UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Dejan Paska

UPORABA PROSTO/ODPRTOKODNEGA PROGRAMSKEGA

ORODJA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN (CMS)

V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Diplomska naloga

Maribor, avgust 2008

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO2000 Maribor, Smetanova ul. 17

Diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa

UPORABA PROSTO/ODPRTOKODNEGA PROGRAMSKEGA ORODJA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN (CMS) V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Študent: Dejan PASKAŠtudijski program: univerzitetni, Medijske komunikacijeSmer: Interaktivna grafična komunikacija

Mentor: izr. prof. dr. Vili PODGORELECSomentor: doc. dr. Matjaž DUH

Maribor, avgust 2008

III

ZAHVALA

Pri ustvarjanju diplomskega dela se za

strokovno pomoč zahvaljujem mentorju

izr. prof. dr. Viliju Podgorelcu in somen-

torju doc. dr. Matjažu Duhu.

Zahvaljujem se svoji družini; Gordani,

Katarini in Maticu, za razumevanje in

spodbudo.

Hvala sošolcem Denisu, Suzani in Tatja-

ni za tovarištvo.

Brez njih ta vlak ne bi prispel na cilj.

IV

UPORABA PROSTO/ODPRTOKODNEGA PROGRAMSKEGA ORODJA ZA UPRAVLJANJE

SPLETNIH VSEBIN (CMS) V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Ključne besede: prosto in odprtokodne rešitve, FOSS, sistemi za upravljanje

spletnih vsebin, CMS, spletna stran srednješolske knjižnice

UDK: 004.72(043.2)

Povzetek

Nepogrešljiv del sodobne šolske knjižnice je njena predstavitev na spletu. Če želi knjižnica v korak s časom današnje informacijske družbe, mora oblikovati uporabno in vsebinsko bogato spletno mesto, ob tem pa mora zagotoviti vse pogoje, ki jih informa-cijska družba od nje zahteva. Pri tem ji je lahko prosto/odprtokodni sistem upravljanja spletnih vsebin v neizmerno pomoč. Kateri od številčnih tovrstnih sistemov je primeren za uporabo, ugotovimo z večkriterijskim odločitvenim modelom. Pravilnost odločitve preizkusimo v izdelavi spletnega mesta s pomočjo sodobnih tehnologij.

V

USAGE OF FREE/OPEN SOURCE PROGRAM TOOLS FOR WEB CONTENT

MANAGEMENT(CMS) IN SCHOOL LIBRARY

Keywords: free and open source solutions, FOSS, Free open source foundation,

content management systems, CMS, high school lybrary web site

UDK: 04.72(043.2)

Abstract

Web presentation is an indispensable part of modern library. If it wants to be a part of today's information society a library must form useful and content rich web site and to comply with the requirements of information society. Content management system can be of immensity help. Through multi-attribute decision making model we acknowledge which of numerus CMS systems is suitable for use in library web site. At the end we test accuracy of decision in building a library web site with a modern technology.

VI

Kazalo vsebine

1 Uvod.................................................................................................................... 1

2 Metodologija ...................................................................................................... 3

 2.1 Cilj in namen ................................................................................................ 3

 2.2 Metode ......................................................................................................... 3

3 Prosto/odprtokodne rešitve .............................................................................. 5

 3.1 Prednosti FOSS ............................................................................................ 8

 3.2 Pomanjkljivosti FOSS .................................................................................. 9

4 Sistemi za upravljanje spletnih vsebin (Content Management Systems – CMS) ....................................................................................................................... 11

 4.1 Principi urejanja spletnih vsebin ............................................................. 14

5 Spletne strani knjižnic ..................................................................................... 18

6 Postopek izbire CMS orodja ............................................................................ 21

 6.1 Izbira jezikovne različice in platforme .................................................... 22

 6.2 Izdelava modela za ocenjevanje ............................................................... 23

 6.3 Postopek izdelave modela ........................................................................ 25

 6.4 Sestava kriterijev za izbiro ustreznega CMS sistema ............................. 25

 6.4.1 Strukturiranje kriterijev ......................................................................... 26

 6.4.2 Zaloge vrednosti kriterijev in uteževanje kriterijev ............................ 28

 6.4.3 Postopek ocenjevanja alternativ (CMS sistemov) ................................ 31

 6.4.3.1 Namestitev strežniškega okolja .......................................................... 32

 6.4.3.2 Namestitev CMS sistemov .................................................................. 33

 6.4.4 Vrednotenje rezultatov in primerjava CMS sistemov ......................... 35

 6.5 Izbrano CMS orodje .................................................................................. 38

7 Zasnova spletnega mesta ................................................................................ 40

 7.1 Načrtovanje spletnega mesta.................................................................... 41

 7.1.1 Lastnosti uporabnikov ........................................................................... 42

 7.1.2 Osnovna pravila spletnega oblikovanja ............................................... 43

 7.1.2.1 Priporočila W3C združenja ................................................................ 45

VII

 7.1.2.2 Struktura strani .................................................................................... 47

 7.1.2.3 Navigacija ............................................................................................ 47

 7.1.2.4 Povezave ............................................................................................... 50

 7.1.2.5 Velikost strani spletnega mesta .......................................................... 51

 7.1.2.6 Tipografija ............................................................................................ 52

 7.1.3 Kaskadni slogi ........................................................................................ 55

8 Izdelava spletnega mesta in njegova objava v svetovnem spletu ................ 57

 8.1 Izdelava prototipa spletnega mesta ......................................................... 57

 8.2 Izdelava testnega spletnega mesta in testiranje ...................................... 58

 8.3 Integracija in sistemsko testiranje ............................................................ 60

 8.4 Objava in vzdrževanje .............................................................................. 61

9 Zaključek .......................................................................................................... 62

10 Literatura in viri ............................................................................................. 63

11 Priloge ............................................................................................................. 66

VIII

Kazalo ilustracij

Ilustracija 1: Diagram avtorja Chao-Kueija, ki nam razloži prekrivanje različ-nih licenc programske opreme. (prirejeno po http://www.gnu.org/philosophy, 02.08.2008) .............................................................................................................. 10

Ilustracija 2: Zaloge vrednosti (vir: DEXi) .......................................................... 29

Ilustracija 3: Povprečne uteži kriterijev (vir: DEXi) ............................................ 31

Ilustracija 4: Grafikon vrednotenja (vir: DEXi) ................................................... 37

Ilustracija 5: Načrtovanje spletnega mesta (prirejeno po Powell, 2000) ............ 41

Ilustracija 6: Skica spletnega mesta ...................................................................... 57

Ilustracija 7: Barve sistema navigacije ................................................................. 59

Ilustracija 8: Spletno mesto knjižnice ................................................................... 61

IX

Kazalo tabel

Tabela 1: Strukturiranje kriterijev ........................................................................ 27

Tabela 2: Odzivni čas uporabnika (vir: Powell, 2000) ......................................... 43

Tabela 3: Običajna pravila pri oblikovanju spletnih mest (prirejeno po Powell, 2000) ........................................................................................................................ 44

Tabela 4: Vrste povezav in njihove standardne barve (prirejeno po Powell, 2000) ........................................................................................................................ 51

Tabela 5: Rezultati vrednotenja ............................................................................ 66

1

Uvod1

Dostop do aktualnih informacij je v današnjem kompleksnem okolju nujen

in potreben. Informacijsko pismen uporabnik želi ali celo zahteva prijazno in

ažurno spletno mesto. Vsebina spletnega mesta ima pri tem celo večji pomen

kot izgled ali tehnične zmožnosti. Ključni problem doseganja visoke stopnje

ažurnosti in prijaznosti, je vzdrževanje vsebine na spletnem mestu, ki ga je pot-

rebno obravnavati z dveh vidikov; organizacijskega in tehničnega. Bistvenega

pomena pri tem je enostaven in učinkovit sistem za upravljanje s vsebino. Naj

bo to osebna spletna stran, spletna predstavitev podjetja ali dobrodelne organi-

zacije, bomo s pomočjo sistema za upravljanje z vsebino lahko zadovoljili želje

in potrebe uporabnikov. Že vrsto let se uporabljajo različne programske rešitve,

ki so združene pod skupnim imenom Content Management systems (CMS - si-

stemi za upravljanje s vsebino). Razvoj interneta sovpada z razvojem programs-

ke opreme, razvite s strani skupnosti ljudi, ki niso imele ekonomskega interesa,

ampak jih je vodila želja po dokazovanju. Te programske rešitve lahko sicer

uporabljamo pod različnimi licenčnimi pogoji, vendar sta vsem skupna predv-

sem odprtost in prostodostopnost. Tako imenovane odprtokodne oz. prosto-

kodne rešitve imajo veliko podporo v številnih programerjih, kar je njihova

druga ključna lastnost.

Zanimalo nas je, kakšna je dejanska uporabnost prosto/odprtokodnih pro-

gramskih rešitev? So dovolj zmogljiva, uporabniško prijazna in funkcionalna

za urejanje spletnega mesta knjižnice? Je skupnost prostovoljcev zagotovilo za

zrelo programsko rešitev?

Diplomsko delo smo razdelili na deset poglavij. V drugem poglavju pred-

stavimo namene in cilje naloge ter določimo in na kratko opišemo metode raz-

2

iskovanja, ki jih bomo v tej nalogi uporabili. V tretjem poglavju opredelimo

pojme proste in odprte kode ter razloge za uporabo oznake FOSS. V četrtem

pojasnimo CMS sisteme in principe urejanja spletnih vsebin. V petem poglavju

opredelimo še pojem spletnih strani knjižnic. Šesto poglavje je namenjeno po-

stopku izbire ustreznega CMS sistema in utemeljitvi izbire, sedmo njegovi

predstavitvi. V osmem poglavju opredelimo pojme povezane s snovanjem sple-

tnega mesta in se seznanimo s pomembnejšimi pravili in priporočili za obliko-

vanje spletnega mesta. V devetem poglavju izdelamo spletno mesto na podlagi

pojmov in priporočil iz osmega poglavja z uporabo izbranega CMS sistema.

Nalogo zaključimo s sklepom o ustreznosti izbranega CMS sistema in idejami

za prihodnost.

3

Metodologija2

Cilj in namen 2.1

Z diplomskim delom poskušamo ugotoviti, kateri od obstoječih prosto/od-

prtokodnih sistemov je primeren za postavitev in vzdrževanje spletnega mesta

srednješolske knjižnice ter preveriti ustreznost izbire z izdelavo in objavo sple-

tnega mesta.

Namen diplomskega dela je tako:

med številnimi sistemi za upravljanje vsebin izbrati takšnega, ki bi bil ‒

primeren za uporabo na spletnem mestu knjižnice Srednje šole za obli-

kovanje.

Cilj diplomskega dela je:

z izbranim sistemom za upravljanje vsebin izdelati ustrezno spletno ‒

mesto knjižnice Srednje šole za oblikovanje in jo objaviti na svetovnem

spletu.

Metode 2.2

Diplomsko delo temelji predvsem na izkušnjah, ki jih je avtor tega diplom-

skega dela (avtor) pridobil z delom na različnih projektih, povezanih z razvo-

jem spletnih predstavitev za različne naročnike. Uporabljena so tudi znanja, ki

jih je avtor pridobil s študijem univerzitetnega programa Medijske komunika-

cije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.

Zaradi lažjega razumevanja diplomskega dela, smo najprej opredelili poj-

4

me z obravnavanega področja. Pri tem smo preučili literaturo različnih znan-

stvenih disciplin (družboslovje, psihologija, računalništvo idr.) in strokovnih

člankov ter vire med seboj primerjali.

Postopek izbire sistema smo izvedli s pomočjo večkriterijskega odločitve-

nega modela. V postopku smo najprej sestavili in strukturirali kriterije, jim do-

ločili vrednosti in jih utežili po pomembnosti. Za določanje kriterijev smo upo-

rabili izsledke treh analiz. Izvedli smo postopek ocenjevanja in ovrednotili do-

bljene rezultate. Za računalniško izvedbo izbire smo uporabili program za več-

kriterijsko odločanje DEXi.

Na koncu smo s pomočjo izbranega sistema za upravljanje vsebin izdelali

spletno mesto in ga objavili na svetovnem spletu.

5

Prosto/odprtokodne rešitve3

Preden se lotimo razlage za odločitev uporabe prosto/odprtokodnega siste-

ma za upravljanje spletnih vsebin, bomo najprej poskušali pojasniti, kakšna vr-

sta programske opreme je to. V literaturi se namreč pojavljata dva pojma: od-

prta in prosta koda. Tomažin in Gradišar v svoji razpravi uporabljata oznako

FOSS (Free/Open Source Software), ki se je v zadnjih letih precej uveljavila

(Tomažin in Gradišar, 2007). Kot pojasnjujeta sta namreč pojma odprtokodna

oz. prostokodna programska oprema precej zapletena za razumevanje

povprečnega uporabnika oz. uporabnico računalnika.1

Za boljše razumevanje ideje proste oz. odprte kode in razlike med njima, se

moramo vrniti v 60-ta in 70-ta leta 20. stoletja, ko je Lee Felsenstein ustanovil

legendarno kalifornijsko hekersko skupnost Homebrew Computer Club. Člani

skupnosti se niso bali deliti svojega znanja in izumov z drugimi in so vsi zvesto

sledili geslu „Informacija si želi svobode“, saj so bili prepričani, da je izdelke

mogoče izboljšati samo z javno kritiko in javnim soočenjem. Tako so postale vse

ključne inovacije v razvoju sad skupnega, spontanega, svobodnega in neplača-

nega sodelovanja med posamezniki. Vendar je sredi 70-tih let spopad dveh štu-

dentov, Gatesa in Allena, s hekerji skupnosti Homebrew Computer Club, sle-

dnje čez nekaj let spravil v „ilegalo“. Hekerska etika se je umaknila v akadem-

ske sfere, ki je postala valilnica talentov. Vendar je logika lastniškega programja

Billa Gatesa in Paula Alana prodirala tudi v akademski svet. Tej logiki se je uprl

eden najboljših programerjev tistega časa Stallman, ki je svojo energijo vlagal v

1 V prispevku se ukvarjajo z uporabo proste/odprtokodne opreme (FOSS) v osnovnem in srednjem šol-stvu v Sloveniji. Predstavljene so priložnosti in prednosti uporabe FOSS v izobraževalnem procesu. Predstavljena je raziskava (2007) o uporabi FOSS v šolah. Opravljena je bila tudi primerjava rezultatov te raziskave z enako raziskavo, opravljeno v letu 2004. Najpomembnejša ugotovitev raziskave je bila, da je pomanjkanje znanja v učiteljskih vrstah faktor, ki najbolj ovira hitrejše uvajanje in implementacijo tako informacijske tehnologije nasploh, kakor tudi FOSS.

6

oblikovanje skupnosti, ki bi izrecno temeljila na načelih proste souporabe in

izmenjave informacij in znanja ter se posvečala ambicioznemu načrtu, da ustva-

ri popolnoma brezplačen (free) operacijski sistem. Tako sta nastala gibanje Free

Software Foundation in projekt GNU2 ter prvi in najbolj „čisti“ pravni način li-

cenciranja prostokodne programske opreme GPL3, ki jo je spisal sam Stallman.

Uspešnost miselnosti Free Software Foundation pa je pripomogla k ustvarjanju

poslovnega modela, ki lahko tekmuje z lastniškim programjem tudi na trgu, v

obliki odprtokodnega operacijskega sistema GNU/Linux Linusa Torvaldsa (For-

menti, 2005).

Linus Torvalds je bil mlad in nadarjen finski heker, ki je v 90-tih letih 20.

stoletja na spletu objavil izvorno kodo svoje stvaritve, ki jo je, kot sam rad več-

krat poudari, ustvaril bolj za zabavo, da bi lahko na starem in ne ravno močnem

računalniku uporabil operacijski sistem Unix. Projekt GNU/Linux je takoj na

začetku „izstopil“ iz Free Software Foundation in okoli sebe ustvaril etiko od-

prtokodnega gibanja, ki je v naslednjih desetih letih povzročila nastanek sku-

pnosti tisočih samostojnih razvijalcev, ki so si preko mreže izmenjevali zamisli,

informacije in znanja. Projekt GNU/Linux je primer odprtokodnega in ne pro-

stodostopnega programja, kar je posledica ideološkega razkola med gibanjem

Free Software Foundation in kulturo open source. Stallman (Formenti, 2005)

poudarja, da pomeni termin „odprta koda“ bolj tehnično plat odprtosti kode

kot pa politično plat prostosti programja. Ne glede na Stallmanovo pojmovanje,

pa obe plati nosita enako idejo „Informacija si želi svobode“.

Z vidika te diplomske naloge razlika med obema pojmovanjema ni toliko

pomembna, saj v obeh primerih imenovanja pomeni uporabo CMS sistema brez

2 GNU je samonanašajoča kratica in pomeni „GNU is not Unix“. Nastala je ob Stallmanovem operacij-skem sistemu.

3 GPL je kratica za „General Public License“, poimenovana tudi copyleft in predstavlja ideološko naspro-tovanje pojmu copyright. V osnovi je uporabniku dovoljeno kopirati in razširjati „nespremenjene kopi-je“ izvorne kode programa, kot ga je dobil, pod pogojem, da je vsaka kopija opremljena z obvestilom o avtorskih pravicah. Dovoljeno je tudi kopirati in razširjati preoblikovane verzije programske opreme, pod pogojem, da so pospremljene s popolno izvorno kodo (Formenti, 2003).

7

licenčnine. Zato lahko uporabimo pojem, ki se je v zadnjih letih precej uveljavil

– FOSS (Free/Open Source Software). Čeprav kratica velja za programje ne gle-

de na vrsto in način uporabe, jo bomo v tej diplomski nalogi uporabili za ozna-

čevanje FOSS sistemov za upravljanje spletnih vsebin. Res pa je tudi, da ima

večina FOSS sistemov za upravljanje spletnih vsebin za osnovo druge FOSS

programske rešitve, pretežno t.i. LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP) oz.

WAMP za okolje Windows. Kar je z vidika te diplomske naloge bolj pomemb-

no, so prednosti in pomanjkljivosti tovrstne programske opreme oz. vprašanje,

zakaj uporabiti prosto oz. odprtokodno programsko opremo?

„Zgodovinske rekonstrukcije poteka tehnološke revolucije, ki je zaznamo-

vala drugo polovico 20. stoletja in v zadnjih tridesetih letih zvezno pospeševala

svoj tempo, so si o nečem enotne: gonilna sila gibanja so bile – bolj kot kateriko-

li drugi dejavnik – vrednote, zamisli, odkritja in izumi, ki so dozoreli v heker-

ski skupnosti“ (Formenti, 2005, str. 89).

Ta trditev je lahko odgovor na to vprašanje. Linus Torvalds je v svoji knjigi

navedel tri vrste človekovih vzgibov: iskanje virov za preživetje, vzpostavljanje

družabnih odnosov in želja po zabavi; nato je zatrdil, da hekerje vodita le sle-

dnja (Formenti, 2005). V današnjem razvitem svetu ni skrbi za preživetje, kot so

jo poznali naši predniki, zato razvijalci svoje delo opravljajo brezplačno, ker

jim je všeč sodelovanje v družabni igri z milijoni ljudi, ki se skupaj trudijo iz-

boljšati nek izdelek. Ob tem pa se seveda želijo izkazati. Franci Pivec v svojem

članku Informatika in odprta koda pravi, da odprtokodna programska oprema

nastaja skozi igro in z užitkom ter da avtorje dejansko vodi estetski motiv, ki pa

ga ni mogoče „korumpirati“ (Pivec, 2007).

„Razvoj gre v smer in do točke, do koder seže združena pamet“ (Pivec, 2007,

str. 2).

V istem članku Pivec citira Lawrenca Lessiga, ki pravi, da pamet v razvoju

8

odprtokodnih programskih orodij (OKPO) in internet drug brez drugega ne

moreta obstajati in da so jedro interneta kode, ki so nastale zunaj licenčne pro-

gramske opreme. Po njegovem 'dušo interneta' še vedno tvori pet projektov, ki

vsi sodijo v OKPO: Linux, BIND, Sendmail, PHP in Apache (Pivec, 2007).

Prednosti FOSS 3.1

„ekonomska prednost, saj odpadejo stroški licenciranja“ (Browne, 2001, ‒

cit. v Tomažin, Gradišar, 2007, str. 161),

„stabilnost in zanesljivost – ker lahko vsakdo vidi izvorno kodo, se lah- ‒

ko napake hitro odpravijo, omogočena pa je tudi večja varnost“ (Hart ,

2004, cit. v Tomažin, Gradišar, 2007, str. 161),

izdelava praktično neomejenih modifikacij in prilagoditev, ‒

neomejeno povezovanje in uporaba znanja, ‒

vključena so znanja izkušenih uporabnikov, le ti pa lahko postanejo so- ‒

avtorji,

odzivnost na specifične okoliščine uporabe, ‒

inovativnost, kot posledica ustvarjalnega sodelovanja uporabnikov, ‒

številčna skupnost, ‒

OKPO aplikacije so prvi, drugi ali tretji produkt po rangu glede tržne ‒

prisotnosti, ko gre za spletne strežnike, strežniške operacijske sisteme,

operacijske sisteme za namizja, spletne brskalnike, podatkovne baze,

e-pošto in druge infrastrukturne sisteme IKT. Tržni delež OKPO izrazi-

9

to raste zadnjih pet let (Pivec, 2007).

Pomanjkljivosti FOSS 3.2

Pogosta in največja težava FOSS je vsekakor podpora oziroma svetovanje,

kako nalogo izpeljati (Dale et all., 2004 v Tomažin, Gradišar, 2007). Šte-

vilčna skupnost je tako lahko tudi pomanjkljivost, saj ni podvržena ta-

kšni organiziranosti, kot so razvijalci lastniške programske opreme, kar

je seveda posledica čistih ekonomski razlogov.

Pregovorna „nedokončanost“ programske opreme, saj ekonomski razlogi

razvijalcem onemogočajo finaliziranje. Pogosto razvoj programske

opreme ostane na polovici poti.

Neprijaznost ali vsaj drugačna logika uporabniškega vmesnika. Najlažje je

uporabljati nekaj, kar poznamo že od prej in kar je v široki uporabi, to-

rej, kar uporablja večina (Tomažin, Gradišar, 2007).

Najpomembnejši razlog za odločitev uporabe FOSS CMS sistema v tej di-

plomski nalogi, so njegovi stroški licenciranja. Drugi pomemben razlog so iz-

kušnje uporabnikov, tretji in še zdaleč ne zadnji, je številčna skupnost uporab-

nikov FOSS rešitev. Eden od ključnih, vsaj z ekonomskega vidika, pa so upora-

bljene tehnologije, na katerih pretežno FOSS CMS sistemi delujejo. To so pred-

vsem programske rešitve LAMP (Linux, Apache, MySQL, PHP). Pri tem je zelo

pomembno, da so to rešitve, ki jih ARNES, v času ustvarjanja te diplomske na-

loge, ponuja brezplačno vsem tistim, ki so upravičeni do brezplačne uporabe

prostora na njihovih strežnikih. Šolska knjižnica je kot del vzgojno izobraževal-

nega sistema upravičena do te uporabe.4

4 Organizacije, ki so upravičene do storitev omrežja Arnes, lahko za postavitev svojih dinamičnih sple-tnih strani pridobijo strežnik, z nameščenimi moduli za PHP in podatkovne baze MySQL. Znotraj fizič-nega strežnika, ki se nahaja na Arnesu, lahko organizacija pridobi v uporabo “virtualni strežnik”, s katerim lahko upravlja skorajda tako kot z običajnim Linux strežnikom, ki bi se nahajal v prostorih organizacije. Arnesova rešitev ji, poleg zagotovljenih strojnih sredstev, zagotavlja tudi visoko stopnjo varnosti, uporaba takega strežnika pa se ne razlikuje od uporabe pri klasičnih PHP/MySQL gostova-njih. (http://www.arnes.si/gvs, 22.06.2008)

10

Diagram avtorja Chao-Kueija, ki nam razloži prekrivanje različnih licenc Ilustracija 1: programske opreme. (prirejeno po http://www.gnu.org/philosophy, 02.08.2008)

11

Sistemi za upravljanje spletnih vsebin (Content Management 4 Systems – CMS)

Knjižnica se v okolju uveljavlja kot javni prostor, ki nadomešča marsikatero

storitev zasebnega sektorja, kjer knjižničar kot strokovnjak prevzema vlogo

usmerjevalca, ki je prisoten vedno, a na način, ki posamezniku najbolj ustreza

(Novljan, 2003).

Na ta način bi naj domača stran osrednje knjižnice bila uporabnikova elek-

tronska vrata do informacij v elektronski dobi, mesto, kjer se mu priznava lo-

kalna in globalna vloga. Prav tako uporabniki zahtevajo vedno sveže, pregle-

dne in ažurne informacije ob prijaznih spletnih storitvah. S teh dveh vidikov je

vzdrževanje spletne vsebine potrebno obravnavati tako z organizacijskega kot

tudi s tehničnega vidika (Novljan, 2002).

Silva Novljan v svojem izvirnem znanstvenem članku5 razmišlja o oblikova-

nju takšne vsebine, ki bi povečevala uporabnost spletne vsebine, vzpostavljala

in vzdrževala kakovost, povečala ponudbo informacij, omogočala stalni razvoj,

razvijala nove storitve in jo približala različno informacijsko pismenim uporab-

nikom (Novljan, 2003). Z organizacijskega vidika naj za vsebinski del skrbi

knjižničar oziroma oddelek znotraj knjižnice, če govorimo o večjem knjižnič-

nem sistemu. V tem primeru je lahko nadzor nad vsebino decentraliziran (po-

razdeljen po posameznih oddelkih). V primeru manjše knjižnice pa je smiselno

nadzor vršiti centralizirano. Vzdrževanje spletnih vsebin s tehničnega vidika

predstavlja prenos vsebin v obliko, ki je primerna za objavo na svetovnem sple-

5 V članku Spletne strani splošne knjižnice: uporabnikov zanesljivi referenčni vir ponuja avtorica ob uporabi splošnega vedenja o knjižnicah, predlog elementov, ki jih je moč uporabiti pri načrtovanju vsebine spletnega mesta. Poudarja načine reševanja problema uvajanja novosti na primeru oblikovanja spletnega mesta ob upoštevanju treh ključnih kriterijev: namena knjižnice (spletnega mesta), splošna izhodišča za načrtovanje uresničevanja namena ter sodelovanje med knjižnicami in sorodnimi ustano-vami.

12

tu in njihovo predstavitev na spletnem strežniku. Tehnični del vzdrževanja lah-

ko prevzame oseba znotraj knjižnice ali pa se zaupa podjetju oz. ustanovi, ki je

izdelalo spletno mesto.

V obeh primerih moramo biti pozorni na „nenamensko odgovornost“ oz.

na „ni moj problem“ obravnavanja spletne strani, ko se osebe, odgovorne za

vsebino, zavedo, da nimajo popolnega nadzora nad vsebino (objava je v rokah

tehničnega dela ekipe) ter spontano in nehote prenesejo odgovornost za samo

vsebino na osebo, odgovorno za tehnični vidik vzdrževanja (Suh, 2002).

Odločitev o izbiri zunanjega partnerja za tehnično vzdrževanje strani pri-

naša tudi odvisnost od njegovega prostega časa in prostih virov, kar pa je lahko

le kratkoročna rešitev, saj lahko na dolgi rok povzroči prav največjo pomanjklji-

vost spletnih mest – neažurnost.

Da bi se izognili navedenim težavam, obstaja programska oprema, ki omo-

goča, da, brez znanja spletnega programiranja, sami spreminjamo in dodajamo

vsebino oz. sami prevzamemo tehnični del vzdrževanja spletnih vsebin. To še

ne pomeni, da si moramo spletno stran postaviti, načrtovati, programirati, obli-

kovati in objaviti sami, pomeni samo popolni nadzor in odgovornost nad obja-

vljeno vsebino.

Programsko opremo, ki omogoča urejanje spletnih vsebin imenujemo Con-

tent Management System ali krajše CMS. Osnovna ideja in prednost teh siste-

mov je poenostavitev postopkov za izdelavo in vzdrževanje spletnih strani.

Uporabnikom omogočajo, da se izognejo spletnemu programiranju in urejanju

kode HTML, hkrati pa nudijo kompleksne rešitve za dodajanje, posodabljanje,

strukturiranje, povezovanje, arhiviranje, iskanje in komuniciranje spletnih vse-

bin (http://www.institut-oko.si/cms/index.php, 25.06.2008).

Kot navaja Mesojedec (2005), je CMS programska rešitev, ki omogoča nad-

zor celotnega življenjskega cikla vsebine; od ustvarjanja, upravljanja, urejanja,

13

objave, preiskovanja, do pravočasnega odstranjevanja ter arhiviranja. Ključni

element, ki loči CMS sistem od običajnega orodja za pripravo in objavo spletne

strani je po njegovem urejena shramba vsebine, ki nam omogoča vse storitve

sistema: vnaprej določen delovni tok dokumentov (document workflow), nad-

zor različic (versioning), zaščito izbranih vsebin (access control), učinkovito

preiskovanje in časovno odvisna objava.

V današnjem času poplave raznih orodij je namreč termin skoraj izgubil

svoj prvotni pomen, saj je uporabljen za številna orodja, ki običajno pomenijo

nekaj popolnoma drugega. Ne glede na definicijo CMS, morajo ta orodja omo-

gočati izvedbo treh osnovnih procesov: organizacijo posameznih vsebinskih

enot, preoblikovanje vsebin in njihovo objavo (Suh, 2002).

Čeprav se CMS sistemi med seboj razlikujejo, si delijo neka osnovna načela.

Uporabniki običajno dodajajo in spreminjajo vsebino preko uporabniškega

vmesnika spletnega brskalnika, ki ima podobno obliko in izgled kot spletna

stran in zagotavlja urejanje besedila na način, podoben tistemu v namiznih

aplikacijah. Sistem zraven tega omogoča urejanje že vnešene vsebine, primerja-

vo z objavljeno vsebino in hierarhični sistem objavljanja vsebin z odobritvami

odgovornega urednika spletnega mesta. Obstajajo tudi drugi načini urejanja

spletnih vsebin. Nekateri sistemi omogočajo integracijo z namiznimi aplikacija-

mi, kot sta na primer Microsoft Word in Macromedia Dreamweaver, nekateri

drugi pa so narejeni z namenskimi aplikacijami na uporabnikovi strani. (Suh,

2002)

CMS sistem lahko označimo za učinkovit, kadar ponudi uporabniku vrsto

prednosti v primerjavi z ostalimi programskimi rešitvami. Ena od prednosti je

vsekakor možnost upravljanja na daljavo, ki s časovno in geografsko neodvi-

snostjo prinaša boljše sodelovanje med različnimi ustvarjalci. Prav tako je to

14

tudi lažji nadzor nad časovno kritičnimi vsebinami za objavo, učinkovitejša za-

menjava zastarelih in neaktualnih vsebin, visoka prilagodljivost, preprosto do-

dajanje novih zmožnosti, večje varnosti in lažjega stopnjevanje obsega vse do

nižjih stroškov vzdrževanja.

Principi urejanja spletnih vsebin 4.1

Glede na dejstvo, da danes obstajajo številni CMS sistemi, samo na spletni

strani www.cmsmatrix.com lahko primerjamo več kot 900 različnih rešitev6, teh

sistemov med seboj ne moremo enostavno primerjati in enostavno izbrati naj-

boljše. Vsak CMS sistem ponuja neke svoje specifične rešitve. Najboljše bi seve-

da bilo razviti lastni CMS sistem, pisan na kožo lastnim potrebam, kar seveda

zahteva dodatne vire, predvsem finančna sredstva, čas in ljudi. Prav stroški pa

so eden od ključnih razlogov za uporabo FOSS programske opreme.

Kot pravi Suh (2002), mora ne glede na to, ali smo orodje razvili sami ali

uporabljamo že narejeno rešitev, dober CMS sistem zagotavljati prilagajanje ne-

katerim osnovnim principom. Ti so po njegovem sledeči:

Pričakovanje rasti spletne strani. Bodimo pripravljeni na ogromne količine

vsebin, ki se bodo sčasoma nakopičile. Eden od izzivov spletnih načrto-

valcev je rast števila informacij na spletni strani. To sicer nujno ne po-

meni, da bo vsaka spletna stran postala večja (v smislu več informacij)

in bo dosegala rast, nekatere tudi ne potrebujejo rasti, ampak, da ta mo-

žnost mora vedno obstajati. Spletni načrtovalci, ki zaznajo takšno mo-

žnost, jo lahko tudi planirajo. V takšnem primeru nam naj bo CMS si-

stem v pomoč in ne v breme. CMS sistem nam naj omogoča ustvarjanje

predlog, ki bodo služile vsebini spletne strani. Rast vsebine bo vplivala

na obliko strani in navigacijo, zato moramo poskrbeti za konsistentnost

6 Na spletni strani www.cmsmatrix.com je med seboj možno primerjati 933 (www.cmsmatrix.com, 24.7.2008) sistemov za upravljanje spletnih vsebin med več kot 150 kriteriji.

15

in učinkovitost oblike. Ker vsega, vsake rasti, ne moremo predvideti,

nam mora CMS sistem omogočiti nadzor nad spletno stranjo ter redno

izvajanje pregleda in „čiščenja“ neaktualnih in nepotrebnih vsebin.

Brez bližnjic. Upravljanje spletnega mesta pomeni proces objavljanja vse-

bin ne proizvoda. Pomeni sodelovanje ljudi z različnimi profili, za kar

pa je potrebno nekaj časa in precej napora. CMS sistem naj bo enostaven

za uporabo in razumljiv ter hkrati močno orodje. Zavedati se moramo,

da nam CMS sistem ne bo prinesel takojšnjih rezultatov. Še pomembne-

je pa je dejstvo, da se tega zavedajo tudi uporabniki tega sistema.

Prilagajanje spremembam. Izberimo takšen CMS sistem, da bomo lahko

postavili prilagodljiv sistem, ki ga bo možno enostavno nadgrajevati,

saj pomeni načrtovanje prihodnosti načrtovanje sprememb. CMS sistem

mora preživeti spremembe, kljub temu pa služiti našemu namenu tukaj

in danes. Pravzaprav bi bilo nemogoče predvidevati, kakšne bodo spre-

membe čez, recimo, pet ali deset let in izbrati sistem, ki bo takrat upo-

raben. Pomembno je, da izberemo sistem, s katerim se bomo lažje prila-

godili novim trendom, pa naj to pomeni lažji prehod na nov sistem, iz-

biro nove tehnologije ali kaj tretjega. Prilagodljivost sistema je odvisna

od njegove strukture. Če razvijemo lasten CMS sistem, imamo nad tre-

mi osnovnimi procesi, organizacijo posameznih vsebinskih enot, preo-

blikovanjem vsebin in njihovo objavo, popolni nadzor. Pri tem ne sme-

mo pozabiti še na hrambo podatkov, ki je prav tako pomemben del. Vsi

ti procesi naj bodo med seboj povezani, saj le tako tvorijo celoto, vendar

naj bodo hkrati neodvisni drug od drugega. Spremembe v prihodnosti

bomo lažje izvedli, če bo CMS sistem izveden modularno. S tem namreč

dosežemo prožnost programske rešitve. Povezanost teh procesov in

modularnost velja tudi pri uporabi že izdelane rešitve, kar bomo upo-

števali pri kriterijih izbire ustreznega CMS sistema.

16

Graditev na standardih. Skladnost s standardi je sestavljena iz dveh delov.

Na eni strani so tehnični standardi, ki jih uporabljen CMS sistem mora

združevati in na katerih mora temeljiti. To so lahko XML, XSLT, SOAP

in podobni. Na drugi strani so to orodja, ki nam olajšajo upravljanje

npr. orodja za lažje prehajanje med sistemi. Pri tehničnih standardih ne

smemo pozabiti na implementacije ostalih zamisli, ki so se razvila zunaj

CMS sistemov na drugih poljih. To so lahko, na primer, uporaba LDPA

za preverjanje pristnosti uporabnika (autentikacija) in uporaba metod

za dostopanje podatkovnih baz ODBC ali JDBC in podobne.

Ločeno upravljanje vsebine in oblike. Ena od največjih prednosti spleta je

sposobnost prikazovanja vseh gradnikov večpredstavnosti. Tako lahko

besedilo, slike, različne video in avdio posnetke prikažemo hkrati v

spletnem brskalniku v poljubni obliki. Ne glede na to, da se vsebina in

oblika združita še preden se prikažeta v brskalniku, morata ti dve kom-

ponenti biti ločeni in shranjeni vsaka posebej. Po Suhu (2002) so glavni

razlogi ločevanja vsebine in oblike naslednji:

komponenti sta po svoji naravi popolnoma različni, ‒

upravljajo ju različni profili ljudi, ‒

spreminjata se neodvisno ena od druge, ‒

njuna ponovna uporabnost.

HTML jezik, kot osnovna tehnologija izdelave spletnega dokumenta, je

prvenstveno zamišljen kot strukturni jezik, vendar je sčasoma, s pod-

poro za barve, za tipografske lastnosti in za druge vizualne efekte, post-

al orodje za oblikovanje. Kaskadni slogi (CSS) na drugi strani ponujajo

popolnoma drugačen pristop. Namen uporabe CSS je povrniti HTML

jeziku njegovo prvenstveno nalogo – strukturiranje spletnega doku-

menta. Na ta način lahko enostavno spreminjamo obliko spletne strani

17

oziroma način predstavitve vsebine, HTML koda postane bolj berljiva

in s tem bolj obvladljiva. Ne nazadnje lahko za isto vsebino pripravimo

različne oblike, odvisno od želenega medija, kar omogočajo novejše

različice kaskadnih slogov, ki so trenutno v tretji generaciji. Nova gen-

eracija kaskadnih slogov prinaša med drugim tudi možnost vertikalno

izpisanega besedila in večstolpično oblikovanje, kar omogoča skoraj

popolno ločitev vsebine od oblike.

Funkcije, s katerimi lahko omogočimo izvedbo teh principov, so od sistema

do sistema različne. Kljub različnosti bi jih v njihovi osnovi lahko razdelili na:

enostavno oblikovanje vsebine, predvsem besedila na način, kot lahko ‒

to počnemo v večini urejevalnikov besedil,

hierarhično strukturiranje vsebine (navigacija), ‒

kategoriziranje vsebine, z namenom lažjega iskanja informacij s strani ‒

uporabnika,

objava in urejanje vsebin v različnih jezikih, ‒

dodajanje in odstranjevanje povezav na druge spletne strani, ‒

objava datotek v različnih formatih in njihovo snemanje s strani, ‒

administracija uporabnikov in urednikov, ‒

časovno vodena objava vsebine, ‒

lokacijska in časovna neodvisnost, ‒

povezanost s podatkovnimi skladišči. ‒

18

Spletne strani knjižnic5

Že v razdelku o CMS sistemih smo ugotovili, kakšno vlogo bi naj knjižnice

imele v digitalnem svetu in kako ter s kakšnimi sredstvi izvajati to nalogo. Knji-

žnice so ena od številčnih organizacij, ki uporabljajo svetovni splet za enostav-

nejšo uporabo svojih storitev, opozarjajo na svoj obstoj in ne nazadnje s poja-

vom na svetovnem spletu prispevajo k svoji konkurenčnosti v primerjavi z dru-

gimi primerljivimi organizacijami. Tako nastopa knjižnica v sodobni informa-

cijski družbi kot vsi ekonomski subjekti, saj je „informacija uporabljena kot

ekonomski vir“ (Moore, 2002, cit. v Novljan, 2003, str. 71). Učinki informacijske

družbe se kažejo v ekonomiji in tehnoloških spremembah tudi pri nas in imajo

močan vpliv na knjižnice. (Novljan, 2003) Vendar, kot nadalje ugotavlja Novlja-

nova, „vsebine spletnih strani splošnih knjižnic ne dosegajo nivoja primernosti za za-

dovoljevanje potreb prebivalcev“ (Novljan, 2003, str. 71). Vzroke za to lahko po

njenem iščemo predvsem v finančnih težavah oz. finančnih virih in v pomanj-

kanju volje ter slabi organiziranosti. Vsekakor pa ne gre vzroke iskati v po-

manjkanju njihovega osnovnega znanja, saj so že do sedaj bile sposobne zado-

voljevati potrebe prebivalcev.

Če je torej eden od bistvenih razlogov za slabe spletne strani knjižnic fi-

nančne narave, potem je izbira FOSS CMS sistema logična in ustrezna izbira. Za

drugi razlog pa velja izbrati orodje, ki bo v pomoč pri objavi spletnih vsebin,

torej enostavnost uporabe, kar bo eden od ključnih kriterijev pri izbiri orodja.

Zadostna finančna sredstva in volja sami po sebi ne pomenita ustrezne spletne

predstavitve.

Standardov in norm, ki bi določali kvaliteto spletnih strani ni, so samo stro-

kovna priporočila. Na podlagi teh priporočil in iz izhodišč, ki veljajo za organi-

19

zacijo klasične knjižnične dejavnosti, bi naj spletna stran zagotavljala jasne cilje

spletne strani, ki bi bili merljivi, ponujala vsebino, ki bi izhajala iz lokalnega in

segala v nacionalno in globalno območja ter zagotavljala kakovost, zanesljivost,

veljavnost in odzivnost storitev (Novljan, 2003).

Pri vlogi knjižnice na spletu ne smemo pozabiti tudi na nove tehnologije, ki

se pojavljajo pod enotnim imenom Splet 2.0 (Web 2.0). Čeprav enotnega mnenja

in jasnih definicij, kaj Splet 2.0 pravzaprav obsega, ni, pa velja, da to ni nadgra-

dnja spleta samo v tehnološkem smislu. Pomeni predvsem razvoj spleta v druž-

benem in socialnem smislu, kjer uporabniki sodelujejo aktivno, tehnologija pa

omogoča razvoj orodij za aktivno kolaboracijo. Splet 2.0 se odraža predvsem v

obliki socialnih mrež, s pomočjo orodij kot so blogi, viri RSS, glasbene in video

pretočne vsebine, družbeni in socialni zaznamki ipd. Takšna orodja lahko pre-

poznamo v spletnih straneh wikipedia, flickr, youtube ter celi vrsti google sto-

ritev ipd.

„Spletne strani Web 2.0 omogočajo drugačno družbeno interakcijo med

uporabniki in prav zaradi tega so postale tako priljubljene. In če pogledamo

podrobneje, lahko ugotovimo, da imajo skupne temeljne lastnosti: skupnost,

kolaboracijo in komunikacijo, ki pa so med seboj izredno prepletene. Skupnost

potrebuje komunikacijo in kolaboracijo, da lahko njeni člani čutijo pripadnost

in povezanost s svojimi somišljeniki. Kolaboracija potrebuje komunikacijo za

sodelovanje v skupnosti. Komunikacija pa je pomembna sestavina, ki s preosta-

lima dvema oblikuje celoto koncepta Web 2.0. Ljudje že po svoji naravi težimo

h komuniciranju z drugimi, kar v virtualnem svetu ni nič drugače, zato je ta

sestavina tako pomembna“ (Berčan, Bešter, Papič, 2007, str. 18).

Govorimo lahko o uporabniško ustvarjenih vsebinah, ki jih je potrebno

vključiti oz. omogočiti njihovo objavo na spletnih straneh knjižnice. Ne glede

na to, da Polona Vilar (Vilar, 2008) daje v razmislek uporabo tehnologij Spleta

20

2.0, je potrebno spletne strani knjižnice pripraviti, da, ne samo sledijo uporab-

nikovim potrebam, temveč „spodbujajo njihovo rast in razvoj, pri čemer bi naj bila

v spodbujanje potreb vgrajena tudi možnost njihove uresničitve“ (Novljan, 2002,

str.46).

21

Postopek izbire CMS orodja6

Do sedaj smo ugotovili, kaj mora dober CMS sistem zagotavljati in vsebo-

vati. Predvsem nam mora omogočati rast, razvoj, prilagajanje spremembam,

standardizacijo in ločevanje vsebine in oblike. Vendar so kriteriji, po katerih bi

naj bila narejena spletna stran knjižnice, precej ohlapni. Pri določanju teh krite-

rijev bomo uporabili uporabnikov zanesljivi referenčni vir (Novljan, 2003) in

specifične lastnosti knjižnice Srednje šole za oblikovanje (Kokol, 2008). Ob tem

bomo upoštevali še kriterije za preučevanje sistemov za upravljanje z vsebina-

mi (Zabukovec, 2005), ki so bili postavljeni kot konkretne naloge v okviru ra-

zvojne skupine za preučevanje CMS sistemov, ki je bila ustanovljena pod okri-

ljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo v obdobju 2004 do 2006. Pri tem je

potrebno poudariti, da so bili ti kriteriji postavljeni za izbiro sistema v izobra-

ževalnih zavodih nasploh, zaradi česar so za potrebe knjižnice večinoma preob-

sežni.7

Na trgu najdemo ogromno število orodij oziroma rešitev za upravljanje

spletnih vsebin. Samo na spletni strani www.cmsmatrix.org najdemo seznam 933

orodij (http://www.cmsmatrix.org, 24.7.2008). Osnovna razlika med vsemi šte-

vilnimi orodji je v uporabljeni tehnologiji in licenčnih pravilih. Že v naslovu

naloge smo se odločili za prosto oz. odprtokodno rešitev. S tega vidika torej

odpadejo vsi komercialni in posledično plačljivi sistemi. Ne glede na našo

osnovno odločitev smo že v začetku naloge ugotovili, kakšne prednosti prinaša

FOSS rešitev in potrdili našo osnovno odločitev.

7 Člani razvojne skupine za preučevanje sistemov za upravljanje z vsebinami so bili učitelji iz različnih šol in zavodov. Med cilji skupine so bili tudi naslednji: izmed nekaj sto sistemov za upravljanje z vse-binami izbrati nekaj sistemov in jih testirati; izmed testiranih oceniti sisteme po določenih kriterijih, ki so pomembni za zavode; izbrati najboljši sistem, ki bo zadostoval zahtevam: postavitev šolskih spletnih strani – vključevanje različnih oseb za različna opravila, postavitev strani aktivov, osebnih strani – sku-pine in posamezniki znotraj šole in postavitev strani strokovnih skupin in projektov – skupine posame-znikov iz različnih šol. Kriteriji, ki so jih v skupini postavili so razumljivo obsežni in namenjeni drugač-nim ciljem ter zaradi tega manj primerni za namene te naloge.

22

Izbire CMS sistema smo se lotili na podlagi naslednjih korakov:

izbira jezikovne različice in platforme, ‒

izbira orodja za vrednotenje DEXi, ‒

izdelava modela za ocenjevanje, ‒

sestava kriterijev za preučevanje CMS orodij, ‒

združevanje kriterijev in njihovo vrednotenje, ‒

ocenjevanje izbranih orodij, ‒

izbira ustreznega CMS orodja in utemeljitev. ‒

Izbira jezikovne različice in platforme 6.1

Najprej smo poiskali CMS sisteme, ki so napisani ali prevedeni v slovenski

jezik oz. imajo poslovenjen vsaj administrativni del. S pomočjo spletnih iskalni-

kov www.google.si, www.najdi.si in računalniških revij Monitor in Moj mikro smo

uspeli poiskati 7 CMS sistemov, ki izpolnjuje vsaj enega od teh pogojev. Pri tem

smo odkrili tudi sistem, ki je plod slovenskega razvoja, Sisplet CMS. Za izbiro

sistema v slovenskem jeziku smo se odločili predvsem iz dveh razlogov. Prvi je

ta, da je pomembna naloga knjižnice skrb za slovenski jezik, drugi je ta, da upo-

raba poslovenjenega orodja pomeni večjo skupnost tega orodja v slovenskem

prostoru, posledično torej možnost lažjega komuniciranja in temu primerne

podpore. To seveda nujno ne pomeni, da je ta sistem boljši od tistih, ki tovrstne

podpore nimajo, pomeni pač enostavnejše sodelovanje in iskanje rešitev. Sistem

v materinem jeziku bi lahko pomenil tudi enostavnejšo uporabo samega siste-

ma. Večina CMS sistemov je v osnovi napisana v angleškem jeziku, zato bi mo-

rali od uporabnikov, v tem primeru knjižničark in knjižničarjev, zahtevati zna-

nje angleškega jezika. Enako bi veljalo za katerokoli drugo jezikovno različico.

Pri slovenski rešitvi CMS sistema moramo biti pozorni tudi na drugo, v tem

primeru, negativno lastnost. Zaradi majhnosti slovenskega področja, v primer-

23

javi s svetovnim, lahko posledično pomeni uporaba slovenskega CMS manjšo

skupnost uporabnikov in tudi slabšo podporo. To je sicer že kriterij za drugo

poglavje.

Drugi kriterij, po katerem smo se odločili, je platforma oz. sistemska reši-

tev, na kateri bo sistem deloval. Pri tem so nas vodile tehnološke rešitve, ki jih

ponuja ARNES na svojih, za vzgojno izobraževalne zavode, brezplačnih stre-

žnikih. To sta uporaba skriptnega jezika PHP in podatkovne baze MySQL. Upo-

raba PHP ima seveda tudi druge prednosti. Predvsem velja, da deluje na drugih

operacijskih sistemih, je nadgradljiv, razširljiv, ima široko podporo in je objekt-

no orientiran.

Sistemi, ki so izpolnili naš kriterij po jezikovni ustreznosti, so Drupal, Joo-

mla!, Mambo, Plone, Typo3, Xoops in Sisplet CMS. Vsi sistemi so poslovenjeni

oz. imajo slovenski administrativni del in podpirajo UTF-8 kodno tabelo za

ustrezno jezikovno podporo. Joomla, Xoops in Mambo imajo močno skupnost

članov v Sloveniji, Typo3 ima podporo v podjetju Agenda, Drupal in Plone po-

nujata na svojih straneh samo prevedena dodatka. Vsa orodja so tudi brezplač-

na in z GNU GPL licenco. Drugi kriterij po platformi, uporaba PHP in MySQL,

ni izpolnil le sistem Plone, ki podpira samo lastno podatkovno rešitev ZOPE in

programski jezik Python. Ostalo nam je šest CMS sistemov, med katerimi bomo

s pomočjo večkriterijske odločitvene metode izbrali primernega.

Izdelava modela za ocenjevanje 6.2

Model za ocenjevanje je bil izdelan s programom DEXi, ker le ta omogoča

večkriterijsko odločanje. Program je enostaven za uporabo, po zaključku odlo-

čanja nam omogoča izvajanje različnih analiz. Večkriterijsko odločanje temelji

na razdeljevanju odločitvenega problema na manjše podprobleme, te pa zopet

na manjše podprobleme dokler ne pridemo do nivoja, ki ga lahko opišemo s

posameznimi parametri (kriterije, atribute). Te parametre ločeno ocenjujemo.

24

Končno oceno variante dobimo z določenim postopkom združevanja. Tako iz-

peljana vrednost je osnova za izbor najustreznejše variante (http://www-ai.ijs.

si/MarkoBohanec/dexi.html, 17.07.2008).

Vrednotenje z modelom Dex je razdeljeno v nekaj faz:

Identifikacija problema in priprava spiska kriterijev; poizkušamo najprej

čim bolje definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Kriteriji, ki

vplivajo na izbor odločitve, so deloma že razvidni iz identifikacije pro-

blema.

Strukturiranje kriterijev - opravimo na osnovi medsebojne odvisnosti vse-

binskih povezav. Če ima več kriterijev kako skupno lastnost, take zdru-

žimo in dobimo poddrevo kriterijev te skupne lastnosti. Dex omogoča

skoraj poljubno strukturiranje kriterijev.

Merske lestvice - pri metodi Dex so zaloge vrednosti kriterijev sestavljene

iz besed ali numeričnih intervalov. Merske lestvice načeloma uredimo

od slabih (manj zaželenih) proti boljšim vrednostim, kar omogoča lažjo

kontrolo konsistentnosti odločitvenih pravil, s tem pa tudi hitrejši vnos

funkcij koristnosti.

Definicija funkcije koristnosti; funkcije koristnosti so podane s preprostimi

odločitvenimi pravili tipa: „če - potem“.

Vrednotenje in analiza variant - Dex tako zbrane podatke o vrednotah ovre-

dnoti v skladu s strukturo kriterijev in odločitvenimi pravili. Pri tovr-

stnih podajanjih funkcij koristnosti se večkrat zgodi, da je več variant

ocenjeno z enako končno oceno, kar zahteva dodatno analizo vrednote-

nja. Dex omogoča dokaj enostavne „kaj - če“ analize. S temi dodatnimi

analizami lahko z večjo verjetnostjo izberemo najustreznejšo varianto,

poleg tega pa nam metoda Dex omogoča tudi določitev rezervne vari-

ante in navsezadnje tudi rangiranje vseh variant, od najboljše do naj-

25

slabše (http://www-ai.ijs.si/MarkoBohanec/dexi.html, 17.07.2008).

Postopek izdelave modela 6.3

Izdelavo modela smo sestavili iz osmih stopenj, kot je vrednotenje razdelje-

no z modelom DEX, in sicer: identifikacijo problema, določitev kriterijev, struk-

tura kriterijev, merske lestvice, določitev funkcij koristnosti, opis, vrednotenje

in analiza variant.

Sestava kriterijev za izbiro ustreznega CMS sistema 6.4

Na podlagi že omenjenih virov smo sestavili okvirni, nestrukturiran se-

znam kriterijev. Pri tem je potrebno poudariti, da smo poskušali postaviti krite-

rije, ki bi pokrivali vse bistvene vidike vrednotenja CMS sistema in se poskuša-

li izogniti nepomembnim in ponavljajočim:

enostavna namestitev in vzdrževanje, ‒

varnost, ‒

možnost arhiviranja, ‒

možnost razširitve, ‒

stopnja standardizacije (HTML, CSS, UTF … ), ‒

širok krog uporabnikov, ‒

zagotovila za nadaljnji razvoj, ‒

možnost vizualnega oblikovanja spletne strani, ‒

enostavna priprava oblikovnih predlog (omogočena mora biti uporaba ‒

lastnih oblikovnih rešitev - postavitev, barve, pisave … ),

enostavno upravljanje navigacije (dodajanje novih vsebin, spreminjanje ‒

in prilagajanje obstoječih),

enostavno delo za uporabnike (enostavna administracija), ‒

26

iskalnik po strani, ‒

večuporabniški sistem z dodeljevanjem pravic (z geslom omejen dostop ‒

do določenih vsebin),

z geslom omejen dostop do foruma, ‒

možnost anketiranja, ‒

sistem mora omogočat povezave do drugih knjižničnih strani (COBISS/ ‒

OPAC, vzajemni katalog),

povezave morajo biti razdeljene po predmetnih kazalkah, ‒

omogočena mora biti možnost snemanja dokumentov, razdeljenih po ‒

kategorijah,

sistem mora omogočat izpisovanje določenih zapisov, ‒

omogočen mora biti sistem pomoči v obliki FAQ (Pogosto zastavljenih ‒

vprašanj),

možnost dodajanja vsebin (zapiski, slike) dijakov na spletno stran, ‒

RSS (novičarski sistem Really Simple Syndication), ‒

videocasting oz. možnost objave video posnetkov, ‒

povezava do knjižničnega sistema WINKNJ. ‒

Strukturiranje kriterijev 6.4.1

Po pregledu osnovnih nestrukturiranih kriterijev, smo te podrobno razčle-

nili in jih, glede na konceptualno sorodnost ob upoštevanju medsebojnih odvi-

snosti in vsebinskih povezav, združili v hierarhične skupine na več nivojih. Vsi

tisti kriteriji, ki so nepomembni in vsi tisti, ki so se lahko smiselno pojavili v že

katerem drugem kriteriju, so bili izpuščeni, nekateri so bili na novo določeni ali

preoblikovani. Rezultat strukturiranja je drevo s tremi glavnimi vejami oz. ni-

voji: vsebina, uporabnost in tehnologija, kar je razvidno iz priložene tabele.

27

Strukturiranje kriterijevTabela 1: Vsebina

Možnost dodajanja vsebin (zapiski, slike) dijakov na spletno stranRSS (novičarski sitem)Možnost objave video posnetkovFotogalerijaKomunikacija

Forum - z geslom omejen dostopAnketaSistem pomoči v obliki Pogosto zastavljenih vprašanj

UporabnostEnostavnost uporabe

Enostavna namestitevČarovnik za namestitev orodjaNamestitev dodatkov

Enostavnost vzdrževanjaMožnost arhiviranjaMožnost vizualnega oblikovanja spletne strani

Personalizacija vsebineUpravljanje

Uporaba lastnih oblikovnih rešitevUpravljanje navigacijeUrejanje vsebin

KošStatistikaDoločanje delovnega toka dokumentovNadzor nad spremembami dokumentov

Večuporabniški sistem z dodeljevanjem pravicFunkcionalnosti

Iskalnik po straniMožnost snemanja dokumentov, razdeljenih po kategorijahIzpisovanje določenih vsebinUpravljanje povezav razdeljenih po predmetnih kazalkahPovezava do knjižničnega sistema WINKNJ

TehnologijaVarnost

Potrjevanje vsebineAutentikacijaSSL kompatibilnost

Stopnja standardizacije XHTML združljivUporaba čistih CSS slogovUTF-8 podporaSkladnost s slovenskim jezikom

PodporaŠtevilo uporabnikovNavodila v SLO jezikuOnline pomočForum uporabnikov orodjaMožnost testiranja izdelka pred uporabo

NadgraditevMožnost razširitve

Št. dodatkovRaznovrstnost dodatkov

Zagotovila za nadaljnji razvojŠtevilo razvijalcevŠtevilo nadgradenjŠtevilo let na tržišču

Uporaba lastnih skript / prilagoditev

28

Zaloge vrednosti kriterijev in uteževanje kriterijev 6.4.2

Kriterije smo utežili po relativni pomembnosti, tako da je vsota uteži za

posamezno skupino enaka 100%. Za vsak kriterij, ki nima podkriterijev, smo

definirali njegovo domeno, to je množico vrednosti, ki jih lahko zavzamejo al-

ternative (CMS sistemi). Pri DEXi-ju so zaloge vrednosti kriterijev, ki se v pro-

gramu imenujejo atributi, sestavljene iz besed ali številskih intervalov. DEXi

tako omogoča, da so zaloge vrednosti določene z naravnimi opisi ocene kriteri-

ja. Zaloge vrednosti smo tako določili z naravnimi opisi ocene kriterija, pri če-

mer smo vrednosti uredili od najmanj do najbolj zaželene.

„Priporočljivo je, da zaloge vrednosti uredimo od slabih proti dobrim (od

najmanj do najbolj zaželene), ker le-to omogoča uporabo uteži pri določanju

funkcij koristnosti. Za lažje delo s funkcijami koristnosti in zaradi občutljivosti

modela je dobrodošlo tudi, da število vrednosti raste počasi od listov proti ko-

renu drevesa“ (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003, str. 17).

29

DEXi 7.8.2008 Stran 1 Zaloge vrednosti Kriterij Zaloga vrednosti CMS neustrezen; manj ustrezen; ustrezen; zelo ustrezen

Vsebina neustrezna; manj ustrezna; ustreznaMožnost dodajanja vsebin (zapiski, slike) dijakov na spletno stran objave niso možne; omogočena delna objava; omogočena objavaRSS (novičarski sitem) ni omogočeno; omogočenoMožnost objave video posnetkov objava ni možna; objava možna (dodatek); objava možna (vgrajena)Fotogalerija ni možnosti uporabe; kot dodatek; vgrajena v sistemKomunikacija nizka; normalna; visoka

Forum - z geslom omejen dostop ni omogočen; omogočen (dodatek); omogočen (vgrajen)Anketa ni omogočena; omogočena (dodatek); omogočena (vgrajena)Sistem pomoči v obliki Pogosto zastavljenih vprašanj (PZV) ni omogočen; omogočen brez nadzora; omogočen z omejenim nadzorom; omogočen s popolnim nadzorom

Uporabnost nizka; srednja; visokaEnostavnost uporabe nizka; normalna; visoka

Enostavna namestitev nizka; normalna; visokaČarovnik za namestitev orodja ročna namestitev; delno avtomatizirana namestitev; popolnoma avtomatizirana namestitevNamestitev dodatkov zahtevna; dokaj enostavna; enostavna

Enostavnost vzdrževanja nizka; normalna; visokaMožnost arhiviranja zahtevno; dokaj enostavno; enostavnoMožnost vizualnega oblikovanja spletne strani neomogočeno; omogočeno

Personalizacija vsebine onemogočeno; omogočenaUpravljanje nizka stopnja; normalna stopnja; visoka stopnja

Uporaba lastnih oblikovnih rešitev slaba; dobra; odličnaUpravljanje navigacije slabo; dobro; odličnoUrejanje vsebin slabo; srednje; dobro

Koš ni omogočeno; omogočeno delno; omogočenoStatistika ne beleži; beležiDoločanje delovnega toka dokumentov ni omogočeno; omogočenoNadzor nad spremembami dokumentov ni omogočen; omogočen

Večuporabniški sistem z dodeljevanjem pravic nezadovoljiv; zadovoljiv; doberFunkcionalnosti neustrezne; ustrezne; dobre

Iskalnik po strani slab; dober; zelo doberMožnost snemanja dokumentov, razdeljenih po kategorijah ni omogočeno; slaba; dobra; zelo dobraIzpisovanje določenih vsebin ni omogočeno; omogočenoUpravljanje povezav razdeljenih po predmetnih kazalkah ni omogočeno; omogočenoPovezava do knjižničnega sistema WinKNJ ni možna; možna

Tehnologija nizka; srednja; visokaVarnost nizka; srednja; visoka

Potrjevanje vsebine ni omogočeno; omogočeno na enem nivoju; omogočeno na dveh ali več nivojihAutentikacija ni omogočena; delno omogočena (user); delno omogočena (admin); omogočenaSSL kompatibilnost nekompatibilen; kompatibilen

Stopnja standardizacije nizka; srednja; visokaXHTML združljiv nezdružljiv; popolnoma združljivUporaba čistih CSS slogov slaba; zadovoljiva; ustreznaUTF-8 podpora neustrezna; ustrezna; dobraSkladnost s slovenskim jezikom nizka; normalna; visoka

Podpora nizka; normalna; visokaŠtevilo uporabnikov majhno; srednje; velikoNavodila v SLO jeziku pomanjkljiva navodila; dobra navodilaOnline pomoč slaba; dobraForum uporabnikov orodja neuporaben; zadovoljiv; doberMožnost testiranja izdelka pred uporabo zahtevna; enostavna

Nadgraditev nizka; srednja; visokaMožnost razširitve nizka; normalna; visoka

Število dodatkov majhno; srednje; velikoRaznovrstnost dodatkov majhna; srednja; velika

Zagotovila za nadaljnji razvoj nizka; srednja; visokaŠtevilo razvijalcev majhno; srednje; velikoŠtevilo nadgradenj majhno; srednje; velikoŠtevilo let na tržišču sistem v razvoju; stabilen sistem; zreli sistem

Uporaba lastnih skript / prilagoditev nizka; srednja; visoka

Zaloge vrednosti (vir: DEXi)Ilustracija 2:

Ustreznost sistema dosežemo z vsebino, uporabnostjo in tehnologijo, pri

čemer smo največji pomen dodelili vsebini, ki običajno predstvalja najpomemb-

nejši vidik kakovostnega spletnega mesta. Pri knjižnici, katere spletno mesto

temelji na informaciji in njeni predstavitvi, kakovost vsebine še posebej velja.

Kakovostno vsebino lahko dosežemo le z ustrezno uporabnostjo sistema, zato

smo ta del utežili skoraj enako kot vsebino. Najmanj pomembna od teh treh

vidikov je pri tem tehnologija, saj lahko za zagotovitev zahtevkov uporabimo

različne tehnološke rešitve, sama varnost in podpora pa na kvaliteto vsebine ne

vplivata toliko ali pa sploh ne.

Za zelo ustrezen sistem so tako potrebni vsi trije vidiki. Največji pomen

30

smo dali vsebini (40%), uporabnosti (37%) in tehnologiji (23%). Vsem ostalim

podkriterijem smo dodelili uteži po lastni oceni pomembnosti, po uporablje-

nem uporabnikovem zanesljivem referenčnem viru (Novljan, 2003), specifičnih

lastnostih knjižnice Srednje šole za oblikovanje (Kokol, 2008) in kriterijih za

preučevanje sistemov za upravljanje z vsebinami (Zabukovec, 2005).

Največji razpon med utežmi posameznih kriterijev je v podkriteriju Funkci-

onalnosti, kjer smo namenoma dali večji pomen povezavi do knjižničnega sis-

tema WINKNJ in Upravljanju povezav razdeljenih po predmetnih kazalkah kot

pa ostalim trem kriterijem. Pri Upravljanju smo največji pomen pripisali Ureja-

nju vsebin, saj je to opravilo najpogostejše, pomembno je tudi Upravljanje navi-

gacije. Najmanjšo utež smo dodelili možnosti uporabe lastnih oblikovnih reši-

tev, saj uporaba teh ni tako pogosta.

31

DEXi 7.8.2008 Stran 1 Povprečne uteži Kriterij Lokalne Globalne Lok.norm. Glob.norm. CMS

Vsebina 40 40 40 40Možnost dodajanja vsebin (zapiski, slike) dijakov na spletno stran 18 7 20 8RSS (novičarski sitem) 28 11 21 8Možnost objave video posnetkov 20 8 22 9Fotogalerija 17 7 19 8Komunikacija 16 6 18 7

Forum - z geslom omejen dostop 31 2 27 2Anketa 31 2 27 2Sistem pomoči v obliki Pogosto zastavljenih vprašanj (PZV) 38 2 45 3

Uporabnost 37 37 37 37Enostavnost uporabe 33 12 33 12

Enostavna namestitev 32 4 36 4Čarovnik za namestitev orodja 50 2 50 2Namestitev dodatkov 50 2 50 2

Enostavnost vzdrževanja 32 4 36 4Možnost arhiviranja 69 3 77 3Možnost vizualnega oblikovanja spletne strani 31 1 23 1

Personalizacija vsebine 36 4 27 3Upravljanje 33 12 33 12

Uporaba lastnih oblikovnih rešitev 18 2 18 2Upravljanje navigacije 26 3 26 3Urejanje vsebin 33 4 33 4

Koš 18 1 24 1Statistika 12 0 11 0Določanje delovnega toka dokumentov 35 1 32 1Nadzor nad spremembami dokumentov 35 1 32 1

Večuporabniški sistem z dodeljevanjem pravic 23 3 23 3Funkcionalnosti 33 12 33 12

Iskalnik po strani 3 0 5 1Možnost snemanja dokumentov, razdeljenih po kategorijah 3 0 6 1Izpisovanje določenih vsebin 10 1 10 1Upravljanje povezav razdeljenih po predmetnih kazalkah 42 5 40 5Povezava do knjižničnega sistema WinKNJ 42 5 40 5

Tehnologija 23 23 23 23Varnost 26 6 26 6

Potrjevanje vsebine 21 1 23 1Autentikacija 25 2 37 2SSL kompatibilnost 55 3 41 3

Stopnja standardizacije 26 6 26 6XHTML združljiv 41 3 32 2Uporaba čistih CSS slogov 22 1 25 2UTF-8 podpora 20 1 23 1Skladnost s slovenskim jezikom 18 1 20 1

Podpora 24 5 24 5Število uporabnikov 13 1 17 1Navodila v SLO jeziku 25 1 22 1Online pomoč 28 2 25 1Forum uporabnikov orodja 12 1 17 1Možnost testiranja izdelka pred uporabo 22 1 20 1

Nadgraditev 24 5 24 5Možnost razširitve 33 2 33 2

Število dodatkov 50 1 50 1Raznovrstnost dodatkov 50 1 50 1

Zagotovila za nadaljnji razvoj 33 2 33 2Število razvijalcev 50 1 50 1Število nadgradenj 27 0 27 0Število let na tržišču 23 0 23 0

Uporaba lastnih skript / prilagoditev 33 2 33 2

Povprečne uteži kriterijev (vir: DEXi)Ilustracija 3:

32

Postopek ocenjevanja alternativ (CMS sistemov) 6.4.3

Kljub številčnim spletnim virom smo se pogosto srečali s pomanjkljivimi

podatki, še posebej, ker so naši kriteriji zelo specifični in ozko usmerjeni. Vsled

temu je bila edina smiselna rešitev namestitev vseh CMS sistemov na lokalni

računalnik in šele nato izvesti primerjavo med njimi.

Namestitev strežniškega okolja 6.4.3.1

Pred samim ocenjevanjem smo morali najprej namestili ogrodje, v katerem

bi lahko sisteme ocenjevali. Ker bo knjižnična spletna stran tekla na Arnesovem

strežniku, ki nudi podporo za PHP in MySQL, smo morali zagotoviti takšno oz.

karseda podobno okolje. Najenostavnejša se nam je zdela izbira programskega

paketa WAMP, ki smo ga lahko namestili na osebni računalnik z operacijskim

sistemom Windows, ki je bil naše testno okolje. Strojne zahteve takšnega siste-

ma niso bistvenega pomena, saj je testni računalnik deloval v lokalnem okolju

brez velikih obremenitev. Programski paket WAMP pa je zagotavljal vso po-

trebno programsko opremo za delovanje spletnega strežnika.

Akronim WAMP označuje skupek odprtokodne programske opreme, kate-

ra skupaj tvori popolnoma delujoč spletni strežnik, ki je sposoben gostiti dina-

mične strani. Paket sestavljajo (http://www.coks.si/index.php5/WAMP,

10.07.2008):

Windows kot operacijski sistem, ‒

Apache kot spletni strežnik, ‒

MySQL kot server podatkovne baze, ‒

Perl, PHP oziroma Python kot skriptni jeziki. ‒

Windows, izdelek podjetja Microsoft, je najbolj razširjen računalniški ope-

racijski sistem, predvsem zaradi preprostega in intuitivnega uporabni-

škega vmesnika ter široke programske podpore.

33

Apache je spletni strežnik. Zgrajen je leta 1994 na temeljih propadlega ser-

verja httpd NCSA.

MySQL je podatkovni upravljalni sistem. Baza podatkov je strukturirana

zbirka podatkov.

PHP (trenutno tričrkovni rekurzivni akronim za PHP Hypertext Preproces-

sor, izvirno pa Personal Home Page Tools, slovensko orodja za osebno

spletno stran) je razširjen odprtokodni programski jezik, ki se uporablja

za strežniške uporabe oziroma za razvoj dinamičnih spletnih vsebin.

Namestitev programskega paketa WAMP, ki smo ga sneli s spletne strani

http://www.wampserver.com/en/download.php, je potekala skoraj popolnoma avto-

matizirano in ni zahtevala dodatnega tehničnega znanja. Ob sami namestitvi se

na lokalnem disku ustvari mapa z naslovom www, ki služi kot vrhnja mapa

spletnega strežnika. Dosegljiva je preko spletnega brskalnika na naslovu http://

localhost.

Namestitev CMS sistemov 6.4.3.2

CMS sisteme, ki smo jih namestili, smo pred tem sneli z njihovih uradnih

spletnih strani. Vsa so bila v zadnjih stabilnih izvedbah, razen Joomla!, ki v

najnovejši različici ni poslovenjena v administrativnem delu. Prav tako je spre-

menila arhitekturo in ni kompatibilna s prejšnjimi različicami, kar zaenkrat

zmanjša možnosti nadgradenj. V vrhnji mapi www smo za vsak sistem ustvarili

svojo mapo z imenom sistema, v katerem smo presneli potrebne datoteke. Pre-

ko spletnega brskalnika smo nato izvedli namestitev posameznih sistemov. Re-

zultati namestitve so vnešeni v DEXi program in so se uporabili pri odločitveni

metodi.

Drupal

Drupal CMS smo namestili v šestih korakih. Kljub temu, da smo z uradne

34

spletne strani sneli dodatek za slovenski jezik, med samo namestitvijo ni

bilo mogoče izbrati slovenskega jezika. To je bilo možno šele v že nameščenem

sistemu, ki pa ni prevedel administrativnega dela. Prav tako smo pri na-

mestitvi morali v vrhnji mapi ustvariti datoteko v eni od podmap za nad-

aljevanje namestitve. Sama namestitev tudi ne ustvari podatkovne baze,

zato smo jo pred nadaljevanjem morali ustvariti sami. To smo naredili s

pomočjo orodja phpMyAdmin, ki je del WampServer aplikacije.

Mambo

Namestitev Mambo CMS sistema je potekala prav tako v šestih korakih in

popolnoma avtomatizirano. V primerjavi z Drupal, tukaj ni bilo potrebno

ustvarjati dodatnih datotek in podatkovne baze. Sistem smo brez težav in v

zelo kratkem času namestili. Vendar pa tudi tukaj ni bilo možnosti names-

titev v slovenskem jeziku.

Joomla!

Namestitev sistema Joomla! je potekala podobno kot namestitev sistema

Mambo. To je tudi razumljivo, saj je sistem Joomla! nastal iz sistema Mam-

bo. Tako si sistema delita ne samo namestitveni del, ampak tudi administra-

tivni del. V obeh namestitvah imamo možnost pregleda sistema in nas-

tavitev pred samo namestitvijo. Sistem nam vse neprimerne nastavitve

označi rdeče. To so predvsem nastavitve, ki so ključne za varnost spletnega

mesta. Namestitev tudi tukaj ni potekala v slovenskem jeziku, vendar je

administrativni del po namestitvi bil v slovenskem jeziku.

Sisplet

Sisplet je edini slovenski odprtokodni sistem upravljanja vsebin. Names-

titev Sisplet sistema je pravzaprav samo prenos datotek na spletni strežnik.

Pred tem je potrebno ustvariti podatkovno bazo in ročno spremeniti para-

metre kar v datoteki, kjer se nastavitve prepletajo s funkcijami. Takšen način

35

je uporabniško neprijazen, pa še z vidika varnosti neprimeren. Sisplet je za

namestitev prejel najslabšo oceno.

Typo3

Namestitev samega sistema je sicer potekala 1-2-3, kakor je opisano tudi v

samih navodilih, vendar smo še pred namestitvijo naleteli na neobičajno

težavo. Z uradne spletne strani smo sneli dve arhivski datoteki (typo3_sorce

in dummy), potrebni za namestitev in zagon novega spletnega mesta. Prva

vsebuje osnovno ogrodje, druga pa v osnovi podatke spletnega mesta. Po

navodilih je potrebno obe datoteki shraniti in razširiti arhiv v isto mapo. Ko

smo zahtevani postopek opravili in želeli izvesti namestitev, se nam je v

spletnem brskalniku izpisala napaka. V uradnih navodilih te napake nismo

našli, smo pa jo uspeli poiskati na spletu. Rešitev je bila v premestitvi da-

totek iz druge mape v vrhnjo mapo ogrodja Typo3. Kljub temu je names-

titev sistema Typo3 potekala uporabniško najenostavneje in najhitreje.

Vseeno smo pri ocenjevanju upoštevali to napako, ki je sicer bila storjena z

naše strani, vendar kot posledica slabo napisanega oz. razumljivega na-

vodila. Še posebej v primerjavi z nameščanjem Drupal, Mambo in Joomla!

sistemov, pri katerih ni bilo potrebno premikati datotek ali map.

Xoops

Za namestitev zadnjega od izbranih CMS sistemov je bilo, podobno kot pri

Typo3, potrebnega nekaj presnemavanja datotek, kar je pomenilo slabšo

oceno pri namestitvi. Sama namestitev je potekala uporabniško dokaj zaht-

evno, saj je bilo potrebno nastavitve potrjevati. V primeru, da uporabniku

te nastavitve niso poznane, lahko postane namestitev sistema slaba izkušnja.

Namestitev je potekala nekoliko počasneje, prav zaradi omenjenega

potrjevanja, in preštevilnih korakov. Po namestitvi sistema ni bilo težav z

namestitvijo in izborom slovenskega prevoda.

36

Vrednotenje rezultatov in primerjava CMS sistemov 6.4.4

Postopek, kjer določimo končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po

osnovnih kriterijih, imenujemo vrednotenje variant. V skladu s strukturo krite-

rijev in funkcijami koristnosti poteka vrednotenje od spodaj navzgor. Pravilo-

ma velja, da je varianta, ki dobi najvišjo oceno, najboljša. Na končno oceno vpli-

va mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake. Tudi sama

končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Va-

riante smo morali zato še analizirati. Izbira je bila tako kvalitetnejša, bolje ute-

meljena in preverjena. Računalniška podporna orodja, kot je DEXi, so pri tem

praktično nepogrešljiva, saj imajo že vgrajene pripomočke, ki tovrstne analize

bistveno olajšajo.

Kot je razvidno iz grafikona, je orodje DEXi za zelo ustrezna izbralo kar dva

sistema, Mambo in Joomla! To je po svoje razumljivo, saj sistema delita enako

osnovo.8 V prid Joomla! sistemu v primerjavi z ostalimi govori dejstvo, da je

skupnost uporabnikov v Sloveniji zelo močna in aktivna. Slabost Joomla! siste-

ma je predvsem v pomanjkanju nadzora nad razvojem dokumentov, kar pa pri

knjižnici s samo enim zaposlenim, ne bi smelo predstavljati problema. Sistem

lahko ocenimo tudi kot sistem v razvoju, saj je na tržišču šele od leta 2005, v

2008 pa je dobil novo strukturo. Tako Mambo kot Joomla! pa sta slabo ocenjena

pri uporabi čistih kaskadnih slogov. Del oblikovanja je namreč rešen s pomočjo

HTML značk <table> v sami kodi sistema. Ker pa se je sistem pri nezahtevnem

oblikovanju izkazal kot ustrezen, to na končno oceno ni vplivalo.

8 Joomla! si v najnovejši različici sicer več ne deli skupne arhitekture s sistemom Mambo, vendar smo pri vrednotenju uporabili predzadnjo različico. To smo storili iz dveh razlogov. Prvi je ta, da se je predza-dnja različica izkazala po izkušnjah uporabnikov sodeč kot bolj stabilna. Drugi razlog pa je v prevede-nem administrativnem delu predzadnje različice. Najnovejša različica prevoda še ne premore.

37

Grafikon vrednotenja (vir: DEXi)Ilustracija 4:

Drupal, Sisplet in Typo3 je DEXi označil za našo nalogo kot ustrezne siste-

me. Typo3 je vedno bolj popularen tudi v Sloveniji, kar je moč sklepati iz vedno

večjega števila spletnih strani, ki uporabljajo omenjen sistem upravljanja sple-

tnih vsebin. Skupnost slovenskih uporabnikov orodja Typo3 se združuje na na-

slovu http://www.typo3-slovenia.org/, vendar skupnost, sodeč po forumu in

novicah ni preveč aktivna. Drugo slabost Typo3 sistema lahko pripišemo pre-

veliki obsežnosti sistema, ki se v našem primeru večinoma izkaže za manj pri-

mernega. Še posebej v hitrosti postavitve spletne strani. Na ta način Typo3 po-

stane za uporabo preveč zahteven in uporabniško manj prijazen. Sistem Sisplet

prav tako kot Typo3 ni najbolj prijazen za našega uporabnika, predvsem na ra-

čun razvoja, ki je pretežno namenjen potrebam akademskega okolja. Kot smo

že na začetku predvidevali, je pomanjkljivost sistema tudi v majhni skupnosti,

38

posledično podpori. Čeprav je treba poudariti, da je odzivnost na iskano po-

moč bila zelo hitra. Največja pomanjkljivost sistema Drupal je podpora v slo-

venskem jeziku in zahtevnost uporabe sistema. Čeprav je sistem zelo zmogljiv,

mu ravno lastna zmogljivost preprečuje uporabniško prijaznost, saj je bilo po-

trebno kar nekaj časa za postavitev preproste spletne strani. Xoops se je izkazal

kot popolnoma neprimeren za potrebe srednješolske knjižnice, kar pa ne pome-

ni, da je sistem neuporaben kje drugje. Slabše je bil ocenjen pri atributih: eno-

stavnost uporabe, vzdrževanje in funkcionalnost.

Vsem sistemom je skupna ena lastnost: vsak uporablja svojo logiko pripra-

ve in urejanja vsebin in je potrebno za popolno usvojitev sistema kar precej

časa.

Na podlagi postavljenih kriterijev, izvedene primerjave in analize vredno-

tenja smo se odločili, da je za upravljanje spletnih vsebin najbolj ustrezen sis-

tem Joomla!

Izbrano CMS orodje 6.5

Sistem Joomla! je eden najpopularnejših CMS sistemov, ki se je razvil iz sis-

tema Mambo. Orodje Mambo je produkt avstralskega podjetja Miro, ki v bistvu

ponuja dve različni licenčni rešitvi: kot tržni izdelek s svojo ceno in podporo ter

kot odprtokodno orodje pod licenco GPL, ki ga lahko neomejeno prilagajamo in

vzdržujemo sami. Leta 2005 se je večja skupina njegovih ključnih razvijalcev

odcepila od glavne razvijalne skupine in razvila nov sistem CMS, imenovan

Joomla!. Da je bila odločitev o njihovi odcepitvi pravilna, potrjuje tudi nagrada

za najboljši odprtokodni projekt za leto 2005, ki so jo podelili na prireditvi Li-

nuxWorld Expo (www.linuxworldexpo.co.uk). Sistem Joomla! je zmagal v res

močni konkurenci , saj so med drugim prehiteli tudi brskalnik Firefox. Že sam

sistem Mambo, ki je v zadnjih letih prejel številčne nagrade (leta 2004 je bil pro-

glašen kot najboljši odprtokodni projekt na tekmovanju LinuxUser & Develo-

39

per Awards, v letu 2005 je bil na svetovni Linux konferenci razglašen za najbolj-

šo odprtokodno rešitev, prejel pa je tudi nagrado Linux Format Awards za naj-

boljši projekt leta 2005), temelji na klasični spletni tehnologiji, trojčku AMP

(Apache, PHP, MySQL) in je neodvisen od operacijskega sistema. Mambo in

Joomla! sestavljajo moduli, ki jih večinoma srečujemo tudi pri ostalih CMS sis-

temih: aktualne novice, ankete, distribucija sporočil (RSS), iskalnik, klepetalni-

ca, forum, izmenjava dokumentov, statistika, koledar, ipd. Joomla! je izdana

pod licenco GNU/GPL in sodi med bolj prijazne, pregledne in enostavne siste-

me za vzdrževanje spletnih vsebin. Neomejene možnosti imamo pri prilagaja-

nju in ustvarjanju novih oblikovnih predlog, le da je za izdelovanje teh potreb-

no nekaj dodatnega znanja.

Sistem je sestavljen iz osnove, komponent, modulov in predlog in je zgrajen

modularno. S pomočjo dodatkov (modulov in komponent) lahko sistem razširi-

mo z novimi funkcionalnostmi. Na spletni strani www.joomla.org najdemo do-

bro organizirano in številčno bazo teh dodatkov. Upravljanje vsebin je omogo-

čeno na nivoju pravic in dovoljenj, ki jih posameznemu uporabniku dodeli ad-

ministrator. Ospredje (front-end) temelji na sistemu predlog, kar omogoča hitro

in enostavno zamenjavo videza spletnega mesta. Veliko število predlog je pro-

sto dostopnih na spletu, omogočena je tudi izdelava lastnih predlog.

40

Zasnova spletnega mesta7

„Ko knjižnica postavlja načrt svojih spletnih strani, je priporočljivo, da si

najprej odgovori na nekatera vprašanja, predvsem, kaj želi doseči. Pomembno

je, da uveljavlja podobnost namena spletnih strani s spletnimi stranmi drugih

organizacij, v njem pa predstavlja značilnosti, ki uveljavljajo njeno nezamenlji-

vost z drugimi organizacijami“ (Novljan, 2003, str. 73).

Sklepamo lahko, da se zasnove spletnega mesta knjižnice lahko lotimo, kot

bi se lotili zasnove vsakega ostalega spletnega mesta, pri čemer moramo ostati

pozorni na specifičnosti knjižnice. Oblikovanje spletnih strani zajema sodelova-

nje različnih strok, ki morajo med seboj tesno sodelovati. Stroke so številčne,

vendar so bistveni štirje aspekti spletnega mesta. To so vsebina, tehnologija,

vizualni elementi in ekonomski vidik. Vloga tehnologije se izraža v zagotavlja-

nju funkcionalnosti, medtem ko vizualni elementi zagotavljajo obliko. Vseka-

kor ne smemo pozabiti na ekonomski vidik spletnega mesta, vendar so v pri-

meru knjižnice cilji, ki smo jih navedli na začetku diplomske naloge, pred eko-

nomskimi cilji.

Ključni problem oblikovanja spletnih mest je slabo ravnotežje med obliko

in funkcijo. Številčni oblikovalci so se pod vplivom modernizma držali pravila,

da naj oblika nadgradi funkcijo oz. vsebino. Korenine takšnega oblikovanja lah-

ko najdemo v oblikovanju uporabniških vmesnikov programske opreme. Ne

glede na to, kako lepo oblikovano je spletno mesto, bo le to brez prave vsebine

in funkcionalnosti razočaralo obiskovalca. Prav tako bo funkcionalno in vse-

binsko bogato spletno mesto brez prave oblike delovalo monotono in nezanimi-

vo. Pri oblikovanju spletnega mesta sicer lahko uporabimo oblikovalska pravila

iz drugih področij (tisk, programska oprema), vendar morajo biti oblikovalske

41

rešitve, prav zaradi edinstvenosti spleta kot medija, temu prirejene (Powell,

2000). Uporabniški vmesnik smo zato oblikovali tako, da služi vsebini in ciljem,

zaradi katerih je spletno mesto nastalo. Vsebina in cilji so določeni v diplomski

nalogi Tatjane Kokol Informacijska pismenost in informacijske zahteve za obli-

kovanje spletnih strani šolske knjižnice (Kokol, 2008) in smo jih v tej nalogi

uporabili.

Načrtovanje spletnega mesta 7.1

Za izdelavo uspešnega spletnega mesta je potrebno pozorno planiranje, kjer

je potrebno upoštevati določen postopek ali metodologijo priprave. Pri tem lah-

ko uporabimo različne modele planiranja. Eden od teh modelov je kaskadni

model, ki od nas zahteva vnaprejšnje planiranje, kar bi lahko predstavljalo do-

ločeno slabost. Hkrati nam isti model omogoča vračanje v pretekle faze in spre-

minjanje le teh. Iz slike je razvidno, da smo za potrebe razvoja spletnega mesta

priredili kaskadni model.

Načrtovanje spletnega mesta (prirejeno po Powell, 2000)Ilustracija 5:

42

Za izdelavo prototipa oblikovalske rešitve in izdelave testnega spletnega

mesta smo pregledali nekatera splošna pravila in priporočila oblikovnja sple-

tnega mesta.

Lastnosti uporabnikov 7.1.1

Powell pravi, da ne glede na to, kakšni so ciljni uporabniki, si vsi med seboj

delijo nekatere skupne lastnosti, ki so si podobne oz. so te lastnosti skupne pov-

prečnim uporabnikom: vid, spomin in reakcija (Powell, 2000).

Vid

Vid je osnovno čutilo, s katerim uporabnik prejema informacije s spletnega

mesta. Da bi se izognili problemom, ki lahko nastanejo pri uporabi barv,

smo pri oblikovanju upoštevali nekaj priporočil, ki se nanašajo na tri os-

novne dimenzije barv: ton, nasičenost in svetilnost. Za besedilo, grafiko in

ozadje nismo uporabili barv podobnih tonskih vrednosti, s podobno oz.

enako nasičenostjo in podobno svetilnostjo. Skozi celotno spletno mesto

smo poskrbeli za kontrast teh treh elementov spletne strani.

Spomin

Osnovno pravilo, ki ga je potrebno zagotoviti je, da želijo uporabniki z min-

imalnim trudom dobiti čim več. Siliti uporabnike k pomnjenju podatkov, ne

prinaša želenih rezultatov. Elemente spletne strani je namreč lažje pre-

poznati, kot si jih zapomniti. Obiskane in neobiskane strani spletnega mes-

ta naj bodo zato različnih barv, saj uporabniku na ta način ne bo potrebno

razmišljati, katere strani je že obiskal in katerih ne. Skupino podobnih opc-

ij (npr. povezav) je potrebno zmanjšati na 5-9 postavk (Powell, 2000).

Reakcija uporabnika in čas odziva

Odzivni čas nekega dejanja, ki ga je uporabnik pripravljen sprejeti, se pri

uporabnikih razlikuje in je odvisen od njegovih osebnih lastnosti.

43

„Nekateri strokovnjaki uporabnosti spletnih mest (Jakob Nielsen, www.

useit.com) navajajo, da vse raziskave o odzivnem času dajejo podobne re-

zultate“ (Powell, 2000, str. 53).

Odzivni čas uporabnika (vir: Powell, 2000)Tabela 2:

Odzivni čas Verjetna reakcija uporabnika

0,1 s Uporabnik si v tem odzivnem času predstavlja reakcijo kot hipno

1 s Uporabnik je »okupiran« z dogajanjem na ekranu in ni dovzeten za do-datne aktivnosti.

10 s Čas, ki predstavlja skrajno zgornjo mejo pozornosti uporabnika. V tem času bo uporabnik poskušal zapolniti čas z dodatnimi aktivnostmi.

>10 s Uporabnik obišče druga spletna mesta in izvaja druge aktivnosti.

Iz zgornje tabele je razvidno, da odzivni čas spletnega mesta pomembno

vpliva na pozornost uporabnika, zato je potrebno zagotoviti hitre reakcijske

čase in se izogniti uporabi elementov, ki te čase po nepotrebnem podaljšujejo.

Med te elemente lahko štejemo vstopne animacije in zvočne datoteke ter velike

datoteke, ki se nekontrolirano nalagajo.

Osnovna pravila spletnega oblikovanja 7.1.2

V primerjavi z oblikovanjem uporabniškega vmesnika (GUI – graphic user

interface) za programska orodja, ki je podvržen pravilom in, predvsem, zahtev-

kom proizvajalcev vodilnih operacijskih sistemov Microsoft in Apple, omogo-

čajo GUI spletnih mest več oblikovalske svobode. Kljub temu pa so se skozi

razvoj spletnih mest uveljavila nekatera splošna pravila. K uveljavitvi teh pra-

vil so pripomogla večja in zgodnja spletna mesta, ki so prevzela vlogo obliko-

vanja uporabniškega vedenja. Uporabniki tako pričakujejo nekatere lastnosti

na vseh spletnih straneh. Če teh lastnosti ne zagotovimo, lahko pri uporabniku

povzročimo določen odpor ali vsaj nelagodje, ko ga silimo v uporabo nečesa

novega oz. njemu neznanega. V spodnji tabeli so navedena nekatera običajna

pravila, ki jih pri oblikovanju spletnega mesta ne bi smeli prezreti:

44

Običajna pravila pri oblikovanju spletnih mest (prirejeno po Powell, 2000)Tabela 3:

Pravilo Opis

Logotip v zgornjem levem kotu označuje povezavo na vstopno stran.

Uporabniki pričakujejo, da jih klik na logotip organizacije pripelje na vstopno stran. Večina spletnih mest ima logotip postavljen v zgornjem levem kotu, saj je precej časa veljalo, da pregledovanje strani na raču-nalniškem monitorju poteka enako kot na papirju; od levega zgornjega kota diagonalno proti desnemu spodnjemu kotu. Kasnejše raziskave vedenja uporabnikov so pokazale, da pregledovanje poteka precej bolj kompleksno, vendar logotip ostaja v zgornjem levem kotu.Prav tako je potrebno povezavo „Domov“ jasno in nedvoumno označiti.

Besedilne povezave menija se prikazujejo na dnu strani.

Večina spletnih mest uporablja sistem navigacije tudi na dnu strani v obliki besedilnih povezav. Navigacija je običajno na vrhu strani ali v levem kotu. Ob pomiku strani le ta izgine iz vidnega polja. Temu se si-cer lahko izognemo z uporabo okvirjev ali z uporabo skriptnega jezika. Okvirji imajo svoje slabosti in se zaradi njih ne uporabljajo, uporaba do-datnih tehnoloških rešitev pa zahteva dodatne uporabnikove aktivnosti, ki jih običajen uporabnik ni pripravljen izvesti.

Uporaba interne po-vezave „Na vrh“ na dolgih straneh

Kljub temu, da spletne strani ne smejo biti predolge, besedilo pa naj bo razdeljeno po odstavkih, se v določenih primerih temu ne moremo izo-gniti. Ob že prej omenjenem pomiku strani moramo uporabniku omo-gočiti hitro in enostavno vrnitev na vrh strani.

Možnost izbire tiska-nja vsebine v različ-nih oblikah..

Vsebina naj bo pripravljena ne samo za pregledovanje v spletnem br-skalniku ampak tudi za tiskanje. Uporabnik bi naj imel zmeraj možnost (ob primerni vsebini) izbire tiskanja vsebine bodisi v obliki ustrezno pripravljene vsebine v brskalniku bodisi v obliki natisljive datoteke, obi-čajno PDF.

Besedilne povezave se oblikovno razli-kujejo od ostalega besedila.

Osnovne besedilne povezave (za neobiskana spletna mesta) so modre in podčrtane. Dolgo časa so se takšna tudi uporabljala, postala so celo nekakšno pravila, ki se ga ne sme kršit. To pravilo je prineslo dve po-membni stvari. Prvič, vse povezave so bile enake, kar je uporabniku nedvoumno naznanilo za kakšno vrsto elementa gre. Po drugi strani pa so oblikovalci bili precej omejeni. Z razvojem CSS slogov je tudi obli-kovalcem bilo omogočeno lažje oblikovanje, kar so s pridom izkoristili tudi pri oblikovanju besedilnih povezav. Danes velja, da se besedilne povezave jasno in diskretno razlikujejo v vsaj enem elementu: barvi, obliki ali velikosti.

Sekundarni elementi navigacije, kot sta npr. iskalnik in načrt spletnega mesta, niso del osnovne navigaci-je (menijske vrstice ali kolone).

Sekundarni elementi se obravnajo kot pomožna sredstva za navigacijo in so lahko zaradi tega odstranjena od osnovne navigacije. Zaradi vse večje popularnosti in uporabnosti so iskalna polja posebej poudarjena oz. imajo posebno mesto v oblikovni shemi spletnega mesta.

45

Priporočila W3C združenja 7.1.2.1 9

Kljub nekaterim skupnim lastnostim uporabnikov spletnega mesta vsem ni

možno prilagoditi. Pravzaprav, kot pravi Powell (2000), moramo narediti sple-

tno mesto za večino uporabnikov, pri čemer moramo upoštevati čim več poseb-

nosti. Združenje W3C (http://www.w3.org) zagovarja projektiranje čim dosto-

pnejših spletnih mest in podpira iniciativo za dostopnost na internetu (Web

Accessability Initiative – http://www.w3.org/TR/WAI-WEBCONTENT-TE-

CHS/). Združenje W3C spodbuja razmišljanje, da imajo uporabniki drugačne

pogoje kot izdelovalci spletnih mest. K tem pogojem spadajo predvsem velikost

monitorja, hitrost dostopa do interneta, osebnostne lastnosti, okolica ipd. Zara-

di tega združenje W3C priporoča upoštevanje nekaterih priporočil (Powell,

2000):

Zagotovitev enakopravnega alternativnega dostopa do zvočnih in vizual-

nih vsebin. Odsvetuje uporabo izključno enega načina komuniciranja.

Če uporabljamo grafične povezave (gumbi), zagotovimo tudi besedilne

povezave, alternativo zvočnem zapisu pripravimo tudi besedilno spo-

ročilo.

Ne zanašajte se samo na barve. Nekateri ljudje ne zaznavajo barve. Zato je

potrebno pri povezavah uporabljati tudi druge elemente zaznavanja

(črta, debelina). Prav tako ni priporočena uporaba barv sorodnih to-

nov.

Uporabljajte HTML in kaskadne sloge na pravi način. HTML je predviden

za strukturo, CSS slogi za način prikazovanja oz. obliko. Izogibajte se

uporabi nestandardnih HTML značk in elementov ter tehnologij, ki ne

9 Nastanek mednarodne ustanove W3C (World Wide Web Consortium) je posledica hekerske kulture, o kateri smo pisali v 1. poglavju. W3C skrbi za razvoj novih nelastniških standardov na internetu in/ali določa, pod kakšnimi pogoji lahko podobno vlogo opravlja tudi lastniško programje. Zato so se zdru-ženju pridružile velike korporacije, ki so spoznale, da lahko le odprti standardi zagotavljajo medupo-rabnost različnih tehnologij, ta pa je nujen pogoj za razvoj interneta in posledično za razvoj ekonom-skih dejavnosti, ki jih internet ponuja. (Formenti, 2003)

46

dajo enakovredne rezultate v vseh brskalnikih.

Jasna uporaba jezika. Vsebina, ki je ponujena na spletnih straneh naj bo na-

pisana jasno in enostavno. Kjer je to potrebno, uporabljamo strokovno

terminologijo. Manj znane in strokovne izraze razložimo in označimo

akronime, definicije in citate.

Pravilna uporaba tabel. Tabele niso namenjene postavitvi in organizaciji

strani, to lahko dosežemo z uporabo CSS slogov. Tabele so namenjene

prikazovanju tabelarnih podatkov in temu primerno jih uporabljajmo.

Uporaba novih tehnologij lahko na uporabnika vpliva negativno, če mu na-

mesto koristi prinaša težave. Zmeraj je potrebno zagotoviti alternativne

strani za tiste uporabnike, ki nimajo ali celo ne želijo uporabljati novih

tehnologij. Enako velja za uporabniški vmesnik.

Dinamične elemente (animacije, video, zvok) naredimo tako, da jih uporab-

nik lahko nadzira. Vstopne animacije ali nekontrolirano nalaganje vi-

deo in zvočnih datotek ne samo upočasni nalaganje strani, onemogoči

lahko dostopnost ostale pomembne vsebine. Zato je potrebno v te ele-

mente vgraditi kontrolne gumbe.

Vsi brskalniki ne uporabljajo enakih tehnologij in standardov oz. jih razla-

gajo po svoje. Pri postavitvi spletnega mesta moramo imeti to v mislih

in določene neizogibne rešitve ponuditi tako, da jih lahko uporabljajo

tudi uporabniki z brskalniki, ki naše rešitve ne podpirajo ali pa jo pod-

pirajo samo delno.

Spletno mesto naj bo opremljeno s sporočili o vsebini (navodila, pomoč) in

načrtom spletnega mesta. Obrazci naj bodo zmeraj narejeni tako, da je

nedvoumno napisano, kaj zahtevamo od uporabnika.

Zagotovitev jasnega sistema navigacije je ključnega pomena. Navigacija naj

47

bo razumljiva in postavljena na istem mestu skozi celotno spletno me-

sto. Priporočljivo je, da se za navigacijo skozi obsežnejše spletno mesto,

uporabljajo iskalniki in načrt spletnega mesta.

Struktura strani 7.1.2.2

Strukturo strani lahko delimo na logično in fizično. Medtem, ko logična

struktura deli dokumente spletnega mesta10 po njihovi sorodnosti vsebine in

določa njihovo povezavo, pa fizična struktura predstavlja fizično lokacijo do-

kumenta in povezavo do tega dokumenta. Ta lahko predstavlja določeno pot do

posamezne mape ali datoteke na spletnem strežniku ali njegov zapis v podat-

kovni bazi. Za samega uporabnika je pomembnejša logična struktura in nujno

ne predstavlja preslikave njene fizične strukture (Powell, 2000).

Navigacija 7.1.2.3

Položaj navigacijskih elementov ni samo stvar oblikovanja, ampak ima vpliv

na uporabnost spletnega mesta. Navigacijo lahko postavimo na pet različnih

področij: zgornje, spodnje, levo, desno in sredina. Vsako od teh področij nudi

določene prednosti in slabosti.

Navigacija na vrhu strani

Najbolj običajna postavitev navigacijskih elementov. Večina grafičnih

uporabniških vmesnikov ima postavljeno navigacijsko vrstico na vrhu, zato

je s tega stališča takšna postavitev smiselna, saj so uporabniki na ta način že

navajeni. Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da v naši kulturi branje na

spletu poteka od leve proti desni in od zgoraj navzdol je smiselnost upo-

rabe tega področja še večja. Slaba stran takšne postavitve bi lahko bila, ko

zaradi dolžine strani (dosti vsebine) navigacijski elementi izginejo iz okna

brskalnika. Ta problem se lahko reši na tri načine. Prvi način je ta, da se

10 Dokumenti spletnega mesta so lahko statični HTML dokumenti ali dokumenti v katerem koli drugem ustreznem formatu ali pa preprosto vsebina shranjena v podatkovni bazi.

48

vsebina razdeli na odseke, po vsakem odseku pa se doda povezava na vrh.

Uporaba povezave na vrh je smiselna tudi zaradi same dolžine strani in

lažje razumljivosti vsebine. Druga rešitev, kar je z vidika uporabnosti in

predvsem berljivosti ustreznejša, je razdelitev vsebine na manjše dele, ki se

pojavljajo v svojih dokumentih. Ta rešitev lahko privede do prevelike razd-

robljenosti vsebine, kar posledično pomeni nerazumljivo strukturo in težjo

sledljivost vsebini. Tretji način je mogoče z vidika uporabniškega vmesnika

najbolj primeren, menijska vrstica je zmeraj vidna in postavljena na vrhu

strani. Za uporabo te rešitve je potrebna dodatna tehnologija, ki jo lahko

različni brskalniki razumejo različno ali pa je sploh ne razumejo, kar lahko

privede do zmanjšane uporabnosti sistema navigacije.11

Navigacija na dnu strani

Na dno strani, običajno pod horizontalno črto ali nek drugi element, ki loči

spodnji del od vsebine, se lahko postavijo besedilne povezave, ki so enake

povezavam v osnovnem navigacijskem sistemu. Edina razlika je ta, da so te

povezave izključno besedilne in manj vpadljive. Lahko pa so to tudi po-

vezave do ostalih vsebin, ki preko osnovnega sistema navigacije niso do-

segljive, kot so: pomoč, navodila, pravna sporočila, avtorji, struktura strani,

identifikacijski podatki in podobne.

„Osnovnega sistema navigacije ne postavljajte na dno strani. To področje je

rezervirano za nadomestni ali pomožni sistem navigacije“ (Powell, 2002,

str. 117).

Navigacija na levi strani

Zelo pogosto sistem navigacije postavljamo v levi del okna brskalnika, saj

ga uporabniki12 opazijo takoj po nalaganju strani. Čeprav je ta način postal

11 Uporaba tehnologij je eden od pogojev W3C, o katerih smo govorili v prejšnjem poglavju12 Velja za uporabnike zahodnih kultur, ki preglejujejo informacije od leve proti desni in ob predpostav-

ki, da skrajni levi kot, običajno namenjen logotipu, ne vsebuje prevelikega grafičnega elementa. Vendar

49

že skoraj pravilo, lahko ta sistem predstavlja oviro berljivosti samega sis-

tema in vsebine spletnega mesta, saj se glede na strukturo navigacije, sis-

tem veča ali manjša. S tem se lahko pozicija elementov vsakokrat spreme-

ni.

Navigacija na desni strani

„Izogibajte se uporabi osnovnega sistema navigacije na desni strani“ (Pow-

ell, 2000, str. 125).

Postavitev osnovnega sistema navigacije na desno stran okna pomeni, da

lahko uporabnik vsebino prične pregledovati v skrajnem levem kotu.13 Prav

tako se navigacija nahaja v bližini drsnika okna brskalnika, kar omogoča

lažji nadzor nad vsebino. Kljub tem prednostim, pa ima ta sistem veliko

napako. Če govorimo o skrajno desni strani okna brskalnika, je ta od upo-

rabnika do uporabnika različna. Na monitorjih z večjo ločljivostjo je ta lahko

postavljena ob skrajno desno stran, vendar v tem primeru naletimo na

težavo z dolžino vrstice, kar zmanjša čitljivost. V primeru, da na teh istih

monitorjih omejimo širino vsebine, sistem navigacije pa pustimo skrajno

desno, se lahko navigacija preveč oddalji od vsebine. Če pa na tem moni-

torju sistem navigacije postavimo ob omejeno vsebino, se navigacija oddalji

od drsnika.

Navigacija v sredini

To možnost je smiselno uporabiti samo takrat, ko uporabljamo vstopno

stran, ki se razlikuje od ostalih strani. Uporaba vstopne strani se uporablja

le v izjemnih primerih. Razlogov je več, omenimo dva ključna. Nalaganje

vstopne strani lahko traja predolgo in pomeni dodatni klik oz. oddaljenost

je v tem primeru pod vprašaj postavljena struktura strani.13 V primeru, da v desni del okna postavimo osnovni sistem navigacije, v levi del okna ni smiselno po-

stavljati nadomestne sisteme navigacije, saj bi zaradi čitanja od leve proti desni osnovni sistem izgubil svoj pomen in postal sekundaren.

50

uporabnika od vsebine. Edini smiselni način uporabe navigacije na sredini

strani je povezava na vrh.

Ne glede na to, katere načine postavitve navigacije uporabimo in kdaj oz. v

katerih primerih, morajo ti biti izvedeni dosledno. Doslednost spletnega mesta

je ključnega pomena za uporabnost, nedoslednost pa lahko privede do zmede-

nosti uporabnika. Položaj sistema navigacije mora biti tako enak skozi celotno

spletno mesto (Powell, 2000).

Povezave 7.1.2.4

Povezave predstavljajo bistven element HTML dokumenta in omogočajo

povezljivost različnih dokumentov in strani. Jasno morajo biti označene, njiho-

vo osnovno pravilo pa je, da ne smejo zmesti uporabnika. Uporabljajo se štiri

vrste besedilnih povezav, ki predstavljajo neobiskane, obiskane, trenutne in ak-

tivne povezave. Standardne besedilne povezave na spletu so vnaprej določenih

barv, ki jih s pomočjo kaskadnih slogov lahko spreminjamo. Kakršnokoli spre-

minjanje lahko uporabnika zmede, zato se spreminjanja lotimo previdno. Pri

tem pa moramo upoštevati, da se povezave morajo razlikovati v vsaj enem ele-

mentu.14 Povezave so lahko tudi v obliki grafičnih elementov, najbolj običajno

se uporabljajo interaktivni gumbi, vendar je njihova uporaba najbolj smiselna v

primeru navigacije. Med samim besedilom jih uporabimo v primeru, ko želimo

vsebino poudariti ali dodatno obvestiti uporabnika. Smiselno jih je uporabiti ob

povezavah na dokumente, ki jih uporabnik lahko sname, kot ikono, ki predsta-

vlja tip datoteke oz. dokumenta. V primeru, da uporabniku ponudimo snema-

nje datotek, ob povezavi navedemo velikost datoteke. Na ta način bo uporabnik

vnaprej seznanjen z velikostjo in potrebnim časom snemanja.15

14 O pomenu razlikovanja povezav od navadnega besedila smo govorili na začetku tega poglavja.15 Potrebni čas si bo na podlagi velikosti datoteke lahko izračunal sam. Ta bo približen in odvisen od

hitrosti dostopa do interneta uporabnika, ter tehničnih lastnosti tega dostopa.

51

Vrste povezav in njihove standardne barve (prirejeno po Powell, 2000)Tabela 4:

Tip povezave Standardna barva HTML oznaka CSS pravilo

neobiskana modra (#0000ff) <body link=“#0000ff“> A:link {color:#0000ff}

že obiskana vijolična (#800080) <body link=“#800080“> A:visited {color:#800080}

trenutna - - A:hover {color:}

aktivna rdeča (#ff0000) <body link=“ff0000“> A:active {color:#ff0000}

Ena od zelo pomembnih lastnosti je tudi dostopnost povezav preko tipkov-

nice, ki jih dosežemo z uporabo atributov HTML značke <a> ACCESSKEY in

TABINDEX. Oba atributa podpirajo vse novejše različice brskalnikov, tako da

njihova uporaba s tehnološkega vidika ni sporna. Uporaba teh dveh atributov

je uporabna tako za običajne uporabnike, saj jim omogoča lažji in hitrejši do-

stop do določenih vsebin, kot tudi za napredne uporabnike.

Velikost strani spletnega mesta 7.1.2.5

Spletna stran je osnova spletnega mesta in v najenostavnejšem smislu pred-

stavlja vsebino v oknu brskalnika, ki je sestavljena iz pasic, grafičnih elemen-

tov, besedila, navigacije, dokumentov ipd. Vse te elemente je potrebno oblikov-

no združiti v eno celoto - spletno stran. Stran je teoretično lahko neomejeno ši-

roka in dolga, kar ni smiselno, saj bi takšna stran bila uporabniško neprijazna.

Vsebino je zato na spletni strani potrebno omejiti.

„Velikost strani prilagodite namenu in konkretni vsebini“ (Powell, 2000).

Ne glede na to, da se lahko velikost strani spreminja, obstaja mnogo razlo-

gov za enako velikost strani skozi celotno spletno mesto. Določanje fiksne veli-

kosti spletne strani pomeni omejitev vsebine na določeno število znakov in

ostalih elementov. Fiksna velikost pomeni tudi fizično omejitev velikosti v oknu

brskalnika. Prav tako pa z določanjem velikosti spletne strani izboljšamo upo-

rabnikovo izkušnjo. Uporabnik bo vnaprej vedel, kolikšno količino podatkov

52

lahko pričakuje. Vsebina je razdeljena na manjše dele in na ta način postane bolj

čitljiva. Kolikšna naj bo velikost spletne strani je v prvi meri odvisno od veliko-

sti monitorja. Zgornja meja bi po Powellu naj bila enaka velikosti ločljivosti

monitorja 1024x768, saj po tej velikosti vsebina postane nečitljiva (Powell,

2000).

Tipografija 7.1.2.6

Besedilo je bistvo spletnega mesta, še posebej v primeru šolske knjižnične

strani. Pravilni izbor tipografije in ustrezen format besedila lahko na uporabni-

ka naredita močan vtis in sta enako pomembna kot sama vsebina.

„Pisava (tipografija) – oblika črk, ki sestavljajo besedilo in naslove, ter način

kako so predstavljene – vpliva na obliko in sporočilnost bolj kot katerikoli drug

vizualni dokument“ (Parker, 1997, str. 59).

Pojem črka pomeni znak, ne glede na njegovo fizično obliko (črka na papir-

ju, monitorju ali v obliki računalniškega spomina). Pisava predstavlja niz zna-

kov določene oblike, ki se razlikujejo po teži (krepko), slogu (kurzivno) in veli-

kosti. Vendar to niso edine lastnosti, ki besedilu dajejo specifično obliko. Pri

izbiri pisave je potrebno upoštevati poravnavo v stolpcu, širino in razmik med

črkami. Obstajajo tudi druge lastnosti besedila (debelina reza, deformiranje, ro-

tiranje, rastriranje, senčenje ipd), ki se uporabljajo predvsem v tiskovinah. Za-

radi uporabljenih spletnih tehnologij je njihova uporabnost na spletu omejena.

S pomočjo tehnologij, kot sta HTML in CSS, v popolnosti ni možno posnemati

tistega, kar lahko naredimo s pomočjo programov za namizno založništvo. Tudi

če bi obstajale takšne tehnologije na spletu, v popolnosti vsega ne bi mogli iz-

vesti. Splet ne podpira fiksne dolžine in širine, kot je to v primeru tiskovin.

Prav tako imajo uporabniki kontrolo nad velikostjo svojih monitorjev in veliko-

stjo samih črk. Brskalniki omogočajo celo uporabo lastnih CSS slogov, kar od-

vzame oblikovalcu spletne strani vso kontrolo nad obliko besedila, v skrajnosti

53

celo obliko samega spletnega mesta. Največjo težavo oblikovanja besedila pred-

stavljajo sami operacijski sistemi, ki prikazujejo besedilo samo z uporabo pisav,

ki so nameščeni na uporabnikovem računalniku. Tudi če gre za isto pisavo, se

ti znaki na različnih operacijskih sistemih prikazujejo različno. Da je zmeda z

obliko besedila še večja, poskrbijo brskalniki, ki prikazujejo besedilo, pisano z

isto pisavo, iste velikosti, teže in sloga, različno. Obstaja nekaj tehničnih rešitev

teh problemov (besedilo v obliki slikovne datoteke, pdf formati ipd.), vendar

vse zahtevajo dodatno delo, kar podaljša čas objave in zahteva dodatne vire.

Takšne rešitve pomenijo tudi zmanjšanje funkcionalnosti (daljši časi nalaganja

spletnih strani, dodatni vtičniki, povezave ipd.) (Pring, 2000).

Posamezna črka je sestavljena iz števila delov, ki niso enaki vsem (Parker,

1997, str. 61):

rep – del črke, ki sega pod osnovno črko, ‒

serifi – kratke prečne zaključne poteze na koncih črk (tudi ime pisave s ‒

serifi),

višina verzalke: razdalja med osnovno črto in vrhom velike tiskane črke ‒

(višina h),

višina x – višina malih tiskanih črk, ‒

votlina, okroglina – notranjost pri nekaterih črkah, ‒

vrat: del črke, ki sega v zgornje črkovno polje. ‒

S kombinacijo različnih značilnosti določimo splošne oblikovne in ustrezni

ton besedilu, na primer (Parker, 1997, str. 61-62):

konvencionalen – s serifi, majhna višina x, dolgi vratovi in repi, ‒

sodoben – pisava brez serifov, visoka višina x, kratki vratovi in repi, ‒

54

veličastne – s serifi z rahlo zašiljenimi okroglinami in navpičnimi obli- ‒

kami,

prijazen – okrogle in napete oblike, ‒

postmodernističen: zelo stisnjene ali zelo raztegnjene okrogline in po- ‒

dolgovate oblike.

Pisave imajo običajno več slogov, ki jih ločimo po debelini črte. Nabor zna-

kov ene pisave in ene velikosti imenujemo font. Pri oblikovanju se omejimo na

uporabo dveh ali največ treh tipografskih družin, kjer imamo na voljo še vrsto

različic. Tako smo za spletno mesto uporabili tri družine črk. Prva družina je

Bahamas, ki je uporabljena v logotipu in sloganu. Ta družina predstavlja osnov-

no tipografsko družino Srednje šole za oblikovanje. Drugi dve pravzaprav nista

družini, sta kar skupini družin. Tovrstna uporaba je posledica omejitev opera-

cijskih sistemov. Za naslove smo uporabili skupino serifnih družin Georgia, Ti-

mes New Roman, Times in generično pisavo serif. Osnovnemu besedilu smo

določili skupino brezserifnih, sodobnih družin Verdana, Arial, Helvetica in ge-

nerično pisavo sans-serif. Serif in sans-serif pravzaprav nista tipografski druži-

ni, predstavljata katerokoli družino iz nabora nameščenih družin na operacij-

skem sistemu.16

Spletna stran našega spletnega mesta se generira dinamično, kar pomeni,

da je na vedno enake pogoje (širina strani, velikost naslovov in besedila) vsta-

vljeno različno besedilo. Nadzora nad postavitvijo besedila na posamezni stra-

ni tako nimamo, vendar smo z nekaterimi lastnostmi vplivali na ustrezen izgled

skozi celotno spletno mesto, pri čemer smo upoštevali določena pravila:

velikost pisave temelji na ravnotežju med pomembnostjo sporočila in ‒

njegovim okoljem (količina beline, širina stolpca, razmiki ipd.),

16 CSS priporoča, tudi določi način, kako definirati tipografsko družino. Atributu font-family določimo skupino vsaj treh družin, od najbolj do najmanj željene. Četrta je „družina“, ki jo brskalnik uporabi v primeru, da nobena od željenih družin na operacijskem sistemu ni dosegljiva. Za serif velja, da je to katerakoli družina s serifi, za sans-serif je to katerakoli brezserifna družina.

55

za telo besedila uporabimo pisave s serifi, saj so bralci na njih bolj nava- ‒

jeni iz tiskanih medijev,

za telo besedila so primerne tudi pisave brez serifov kadar so svetle, ‒

imajo nežne razlike med debelimi in tankimi črtami ter so dovolj kon-

trastne pri višini x in okroglinah,

vrstice, ki so krajše od 35 in daljše od 60 znakov so težko berljive, ‒

za krajše vrstice uporabljamo ožji medvrstični razmik, za daljše nekoli- ‒

ko širši,

pri velikem razmiku med vrsticami je stolpec bledikav in spran, ‒

za naslove (naslovi, podnaslovi in pripisi k slikam) uporabimo pisavo, ‒

ki je nasprotna pisavi za telo besedila; če smo za telo uporabili pisavo s

serifi, uporabimo za naslove pisavo brez serifov in obratno,

za naslove, podnaslove in pripise k slikam uporabljamo pisave iste ti- ‒

pografske družine v krepkejšem rezu in različnih velikosti,

pisave za naslove so ponavadi vsaj 1,5 krat večje od pisave za telo bese- ‒

dila,

povečano berljivost dosežemo z uporabo dodatnih razmikov med od- ‒

stavki,

na berljivost in tudi gostoto vplivamo z razmiki med besedami. ‒

(Prirejeno po Parker, 1997)

Kaskadni slogi 7.1.3

Kaskadne sloge ali CSS (Cascading Style Sheets) uporabljamo za določanje

lastnosti elemetov HTML dokumenta: ozadja, pisave, besedila, obrob, robov,

seznamov in položaja elementov.

CSS nam omogoča jasnejši pregled slogov oblikovanja in njihovo dopolnje-

56

vanje ter popravljanje, saj je slog običajno določen le enkrat v dokumentu. Prvo

različico CSS je združenje W3C predstavila že leta 1996, trenutna uporabna raz-

ličica je CSS 2.1. Združenje W3C nima nobene uradne kontrole in moči nad

proizvajalci brskalnikov, ki se priporočil držijo le delno ali pa si jih razlagajo po

svoje. Pri oblikovanju spletnih strani je zato potrebno pred objavo preveriti

uporabljene sloge v vseh večjih brskalnikih in operacijskih sistemih ter popra-

viti morebitne napake.

Skladnja CSS je sestavljena iz treh delov: selektorja (selector), lastnosti (atri-

bute) in vrednosti (value). Selektor je običajno kar značka HTML, vsaki lastno-

sti pa lahko določimo neko vrednost, ki je odvisna od vrste lastnosti. Razredi

(class) in identifikatorji (identificator) so posebne vrste selektorji, ki so uporab-

niško določeni. Njuna osnovna razlika je v uporabi na eni strani. Medtem, ko

lahko razrede uporabimo na eni strani poljubnokrat, lahko identifikatorje upo-

rabimo le enkrat. Tako so identifikatorji primerni za osnovno postavitev strani

(elementov na strani), razredi pa obliki teh elementov.

CSS pozna devet različnih enot za označevanje velikosti elementov. V osno-

vi jih lahko razdelimo na relativne in absolutne. Relativne so odvisne od ele-

mentov v katerih se nahajajo, absolutne pa so od vrednosti, določenih v vrhnjih

elementih, neodvisne.

57

Izdelava spletnega mesta in njegova objava v svetovnem 8 spletu

Ker so vsebina, cilji, zahteve in specifikacije že določeni in povzeti, smo se

v tej nalogi osredotočili na oblikovalsko rešitev, ki bo najbolje služila postavlje-

nim zahtevkom, pravilom in priporočilom, pri čemer smo to oblikovalsko reši-

tev realizirali z uporabo izbranega sistema za upravljanje vsebin.

Izdelava prototipa spletnega mesta 8.1

Za načrtovanje oblike spletnega mesta je najbolje uporabiti papir in svinč-

nik, saj se na ta način osredotočimo na videz, položaj elementov na strani in

sloge.

Skica spletnega mestaIlustracija 6:

58

Izdelava testnega spletnega mesta in testiranje 8.2

Pri sami namestitvi sistema Joomla! imamo možnost namestitve in izbire

različnih oblikovnih predlog. Velika večina je prosto dostopnih, vendar nobena

od že nameščenih ni odgovarjala postavljenim oblikovnim in barvnim zahte-

vam. Na podlagi skice spletnega mesta smo zato s pomočjo CSS ustvarili lastno

oblikovno predlogo. Joomla! na relativno enostaven način omogoča ustvarjanje

lastnih predlog. Iz vidika oblikovanja predloge spletnega mesta se je odločitev

za sistem Joomla! izkazala kot zelo ustrezna. V že postavljen spletni dokument

preprosto vstavimo joomlino programsko kodo, ki dinamično generira HTML

kodo. Za namestitev lastne predloge potrebujemo tudi xml datoteko z ustrezno

strukturo.

Osnovno postavitev spletnega mesta smo naredili z uporabo CSS identifi-

katorjev. Razrede smo uporabili za oblikovanje vseh ostalih elementov spletne-

ga mesta. Pri tem smo upoštevali pravila in priporočila za velikost spletnega

mesta, postavitev :

Širino spletnega mesta smo nastavili na 1020 slikovnih točk, kar omogoča

ogled na monitorjih ločljivosti vsaj 1024 slikovnih točk v širino. To je

hkrati tudi zgornja meja za berljivost vsebine.

Logotip smo postavili v zgornji levi del in mu dodali povezavo do vstopne

strani.

Sistem osnovne navigacije smo postavili na vrh, pod pasico, in uporabili

brezplačni dodatek, s katerim smo ustvarili dinamično menijsko vrsti-

co. Na ta način smo rešili težave s povezavami do vsebine strukturirane

v nižjih nivojih.

Oblika in barve sistema navigacije so izvedene s pomočjo CSS slogov, pri

čemer smo uporabili različne odtenke osnovne modre barve.

59

Barve sistema navigacijeIlustracija 7:

Pomožno navigacijo s povezavami do navodil za uporabo, pomoči in struk-

ture spletnega mesta ter povezavo do avtorjev smo ustvarili v spodnjem

delu, pod vsemi ostalimi elementi in jo usredinili po horizontali.

Levi del smo namenili prikazu kontaktnih podatkov, ki se prikazujejo skozi

celotno spletno mesto. Na ta način smo zagotovili kriterij po hitri in

enostavni dostopnosti do teh podatkov.

Desni del je rezerviran za iskalnik po spletnem mestu, možnosti povečave

besedila za uporabnike z večjimi monitorji ali slabšim vidom, izpisu

misli dneva in povezavi do referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja.

Krušne drobtinice17 (breadcrumbs) smo umestili med levo in desno kolono

tik pod osnovni meni. S tem smo zagotovili pogoj sledenja po spletnem

mestu.

Za naslove smo izbrali skupino serifnih pisav Georgia, „Times New Ro-

man”, Times in generično serif temno oranžne barve.

Običajno besedilo smo obarvali temno modro in uporabili skupino sodob-

nih brezserifnih pisav Verdana, Arial, Helvetica in generično sans-se-

rif.

Povezavam smo določili enako barvo kot običajnemu besedilu, vendar ne-

koliko svetlejšega tona. Na ta način so ta besedila postala zelo podobna

in jih uporabnik ne bi razlikoval. Zato smo pri povezavah ohranili pod-

17 Krušne drobtinice predstavljajo sistem sledenja lokaciji spletnega mesta in se uporabljajo v uporabni-ških vmesnikih. Postavitev na spletnih mestih je običajno horizontalno pod navigacijsko vrstico ali desno ob navigaciji, če je ta v levem stolpcu. Besedna zveza je povzeta po pravljici Janko in Metka bra-tov Grimm.

60

črtanost besedila. Vsem že obiskanim povezavam smo spremenili barvo

na temno rumeno, da smo dosegli razlikovanje med že in še ne obiska-

nimi povezavami.

Delovanje spletnega mesta smo preverjali na različnih računalnikih z različ-

nimi operacijskimi sistemi in s pomočjo štirih brskalnikov (Firefox Mozzila,

Opera, Internet Explorer 6 in Internet Explorer 7). Največje razlike so nastajale

v osnovni postavitvi in velikosti pisav med brskalniki. Napake smo skozi testi-

ranje odpravljali sproti.

S pomočjo različnih uporabnikov in v skupini razvijalcev spletnega mesta

smo preverjali oblikovalske rešitve in jih sproti popravljali.

Integracija in sistemsko testiranje 8.3

Po zaključeni izdelavi oblikovalske rešitve in testiranju na lokalnem stre-

žniku smo celoten sistem namestili na spletnem strežniku, kjer smo izvedli še

zadnje testiranje v realnem okolju. Prenos datotek in namestitev sta potekali

brez posebnosti. Prenos vsebine z lokalne podatkovne baze smo izvedli s po-

močjo dodatka za arhiviranje podatkovne baze, ki smo ga namestili tako na lo-

kalnem (testnem) strežniku, kot tudi na oddaljenem. Zagotovili smo še zaščito

pred objavo vsem uporabnikom na način, da smo omogočili ogled samo prija-

vljenim uporabnikom. Tudi tukaj smo preverili delovanje vseh povezav in do-

stopnost objavljenih dokumentov na še večjem številu različnih računalnikov z

nameščenimi različnimi operacijskimi sistemi in različnimi brskalniki. Bistve-

nih napak pri prikazovanju spletnega mesta in funkcionalnostih ni bilo.

61

Spletno mesto knjižniceIlustracija 8:

Objava in vzdrževanje 8.4

Po uspešno opravljenem testiranju smo ogled spletnega mesta omogočili

vsem uporabnikom. Vzdrževanje smo opravljali po potrebi, predvsem je to bilo

vnašanje vsebin in objava obvestil.

62

Zaključek9

Zadali smo si dve nalogi. Najprej je bil naš namen ugotoviti, kateri od šte-

vilnih FOSS CMS sistemov bi bil primeren za urejanje spletnih vsebin šolske

knjižnice Srednje šole za oblikovanje. To smo ugotavljali z večkriterijsko odlo-

čitveno metodo. Kot drugo nalogo smo si zadali cilj, da izdelamo in objavimo

spletno mesto knjižnice z izbranim CMS sistemom.

Ugotovili smo, da je veliko dobrih sistemov, ki bi bili ustrezni za upravlja-

nje spletnih vsebin knjižnice. Sistemi, ki so narejeni po principih oblikovanja

spletnih vsebin, imajo pri uporabi veliko prednost. Njihova modularna gradnja

omogoča nadgrajevanje tudi v prihodnje. Izkazalo se je, da tudi številčna sku-

pnost pomeni določeno prednost pri izbiri določenega sistema, saj izkušnje ve-

čjega števila uporabnikov in razvijalcev v večini primerov pomenijo tudi boljši

sistem z manj napakami. V našem primeru pomeni tudi dobro podporo v mate-

rinem jeziku. Vse skupaj sovpada z idejo „Informacija si želi svobode“.

Upravičeno lahko sklepamo, da je uporaba FOSS CMS sistemov dobra izbi-

ra. Prav tako se je sistem Joomla! s svojim nivojskim urejanjem izkazal kot za-

nesljiv, prilagodljiv, uporabniško prijazen in zmogljiv sistem urejanja spletnih

vsebin, z uporabo katerega knjižničarji ne bi smeli imeti težav. Vendar lahko

glede na rezultate vrednotenja sklepamo, da bi tudi nekateri drugi sistemi bili

ustrezni.

S sistemom Joomla! smo spletno mesto postavili in objavili v kratkem času

in brez večjih težav. Sisteme lahko uporabljajo vsi tisti, ki so vešči uporabe

osnovnih pisarniških programov, le da so tovrstni sistemi primerni le za ureja-

nje vsebin. Brez dodatnih znanj bi ti isti uporabniki zelo težko sami izdelali in

objavili spletno mesto.

63

Literatura in viri10

ADDEY, D. et al. 2002. Content management systems. Birmigham: Glasshaus.

ARNES, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije. [online] [uporabljeno 22.06.2008] Dostopno na URL: http://www.arnes.si/gvs.

BERČAN, M., BEŠTER, J., PAPIČ, M. E-izobraževanje in Web 2.0. Novičke, 14, 11, str.17 – 19.

CMS MATRIX. [online] [uporabljeno 25.06.2008, 11.07.2008] Dostopno na URL: http://www.cmsmatrix.org/matrix.

DRUPAL CMS. [online] [uporabljeno 05.07.2008, 18.07.2008, 26.07.2008] Dostopno na URL: http://drupal.org.

DRUPAL.SI. [online] [uporabljeno 05.07.2008, 18.07.2008, 26.07.2008] Dostopno na URL: http://www.drupal.si.

ERSHOV, T. V., HOHLOV, Y. E. 2002. Migrating from the Library of Today to the Library of tomorrow: Re- or E- volution?, V: ERSHOV, T. V., HOHLOV, Y. E., Libraries in the Information Society. München, Sauer, str. 74-81.

FORMENTI, C. 2005. Ne-ekonomija, Digitalna ekonomija in paradoksi intelektualne lastnine. Ljubljana: Krtina.

GRAFF, H. 2005. Building Websites with Joomla! A step by step tutorial to getting your Joomla! CMS website up fast. Birmingham: Packt Publishing.

HORTON, S., LYNCH, J. P. 2001. Web style guide: basic design principles for creating web sites. New Haven and London: Yale University Press.

INSTITUT OKO. [online] [uporabljeno 25.06.2008] Dostopno na URL: http://www.institut-oko.si/cms/index.php.

JOOMLA! CMS. [online] [uporabljeno 29.06.2008, 10.07.2008, 14.07.2008, 01.08.2008, 04.08.2008] Dostopno na URL: http://www.joomla.org.

JEREB, E., BOHANEC, M., RAJKOVIČ, V. 2003. DEXi: Računalniški program za večparametrsko odločanje. Moderna organizacija, Kranj: Moderna organizacija

64

KOKOL, T. 2008. Informacijska pismenost in informacijske zahteve za oblikovanje spletnih strani šolske knjižnice. Maribor: [T.Kokol].

MAMBO CMS. [online] [uporabljeno 30.06.2008, 07.07.2008, 20.07.2008] Dostopno na URL: http://www.mamboserver.com.

MESOJEDEC, U. Upravljanje spletnih vsebin. Monitor, 15, 4.

NOVLJAN, S. 2002. Spletne strani slovenskih splošnih knjižnic. Knjižnica, 46, 1-2, str. 45-59.

NOVLJAN, S. 2003. Spletne strani splošne knjižnice: uporabnikov zanesljivi referenčni vir. Knjižnica, 47, 1-2, str. 69-83.

PRING, R. 2000. www.type. Cambridge: The Ilex Press.

PARKER, R. C. 1997. Grafično oblikovanje. Ljubljana: Pasadena.

PIVEC, F. 2007. Informatika in odprta koda. Zakaj je treba podpirati OKPO?. Maribor: Zavod za odprto kodo.

RAHMEL, D. 2007. Beginning Joomla!: From Novice to Professional. New York: Springer-Verlag.

SHARP, K. 2002. Internet Librarianship: Traditional Roles in a New Enviroment, V: ERSHOV, T.V., HOHLOV, Y.E. ur., Libraries in the Information Society. München: Sauer, str. 100 -104.

SLOJOOMLA!, Slovenska joomla skupnost. [online] [uporabljeno 29.06.2008, 10.07.2008, 17.07.2008, 05.08.2008, 10.08.2008] Dostopno na URL: http://www.slojoomla.si.

SISPLET CMS. [online] [uporabljeno 07.07.2008, 14.07.2008, 25.07.2008] Dostopno na URL: http://www.sisplet.org.

TYPO3 CMS. [online] [uporabljeno 30.06.2008, 20.07.2008] Dostopno na URL: http://www.typo3.org.

TYPO3 Slovenia. [online] [uporabljeno 30.06.2008, 22.07.2008] Dostopno na URL: http://www.typo3-slovenia.org.

TOMAŽIN, M., GRADIŠA, M. 2007. Prosta/odprtokodna programska oprema v slovenskem osnovnem in srednjem šolstvu. Ljubljana: Uporabna informatika.

65

VILAR, P.2008. Splet 2.0 in izobraževanje knjižničarjev. Šolska knjižnica, 18, 1/2, str. 38-45.

ZABUKOVEC, A. 2005. Izbira sistema za upravljanje z vsebinami za vzgojno izobraževalne ustanove. [online] [uporabljeno 25.06.2008] Dostopno na URL: www2.arnes.si/~azabuk/VIVID2005/AlenkaZabukovec_VIVID2005_IS.pdf.

W3C (WORLD WIDE WEB CONSORTIUM), About. [online] [uporabljeno 20.07.2008] Dostopno na URL: http://www.w3.org/Consortium/.

W3C (WORLD WIDE WEB CONSORTIUM), Techniques for Web Content Accessibility Guidelines 1.0. [online] [uporabljeno 08.08.2008] Dostopno na URL: http://www.w3.org/TR/WAI-WEBCONTENT-TECHS/.

W3C (WORLD WIDE WEB CONSORTIUM), CSS 2.1 Specification. [online] [uporabljeno 10.08.2008] Dostopno na URL: http://www.w3.org/TR/CSS21.

XOOPS CMS. [online] [uporabljeno 10.07.2008, 22.07.2008] Dostopno na URL: http://www.xoops.org.

XOOPS SLOVENIJA. [online] [uporabljeno 10.07.2008, 22.07.08] Dostopno na URL: http://www.xoops.si.

66

Priloge11

Rezultati vrednotenjaTabela 5: Drupal Joomla Mambo Sisplet Typo3 Xoops

CMS ustrezen zelo ustre-zen

zelo ustre-zen ustrezen ustrezen neustrezen

. Vsebina ustrezna ustrezna ustrezna manj ustre-zna ustrezna manj ustre-

zna. . Možnost dodajanja vsebin (zapiski, slike) dijakov na sple-tno stran

omogočena objava

omogočena objava

omogočena objava

omogočena delna ob-java

omogočena objava

omogočena delna ob-java

. . RSS (novičarski sitem) omogoče-no

omogoče-no

omogoče-no

omogoče-no

omogoče-no

omogoče-no

. . Možnost objave video posnet-kov

objava možna (do-datek)

objava možna (do-datek)

objava možna (do-datek)

objava možna (do-datek)

objava mo-žna (vgra-jena)

objava možna (do-datek)

. . Fotogalerija kot doda-tek

kot doda-tek

kot doda-tek

kot doda-tek

vgrajena v sistem

vgrajena v sistem

. . Komunikacija visoka visoka visoka visoka normalna normalna

. . . Forum - z geslom omejen dostop

omogočen (vgrajen)

omogočen (dodatek)

omogočen (dodatek)

omogočen (vgrajen)

omogočen (dodatek)

omogočen (dodatek)

. . . Anketa omogočena (vgrajena)

omogočena (vgrajena)

omogočena (vgrajena)

omogočena (vgrajena)

omogočena (dodatek)

omogočena (dodatek)

. . . Sistem pomoči v obliki Pogosto zastavljenih vprašanj (PZV)

omogočen z omeje-nim nadzo-rom

omogočen s popolnim nadzorom

omogočen s popolnim nadzorom

omogočen s popolnim nadzorom

omogočen s popolnim nadzorom

omogočen s popolnim nadzorom

. Uporabnost srednja visoka visoka srednja srednja nizka

. . Enostavnost uporabe normalna visoka visoka nizka normalna nizka

. . . Enostavna namestitev normalna visoka visoka nizka normalna normalna

. . . . Čarovnik za namestitev orodja

delno avto-matizirana namestitev

popolnoma avtomatizi-rana name-stitev

popolnoma avtomatizi-rana name-stitev

ročna na-mestitev

delno avto-matizirana namestitev

delno avto-matizirana namestitev

. . . . Namestitev dodatkov dokaj eno-stavna enostavna enostavna zahtevna dokaj eno-

stavnadokaj eno-stavna

. . . Enostavnost vzdrževanja normalna normalna normalna normalna normalna nizka

. . . . Možnost arhiviranja dokaj eno-stavno

dokaj eno-stavno

dokaj eno-stavno enostavno dokaj eno-

stavno zahtevno

. . . . Možnost vizualnega obli-kovanja spletne strani

omogoče-no

omogoče-no

omogoče-no

neomogo-čeno

neomogo-čeno

neomogo-čeno

. . . Personalizacija vsebine onemogo-čeno omogočena omogočena omogočena omogočena omogočena

. . Upravljanje normalna stopnja

normalna stopnja

normalna stopnja

normalna stopnja

normalna stopnja

nizka sto-pnja

. . . Uporaba lastnih oblikovnih rešitev dobra dobra dobra dobra dobra dobra

. . . Upravljanje navigacije dobro dobro dobro dobro dobro dobro

. . . Urejanje vsebin slabo srednje srednje srednje srednje slabo

67

Drupal Joomla Mambo Sisplet Typo3 Xoops

. . . . Koš ni omogo-čeno

omogoče-no

omogoče-no

ni omogo-čeno

omogoče-no delno

ni omogo-čeno

. . . . Statistika beleži beleži beleži ne beleži beleži ne beleži

. . . . Določanje delovnega toka dokumentov

ni omogo-čeno

ni omogo-čeno

ni omogo-čeno

omogoče-no

ni omogo-čeno

ni omogo-čeno

. . . . Nadzor nad spremembami dokumentov

ni omogo-čen omogočen omogočen omogočen omogočen ni omogo-

čen. . . Večuporabniški sistem z do-deljevanjem pravic dober nezadovo-

ljivnezadovo-ljiv dober dober nezadovo-

ljiv. . Funkcionalnosti ustrezne dobre dobre ustrezne ustrezne neustrezne

. . . Iskalnik po strani dober dober dober zelo dober dober dober

. . . Možnost snemanja doku-mentov, razdeljenih po katego-rijah

dobra zelo dobra dobra slaba dobra slaba

. . . Izpisovanje določenih vsebin ni omogo-čeno

omogoče-no

omogoče-no

ni omogo-čeno

ni omogo-čeno

ni omogo-čeno

. . . Upravljanje povezav razde-ljenih po predmetnih kazalkah

omogoče-no

omogoče-no

omogoče-no

omogoče-no

omogoče-no

ni omogo-čeno

. . . Povezava do knjižničnega sistema WINKNJ možna možna možna možna možna možna

. Tehnologija srednja visoka visoka srednja srednja nizka

. . Varnost visoka visoka visoka srednja visoka srednja

. . . Potrjevanje vsebineomogo-čeno na enem ni-voju

omogo-čeno na enem ni-voju

omogo-čeno na enem ni-voju

omogoče-no na dveh ali več ni-vojih

omogoče-no na dveh ali več ni-vojih

ni omogo-čeno

. . . Autentikacija omogočena omogočena omogočenadelno omogočena (admin)

omogočena omogočena

. . . SSL kompatibilnost kompati-bilen

kompati-bilen

kompati-bilen

kompati-bilen

kompati-bilen

kompati-bilen

. . Stopnja standardizacije srednja srednja srednja visoka srednja nizka

. . . XHTML združljiv popolnoma združljiv nezdružljiv popolnoma

združljivpopolnoma združljiv

popolnoma združljiv nezdružljiv

. . . Uporaba čistih CSS slogov ustrezna slaba slaba ustrezna zadovoljiva slaba

. . . UTF-8 podpora dobra dobra dobra dobra dobra ustrezna

. . . Skladnost s slovenskim je-zikom nizka visoka normalna visoka normalna nizka

. . Podpora normalna visoka visoka normalna normalna nizka

. . . Število uporabnikov srednje veliko veliko majhno veliko majhno

. . . Navodila v SLO jezikupomanjklji-va navo-dila

dobra na-vodila

pomanjklji-va navo-dila

dobra na-vodila

pomanjklji-va navo-dila

pomanjklji-va navo-dila

. . . Online pomoč dobra dobra dobra dobra dobra dobra

. . . Forum uporabnikov orodja dober dober dober zadovoljiv dober zadovoljiv

. . . Možnost testiranja izdelka pred uporabo zahtevna enostavna enostavna enostavna zahtevna zahtevna

. . Nadgraditev visoka visoka visoka nizka visoka srednja

68

Drupal Joomla Mambo Sisplet Typo3 Xoops

. . . Možnost razširitve visoka visoka visoka nizka visoka visoka

. . . . Število dodatkov veliko veliko srednje majhno veliko srednje

. . . . Raznovrstnost dodatkov velika velika velika majhna velika velika

. . . Zagotovila za nadaljnji ra-zvoj visoka srednja srednja nizka visoka srednja

. . . . Število razvijalcev veliko veliko veliko majhno veliko srednje

. . . . Število nadgradenj veliko srednje srednje majhno veliko srednje

. . . . Število let na tržišču zreli sistem sistem v razvoju

stabilen sistem

sistem v razvoju zreli sistem sistem v

razvoju. . . Uporaba lastnih skript / pri-lagoditev visoka visoka visoka nizka srednja srednja