobivanjem novega razširjamo tudi prejšnje znanjeposameznik obdeluje nove podatke, jih ločuje v pojme in svoje znanje razporeja v nove mreže hierarhično in holistično (globinsko)povečanje možganske kapacitete – večja izraba pri intelektualnem delu TONY BUZAN, PETER RUSSELL (avtorja miselnih vzorcev mrežni zapis; utrjevanje in ponavljanje)učenje je aktiven in selektiven proces – tudi zapisovanje predavanj in izpisovanje iz knjig je aktivno in selektivno 5- do 6-krat večja zapomnitev

2. Izkušenjsko učenje:DAVID KOLB, ok. 1970kvalitetno učenje poteka v cikličnem krogu Kolbov krog

konkretna izkušnja

akomodativni stil divergentni stil

aktivno eksperimentiranje razmišljujoče opazovanje

konvergentni stil asimilativni stil

abstraktna konceptualizacija

vseeno je, kje začnemo – glavno je, da so vse 4 fazetreba je spodbujati k razmišljanju – razlike, podobnostiposplošitve: pojmi, pravilače je samo konkretna izkušnja, gre za učenje na pamet

Pomen za didaktiko:1. učenec se uči, ker ga zanima – a interes je fleksibilen : večja uspešnost vpliva na interes,

interes pa vpliva na večjo uspešnost učitelj mora vzpodbujati interes, s tem se približa naravnemu učenju

2. sodelovanje učencev pri načrtovanju in izvedbi3. spodbujanje k svobodnemu in samostojnemu iskanju odgovorov na probleme4. problemsko učenje – odgovori niso vnaprej znani5. čustvena in socialna komponenta – učenec se mora dobro počutiti6. upoštevanje različnih zmožnosti , poleg intelektualnih tudi motoričnih, gibalnih itn.7. življenjsko, aktualno – vsebina mora biti povezana z življenjem

prepletanje aktivnosti učitelja in učenca

Didaktika 13

3. Inovativno učenje: adaptivno učenje: prilagajanje učnim zahtevam, usmerjeno nazajparticipatorno učenje: učenci so soudeleženi pri pridobivanju znanja npr. problemi okoljaanticipatorno učenje: usmerjeni v prihodnost, predvidevanjesamostojno oblikovanje problemovcelostno, integrirano razmišljanjeveč alternativnih rešitevskupinsko sodelovanjespoštovanje individualnosti, originalnostivključevanje fantazije

4. Celostno učenje:temelji na aktivnosti obeh možganskih polovic in vključevanju podzavesti

odpravljanje predsodkov, strahuugodna klima, prijetno doživljanje

upoštevati je treba relativni napredek pri učencu

Hemisferičnost možganov:že Egipčani so vedeli, da leva polovica možganov upravlja desno polovico telesa, čeprav še danes ne vemo točno, zakajdoločene poškodbe v levi polovici možganov povzročajo izpad govora, težave pri branju, v desni pa poškodbe vizualne in prostorske funkcije (prepoznavanje obrazov, koordinacija)določena središča v možganih služijo za opravljanje določenih funkcij

Leva polovica Desna polovica logika, matematika razumevanje jezik, branje, pisanje linearna obdelava analiza

ritem vizualna predstavljivost vzporedna obdelava sinteza kreativnost celostno prepoznavanje vzorcev, obrazov

obstajajo razlike med posamezniki, katera polovica je dominantnav naši šoli so v ospredju sposobnosti leve polovice možganov:

analitično mišljenje, verbalno izražanje, logika, matematika; manj pa umetniško izražanje, kreativnost, divergentno mišljenjeotroci z bolj razvito desno polovico možganov imajo lahko težave, neupravičeno jih damo k slabim – čeprav ponavadi res nimajo dobrih učnih uspehovkjer so uvedli šolo z enakomernim zastopanjem intelektualnih in umetniških programov, so učenci dosegali višji uspeh tudi pri matematiki in drugih intelektualnih predmetih pomaga tudi pri razvoju sposobnosti leve polovice

polovici delujeta usklajeno, dopolnjujeta in podpirata sev šoli moramo poudarjati med- in znotrajpredmetne besedno-analitične in estetsko-kreativne sposobnosti

HOWARD GARDNER – teorija o sedmerih inteligentnosti:nadarjenosti v različnih kulturah – več jih je, so enakovredne in avtonomnezaradi filogeneze (evolucija) in ontogeneze (biološki razvoj)kulturne razlike – inteligence so kulturno determinirane, povezane s pričakovanji družbev šoli naj bi razvijali vse, ker smo različni

14 Milan Adamič

1. jezikovna – uporaba jezika2. glasbena – ne le prirojene sposobnosti, važni so tudi spodbuda, trening, pogoji3. logično-matematična4. prostorska5. telesno-kinestetična – gibanje, spretnost, ravnanje s predmeti6. interpersonalna – obnašanje drugih, medosebni odnosi7. intrapersonalna – razumevanje samega sebe

4. ZNANJE

= sistem osvojenih dejstev in posplošitev ter razvitost sposobnosti, spretnosti in navad, ki jih človek bolj ali manj trajno osvoji in uporablja v praksieden od rezultatov učenja

Proces osvajanja znanja:1. začetno osvajanje:neposredno (opazovanje, eksperiment) ali posredno (branje)2. zapomnitev:izvajati moramo v določenem času, ker sicer nastopi pozabljanje3. reprodukcija

pouk vključuje vse topovezovanje novih informacij s starimi – razmišljanje, ustrezno skladiščenje informacij

Vrste znanja glede na vsebino:1. konkretno2. abstraktno

Vrste znanja glede na stopnjo miselne aktivnosti:1. mehanično2. razumsko

Vrste znanja glede na kvaliteto:1. PASIVNO ZNANJE:a) dozdevno znanje:najnižja stopnja – v fazi osvajanja ni prišlo na višjo raven ali pa se je že začel proces pozabljanjalahko zdrkne v neznanjeb) prepoznavno znanje:za razlago je potreben stimulans – spodbuda, da identificiraš pojemizmed 5 odgovorov najdeš pravilnegac) reproduktivno znanje:učenec je sposoben samostojno interpretirati

2. AKTIVNO ZNANJE:a) uporabno – aplikativno – operativno znanje:dobro razume, sposoben je interpretirati, aplicirati v praksi, povezovati med različnimi predmetib) ustvarjalno – kreativno znanje:produciranje novega znanja, odkrivanje novih zvezreševanje problemov, izvirno odkrivanje novih pojavov

Didaktika 15

samo posamezniki – znanstveniki

višja faza predpostavlja nižjo – od pasivnega k aktivnemuto moramo upoštevati pri pouku, potreben je časupoštevati moramo individualne razlike – posamezniki pridejo do različnih ravni znanja

Kako naj učitelj poskrbi, da bo znanje kvalitetno?tudi on je soodgovoren, to je rezultat njegovega (kvalitetnega) dela1. aktiven odnos do učne vsebine:mora opredeliti temeljne značilnosti vsebinevažna je intenzivnost obravnave – ni nujno, da predelamo vse, kar je v učnem načrtu ali učbeniku2. dinamičnost pouka: različne učne metode3. aktivnost učencev4. diferenciacija in individualizacija – upoštevanje zmožnosti5. uporabnost znanja6. ustrezna časovna organizacija utrjevanja in ponavljanja v ustreznem časovnem obdobju:tako ohranjamo znanje med uro ali na koncu naslednjo uro kot predznanje na koncu učne teme na koncu šolskega leta na začetku novega šolskega leta – med počitnicami pozabijo polovico znanja

Vloga sposobnosti pri osvajanju znanja

Sposobnosti:= lastnosti posameznika, ki omogočajo večjo ali manjšo uspešnost pri določenih aktivnostih

Na razvoj sposobnosti vpliva:1. okolje:vloga v razvoju posameznika ni absolutna, pač pa le relativnaabsolutna je le izjemnih primerih: volčji otroci2. posameznikova aktivnost3. dispozicije

uspešnost učenja je povezana s stopnjo razvoja sposobnostiso podlaga za osvajanje znanjarazvijamo jih v procesu učenja – v šoli jih je treba upoštevati in razvijatipri pouku moramo težiti k aktivaciji učencev, le tako razvijajo sposobnostiker živijo v različnih okoljih, imajo različno razvite sposobnostiena od nalog šole je, da vsem omogoča kvaliteten napredek in razvoj ne glede na razmere v družini in okoljudružina, šola, učitelj ne smejo zavirati potencialov

Vloga okolja v razvoju:le relativnaabsolutna je le v izjemnih primerih:

volčji deklici v Indiji

16 Milan Adamič

Indijanci Gvajaki v Paragvaju: leta 1928 je v njihovo vas, kjer so živeli kot v kameni dobi, prišel francoski etnolog. Vsi prebivalci so pobegnili, ostala je le dveletna deklica. Prebivalci se niso vrnili, zato je etnolog vzel punčko s seboj v Pariz, kjer jo je vzgajala njegova mama. Že pri 3 letih je govorila francosko, normalno se je šolala in postala likovna umetnica (tega pleme sploh ni poznalo) ter živela srečno življenje – izrazito stimulativno okolje

Vloga družine pri razvoju sposobnosti:1. stimulativno okolje2. nestimulativno – deprivirano okoljev njem ni razvijanja sposobnosti

1. jezikovni in s tem povezani intelektualni razvoj:velik vpliv družinske jezikovne kulture in komunikacijea) delavci z nižjo izobrazbo:skromnejši jezik, preprosti in maloštevilni govorni vzorci reven pogovorredkejša verbalna komunikacijapogostejši so kratki in nepopolni stavki in ukazisporočila so le implicitno nakazanaveliko neverbalne komunikacije in premalo spodbujanja k verbalni

manjši besedni zaklad in stavčna strukturato ovira uspešnost v šoli in komunikacijo z učiteljem, ker niso uspeli razviti knjižnega jezika, ampak samo narečje ali pokrajinski pogovorni jeziktežave z razumevanjem učitelja to ovira tudi intelektualni razvoj, tudi tu imajo nižje rezultatestarši usmerjajo otroke k bližjim ciljem: čim prej doseči poklic

b) srednji sloj:starši porabljajo bogatejši jezik, več pozornosti namenjajo izražanjuže v predšolski dobi znajo splošni pogovorni in pokrajinski pogovorni jezikstarši s svojimi stališči in delovanjem usmerjajo otroke k bolj oddaljenim ciljem daljši čas šolanja

2. stil učenja, oblikovanje učnih navad:v tem družina zelo vpliva izobraženi lahko nudijo učinkovito pomoč, svetovanje o načinih učenjapozitivno spodbujajokrepijo samozaupanjemanj izobraženi ne morejo pomagati ali pa podcenjujejo izobraževanje, zato se ne zanimajo zanj

Vloga šole – pozitivni vplivi:1. kompenzacijski programi:nevtralizira slabše vplive družine in socialnega okoljataki programi omogočajo razvoj potencialov, ki ga v družini niv Sloveniji tega še nijezikovni razvoj, motorikaob vstopu v šolo in ob vsakem prehodu: osnovna šola srednja šola

srednja šola univerza

2. zgodnje všolanje:mala šola – priprava na šolo:

le 70 % otrok jo je obiskovalo celo leto, ostali pa le skrajšane programe a ravno to so bili otroci, ki bi potrebovali največ pomoči (kmečko okolje, zaselki)

Didaktika 17

tako so nastale še večje razlike v 1. razreduboljše je zgodnejše vključevanje vseh v učinkovite programev svetu ponekod že s 4 ali 5 leti1. razred mora biti posodobljena priprava na šolo – predvsem razvoj potencialovučiteljica + vzgojiteljica/druga učiteljica

3. vprašljivost zgodnje selekcije – v obveznem šolanju:velik problem – šola mora biti za vse učenceselekcija do 15 let je odprto vprašanjekonzervativni sistemi temeljijo na zgodnji selekciji – Avstrija:

po 4-letni ljudski šoli, pri 10 letih, si lahko prosto izberejo nižjo gimnazijo ( univerza) ali glavno šolo ( poklicna izobrazba)na Dunaju 80-90% otrok izbere nižjo gimnazijo, v Gradcu 70 %, v Lipnici 40 %, ponekod pa za gimnazijo sploh ni zanimanjašoli sta prostorsko in programsko ločeni, različna je tudi izobrazba učiteljev kvalitetataka šola potrjuje družbeno razslojenost

dobra šola mora razlike med učenci povečevati, ne pa jih izenačevati:boljši hitreje napredujejo, a pri vsakem gre razvoj do najvišje možne mere

šola mora: 1. omogočati aktivnost2. nuditi raznovrsten program – več lestvic, ne le intelektualna – tudi estetsko, šport, delo

ugotavljanje sposobnosti ne sme služiti selekciji, ampak za diferenciacijo in individualizacijo poukazunanja diferenciacija v novi osnovni šoli v 7. razredu: pri slovenščini, matematiki in tujem jeziku se bodo otroci grupirali po zunanjih kriterijih na boljše, povprečne, slabše (100, 60, 40 % programa)

problem: le malo učencev je izrazitih – lahko je po krivici preslab, pa se potem ne more razvitimožni naj bi bili prehodiodločali bodo starši in otroci pritisk na otroke, inštruktorji ...usodno za nadaljnje izobraževanjeMilko je protišola lahko zelo vpliva: povprečni lahko postanejo nadpovprečni ali podpovprečnivsi morajo biti uspešni v šoli ne glede na okolje: vsak ima potenciale vsaj relativen napredek

4. družba lahko popravi vpliva okolja: štipendije gradnja domov za dijake in študente šolanje učiteljev poudarjati morajo aktivnost učencev strokovne službe v šolah: pedagogi, psihologi, socialni delavci, specialni pedagogi (učne

težave)

Romi – prej so bili v posebnih šolah, a to je vprašljivo – zdaj imajo navadne šole zanje prilagojene programe

Zakaj je slaba zgodnja selekcija?1. sposobnosti se razvijajo tudi po 15. letu – intelektualne najmanj do 25. leta2. razlike se v populaciji z leti povečujejo, a med posamezniki niso stalne – ni nujno, da si vedno visoko in obratno3. posameznikove sposobnosti vplivajo na uspešnost, a na razvoj sposobnosti vpliva tudi izvajanje aktivnosti

18 Milan Adamič

Vrste sposobnosti

šola mora vplivati na razvoj vseh v večji ali manjši meri

1. Perceptivne – senzorne sposobnosti:čutne modalitete: vid (barvno razlikovanje, razlikovanje posameznosti) sluh

2. praktične – manuelne sposobnosti: gibljivost koordinacija gibanja spretnost prstov

3. sposobnosti izražanja: branje pisanje tudi umetniška vrednost risanje gib

4. intelektualne sposobnosti:značilne za človekatudi "inteligentnost"

Sestava intelektualnih sposobnosti:1. Enofaktorska teorija inteligentnosti:C. SPEARMAN, 1927važen je en generalni faktor (G-faktor), od njega je predvsem odvisna uspešnostspecialni faktorji imajo manjšo vlogobiologistična teorija – te sposobnosti so podedovane

2. Večfaktorska teorija inteligentnosti:L. L. THURSTONE, 1941več primarnih faktorjev, ki vplivajo na uspešnost: V – verbalni faktor: razumevanje besed in besedil W – besedni faktor: dobro izražanje z besedami N – numerični faktor: računske operacije S – spacialni – prostorski faktor: dojemanje odnosov v prostoru, iz dvodimenzionalnega v

trodimenzionalnega M – faktor pomnjenja P – perceptivni faktor: razlike in podobnosti R – rezoniranje – zaključevanje

3. Konvergentno in divergentno mišljenje:GUILFORD, ok. 1970visoko inteligentni imajo oboje zelo razvitokonvergentno mišljenje: reševanje zaprtih problemov, kjer je možna le ena pot do rešitvedivergentno mišljenje: reševanje odprtih problemov, možnih je več poti do rešitve in več rešitev tega je veliko v življenju

Didaktika 19

faktorji:1. fluentnost: najdejo več rešitev, npr. več sinonimov2. fleksibilnost: različne poti do določenih rešitev3. originalnost

to je blizu ustvarjalnosti naredili so tudi teste ustvarjalnosti

Pomen samodejavnosti in stimulativnega okolja:to zagovarjajo novejše teorijeBRUNNER, PIAGET, VIGOTSKY ...

"Konstantnost" inteligenčnega kvocienta:BINET, 1905: IQ = MS/KS × 100še danes se dogajajo nekorektne raziskave, npr. da imajo ameriški črnci nižji IQsodobni testi dajejo tudi intelektualni profil, saj nihče ni enako dober na vseh področjih50 % ljudje ima IQ od 90 do 110a pri mnogih se lahko spremeniv Nemčiji so spremljali otroke pri 6 in 18 letih – pri 85 % je ostalo v območju 5 točk več ali manj13 % jih je šlo za 20 točk gor ali dol spremenili so okolje!!!

20 Milan Adamič

UČNI CILJI

Pouk:= organiziran, sistematičen proces, ki je usmerjen k določenim ciljemuresničujejo se v različnih modalitetah in z različno intenzivnostjo – odvisno od kvalitete in medsebojne interakcije temeljnih dejavnikov pouka

učenec – učeči se subjekt

učitelj

učna vsebina metode

dialektične značilnosti – gibanje, spreminjanjevodi k opredeljenim ciljemrezultat je novo stanje znanje, sposobnosti, spretnosti, navadedosegali naj bi novo kvaliteto, ta pa vpliva na nadaljnji učni procesaktivnosti, naravnane k ciljem, cilji pa vplivajo na zasnovanost in naravnavnost pouka

cilji so v zakonih in učnih načrtih posameznih predmetov

Zasnova učnega načrta:1. vsebinski učni načrt:poudarek na opredeljevanju vsebin (gesel)na začetku pa tudi na splošno2. elastični učni načrt:dobro so opredeljeni cilji pri posameznih predmetih in v razredih, vsebine pa izberejo učitelji, šole3. kurikularni učni načrt:najnovejši pri nascilji, vsebine, metode – priročniki za učitelje, učbeniki, inštrumenti za kontrolo znanja in drugih dosežkov pouka, AV sredstvaučitelji naj bi dobili celoten paket

še vedno sta važni avtonomija in kreativnost učitelja, ker imajo šole različne pogoje in razmere

UČ

NI C

ILJI

Didaktika 21

Klasifikacija učnih ciljev:čas realizacije število

učencevkvaliteta – nominalna klasifikacija

dolgoročni – globalni – šolsko leto, šolanje na določeni stopnji

skupni izobraževalni

srednjeročni – etapni – poglavja, področja (2-3 mesece)

diferencirani funkcionalni

kratkoročni – operativni – učne teme ali posamezne ure (= učne enote)

individualni – za izjeme (dobre ali slabe)

vzgojni – osebnostno-socialni

cilji različnih klasifikacij se lahko poljubno povezujejo+ Bloomova taksonomija

Zakaj je zdaj tak poudarek na učnih ciljih?1. preseganje tradicionalnega pouka – aktivnost učencev2. ni važno samo znanje, ampak tudi sposobnosti, spretnosti – skupinsko delo itn.3. racionalizacija pouka – doseči najhitrejši napredek učenca temeljne vsebine

OBLIKOVANJE OPERATIVNIH UČNIH CILJEV

Cilj in smoter:lahko sta sopomenkilahko pa nam je smoter abstraktnejši, naš namen, želja, tja težimo

Operativni učni cilj:opisan je enopomenskov obliki dejavnosti (operacije)konkreten je: našteti, poiskati, primerjati

Operativni učni cilj je zbirka besed ali simbolov, s katerimi opišemo nameravane učinke pouka: kaj bo učenec ob koncu določene krajše ali daljše enote znal napraviti in kako bo učitelj lahko preveril, da je cilj dosežen.

treba je najti ustrezen glagol - izražajo opravilo, operacijo ali vedenje, ki ga je možno empirično, od zunaj preverjatitreba je opredeliti pogoje, okoliščinetreba je opisati kriterije

Ustrezni glagoli Neustrezni glagoli napisati izbrati obnoviti primerjati predvideti dokazati strniti izračunati izmeriti

naučiti se obvladati razumeti dojeti misliti ceniti biti kritičen

22 Milan Adamič

Ustrezen cilj Neustrezen cilj dopolniti manjkajoči tekst računati z decimalnimi števili odgovarjati na preprosta vprašanja v tujem

jeziku našteti angleške dramatike 20. stoletja rešiti enačbo z eno neznanko določiti slog odlomka in utemeljiti svojo

odločitev s svojimi besedami obnoviti besedilo sodelovati v debati primerjati Meto in Ožbeja in povedati, kaj ju

povezuje in kaj razdvaja predstaviti dramsko zgradbo Samorastnikov

po dramskem trikotniku v slovarju poiskati neznane besede in

narediti preparacije uporabiti stopnjevanje pridevnikov v stavkih primerjati tipično baročno cerkev z gotsko

cerkvijo

poznati delovanje vodne črpalke razumeti medsebojno povezanost naravnih

pojavov pozitivno vrednotiti delo drugih ceniti dobro knjigo naučiti se tekst iz knjige prostovoljno sodelovati v diskusiji zanimati se za računalništvo kritično razmišljati o povojni literaturi dojeti pomen informatike za znanstveni

razvoj družbe

Taksonomska klasifikacija študijskih smotrov za spoznavno področje – Bloom, 1956:1. znanje2. razumevanje:smisel, bistvonpr. povej z drugimi besedami3. uporaba:učitelj lahko tudi ne ve odgovora – raziskovalne naloge4. analiza5. sinteza:ti dve sta v bistvu enakovrednielementi ustvarjalnosti6. evalvacija:elementi kritičnostilahko po notranjih ali zunanjih kriterijih (družbeni vidik itn.)

Nominalna klasifikacija

1. IZOBRAŽEVALNI – MATERIALNI CILJI

pridobivanje kvalitetnega, trajnega in uporabnega znanja na različnih področjih (intelektualnem, estetskem, delovnem, moralnem), znotraj posameznih predmetovznanje mora biti aktivno, učenci morajo biti kritični in kreativniosvajanje znanja je treba povezovati s praktično uporabnostjo – že med poukom jih je treba navajati na praktično uporabo

Pomen v preteklosti:

Didaktika 23

zanemarjalo se je ostale ciljeasociativna psihologija: 18., 19. stoletje

razum ima večjo vrednost, če ima več znanja, snovi, ki jo osvojišcilj je bil, da učenci pridobijo čim več znanja

a ne smejo biti poudarjeni na škodo ostalih ciljevv 19. stoletju je bil šolski ideal človek leksikonostanki še danes: "Znanje je moč." "Več znaš, več veljaš."didaktični materializem:

rezultat so prenatrpani predmetniki in učni načrti ekstenzivnost obravnave učne snovi negativne didaktične posledice: mehanično, kratkotrajno, neuporabno, nepovezano znanje

lekcionizem:posebna oblika didaktičnega materializmasamo posredovanje učne vsebine, lekcij – za razgovor, ponavljanje in utrjevanje ni časaučenci utrjujejo in ponavljajo sami doma, naslednje dni učitelji preverjajo znanje v šoliza slabe rezultate so krivi samo učenci

ekstenzivno učenjehitro osvojeno znanje, učenje na pamet kratkotrajno, neuporabnotudi če je znanje bilo na reproduktivni ravni, hitro zdrsne na raven prepoznavnega ali celo dozdevnega znanjane prinaša želenih učinkov, torej dolgotrajnega in uporabnega znanja

te cilje moramo uresničevati postopno, skozi različne aktivnosti (faze pouka) in v povezavi z ostalimi cilji

Razlogi, zakaj je današnja šola na robi didaktičnega materializma:1. velik razvoj posameznih znanosti:veliko informacij – nova spoznanja vključujemo v učne načrte in ne izpuščamo nepotrebnih2. nastajanje novih znanosti, ki so tudi v predmetniku3. veliko število učencev v razredu:onemogočeno je uvajanje aktivnih oblik poukaveliko časa porabimo za preverjanje4. slabi prostorski pogoji – majhne učilnice5. zunanje preverjanje znanja6. premalo učnih sredstev7. slaba didaktična usposobljenost učiteljev: premalo nastopov, razgovorov z učitelji

Kako dosegamo izobraževalne cilje?1. aktiven odnos do učnih načrtov in učne vsebine:opredeliti moraš temeljne vsebineostalo je informativno – samo če je dovolj časato se naučimo iz prakse in razgovorov s kolegi2. postopnost vsebinske zgradbe predmeta3. poudarek na aktivnosti učencev4. poudarek na uporabi znanja5. poudarek na utrjevanju in ponavljanju:ustrezno časovno zaporedjeučitelj je soodgovoren za znanje učencev

24 Milan Adamič

2. FUNKCIONALNI – FORMALNI CILJI

razvijanje različnih sposobnosti in spretnosti: perceptivne sposobnosti motorične sposobnosti izrazno-estetske sposobnosti intelektualne sposobnostirazvijanje kreativnosti, osebnostnih in profesionalnih kompetenctako usposobimo za samostojno in kvalitetno komuniciranje, medsebojno sodelovanje, opravljanje poklica

to je težje doseči od izobraževalnih ciljev – temelji na učenčevi neposredni aktivnosti

v pouk moramo vključevati: opazovanje primerjanje presojanje konvergentno in divergentno mišljenje induktivno in deduktivno zaključevanje analizo in sintezo vrednotenje itn.postopoma moramo postati učitelj mentor

to poteka hkrati z izobraževalnimi cilji – biti morajo določena vsebina in razvojne značilnosti učencev, iz tega izhajamo

Didaktični formalizem:izrazito poudarjanje funkcionalnih ciljev½ 19. stoletja – HERBARTOVA didaktika – (1776-1841)iz idealističnega pogleda, da znanje pridobivamo po deduktivni poti – je že v naspri človeku moramo razvijati spomin in logično mišljenje na osnovi vajeteorija formalnih disciplin – transfer!v šoli so predvsem matematika, gramatika, grščina in latinščinani važno, koliko se naučijo, ampak da vedno nekaj delajo

Didaktični formalizem v današnji šoli:didaktične igre – biti morajo le sredstvo, ne pa same sebi namen

Kako dosežemo funkcionalne cilje?1. didaktično razgiban pouk – kombinacija učnih vsebin2. problemsko predstavljanje vsebin – sami iščejo rešitve in poti do njih3. raznolik program – uveljavljanje različnih sposobnosti, ne le intelektualnih4. diferenciacija in individualizacija:didaktično, ne učno: rezultati na več ravneh, vsak mora doseči največ, kolikor zmore5. razvojna naravnanost šole – ne storilnostno (samo znanje), ampak predvsem usmerjena v proces pridobivanja znanja in razvijanja sposobnosti posameznih učencev6. sodelovanje učitelja in učenca

Kdaj so ti cilji stopili v ospredje?v zvezi z razvojem družbenih odnosov, gospodarstva, kulture, znanostiprelom v 20. stoletje – šolska reformna gibanja v Evropi in ZDA

Didaktika 25

da bi šolo humanizirali, jo približali otrokovim interesom in razvojnim značilnostim – tako bi postala tudi učinkovitejšaodpor proti stari šoli:

učenje nerazumljive snovi na pametslepa poslušnostizsiljevanje discipline s telesnimi kaznimi

razvoj pedagogike, didaktike, razvojne psihologije

Odkritja razvojne psihologije: upoštevanje posebnosti otrokovega mišljenja zanima jih objektivni svet, a naivno, subjektivno, mistično šele pozneje kritični realizem, po 11. letu pa formalnologično mišljenje prilagajanje otrokovi zmogljivosti aktivne oblike in metode dela individualizacija – razvoj poteka različno intenzivno upoštevanje otrokovih interesov prepoved telesnih kazni optimizem v otrokov razvoj

Švedija ELLEN KEY: 20. stoletje – stoletje otroka, 1900različna gibanja so hotela uveljaviti v šoli otroka in s tem pospeševati njegov razvojskrajnosti: pedocentrizem – otroci počnejo samo, kar jih zanima

Waldorfska šola:RUDOLF STEINER (1861-1925), 1919, v Stuttgartu za otroke delavcev tovarne cigar Astoriavpliv ELLEN KEY in gibanj za delovno šolo, aktivno šolo, umetnostno vzgojoni selektivno – brez ocen in ponavljanjatraja 12 let – 4-letna srednja šola, tu je predmetni poukv glavnem vsa leta vse poučuje en učitelj, za jezike, religijo, glasbo, evritmijo (umetniške in terapevtske vsebine: gib, sluh, izraz) pa so specialistini učbenikov – oblikujejo si jih učenci samitudi druge aktivnosti: urejanje šole, izdajanje časopisa, prireditve in praznovanja skupaj s starši

Šolska reformna gibanja na Slovenskem:med obema vojnama – ŠILIH"gibanje za aktivno šolo"eksperimentalne šole na pobudo učiteljstvavisoka avtonomija pedagogike"učiteljski pokret""pedagoška centrala" v Mariboruanalize o pogojih življenja in šolanja otroksodelovanje šol s starši in okoljem – postajale so izobraževalni in kulturni centri

danes so v svetu nasledniki teh gibanj – "alternativne, svobodne" šole

3. VZGOJNI – OSEBNOSTNO-SOCIALNI CILJI

šola mora:1. omogočati razvoj osebnostnih lastnosti2. omogočati razvoj učnih navad

26 Milan Adamič

3. podpirati osebnostno rast učencev

osnova temu je učna vsebina – znanstvena in literarna vsebina že deluje vzgojnoa ne vpliva v enaki meri na vsa stališča, vrednote

odvisno je od:1. načina posredovanja in razvojnih značilnosti učencev2. organizacije in izvajanja pouka:dinamičen pouk ima pozitiven vpliv na razvoj osebnosti, obratno pa negativnegato je ne glede na učiteljev odnos do formiranja osebnosti3. učitelja:odnos do učnega dela in kvaliteta medosebnih odnosov – to je pogoj za dober pouktreba je širiti področje sprejemljivega vedenja

1. Razvoj osebnostnih lastnosti:posebni pogoji delausmerjeno k določenim ciljempovezano z aktivnostmi učencev razlike pri drugih učencih skupne naloge samostojno reševanje problemovpouk ni le intelektualni, ampak tudi socialni, emocionalni proces razvoj interesov samostojnost odgovornost iniciativnost kreativnost kritičnost ...

2. Razvoj učnih navad:= načini ravnanja pri učenju, ki jih je treba pridobiti, da omogočamo učencem racionalnejše, uspešnejše učenje

a) delovne navade:organizacija dela v šoli in doma: ureditev prostora ravnotežje med učenjem in drugimi aktivnostmi odnos do učenja vztrajnost ...

b) učne tehnike:besedne in miselne spretnosti: izpisovanje zapisovanje razmišljanje povezovanje selekcioniranje uporaba virov ...

c) metode učenja:načini, kako poteka učenje določene vsebine:

Didaktika 27

1. celostna – globalna: 1-42. po delih – partitivna: 1, 2, 3, 4, 1-43. kombinirana – mešana: 1, 2, 1-2, 3, 1-3, 4, 1-4

v šoli jih moramo razvijati:1. indirektno:vzbujanje interesa, motivacijeaktivnost učencevdinamičnost pouka2. direktno:a) razvijanje spretnosti poslušanja in zapisovanja:med poukom poudarjanje, kaj je bistvo, kaj je pomembnopovezovanje s predznanjemsvetovanje, kako naj se učijob) aktivnost učencev med obravnavo:sporočanje izkušenj, kritičnih pomislekov, idej, vprašanjc) spretnost odgovarjanja na vprašanja:ustna in pisnasami naj zastavljajo vprašanja v zvezi z vsebino, tekstompovedo naj dejstva, bistvo, lasten pogledd) uspešni postopki za učenje iz pisnih in ustnih virov: pregledno branje branje posameznih delov izpisovanje ali podčrtavanje miselni vzorci razmišljanje o vsebini ...

3. Pospeševanje rasti osebnostipozitivna rast osebnosti – po 10. letu je zavestno usmerjena – v smer samoaktualizacije in samoafirmacijepomembna je individualna aktivnost

spoštovanje osebnostiomogočanje uspešnostikvalitetni odnosi

podlaga za pozitivno samopodobo

Ericssonove stopnje socialnega razvoja posameznika:na vsaki fazi novi problemilahko prehitevanja, zaostajanja, krizna obdobja (družbeno okolje)1. do 1 potreba po varnosti2. 1-4 začetna avtonomija (motorika, govor, socialne izkušnje)3. 4-6 lastna aktivnost4. 6-11 prizadevnost5. 11-15 lastna identifikacija6. 15-20 sprejemanje7. 20-30 ustvarjalnost, uresničevanje potencialov8. od 30 osebna zrelost, integriteta osebnostnih teženj in življenjske uspešnosti

28 Milan Adamič

BLOOMOVA TAKSONOMIJA1 UČNIH CILJEV

ok. 1960, pri nas 1976z namenom, da bi enotno razumeli te cilje – za učne načrte, učbenike, učitelje

3 področja:1. kognitivno – spoznavno:glede na zahtevnost spoznavnih procesov izobraževalni, funkcionalni cilji2. čustveno-motivacijsko:glede na ponotranjenost in posplošenost zavestnega ravnanja vzgojni cilji3. psihomotorično:od velikih k finejšim gibomspretnost sporočanja funkcionalni cilji

1. Kognitivno področje:6 taksonomskih stopenj glede na zahtevnostopredelil je tudi učenčevo aktivnost in predmeta) znanjeb) razumevanjec) uporabad) analiza vprašljiv odnose) sintezaf) vrednotenje

Didaktični pomen operativnih ciljev: opredeljevanje temeljnih vsebin izbira najustreznejših oblik in metod bolj sistematičen, postopen pouk lažje preverimo učinkovitost pouka lažje pouk diferenciramo in individualiziramo

1 Bolj dodelana klasifikacija, upoštevanje logičnih kriterijev.

Didaktika 29

STRUKTURA IN DINAMIKA POUKA2

= organizacija dela pri pouku – faze, aktivnosti, njihovo zaporedje in trajanje

različni avtorji so navajali različne faze glede na stopnjo razvoja pedagoške in psihološke znanosti

Glede na:1. obravnavo posamezne učne ure, teme, poglavja pouk na mikro ravni2. šolsko leto v celoti pouk na makro ravni3. predmet v celoti (npr. v osnovni šoli)

3 temeljne sestavine:1. začetna faza2. glavna faza3. zaključna faza

1. priprava učencev na šolsko delo2. obravnava3. urjenje – vadenje4. ponavljanje5. preverjanje

Izhodišče: cilji vsebina didaktični pristop:o sociocentričnost – država najbolje je usklajenoo pedocentričnost

didaktični principi:o nazornost in abstraktnosto sistematičnost (postopnost)o aktivnost o diferenciacija in individualizacija

Zaključek:na koncu s preverjanjem ugotovimo dosežek – rezultat učenca – koliko je cilj dosežennapredek, razvoj, rast posameznika ali skupine

Zaporedje faz:sočasno se vključujejo tudi drugi vidiki:1. spoznavni vidik – mišljenje2. psihološki vidik – pozitivno ali negativno doživljanje poukazelo pomembentudi učitelj doživlja pouk kot človek in kot učitelj3. organizacijsko-metodični vidik

2 = učnega procesa

STR

UK

TU

RA

IN D

INA

MIK

A PO

UK

A

30 Milan Adamič

4. materialno-tehnični vidik – prostor, sredstva

1. Priprava učencevprvih nekaj minutvsebinska, organizacijska, psihološka pripravamotivacijakaj bomo sploh delali

2. Obravnavaosnovno spoznavanje učne teme, vsebineučitelj mora upoštevati razmerje med ekstenzivnostjo in intenzivnostjo, ki mora biti premologična strukturiranost vsebineučenci naj ob tem razvijajo miselne in druge sposobnosti

3. Urjenjeda osvojijo postopke, pristope, tehnike, operacijepri matematiki, tehničnem pouku, športu je to zelo poudarjeno

Vrste vadenja:1. začetno – počasi se naučiš, tu so še napake2. osnovno – temeljno – priti mora do kvalitativnih sprememb – brez napak3. zaključno

4. Ponavljanjeučenci si zapomnijo učno vsebino – dejstva, posplošitvenovi primeri

Vrste glede na kvaliteto:1. reproduktivno (mehanično, formalno, pasivno)2. produktivno (aktivno, ustvarjalno) – novi primeri, nove zveze

Vrste glede na zaporedje:1. koncentrirano – na koncu teme2. deljeno – distribuirano – manjše celote

Vrste glede na obliko:1. frontalno2. skupinsko3. v dvojicah4. individualno

5. Preverjanjeda ugotovimo dosežek učencevnamenjeno je presojanju učiteljevega deladaje povratne informacije učencem in učiteljem o uspehu poučevanjavažni so cilj, predmet, način preverjanja (ustno, pisno, praktično)

Vrste glede na namen:1. sprotno – formativno – pomaga učencem pri razvojubrez ustrahovanja, motivacijsko, diagnostično (ugotovitev stanja), prognostičnov obliki jasne povratne informacije – spodbuda, predlogi za izboljšanje

Didaktika 31

večji poudarek na procesu2. končno – sumativno – globalna ocena učenčevega delakonec poglavij, obdobijvečji poudarek na rezultatu

interno ali eksterno (matura)

Ocenjevanje:ni faza pouka, poteka domapreverjanje in ocenjevanje sta zaporedni etapi učnega procesa – brez preverjanja ne more biti kakovostnega ocenjevanjaocenjevanje se nanaša predvsem na učenca in na presojanje njegovih znanjgre za merjenje, koliko in kako se je učenec približal učnim smotrompoznamo še vrednotenje:

tudi ugotavljanje tistih elementov učenčevega znanja, ki jih je nemogoče meriti – upošteva se procesširši pojem – vključuje tudi ocenjevanje

obvezno je povedati ocenoocenjevanje je pomemben dejavnik poukanamen, vsebinakonstantni kriteriji ali norme – tudi subjektivna ocena mora imeti elemente objektivnosti

3 temeljne vrste kriterijev:1. individualni napredek učenca – začetno stanje in napredek2. glede na oddelek, šolo3. objektivni, določeni kriteriji

Vrste glede na metode vrednotenja:1. celostno – holistično:učenca vrednotimo kot celotohitro, po vtisuv obliki opisa, številčne oceneprednosti: prihranek časa

praktičnostnaravnost

slabosti: ne pokaže napredkane pove, kako izboljšati

2. razčlenjevalno – analitično:vsak del posebej ovrednotimojasno oblikovani kriterijiprednosti: nudi podrobne povratne informacije

omogoča primerjavoima diagnostično vrednost

slabosti: vsota delov še ne pomeni celotepočasnejše

Opisno ocenjevanje:besedno opisovanje dosežkovsprotno (le opis brez vrednotenja), končnocelostno (odlično, zelo dobro), analitično (natančen opis prednosti in slabosti s predlogom za izboljšanje)

32 Milan Adamič

preverjanje in ocenjevanje sta pomembna pravilnik o preverjanju, ocenjevanju znanja in napredovanju učencevv njem so določene pravice učencev

Tipi učnih ur glede na prevladovanje faz:1. tip obravnave – vedno tudi začetna in končna faza2. tip urjenja/vadenja3. tip ponavljanja4. tip preverjanja (šolske naloge)

ORGANIZACIJSKO-METODIČNI VIDIK POUKA

kako načrtovati in izvajati pouk, da bodo optimalni rezultati glede na individualne posebnosti učencev

1. Grupiranje v oddelke, učne skupine

razred je zaradi enake starosti le navidezno homogen, v resnici pa je heterogen – velike individualne razlike v lastnostih, sposobnostih, motivacijirazlike so lahko znotraj določene skupine (v razredu) ali glede na celotno populacijo (nadpovprečni, podpovprečni, povprečni)razlike pogojuje različno delovanje dednosti, okolja, samodejavnosti – prehitevanja in zaostajanja v razvoju

pouk mora upoštevati razlike, omogočiti razvoj vsema dobra šola razlike povečuje – vsi dosegajo največ, koliko zmorejoraznolik program, da se vsakdo lahko uveljavi – ne le intelektualno področje

Zakaj je vprašljiva zunanja diferenciacija?8., 9. razred – diferencirane skupinedo nekaterih je krivična – manjše spodbude za razvoj1. sposobnosti se razvijajo tudi še po 12. letu2. razlike v populaciji se z leti povečujejo, ne pa izravnavajo, med posamezniki pa niso konstantne (nihaš lahko celo na različnih področjih istega predmeta) – učenci, ki presenečajo3. razvitost sposobnosti vpliva na uspešnost aktivnosti, izvajanje aktivnosti pa tudi vpliva na razvoj sposobnosti4. učence bolj diferencira po socialni pripadnosti kot po sposobnostih, ker učenci v nestimulativnih okoljih še niso uspeli – poglablja socialne razlike, namesto da bi jih nevtralizirala5. ne pospešuje učenja – boljši ne napredujejo bistveno, slabši pa dosegajo celo slabše rezultate 6. Pigmalionov efekt – pričakovanja učiteljev o razredu – prilagajajo zahtevnost, tako da se pričakovanja uresničijos tem lahko zelo spremenimo povprečne učence7. stigmatizacija – ločevanje, označevanje po sposobnostih negativen vpliv na slabše učence8. latentna diferenciacija – v nižjih razredih se ne bodo posvečali slabšim, saj bodo "itak prišli v najslabšo skupino"

Didaktika 33

Vrste diferenciacije:1. notranja diferenciacija:didaktični princip, "didaktična" diferenciacijarazlični nivoji zahtevnosti

2. zunanja – storilnostna, učna diferenciacija:a) setting model:grupiramo pri posameznem predmetumožni so prehodizunanji kriterij: šolska uspešnostto je pri nasb) streaming model:pri vseh predmetihlatinski oddelki – ostali so osiromašenizunanji kriterij: šolska uspešnostc) smerni ali linijski model:razporejajo se v različne smeri znotraj predmeta (teoretična, uporabna)kriterij je izbira učencevna Švedskem

3. fleksibilna diferenciacijanetrajno, le določen čas se grupirajogre za zaporedno kombiniranje temeljnega (2) in nivojskega (1) poukani treba, da pri vseh temahlahko samo boljši ali samo slabši učenci

to pa sta didaktična ukrepa, s pomočjo katerih na osnovi določenih kriterijev in z določenimi nameni oblikujemo bolj ali manj trajne homogenejše skupine učencev

Kje je rešitev?individualno načrtovani poukindividualizirani poukšola brez razredov

2. Socialne učne oblike

1. FRONTALNI POUKhkrati z vsemi učencidirekten odnos z učiteljem, indirekten z vsebino in oblikami delaodvisno od tega, kakšni so učenec, učitelj, zahtevnost snovi, metode dela ...učitelj didaktično predela vsebino in jo posreduje učencemvodi in usmerja miselno aktivnost, učenci mu sledijo oblika direktnega vodenja

Dobre lastnosti: relativno ekonomično zlasti za osvajanje temeljnih informacij učni tempo izbira učitelj učitelj lahko didaktično ustrezno vključuje različna sredstva

34 Milan Adamič

v delo lahko z vprašanji vključuje posamezne učence različne učne metode pozoren je lahko na posamezne faze pouka

Slabe lastnosti: težka diferenciacija oz. individualizacija relevantno miselno aktivnost lahko preverja le pri posameznih učencih ovira divergentno mišljenje

2. SKUPINSKI POUKv skupinah opravljajo določene nalogedirekten odnos z vsebino in načini dela, nedirekten z učiteljemučitelj mora pripraviti gradiva, organizacijo, izvedbolahko zunaj razreda (ekskurzija)zelo učinkovito

3 faze:1. frontalni uvod:dogovor o vsebini dela, načinih, aktivnostih2. delo v skupinah:morajo biti opredeljene vloge – vsak mora imeti vlogo3. plenarni zaključek

Kriteriji za oblikovanje skupin:1. učna uspešnost – homogene ali heterogene2. socialna privlačnost – sociogram3. interes4. naključno

Naloge:1. istovrstne – heterogene skupine2. diferencirane – homogenejše skupine3. raznovrstne

Prednosti:velike prednosti, če je dobro organiziranopovečano zanimanje za šolsko delo

3. DELO V DVOJICAHvelja podobno kot za delo v skupinahopazovanje, eksperimenti, reševanje nalogbolj individualizirane naloge

4. INDIVIDUALNO DELOposameznik rešuje problemetega je ogromno (vsi testi)rezultati morajo biti v plenarnem zaključku

Didaktika 35

3. Učne metode

"metode pouka"= aktivnost učitelja in učencev v zvezi s posredovanjem in osvajanjem učne vsebine metode učenja – aktivnost učečega se subjektaučne metode so pomembna sestavina pouka, od kvalitetne izvedbe je odvisna kvaliteta pridobivanja znanja in razvijanja potencialov učenca

2 vrsti:1. univerzalne – splošne: za vse predmete, s temi se bomo ukvarjali mirazlični ljudje naštevajo različno število, nekateri sem štejejo tudi oblike univerzalnih metod in celo specialne metode2. specialne – posebne:za določena področja oz. posamezne predmetezačetno branje in pisanje: analitično-sintetična, globalna, glaskovalna, črkovalna metoda ...tuji jezik

metode se razvijajo, odpirajo se nove razsežnostiučitelj mora kombinirati različne metode pri poukusamo verbalne metode (prve 3) vodijo v verbalizem, učenje s pomočjo besedsamo praktične vodijo v prakticizem

Kriteriji za izbiro oblik in metod:1. učni cilji in značilnosti učne vsebine2. tip učne ure3. razvojna stopnja učencev (samostojnost)4. materialni in drugi pogoji šole (prostor ...)5. didaktična usposobljenost učitelja:pri izbiri je samostojen, da lahko upošteva konkretne pogoje, razpoložljivost učnih sredstev, tako prevzema odgovornost za uspeh

1. RAZGOVORdialogvprašanja in odgovori – vprašanja lahko zastavlja učitelj ali učenciizmenjava mnenj, stališč, izkušenj o določenem pojavu med vsaj dvema subjektoma

Tipi vprašanj:1. glede na stopnjo miselne aktivnosti:a) nižji nivo – reprodukcijab) višji nivo – primerjava, analiza, vzročno-posledični odnosi

2. glede na vsebino:a) ozka – kratki, jasni odgovorib) široka – daljši odgovori, argumentiranje

biti morajo: jezikovno ustrezna – ustrezno formulirana logično ustrezna – enoznačno, razumljivo psihološko ustrezna – ustrezna razvojnim značilnostim

36 Milan Adamič

Tehnika zastavljanja vprašanj:pri nas učitelji prehitro pokličejo učenca ali pa celo, preden sploh zastavijo vprašanje1. postavimo vprašanje vsem2. premor – nekaj sekund, lahko tudi parafraziramo3. odgovor – pokličemo učenca4. spet pavza, da razmislimo o odgovoru5. lahko pokličemo drugega ali pa povratna informacija

Oblike razgovora:1. katehetska oblika:srednji vek, verouk oz. kateheza – verske resnicepovezovanje vprašanj in odgovorov, na pametozka vprašanja – kdo, kdaj, kje

2. sokratova oblika:majevtika/rojevanje – spoznanja so že v človeku, z vprašanji jih le prikličemo v zavestalternativnost (ali – ali) – običajno še utemeljitevpsihološko privlačno

3. hevristična oblika:najtežja – ime ima po Arhimeduučenci s pomočjo vprašanj odkrivajo zveze med pojavi, oblikujejo definicije, posplošitve ...aktivnost učencevširoka vprašanjapovezano s problemskim poukom

4. diskusija:ugotavljanje stališč, odnosa do pojavovko se še ne odločamo povsem o odnosu do posameznega vprašanja

5. debata:diskusija za ali protiže oblikovano stališče

6. ustvarjalne oblike diskusij: diskusija z nasprotujočimi stališči razgovor v krogu

2. RAZLAGANJEmonološka ali akromatska metoda – učitelj posreduje določeno učno vsebinoprirejena za poslušanjegovori samo eden – učitelj ali učenec (predvsem ponavljanje, preverjanje)

Pozitivne lastnosti: omogoča sistematično obdelavo je ekonomična omogoča vzbuditev čustev in domišljije omogoči, da učenci povežejo znano z novim

Negativne lastnosti: biti mora dobra, le tako pritegne in miselno aktivira

Didaktika 37

nerazumljiva, če se ne prilagodi stopnji učencev mora preverjati razumevanje

Razlaga, ki aktivira miselne procese: kombinacija z drugimi metodami razgovor retorična vprašanja zanimivi primeri vizualna sredstva preverjanje razumevanja

Oblike razlaganja:1. pripovedovanje:resnična ali izmišljena zgodba (bitka, biografija)konkretnostvplivanje na domišljijo in čustva primerno pred spisomprimerno za mlade1. obširno, objektivno – epsko2. vključevanje čustvenih doživetij – lirsko

vrste: 1. poljudnoznanstveno2. umetniško (epsko, lirsko, dramatično)

uspešnost je odvisna od:1. verodostojnosti vsebine2. logičnosti, postopnosti, preglednosti3. jasne, argumentirane razlage4. slikovitosti

2. opisovanje:seznanjanje z lastnostmi določenih objektova) znanstveno – objektivno, točnob) umetniško – subjektivno: metafore, primerjave, poosebitve

a) analitično:princip logike – od občih zakonitosti do opisa posameznosti z raznih vidikovpovezava s pojasnjevanjem in prikazovanjem

b) slikovito:načelo prostornosti – opišemo del za delom, težimo k celovitemu opisu

3. razlaga:značilnosti naravnih in družbenih pojavovZakaj?pojasnimo dokaze z argumenti, pravilo s primeri, rešitev s postopki

4. pojasnjevanje:abstraktno: pojmi, pravila, definicije, hipoteze, teorije, zaključki, formule, sistemi, procesi, besede ...mora biti spodbujanje miselne aktivnosti učencev, drugače ne razumejonajtežja oblikaglasno razsojanje – da bi učencem demonstrirali proces razsojanja

38 Milan Adamič

osredotočeno na notranje aktivnosti (za razliko od opisovanja)ista pravila kot za pripovedovanje in opisovanjepotrebni so primeri za vsako pojasnitevpreverjanje razumevanja (poišči svoj zgled, primer, postavi vprašanje)vizualna sredstvastruktura

5. presojanje:reševanje problema, ko še ni jasne rešitve – analiziramo, oblikujemo hipoteze, načrtujemo način reševanja ...

6. Predavanje:daljše kontinuirano govorjenjeprevladuje pojasnjevanje – lahko tudi pripovedovanje in opisovanjeznačilna je visoka in logična strukturiranosttudi pri starejših učencih je dobro kombinirati z drugimi oblikami dela, da ni monotono, pasivno

Dobro predavanje:izogibanje podrobnostimle ključni podatkistruktura mora biti jasna predavatelju in poslušalcempomembne stvari je treba poudariti z glasom, sliko, zapisom na tablovključevanje pogovora, prikazovanja, branjakrajši prestankiob koncu je treba preveriti razumevanje

3. DEMONSTRIRANJEprikaz strukture, delovanja predmetov, značilnosti pojavov oz. človekove aktivnosti

Oblike demonstriranja:1. demonstriranje statičnih predmetov:povezujemo z razgovorom, razlaganjem

2. demonstriranje dinamičnih procesov

3. demonstriranje človekovih aktivnosti:a) praktične – tehnika, športna vzgojab) izrazno-umetniške – gib, igrac) intelektualne – učenje

4. PRAKTIČNA DELA oz. AKTIVNOSTI"laboratorijska metoda" opazovanje eksperimentiranje zbiranje podatkov urejanje zbirk pripravljanje stenskih slik razstave ekskurzije projektno učno delo

5. PISNI IN DRUGI GRAFIČNI IZDELKI

Didaktika 39

izdelava tekstov: reševanje nalog samostojna poročila testi seminarske naloge

6. UPORABA PISNIH VIROV, AVDIO-VIZUALNIH IN IN-FORMACIJSKIH GRADIVskupine ali samostojnoanaliza avdio-vizualnih gradiv, CD-romov, interneta ...v prihodnosti bodo tu največje spremembe

40 Milan Adamič

APLIKACIJA SPOZNAVNEGA VIDIKA UČNEGA PROCESA

pri pouku moramo intenzivirati mišljenje oz. spoznavanje

Vsebinsko opredeljevanje vzgojno-izobraževalnih predmetov:1. psihološki kriteriji: poenostavitve, redukcije vsebine2. logični kriteriji3. znanstveni kriteriji: proti koncu osnovne šole

Znanost vzgojno-izobraževalni predmet:znanost razvija in raziskuje svoj predmet, razvija terminologijo, znanstveno metodologijoje neodvisna od vzgojno-izobraževalnega predmeta, a del znanosti je vključen vanjpri vzgojno-izobraževalnem predmetu učenci na ustrezni ravni spoznavajo pomembne sestavine znanosti in razvijajo svoje sposobnosti

1. osnovno – začetno spoznavanje:posredno (poslušanje, branje) ali neposredno (eksperimenti)a če ostane tu, je to mehanično znanje, učenje na pamet

2. razmišljanje, razumevanje: lastnosti primerjanje povezovanje razvrščanje

3. posploševanje, zaključevanje: bistvo (pojmi, zakoni, definicije) vzročno-posledične zveze povezovanje s prejšnjim znanjem

4. dokazovanje: argumentiranje praktično preverjanje

5. reševanje problemov: postopna analiza konvergentno in divergentno mišljenje

SPO

ZN

AVN

I VID

IK P

OU

KA

Didaktika 41

METODE REŠEVANJA KONFLIKTOV

THOMAS GORDON: Trening večje učinkovitosti za učitelje

1. Učitelj je vedno zmagovalec:učitelj ima vedno pravžaljiv je – etiketiranjenapada, groziučencu ne pusti do besedeavtoritarno vodenje

2. Učenec je vedno zmagovalec:učitelj vedno popustiučenec izsiljuje, izpostavlja tudi drugeanarhično vodenje – laissez-faire

3. Metoda brez poražencev:demokratično vodenje – seveda le relativno, saj učitelj več ve – a da možnost, da tudi učenci povedo, kar mislijoaktivno poslušanjeučitelj parafrazira učenčeve besede – ohranja odprto smer komunikacije, ne pride do nesporazumov, vidi se, da posluša, tudi učenec tako sliši, kaj je rekel učenec sam pride do rešitve, mi mu le pomagamone pridemo do prehitrega sklepanja, grajes tem odkrijemo problem, ozadjejaz-sporočila – uporabljamo, kadar nas kaj moti, pa se nočemo spustiti na osebno raven

1. Učitelj ima problem jaz-sporočilo:kadar učenci zamujajo, klepetajopove, kaj ga moti, tako se izpostavi primerno le, kadar vlada obojestransko spoštovanjeučitelj predstavi svoje doživljanje – ni obtožujoče3 elementi: 1. kaj ga moti

2. kako to vpliva nanj3. kako se ob tem počuti

2. Učenec ima problem aktivno poslušanje:a) jezik nesprejemanja:ovire na poti h komunikaciji:1. ponujanje rešitve:

ukazovanjemoraliziranjesvetovanjeopozarjanje

2. ocenjevanje, ugotavljanje:kritiziranjesramotenje

ME

TOD

E R

EŠE

VAN

JA K

ON

FLIK

TOV

42 Milan Adamič

etiketiranje3. doseči, da se učenec bolje počuti, da problema ne vidi več kot problem:

priznavanje vrednostiohrabrevanjesimpatiziranje

4. spraševanje – navzkrižno zasliševanje5. spremeniti učenca, ga zabavati ali se izogniti problemu:

umiksarkazemhumor

b) razumevajoče sporočilo:pridemo do problema pritrjevalne pripombe parafraziranje opogumljajoče opombe aktivno poslušanje učinkovito odgovarjanjevedno mora biti opisovanje, ne ocenjevanjebiti mora konkretno¸ ne splošno sporočilo

Metoda brez poraženca – z lanske psihologije:1. ugotovitev problema – ponavadi aktivno poslušanje2. iskanje možnih rešitev3. vrednotenje vsake rešitve4. oblikovanje odločitev5. oblikovanje načina realizacije6. preverjanje uspešnosti

Didaktika 43

MISELNI VZORCIalternativna tehnika zapisovanja

Izvor:iz ugotovitev o delovanju človeških možganovdelujejo linearno in asociativnoleva polobla: analiza govor pisanje računanje

desna polobla: sinteza intuicija globina ustvarjanje

pomembno je, da povežemo obe polobli: širina, popolnejši vtis

Pozitivne lastnosti: podpira delovanje možganov ekonomičnost hitrejše ponavljanje zavestno, misli nam ne uhajajo bistvo – ključne besede so iz

enega stavka

Negativne lastnosti: za linearne tipe slabo je, če je vsiljeno jezik – siromašenje izražanja prenatrpano – moraš hitro videti, kaj je

gor

Oblika: pišemo ključne besede najbolj pomembno obujanje idej asociacije druženje – delitev na teme in

podteme tiskanje, barvanje, 3D izrazitost zavestna vpletenost – humor –

nekaj ti je všeč, nekaj ne osebno

Uporaba: načrtovanje reševanje problemov obnova povzemanje zapisovanje, delanje izpiskov ponavljanje

Modeli:1. rogovila:

2. ribja kost:

3. grozd:

MISE

LN

I VZ

OR

CI