diplomska naloga - doba.si · pdf filezahvala zahvaljujem se mentorici-predavateljici mileni...

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

PROGRAM RAČUNOVODJA

DIPLOMSKA NALOGA

SONJA MUŠIČ

Maribor 2008

DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

PROGRAM RAČUNOVODJA

FINANČNI POLOŽAJ STORITVENEGA PODJETJA "X"

S POUDARKOM NA PLAČILNI SPOSOBNOSTI

SONJA MUŠIČ

Predavateljica - mentorica: Milena Avsec, univ. dipl. ekon. Mentorica praktičnega izobraževanja v organizaciji: Ksenija Perger, ekon. Organizacija: Podjetje "X" Lektorica: NANA Prevajanje in izobraževanje, Nataša

Jemenšek s.p. Prevod v tuji jezik: NANA Prevajanje in izobraževanje, Nataša

Jemenšek s.p.

Maribor 2008

DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

Zahvala

Zahvaljujem se mentorici-predavateljici Mileni Avsec, ki mi je svetovala, me usmerjala in strokovno vodila pri izdelavi dispozicije in

diplomske naloge. Zahvaljujem se mentorici v podjetju Kseniji Perger za vsestransko podporo in motivacijo.

Zahvaljujem se podjetju Nana, Nataša Jemenšek s.p. za prevod povzetka in lektoriranje diplomske

naloge. Zahvaljujem se Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje za sofinanciranje izobraževanja.

Posebno zahvalo izrekam moji družini; partnerju, hčerki in sinu, ki so mi omogočili in mi dovolili, da sem bila študentka, me v času študija vzpodbujali,

mi stali ob strani in verjeli vame.

Hvala vsem!

POVZETEK

V diplomski nalogi, ki predstavlja zaključno fazo mojega študija, sem analizirala podjetje"X",

v katerem sem opravljala praktični del svojega izobraževanja. V podjetju se je močno

poslabšala plačilna sposobnost, zato sem v svoji diplomski nalogi opredelila ukrepe, ki bi

pripomogli k boljši plačilni sposobnosti.

V prvem delu diplomske naloge sem predstavila podjetje in opisala organiziranost

računovodstva v podjetju.

V drugem delu sem s pomočjo računovodskih izkazov opravila finančno analizo podjetja.

Ugotovila sem, da je podjetje v večini financirano s tujimi viri, kar je lahko eden izmed

glavnih vzrokov za nelikvidnost podjetja. Pravila finančnega poslovanja veljajo tako za velika

kot tudi mala podjetja, od obsega in zahtevnosti poslovanja pa je odvisno, kako bo finančna

funkcija v podjetju organizirana. Finančno poslovanje obstaja v vseh oblikah organiziranosti

podjetja, razlikujeta se samo pomen in vpliv, ki ga lahko ima financiranje na obstoj in razvoj

podjetja. Finančna sestava podjetja je odvisna tudi od življenjskega obdobja podjetja. Za rast

oziroma modernizacijo se podjetje običajno financira s posojili, to pa je za podjetje najbolj

tvegano obdobje. Prav gotovo je za podjetnika najpomembnejša naloga obvladovanje

finančnih tveganj, denarnih tokov in obratnega kapitala, kar pripomore k finančni

učinkovitosti in uspešnosti podjetja.

V tretjem delu sem na podlagi opravljene analize predstavila prednosti, slabosti in priložnosti,

ki bi jih podjetje lahko izkoristilo v dobro svojega poslovanja, podala pa sem tudi predloge za

izboljšanje organiziranosti računovodstva in finančnega stanja v podjetju.

Klju čne besede: finančna analiza, poslovanje podjetja, kazalniki, tveganje, plačilna

sposobnost, predlogi izboljšav.

ABSTRACT

In my diploma paper I analyzed the company 'X', where I carried out the practical part of my

studies. The company’s solvency worsened seriously; therefore, I decided to define actions in

my diploma paper to help improve the situation.

In the first part, I presented the company and described the organization of the accounting

department.

In the second part, I carried out a financial analysis with financial statements. I realized that

the company was mostly financed with foreign sources, which could be one of the main

reasons for illiquidity of the company. Financial rules are valid for big and small companies,

however, it depends on the extent and complexity of the operations how the financial function

in the company is organized. Financial operations are present in all forms of company

organization; however, the importance and influence which financing can have on the

existence and development of the company are different. The financial structure of the

company also depends on its lifetime. Modernization and growth of the company is usually

financed with loans and that is the riskiest period for the company. The entrepreneur’s most

important task is to master financial risks, money flows and working capital, which improves

financial effectiveness and successfulness of the company.

In the third part, based on the carried out analysis I presented results, advantages,

disadvantages and opportunities which the company could use in favor of its operations and

gave suggestions for improving the organization of the accounting department and financial

situation in the company.

Key words: financial analysis, company’s operations, indicators, risk, solvency, suggestions

for improvement

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................... 8

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA, NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE ................................. 8

2 PREDSTAVITEV PODJETJA "X" .......................................................................... 10

3 ORGANIZIRANOST RA ČUNOVODSTVA V PODJETJU ................................... 11

3.1 ZAKAJ SO V PODJETJU POTREBNE ANALIZE? ............................................................ 13

4 ANALIZA SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV V PODJETJU "X" …………………………………………………… ……………………………………..14

4.1 ANALIZA OBSEGA IN STRUKTURE SREDSTEV ........................................................... 14 4.1.1 Kazalniki obračanja.......................................................................................... 15

4.2 ANALIZA OBSEGA IN STRUKTURE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV........................ 18 4.2.1 Analiza statične in dinamične likvidnosti podjetja "X" ...................................... 23 4.2.2 Kazalniki kratkoročne in dolgoročne likvidnosti ............................................... 27 4.2.3 Kazalniki kratkoročne likvidnosti ...................................................................... 27 4.2.4 Kazalniki dolgoročne likvidnosti ....................................................................... 29

4.3 IZPOSTAVLJENOST IN OBVLADOVANJE TVEGANJ ..................................................... 31

5 ANALIZA U ČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI POSLOVANJA PODJETJA "X" ………………………………………………………………………………………… 33

5.1 KAZALNIKI GOSPODARNOSTI ................................................................................. 34 5.2 KAZALNIKI DOBI ČKONOSNOSTI .............................................................................. 36 5.3 DU PONTOV SISTEM POVEZANIH KAZALNIKOV ........................................................ 38

6 REZULTATI ANALIZE IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE ...... ......................... 41

6.1 REZULTATI ANALIZE .............................................................................................. 41 6.2 PREDLOGI UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE UGOTOVLJENEGA STANJA .............................. 44

6.2.1 Predlogi ukrepov na področju organizacije računovodstva ............................... 44 6.2.2 Predlogi ukrepov na področju uspešnosti poslovanja ....................................... 44 6.2.3 Predlogi ukrepov na področju gospodarjenja s premoženjem ........................... 45

6.2.3.1 Prednosti, slabosti in priložnosti podjetnika ............................................... 46

LITERATURA ................................................................................................................... 50

7 SKLEP ........................................................................................................................ 48

8 VIRI ............................................................................................................................ 51

KAZALO SLIK

Slika 1: Du Pontov sistem povezanih kazalnikov ................................................................. 38

KAZALO TABEL

Tabela 1: Obseg in struktura sredstev v podjetju "X" ............................................................ 14 Tabela 2: Koeficient obračanja obratnih sredstev ................................................................. 15 Tabela 3: Trajanje enega obrata ............................................................................................ 16 Tabela 4: Koeficient obračanja terjatev do kupcev ............................................................... 17 Tabela 5: Dnevi vezave terjatev ........................................................................................... 17 Tabela 6: Obseg in struktura obveznosti do virov sredstev podjetja "X" na dan 31.12. v letih 2006 in 2007 v EUR. ........................................................................................................... 19 Tabela 7: Stopnja lastniškosti financiranja............................................................................ 21 Tabela 8: Stopnja dolžniškosti financiranja ......................................................................... 21 Tabela 9: Stopnja dolgoročnosti financiranja ........................................................................ 22 Tabela 10: Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja ........................................................ 22 Tabela 11: Preseki bilance stanja za leto 2006 ...................................................................... 25 Tabela 12: Preseki bilance stanja za leto 2007 ...................................................................... 26 Tabela 13: Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) ............................................................................................................................................ 27 Tabela 14: Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient). ....... 28 Tabela 15: Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev .............................................. 29 Tabela 16: Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev ........................................ 29 Tabela 17: Koeficient komercialnega terjatveno-obveznostnega razmerja ............................ 30 Tabela 18: Koeficient gospodarnosti poslovanja ................................................................... 34 Tabela 19: Stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov ........................................ 34 Tabela 20: Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov ................................................................ 35 Tabela 21: Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala ........................................................... 36 Tabela 22: Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev ........................................................... 36 Tabela 23: Obračanje sredstev .............................................................................................. 38 Tabela 24: Dobičkonosnost prihodkov ................................................................................. 39 Tabela 25: Dobičkonosnost sredstev ................................................................................... 39 Tabela 26: Obračanje kapitala .............................................................................................. 39 Tabela 27: Dobičkonosnost kapitala ..................................................................................... 39 Tabela 28: Rezultati analize ................................................................................................. 41

KAZALO PRILOG

PRILOGE........................................................................................................................... 52

8

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema, namen in cilj diplomske naloge V podjetju se venomer sprašujemo, kaj bi se dalo v poslovanju izboljšati in na kakšen način to

storiti.

Uporaba kakovostnih računovodskih informacij v postopkih odločanja pripomore k

sprejemanju pravilnejših odločitev in vodi k uspešnejšemu poslovanju. Računovodske

informacije morajo biti zanesljive, verodostojne in primerljive, da bi bile tudi koristne. To

pomeni, da so informacije točne, pravočasne, sestavljene v skladu z veljavno zakonodajo in

Slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS). Sestavljene morajo biti na

način, ki je razumljiv njihovim uporabnikom. Razkrivati morajo vsa pomembna dejstva v

zvezi s poslovanjem podjetja in njegovim finančnim stanjem.

Splošna slika podjetja je razvidna iz temeljnih računovodskih izkazov. Računovodske

informacije postanejo bolj pregledne, če jih uporabimo s pomočjo raznih metod analize

poslovanja podjetja. S pomočjo podatkov iz računovodskih izkazov lahko izračunamo

računovodske kazalnike uspešnosti, ki so opredeljeni v SRS.

Biti učinkovit pomeni delati stvari prav, biti uspešen pa pomeni delati prave stvari (Koletnik,

1997, str. 183).

Podjetje "X", kjer sem opravljala praktični del svojega izobraževanja, ima kljub svoji

majhnosti in kratkem času delovanja organizirano lastno računovodstvo. Le-to je zgledno

urejeno in zagotavlja kakovostne in pravočasne informacije tako za notranje kot za zunanje

poročanje.

Računovodske analize se v podjetju ne opravljajo, vendar pa bi te informacije za sprejemanje

poslovnih odločitev pogosto potrebovali.

Čeprav se kriza v podjetju pojavi kar naenkrat, so vzroki največkrat dolgoročnega značaja in

postajajo čedalje bolj očitni. Vzroke za krizo oziroma plačilno nesposobnost bi opredelila kot

notranje in zunanje. Notranji razlog za nastanek krize je gotovo organizacijska struktura, ki pa

je odvisna od dejavnosti in velikosti podjetja. V podjetju "X", ki deluje po načelu vodilne

osebnosti, kar je značilno za majhna podjetja, je nevarnost za krizno stanje vsekakor večja.

Podjetnik torej sam opravlja več funkcij v podjetju, za katere ni strokovno usposobljen in

zaradi tega lahko pride tudi do napačnih poslovnih odločitev. Med notranje vzroke za krizno

stanje sodi tudi slaba finančna politika in nezadostni finančni nadzor. Glavni vzroki za

9

plačilno nesposobnost pa izhajajo iz neustreznih virov, neusklajene ročnosti sredstev in

finančnih virov ter prezadolženosti.

Med zunanje vzroke za plačilno nesposobnost pa bi uvrstila finančne težave, s katerimi se

srečujejo tudi nekateri glavni kupci.

Neposredno nadziranje finančnega položaja je izrednega pomena in kasnejša analiza ne more

preprečiti že nastalih dogodkov. Lahko pa pripomore, da bomo iz preteklih dogodkov

spoznali kaj poučnega in bomo imeli zaradi tega v prihodnjem obdobju manj neugodnih

situacij. Do takega spoznanja pridemo z analiziranjem finančnega stanja podjetja. Tako lahko

zaključim, da podjetje potrebuje računovodsko analizo in usmeritev na pravo pot za nadaljnje

sprejemanje poslovnih in finančnih odločitev.

Cilji moje diplomske naloge so:

� opredeliti dejavnike, ki vplivajo na likvidnost podjetja,

� izdelati računovodsko analizo finančnega stanja,

� predstaviti rezultate analize v podjetju, posebej slabosti dosedanjega poslovanja,

� oblikovati in podati predloge za izboljšanje stanja.

Metode dela bodo temeljile na proučevanju teoretične podlage, ki mi bo dalo osnovo za

analizo finančnega izida podjetja "X". S pomočjo metode deskripcije se bom naslonila na

teoretične ugotovitve, ki jih bom povzela na podlagi strokovne literature, virov in prispevkov

različnih avtorjev s področja računovodske analize. Komparativna metoda mi bo služila pri

primerjanju teoretičnega dela z empiričnim delom. Za primerjavo mi bodo koristili tudi

računovodski kazalniki, ki mi bodo dali boljši vpogled v finančni položaj podjetja. Na podlagi

ugotovljene analize bom predstavila rezultate, ugotovila prednosti in slabosti poslovanja

podjetja "X" in ugotovila vzroke, ki so povzročili določene odmike. Tako bo analitični pristop

zajemal induktivno metodo sklepanja, s sintezo pa bom združila svoje ugotovitve v predloge

za izboljšanje stanja.

10

2 PREDSTAVITEV PODJETJA "X"

Podjetje, v katerem sem opravljala praktično izobraževanje, je bilo ustanovljeno v začetku

leta 2003 kot samostojni podjetnik posameznik. Za ustanovitev podjetja se je podjetnik

odločil, ker se mu je ponudila možnost, ki jo je doživel kot izziv in novo priložnost.

Poslovanje je pričel z zelo majhnimi sredstvi in staro rabljeno opremo. Kot direktor družbe se

je z bogatimi praktičnimi izkušnjami in z lastnim znanjem kljub močni konkurenci uspel

uveljaviti na tržišču. Staro in izrabljeno opremo je nadomestil z novejšo in zmogljivejšo.

Zaradi potrebe po finančnih virih za investicije je bil podjetnik prisiljen najemati tudi posojila.

Kljub temu, da so se pojavljale težave pri plačilu obveznosti, je obroke pravočasno in redno

poravnaval. Samostojni podjetniki imajo namreč pred ostalimi podjetji to prednost, da imajo

med gospodinjstvom in podjetjem prost pretok denarja. Prenose denarja med gospodinjstvom

in podjetjem je potrebno le knjižiti na določen konto.

Podjetje je storitveno podjetje in trenutno ne zaposluje delavcev. Na tržišču deluje šesto leto.

Glavna dejavnost podjetja je opravljanje storitev prevozov in črpanja betona tako za gradbena

podjetja kakor tudi za končne potrošnike.

Po standardni klasifikaciji se podjetje uvršča med cestni tovorni promet pod šifro 49.410.

Osnovni cilj podjetja je trajno poslovanje z obvladovanjem tržnih deležev in segmentov

prodaje storitev na domačem trgu ter finančna trdnost.

Strateški cilji podjetja so naslednji:

� kakovostno poslovanje,

� zadovoljstvo kupcev,

� povečanje domačega tržnega deleža,

� obvladovanje stroškov,

� finančna stabilnost,

� povečanje uspešnosti poslovanja.

Podjetnik nenehno skrbi za dober položaj na trgu, za ugled podjetja in za kakovostno

opravljene storitve. Še naprej si bo prizadeval ohranjati dober glas in se skušal prebiti čim

višje po konkurenčni lestvici, ki jo določa trg.

Poslanstvo podjetja je zadovoljen kupec, to pa podjetnik skuša doseči s kvalitetno

opravljenimi storitvami, s kratkimi roki in konkurenčnimi cenami.

11

3 ORGANIZIRANOST RA ČUNOVODSTVA V PODJETJU

Kljub svoji majhnosti ima podjetje organizirano lastno računovodstvo, ki ga vodita

podjetnikova žena in hčerka. Majhna podjetja se od srednjih in velikih razlikujejo po številnih

značilnostih, z vidika zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo področje računovodstva, pa

med njimi ni bistvene razlike.

Računovodstvo v podjetju mora imeti skrbno organizirane računovodske funkcije -

računovodsko obračunavanje, predračunavanje, nadziranje in analiziranje - saj je od njih

odvisna kakovost, pravočasnost in točnost informacij za notranje in zunanje uporabnike.

Organiziranost je odvisna od raznih dejavnikov in ni zakonsko predpisana, zato so odločitve

prepuščene posameznemu podjetju.

V podjetju je knjigovodstvo in računovodsko obračunavanje zgledno urejeno, slabo pa sta

organizirana računovodsko predračunavanje in računovodsko analiziranje.

Na podlagi SRS 39 je v podjetju sestavljen Pravilnik o računovodstvu, v katerem je zapisana

celotna organizacija računovodstva. Natančno je opredeljena organiziranost in delovanje

računovodstva, knjigovodske listine in poslovne knjige ter računovodski izkazi. Pravilnik

zajema tudi navodila za sestavljanje knjigovodskih listin, njihovo kontroliranje, gibanje,

knjiženje in hranjenje. Določena je organiziranost temeljnih knjig, način vodenja poslovnih

knjig in napisana so navodila za sestavo računovodskih izkazov.

Pri računovodskem obračunavanju se evidentirajo podatki o že nastalih, preteklih poslovnih

dogodkih. Evidentiranje poteka na podlagi verodostojnih listin, ki jih v računovodstvu

pripravijo oziroma jih prejmejo ob posameznih poslovnih dogodkih. Ti poslovni dogodki

vplivajo na sredstva, na obveznosti do njihovih virov, prihodke, odhodke in stroške v

podjetju.

Najpogostejši poslovni dogodki v podjetju so:

� nabava opredmetenih osnovnih sredstev,

� vplačila na transakcijski račun poslovne banke in izplačila z računa,

� nabava reprodukcijskega materiala, drobnega inventarja in ostalega materiala,

� nabava podizvajalskih in ostalih storitev,

12

� prodaja storitev,

� drugi poslovni dogodki.

Listine, ki pri teh poslovnih dogodkih nastanejo, so odvisne od kraja nastanka in so zunanje in

notranje.

Računovodsko predračunavanje se v podjetju izvaja samo toliko, kolikor je nujno potrebno

za nemoteno poslovanje. Predračunski izkaz finančnega izida se izdela le na podlagi dejanskih

terjatev in obveznosti.

Vnos podatkov iz knjigovodskih listin v poslovne knjige poteka računalniško, zato je

pomemben del kontrole že vgrajen v računalniški program. Poskrbljeno je tudi, da so vsi

poslovni dogodki pravočasno knjiženi v pravilnih zneskih in na pravih kontih. Dodatna

kontrola se vzporedno opravi tudi z obračunom davka na dodano vrednost.

Z računovodskim nadziranjem podatkov in odpravljanjem ugotovljenih nepravilnosti se

ukvarja zunanja sodelavka, ki ima lasten računovodski servis. Tako kontrolira knjigovodske

listine, pomožne knjige, analitične evidence, temeljne knjige, sodeluje pa tudi pri sestavi

računovodskih obračunov, računovodskih predračunov ter pri posredovanju računovodskih

informacij.

Računovodsko analiziranje je presojanje in pojasnjevanje stanja in uspešnosti poslovanja.

Zasnovano je na primerjanju podatkov v računovodskih obračunih in predračunih, na

ugotavljanju odmikov ter vzrokov za te odmike in njihovih posledic. Sestavni del

računovodskega analiziranja je tudi oblikovanje predlogov za izboljševanje poslovnih

procesov.

Računovodsko analiziranje se v podjetju ne izvaja. V knjigovodstvu se celotni stroški ne

zajemajo ločeno na stalne in spremenljive stroške, kar pa je pomembna informacija pri

odločitvi o obsegu izvajanja storitev v podjetju.

13

3.1 Zakaj so v podjetju potrebne analize?

Beseda analiza izhaja iz grške besede "analysis". Pomeni razčlenjevanje celote na njene

sestavne dele do elementov, ki niso več deljivi. V analizi z metodo raziskovanja poleg

razčlenjevanja uporabljamo še podatke dveh časovnih obdobij podjetja, ki ga analiziramo.

Vsaka analiza se konča s sintezo, v kateri so s postopki izločanja, osamljanja in strjevanja

oblikovani sklepi o stanju in o poslovanju podjetja (Zadravec, 2001, str. 12, 13). Za

računovodsko analiziranje se podatki črpajo iz knjigovodskih evidenc, ki so zasnovane na

vrednostno izraženih podatkih.

Podjetja si za uspešno in učinkovito poslovanje zadenejo določene cilje. Ti cilji pa zahtevajo

najprej načrtovanje le-teh, uresničevanje in na koncu presojanje uresničenega. Analiza je torej

sredstvo za usmerjanje procesov in stanj v podjetju in v bistvu začetna faza načrtovanja.

Analizo razumemo tudi kot sredstvo za usklajevanje procesov in stanj, ki nam pomaga

spoznavati odmike in nas poučuje o potrebnih ukrepih za izboljšanje.

Današnje hitre spremembe na tehničnem, gospodarskem in ekonomskem področju zahtevajo

izredno hitre in kakovostne informacije o uspešnosti in plačilni sposobnosti podjetja, kajti le s

hitrimi in kakovostnimi informacijami lahko podjetje hitro in učinkovito ukrepa na trgu. Gre

za zelo pomemben proces, kajti brez analize podjetje ne more uspešno poslovati, zato tudi

njen pomen vedno bolj narašča.

Posebno pozornost moramo posvetiti financiranju, kjer je potrebno hitro ukrepanje, saj se

finančni položaj hitro spreminja. Neposredno nadziranje finančnih sredstev je izrednega

pomena, kajti kasnejša analiza ne more preprečiti nastalih dogodkov. Lahko le pripomore, da

bomo iz preteklih tokov spoznali kaj poučnega in bomo imeli zaradi tega v naslednjem

obdobju manj neugodnih situacij.

Poleg finančne uspešnosti je pomemben tudi zdrav finančni položaj, kar pomeni dovolj varno

plačilno sposobnost podjetja.

14

4 ANALIZA SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV V

PODJETJU "X"

4.1 Analiza obsega in strukture sredstev

Sredstva podjetja so v denarni obliki izražene stvari, pravice in denar, s katerimi podjetje

premoženjskopravno razpolaga in iz njih pričakuje gospodarske koristi. Po ročnosti delimo

sredstva na dolgoročna in kratkoročna. Dolgoročna sredstva so v podjetju prisotna več kot eno

leto, pridobljena so za opravljanje dejavnosti in niso namenjena prodaji. Kratkoročna

sredstva, med katere sodijo zaloge, kratkoročne terjatve, kratkoročne finančne naložbe,

denarna sredstva in aktivne časovne razmejitve, pa so v podjetju prisotna manj kot eno leto.

Da podjetje lahko nemoteno posluje, mora v določenem trenutku razpolagati s posameznimi

sredstvi v takšnih količinah, da lahko zagotovi normalno odvijanje poslovanja.

Tabela 1: Obseg in struktura sredstev v podjetju "X"

ELEMENT Leto 2006

Delež v %

Leto 2007

Delež v %

Indeks 2007/2006

Dolgoročna sredstva 22.652,00 86,42 14.131,00 65,05 62,00 Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR

639,00 2,44 560,00 2,58 87,00

Opredmetena osnovna sredstva

22.013,00 83,98 13.571,00 62,47 61,00

Naložbene nepremičnine 0 0,00 0 0,00 0,00 Dolgoročne finančne naložbe 0 0,00 0 0,00 0,00 Dolgoročne finančne naložbe (razen posojil)

0 0,00 0 0,00 0,00

Dolgoročna posojila 0 0,00 0 0,00 0,00 Dolgoročne poslovne terjatve 0 0,00 0 0,00 0,00 Odložene terjatve za davek 0 0,00 0 0,00 0,00 Kratkoro čna sredstva 3.389,00 12,93 7.402,00 34,07 218,00 Sredstva za prodajo 0 0,00 0 0,00 0,00 Zaloge 0 0,00 0 0,00 0,00 Kratkoro čne finančne naložbe 0 0,00 0 0,00 0,00 Kratkoročne finančne naložbe (razen posojil)

0 0,00 0 0,00 0,00

Kratkoročna posojila 0 0,00 0 0,00 0,00 Kratkoro čne poslovne terjatve

2.578,00 9,84 6.647,00 30,60 257,00

Denarna sredstva 811 3,09 755,00 3,48 71,00 Kratkoro čne AČR 170,00 0,65 191,00 0,88 112,00 Skupaj sredstva 26.211,00 100,00 21.724,00 100,00 82,00

Vir: Letno poročilo podjetja "X" za leti 2006 in 2007.

15

Z analizo sredstev presojamo sestavo sredstev glede na čas oziroma rok vezave v nedenarni

obliki. Iz te presoje lahko spoznamo, ali podjetju preti nelikvidnost, oziroma kakšno je

tveganje za normalno poravnavanje obveznosti. Z zmanjšanjem dolgoročno vezanih sredstev

se namreč to tveganje zmanjšuje.

Obseg in struktura sredstev v podjetju nista konstantni, ampak se v podjetju nenehno

spreminjata. V praksi se sredstva evidentira kot stanje na določen dan.

Iz tabele 1 je razvidno, da so se celotna sredstva v letu 2007 v primerjavi z letom 2006

zmanjšala za 18 %. V letu 2006 so dolgoročna sredstva zavzemala kar 86,42 %, v letu 2007

pa 65,05 % vseh sredstev, med katerimi so neopredmetena osnovna sredstva in opredmetena

osnovna sredstva. Podjetje v računovodskih evidencah nima naložbenih nepremičnin,

finančnih naložb in dolgoročnih poslovnih terjatev. V letu 2007 se izboljšala sestava sredstev

v poslovnih terjatvah. Porast terjatev je lahko posledica večje prodaje ali pa počasnejšega

preoblikovanja terjatev v denar in posledično odlivanje sredstev v druga podjetja. Podrobneje

bom to prikazala pri analizi obračanja sredstev.

4.1.1 Kazalniki obra čanja

Temeljni kazalniki obračanja izražajo, koliko prihodkov ustvari podjetje z obstoječimi

sredstvi oziroma koliko sredstev potrebuje podjetje, da ustvarja obstoječe prihodke. Čim

hitrejše kot je obračanje sredstev oziroma čim krajši kot so dnevi njihove vezave, manj

vezanih sredstev potrebuje podjetje in s tem manj dragega financiranja.

Različne vrste sredstev se različno hitro obračajo, zato je potrebna analiza posameznih vrst

sredstev. Hitrost obračanja sredstev vpliva na njihovo donosnost, s tem pa tudi na donosnost

kapitala.

Tabela 2: Koeficient obračanja obratnih sredstev

Vrednost v EUR Vrednost kazalnika

leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Poslovni odhodki v letu dni - amortizacija 89.774,00 63.818,00 25,2245 8,4048

Povprečno stanje obratnih sredstev 3.559,00 7.593,00


16

Hitrost obračanja obratnih sredstev prav gotovo vpliva na uspešnost poslovanja podjetja.

Dejavniki, ki vplivajo na velikost obratnih sredstev so naslednji: predmet poslovanja, stroški

poslovanja, nabavni pogoji, prodajni pogoji, sezonska nihanja, načrtovana širitev podjetja.

Obratna sredstva spreminjajo svojo obliko in se po določenem obdobju vrnejo v prvotno

obliko in tako se cikel ponavlja.

Koeficient obračanja obratnih sredstev je razmerje med poslovnimi odhodki v letu dni brez

amortizacije in povprečnim stanjem obratnih sredstev, pri čemer obratna sredstva

predstavljajo kratkoročna sredstva, zmanjšana za kratkoročne finančne naložbe in povečana

za dolgoročne poslovne terjatve in kratkoročne aktivne časovne razmejitve.

Koeficient obračanja nam pove, kolikokrat se obratna sredstva obrnejo v enem poslovnem

letu.

V tabeli 2 je prikazano, da so se v letu 2006 obratna sredstva obrnila 25,22 krat, v letu 2007

pa se je koeficient bistveno znižal in sicer na 8,40.

Iz koeficienta obračanja obratnih sredstev lahko izračunamo tudi trajanje enega obrata.

Tabela 3: Trajanje enega obrata


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

365 365 365 14,47 43,42

Koeficient obračanja obratnih sredstev 25,2245 8,4048


Iz tabele 3 lahko razberemo, da so obratna sredstva v letu 2006 za en obrat potrebovala 14

dni, v letu 2007 pa se je en obrat podaljšal na 43 dni. Poslabšanje tega kazalnika je posledica

podaljšanja plačilnih rokov in sodelovanje z nekaterimi gradbenimi podjetji, ki zahtevajo

plačilne roke od 30 do 45 dni. Posebno pa velja omeniti še zimski čas, ki mu gradbinci radi

rečejo "mrtva sezona". V tem času se obseg dela bistveno zmanjša in prilagodi vremenskim

razmeram, plačila pa se zavlečejo do 90 dni, v skrajnih primerih celo do 120 dni.

Glede na to, da podjetje v večini posluje z gradbenimi podjetji, ki na splošno veljajo kot slabi

plačniki, so podatki iz tabele presenetljivo dobri. Podjetnik spretno krmari s temi podjetji na

ta način, da so večja gradbeno-trgovska podjetja istočasno tudi njegovi dobavitelji. Pri njih

nabavlja gorivo za tovorno vozilo in nekatere vrste gradbenega materiala, ki ga proda

17

končnim potrošnikom, ki so redni oziroma gotovinski plačniki. Na ta način podjetnik

velikokrat premaga tudi likvidnostne težave.

Tabela 4: Koeficient obračanja terjatev do kupcev


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Prihodki od prodaje 110.700,00 86.789,00 42,94 13,06

Povprečno stanje terjatev do kupcev 2.578,00 6.647,00


Kazalnik nam pove, kolikokrat letno se terjatve do kupcev obrnejo v denarno obliko. Z njim

analiziramo uspešnost podjetnika pri izterjavi in plačilno sposobnost kupcev. Če število dni v

letu (365) delimo s koeficientom obračanja terjatev, dobimo povprečno dobo vezave terjatev.

Tabela 5: Dnevi vezave terjatev


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

365 365 365 8,50 27,94

Koeficient obračanja terjatev do kupcev 42,94 13,06


Rezultat iz tabele 5 kaže, da so terjatve do kupcev v letu 2006 za en obrat potrebovale le 8

dni, v letu 2007 pa 27 dni. Kljub temu, da ima podjetje do kupcev 30-dnevni plačilni rok in si

ga nekateri kupci bistveno podaljšajo, pa so končni potrošniki tisti, ki svoje obveznosti

poravnajo takoj in bistveno pripomorejo k boljši plačilni sposobnosti podjetja. Vsekakor

podjetje uspešno nadzoruje svoje terjatve, prodajni pogoji pa so zadostno usklajeni z

nabavnimi pogoji. V primeru, da je med prodajnimi in nabavnimi pogoji prevelik razkorak,

mora podjetje imeti likvidnostne rezerve ali uporabljati tuje vire, kar pa povečuje stroške

poslovanja in vpliva na poslovni rezultat podjetja.

18

4.2 Analiza obsega in strukture obveznosti do virov sredstev

Obveznosti do virov sredstev nam s finančnega vidika nakazujejo, kako je nek poslovni

sistem financiran. V bilanci stanja so obveznosti do virov sredstev prikazane v pasivi in jih

delimo na dolgoročne in kratkoročne ter lastne in tuje vire financiranja.

Podjetnikov kapital je lastni vir financiranja podjetnika. Sestavljen je iz prenosov stvarnega

premoženja, presežkov iz prevrednotenja in čistega poslovnega izida. Dnevno se lahko tudi

spreminja ob vsakem pritoku denarnih sredstev iz gospodinjstva in ob vsakem odtoku

denarnih sredstev v gospodinjstvo (SRS 39.48).

Analiza financiranja je proces spoznavanja poslovanja z vidika problematike financiranja

poslovanja. Da bi podjetje lahko delovalo in uresničevalo zastavljene cilje, mora imeti na

voljo ustrezen obseg in sestavo sredstev v obliki stvari, pravic in denarja. S sredstvi podjetje

prevzema obveznost do lastnika kapitala in do upnikov. Kapital je trajni vir financiranja in ga

ne vračamo, pričakujemo pa dobiček, iz katerega gre državi davek od dobička, čisti dobiček

pa ostane lastniku. Lastniški kapital je najdražja oblika financiranja, kljub temu, da se ga na

splošno dojema kot najcenejši vir financiranja. Res je, da na lastniški kapital ni potrebno

plačevati obresti, vendar lastnik podjetja pričakuje določeno donosnost kapitala.

Drugače je z dolgovi, ki so začasen vir financiranja in jih je potrebno vračati. Obresti za

dolgove so stroški in kot odhodki iz financiranja vplivajo na poslovni izid podjetja.

Sestava obveznosti do virov sredstev glede na delež kapitala in delež dolgov je pomembna z

vidika presojanja samostojnosti podjetja.

Pri analiziranju sestave virov presojamo razmerja med lastnimi in tujimi viri, znotraj le-teh pa

tudi razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi viri (Koletnik, 1997, str. 223).

Pravila financiranja so se razvijala skozi celotno dobo poslovanja podjetij in služijo kot

pomoč podjetjem pri sprejemanju poslovnih odločitev. Ker so ta pravila splošnega značaja, jih

je potrebno prirediti posameznemu podjetju in razmeram v posameznem podjetju. Ločimo

dve osnovni vrsti pravil:

� pravilo, ki obravnava ročnost naložb in ročnost sredstev (vodoravna finančna

struktura),

� pravilo, ki obravnava razmerje med lastnimi in tujimi viri financiranja (navpična

finančna struktura).

19

Pravila vodoravne finančne strukture izhajajo iz tega, da se z ustreznimi deli aktive in pasive

in razmerji med njima zagotavlja plačilna sposobnost.

Zlato bilančno pravilo zahteva, da se dolgoročne naložbe financirajo z dolgoročnimi viri

sredstev, kratkoročne pa s kratkoročnimi viri sredstev. Zaradi uskladitve ročnosti naložb in

virov sredstev se zmanjšuje tveganje spremembe obrestne mere in kreditno tveganje, kar

lahko pozitivno vpliva na vrednost podjetja. Prav tako lahko finančne institucije bolj

pozitivno obravnavajo podjetje, ki se drži tega bilančnega pravila.

Pravila navpične finančne strukture urejajo razmerja med lastniškim virom financiranja in

dolžniškimi viri financiranja. Razmerje med kapitalom in dolgovi se določa glede na velikost

podjetja, obseg in stabilnost poslovanja. Podjetja z dolgo dobo poslovanja, z ugledom v

finančni javnosti in dobro boniteto si vsekakor lahko privoščijo večji obseg dolga, lahko pa se

tudi ceneje zadolžijo. Za podjetje večji del lastniškega financiranja pomeni večjo varnost, za

posojilodajalca pa manjše tveganje. Za posojilodajalca praviloma velja, da za večje tveganje

zahteva višjo ceno denarja (višje obresti), lastnik podjetja pa z zadolževanjem pričakuje višji

donos na kapital. Razmerje med dolgovi in kapitalom izražamo s finančnim vzvodom, ki nam

pove, koliko enot dolga ima podjetje na enoto kapitala.

Zdravo financiranje torej zahteva pravšnje razmerje med lastnimi in tujimi viri, znotraj tujih

virov pa tudi ustrezno razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi obveznostmi. Ta razmerja

so odvisna od posebnosti same dejavnosti (Koletnik, 1997, str. 223).

Tabela 6: Obseg in struktura obveznosti do virov sredstev podjetja "X" na dan 31.12. v letih 2006 in 2007 v EUR.

ELEMENT Leto 2006

Delež v %

Leto 2007

Delež v %

Indeks 2007/2006

Podjetnikov kapital 1.938,00 7,39 6.046,00 27,83 311,97 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Rezervacije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Dolgoročne obveznosti 13.720,00 52,35 10.300,00 47,41 75,07 Dolgoročne finančne obveznosti 13.720,00 52,34 10.300,00 47,41 75,07 Dolgoročne poslovne obveznosti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Kratkoro čne obveznosti 10.553,00 40,26 5.378,00 24,76 50,96 Kratkoročne finančne obveznosti 4.173,00 15,92 0,00 0,00 /

20

Kratkoročne poslovne obveznosti 6.380,00 24,34 5.378,00 24,76 84,29 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Skupaj obveznosti do virov sredstev

26.211,00 100,00 21.724,00 100,00 82,88


Iz tabele 6 lahko razberemo, da v podjetju "X" med obveznostmi do virov sredstev v obeh

obdobjih prevladujejo dolgovi. V letu 2006 je delež dolgov 92,61 %, v letu 2007 pa se je

nekoliko zmanjšal in znaša 72,17 % od celotnih obveznosti do virov sredstev. Na osnovi

takšnega deleža dolgov ugotavljam, da v podjetju prevladujejo obveznosti do virov sredstev,

ki so vračljiva in da je kapitala, ki je lasten vir v letu 2006, le 7,39 %, v letu 2007 pa se delež

poveča na 27,83 % od celotnih obveznosti do virov sredstev.

Pomemben delež pri zmanjšanju dolgov v letu 2007 imajo kratkoročne finančne obveznosti,

ki so odpravljene v celoti, za 4,94 % pa se zmanjšajo tudi dolgoročne finančne obveznosti.

Kratkoročne poslovne obveznosti so se povečale za 0,42 %, za 20,44 % pa se je povečal

kapital, kar je poleg odprave kratkoročnih finančnih obveznosti koristna sprememba med

obveznostmi do virov sredstev predvsem z vidika likvidnosti podjetja.

Ocenjujem, da je to skrajna sestava virov, kjer je glavnina virov dolžniškega izvora. Do

takšne strukture je prišlo zaradi hitrega investiranja. Menim, da je to odraz zaupanja

posojilodajalcev v poslovanje podjetja in da dvom o sposobnosti plačevanja finančnih

obveznosti ne obstaja. Lahko pa tudi rečem, da podjetje z zadolževanjem pospešuje razvoj,

zagotavlja nemoteno poslovanje in dviga donosnost kapitala, kar je razvidno iz primerjave

med letoma 2006 in 2007.

4.2.1 Kazalniki stanja financiranja

S kazalniki stanja financiranja ugotavljamo način financiranja premoženja podjetja. S temi

kazalniki proučujemo podatke na pasivni strani bilance stanja. Sredstva so financirana z

lastnimi viri (kapital) ali tujimi viri (dolgovi). Način financiranja vpliva na finančno tveganje

in na dobičkonosnost podjetja. Dobičkonosnost podjetja se poveča, če podjetje uporablja

cenejše vire financiranja.

21

Tabela 7: Stopnja lastniškosti financiranja


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Kapital 1.938,00 6.046,00 0,0739 0,2783

Obveznosti do virov sredstev 26.211,00 21.724,00


Kazalnik prikazuje delež kapitala, torej delež lastnega trajnega vira znotraj celotnih virov

financiranja. Višja kot je vrednost kazalnika, več sredstev je financiranih z lastniškim

kapitalom. To pomeni varno finančno politiko podjetja, večjo varnost naložb ter stabilnost

donosov (Avsec, 2007, str. 50). Podjetje "X" ima zelo nizko vrednost tega kazalnika in kaže

na visok delež dolžniškega financiranja glede na podjetnikov kapital. Za upnike pomeni tako

razmerje visoko stopnjo tveganja, za podjetje pa visoko stopnjo odvisnosti od tujih virov

financiranja.

Tabela 8: Stopnja dolžniškosti financiranja


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Dolgovi 24.273,00 15.678,00 0,926 0,721



Ta kazalnik sodi med pomembnejše kazalnike analize financiranja, saj financiranje s tujimi

viri vpliva na donosnost kapitala kot vzvod, zato se za to skupino kazalnikov pogosto

uporablja izraz "finančni vzvod".

Kazalnik prikazuje delež dolgov znotraj celotnih virov financiranja in s tem zadolženost

podjetja. Za upnike je pomembno, da je vrednost tega kazalnika čim nižja, saj kaže na to,

kolikšen delež sredstev je financiran z dolžniškim kapitalom (Avsec, 2007, str. 51).

Vsekakor pa se podjetju splača zadolževati, dokler je dobičkonosnost kapitala višja od

obrestne mere na dolgoročna posojila. Priporočljivo je, da je vrednost tega kazalnika čim

nižja, saj preveč zadolženo podjetje težje plačuje obresti in vrača dolgove.

22

Tabela 9: Stopnja dolgoročnosti financiranja


leto leto leto leto

Vsota kapitala in dolgoročnih obveznosti 2006 2007 2006 2007

ter dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev 15.658,00 16.346,00 0,597 0,752



Stopnja dolgoročnosti financiranja kaže delež financiranja z dolgoročnimi viri. Dolgoročni

dolgovi so tisti dolgovi, ki zapadejo v plačilo v obdobju, daljšem od enega leta. Med

dolgoročnimi viri ni dolgoročnih rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev, ker

jih podjetje nima med svojimi računovodskimi postavkami. Stopnja dolgoročnosti

financiranja med proučevanima letoma niha, je pa relativno višja v letu 2007. Na to vpliva

višji delež kapitala v virih sredstev, ki se je v letu 2007 povečal. Lahko pa rečem, da visok

delež dolgoročnih dolgov zmanjšuje tveganje kratkoročne plačilne sposobnosti.

Tabela 10: Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Dolgovi (dolgoročni, kratkoročni) 24.273,00 15.678,00 12,52 2,59

Kapital 1.938,00 6.046,00


Kazalnik izraža dolžniško-kapitalsko razmerje in je najpogosteje uporabljeni kazalnik za

ugotavljanje finančnega tveganja podjetja. V teoriji ni enotnih mnenj o tem, kakšna naj bi bila

vrednost kazalnika, saj ni enotnih pravil o tem, kakšna naj bi bila struktura navpične sestave

virov (Avsec, 2007, str. 51).

Kazalnik se je v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 drastično znižal, kar pa je vsekakor

posledica zmanjšanja dolgov in povečanja kapitala, čeprav je razmerje med njima še vedno

zelo visoko.

23

4.2.2 Analiza statične in dinamične likvidnosti podjetja "X"

Plačilna sposobnost oziroma likvidnost je sposobnost podjetja, da v danem času z

denarnimi sredstvi poravna svoje zapadle obveznosti. Likvidnost lahko razumemo tudi kot

premoženjsko-finančni položaj in je najvažnejši pogoj za obstoj in razvoj podjetja.

Nelikvidnost je pomanjkanje plačilnih sredstev, da bi poravnali svoje obveznosti. Če uspe

podjetju plačilne tokove naravnati tako, da sta hkrati dosežena plačilna sposobnost in želen

dobiček, tedaj se nahaja v najbolj ugodnem ekonomskem položaju. Poznamo likvidnost

sredstev in likvidnost podjetja (Koletnik, 1997, str. 212).

Likvidnost sredstev pomeni sposobnost preoblikovanja nedenarnih delov sredstev podjetja v

denarno, likvidno obliko. Pri tem velja, da kolikor manj časa in stroškov je potrebnih za to

preoblikovanje, tem večja je likvidnost takšnega dela premoženja (Avsec, 2007, str. 46).

Likvidnost sredstev je pogoj za plačilno sposobnost. Preoblikovanje nedenarnih sredstev

(osnovna sredstva, zaloge, terjatve) v denarno obliko je izpostavljeno vsem poslovnim

tveganjem, ki določajo, ali bodo sredstva v celoti in pravočasno preoblikovana v denar, to je v

likvidno obliko.

Likvidnost podjetja pomeni sposobnost podjetja, da v dogovorjenih pogodbenih rokih

poravnava svoje obveznosti. Likvidnost podjetja ugotavljamo na dinamični in statični način.

Dinamično likvidnost ugotavljamo s presojanjem izkazov denarnih tokov, kjer se primerjajo

dejanski denarni prejemki in denarni izdatki v proučevanem obdobju. Ključni dejavniki

denarnega toka, ki so podjetju v pomoč pri sprejemanju poslovnih odločitev, so obseg in rast

prodaje, stalni stroški, kupci, dobavitelji in naložbe.

Ti dejavniki bistveno vplivajo na denarni tok, so strateško pomembni za razvoj podjetja in

usodni za njegovo preživetje. Vsekakor ti dejavniki niso edini, ki vplivajo na denarni tok, so

pa med pomembnejšimi. Ravno tako niso enako pomembni za vsa podjetja, ampak je to

odvisno od dejavnosti, življenjskega cikla in finančne sestave. Od dejavnosti podjetja je

odvisna tudi sestava premoženja, ki je edinstvena za posamezno dejavnost in položaj panoge

na trgu.

Finančna sestava, ki deli vire financiranja na lastne in tuje, pripomore k varnosti in plačilni

sposobnosti. Zagotavljanje virov je odvisno od finančnega položaja podjetja. Dolgovi

24

zahtevajo intenzivno spremljanje denarnega toka, ker je spoštovanje plačilnih rokov bistveni

del bonitete podjetja. Najbolj spremenljivi del denarnega toka so saldakonti kupcev in

dobaviteljev, kajti odločitve o prodaji in nabavi vsakodnevno vplivajo na denarni tok.

Naložbe so izjemnega pomena za zagotovitev pozitivnega denarnega toka na dolgi rok.

Najprej zahtevajo veliko denarnih sredstev, ki jih običajno v celoti nimamo, kasneje pa

pričakujemo pozitiven denarni tok, ki bo presegel negativnega v naložbo s pokrivanjem vseh

stroškov v naložbo. Za podjetje je odločilno doseganje načrtovanega pozitivnega denarnega

toka iz naložbe (Peterlin, Glavina, 2007, str. 111).

Statično oziroma strukturno likvidnost podjetja ugotavljamo s primerjavo postavk v bilanci

stanja. Zanima nas struktura sredstev in virov, in sicer primerjamo tista sredstva in tiste

obveznosti, ki imajo enako časovno ročnost (Avsec, 2007, str. 47).

Statično likvidnost lahko analiziramo na več načinov:

� preseki bilance stanja,

� bilanca čistih gibljivih sredstev,

� stopenjska bilanca stanja,

� kazalniki kratkoročne in dolgoročne likvidnosti.

V svoji diplomski nalogi bom ugotavljala statično likvidnost podjetja s pomočjo presekov

bilance stanja in s pomočjo kazalnikov kratkoro čne in dolgoročne likvidnosti.

S preseki bilance stanja ugotavljamo razmerje med sredstvi in viri podjetja in na ta način

spoznavamo kratkoročno in dolgoročno likvidnost podjetja. Na podlagi presekov spoznavamo

spremembe pri uporabi virov. Te so dovoljene in upravičene vse dotlej, dokler se s tem krepi

finančna moč podjetja. Nikakor ni zaželeno, da podjetje preusmerja denarna sredstva v tiste

stvarne oblike sredstev, pri katerih zaradi daljše vezave prihaja do motenj ob poravnavi

obveznosti (Koletnik, 1997, str. 238).

25

Tabela 11: Preseki bilance stanja za leto 2006

1. PRESEK / 1. PODBILANCA LETO 2006

LETO 2006

Neopredmetena sredstva 639 Kapital 1.938

Opredmetena osnovna sredstva 22.013 Dolgoročne obveznosti 13.720

Dolgoročne finančne naložbe 0 Dolgoročne rezervacije 0

Naložbene nepremičnine 0 15.658

22.652

razlika -6.994


LETO 2006

Zaloge 0 Kratkoro čne finančne obveznosti 4.173 Dolgoročne poslovne terjatve 0 Kratkoro čne poslovne obveznosti 6.380

Odložene terjatve za davek 0 Kratkoro čne PČR 0

1. Podbilanca 2. Podbilanca

-6.994 0

0 Razlika – črpajo se kratkoročne obveznosti 3.559


LETO 2006

Kratkoro čne finančne naložbe 0 Preostanek kratkoročnih obveznosti 3.559

Kratkoro čne poslovne terjatve 2.578 0

Kratkoro čne AČR 170 0

Denarna sredstva 811 0

Sredstva za odtujitev 0

3.559 Skupaj 3.559

Vir: Letno poročilo podjetja "X" za leto 2006

Preseki bilance stanja podjetja X za leto 2006 nam povedo, da ima podjetje več dolgoročnih

sredstev kot dolgoročnih virov. To pomeni, da podjetje uporablja kratkoročne vire za

financiranje dolgoročnih sredstev. Podjetje ima torej prevelik obseg osnovnih sredstev, ki jih

financira s kratkoročnimi viri in krši osnovna načela zdravega financiranja.

Za podjetje to pomeni, da lahko zaide v likvidnostne težave. Za likvidnost podjetja je

pomembno, da se osnovna sredstva kot zelo nelikvidna oblika sredstev financirajo iz kapitala,

kar pa v proučevanem podjetju ni možno, saj je vrednost kapitala bistveno nižja od vrednosti

osnovnih sredstev.

26

Tabela 12: Preseki bilance stanja za leto 2007


LETO 2007

Neopredmetena sredstva 560 Kapital 6.046

Opredmetena osnovna sredstva 13.571 Dolgoročne obveznosti 10.300

Dolgoročne finančne naložbe 0 Dolgoročne rezervacije 0

Naložbene nepremičnine 0 16.346

14.131

razlika 2.215


LETO 2007

Zaloge 0 Preostanek kapitala 0

Dolgoročne poslovne terjatve 0

Preostanek dolgoročnih obveznosti in rezervacij

Odložene terjatve za davek 0

0 razlika 2.215


LETO 2007

Kratkoro čne finančne naložbe 0 Kratkoro čne obveznosti 5.378

Kratkoro čne poslovne terjatve 6.647 Kratkoro čne PČR 0

Kratkoro čne AČR 191 5.378

Denarna sredstva 755 Prenos iz druge podbilance 2.215

Sredstva za odtujitev 0 Skupaj prenos + kratkoročni viri 7.593

7.593


Pri presekih bilance stanja za leto 2007 lahko ugotovimo, da ima podjetje več dolgoročnih

virov kot dolgoročnih sredstev, kar je razvidno iz prve podbilance. To pomeni, da podjetje v

celoti financira dolgoročna sredstva z dolgoročnimi viri, prav tako pa z dolgoročnimi viri

financira delež kratkoročnih sredstev. Če ima torej podjetje preveč dolgoročnih virov, razliko

namenimo za drugo podbilanco. V tem primeru jih ne potrebujemo, kajti podjetje nima zalog,

dolgoročnih poslovnih terjatev in odloženih terjatev za davek. Razliko namenimo za tretjo

podbilanco. Za podjetje to pomeni, da ima preveč kvalitetnih virov, ki jih podjetje lahko

usmeri v financiranje stalnih sredstev, saj jih za sprotne potrebe ne potrebuje.

27

Iz presekov bilanc obeh obravnavanih obdobij lahko ugotovim, da je v letu 2006 podjetju

primanjkovalo dolgoročnih virov, zato so dolgoročna sredstva bila financirana s

kratkoročnimi viri. V letu 2007 se situacija popolnoma spremeni, saj je imelo podjetje

presežek dolgoročnih virov, ki bi jih bilo smotrno usmeriti v financiranje stalnih sredstev.

4.2.3 Kazalniki kratkoro čne in dolgoročne likvidnosti

Kazalniki likvidnosti so zanimivi predvsem za posojilodajalce, ki pri odobravanju posojil

upoštevajo vrednost določenih kazalnikov za več zaporednih obdobij ali pa zahtevajo, da

vrednost le-teh ne sme biti nižja od določene kritične vrednosti. Kazalniki so zanimivi tudi za

dobavitelje, ki jih zanima predvsem to, ali bodo dobili plačano in ali bo to v pogodbenih

rokih. Ker so sredstva podjetja bolj ali manj oddaljena od denarne oblike, ločimo različne

kazalnike plačilne sposobnosti. V diplomskem delu se bom osredotočila na izračun

najpogosteje uporabljenih kazalnikov likvidnosti.

4.2.4 Kazalniki kratkoro čne likvidnosti

Tabela 13: Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoro čnih obveznosti (kratkoročni koeficient)


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Kratkoro čna sredstva 3.389,00 7.402,00 0,32 1,37

Kratkoro čne obveznosti 10.553,00 5.378,00


Kratkoročni koeficient nam kaže razmerje med celotnimi kratkoročnimi sredstvi in celotnimi

kratkoročnimi obveznostmi. Kot kratkoročna sredstva se upoštevajo zaloge, kratkoročne

terjatve iz poslovanja, kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva. Vrednost ena

pomeni, da podjetje kratkoročna sredstva v celoti financira s kratkoročnimi obveznostmi do

virov sredstev. Priporočljiva vrednost tega kazalnika je od 1,5 do 2. Taka vrednost pomeni, da

če bodo kratkoročne obveznosti pokrite z večjim zneskom kratkoročnih sredstev, bo podjetje

lažje zagotavljalo kratkoročno plačilno sposobnost.

28

Iz tabele 13 je razvidno, da se je vrednost kazalnika v podjetju leta 2007 v primerjavi z letom

2006 povišala, vendar ne morem dati pozitivne sodbe o plačilni sposobnosti. Kazalnik je sicer

zelo grob pokazatelj plačilne sposobnosti, vendar brez primerjave rokov zapadlosti

kratkoročnih terjatev in obveznosti ni mogoče trditi, da je plačilna sposobnost zagotovljena,

če je vrednost tega kazalnika ena ali več.

Ta kazalnik kaže slabost na področju likvidnosti; podjetje bo v roku enega leta moralo plačati

10.553 eur obveznosti, za kar ima na razpolago 3.389 eur kratkoročnih sredstev. Ker pa je

dolgoročno premoženje vezano nad 1 leto, to nujno pomeni likvidnostne težave, kajti

premoženje se ne bo vračalo na TR pravočasno.

Tabela 14: Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient).


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Likvidna sredstva 811,00 755,00 0,07 0,14

Kratkoro čne obveznosti 10.553,00 5.378,00


Hitri koeficient ali koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti kaže, koliko

kratkoročnih obveznosti lahko podjetje poravna na določen dan. Je razmerje med denarnimi

sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi. Ta kazalnik torej upošteva najlikvidnejša sredstva.

Priporočljiva vrednost tega kazalnika je 0,5, kar pomeni, da na eno enoto kratkoročnih

obveznosti odpade 0,5 enote denarja.

Iz tabele 14 lahko razberemo, da je v letu 2006 podjetje z denarnimi sredstvi pokrilo 7 %

kratkoročnih dolgov, v letu 2007 pa 14 %. Z denarnimi sredstvi pokrite kratkoročne

obveznosti ne potrjujejo, da je podjetje plačilno sposobno, saj je koeficient manjši od 0,5,

vendar bi bila 100 % pokritost obveznosti z denarnimi sredstvi neracionalna.

Kazalnik sam po sebi ni natančen pokazatelj plačilne sposobnosti. Za presojo plačilne

sposobnosti je potrebna dnevna spremljava takšnega kazalnika, saj je plačljivost kupcev zelo

težko uskladiti z zapadlostjo obveznosti.

29

4.2.5 Kazalniki dolgoročne likvidnosti

Tabela 15: Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Kapital 1.938,00 6.046,00 0,0855 0,4278

Osnovna sredstva 22.652,00 14.131,00


Kazalnik kapitalske pokritosti osnovnih sredstev nam prikazuje delež lastniškega financiranja

osnovnih sredstev. Osnovna sredstva so oblika dolgoročne vezave sredstev, zato jih običajno

financiramo dolgoročno. Zaželeno je, da so osnovna sredstva financirana s kapitalom in

dolgoročnimi posojili. Kazalnik, manjši od ena, pomeni, da osnovna sredstva financirajo tudi

drugi in da v zvezi z njimi nastajajo tudi dolgovi.

Vrednost kazalnika v podjetju je v letu 2006 znašala 0,0855, kar pomeni, da je z lastniškim

kapitalom bilo financiranih le 8,55 % sredstev. V letu 2007 se je stanje nekoliko izboljšalo,

saj je kazalnik znašal 0,4578, kar pomeni, da je bilo z lastniškim kapitalom financiranih 42,78

% sredstev. Ta rast pomeni, da se je v podjetju povečal kapital in sicer zaradi odplačila

kratkoročnih finančnih obveznosti.

Tabela 16: Koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev


leto leto leto leto

Vsota kapitala, dolgoročnih 2006 2007 2006 2007

obveznosti, rezervacij in dolgoročnih PČR 15.658,00 16.346,00 0,6912 1,1567

Dolgoročna sredstva 22.652,00 14.131,00


S kazalnikom dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev prikazujemo financiranje

dolgoročnih sredstev. Če je vrednost kazalnika manjša od ena, so dolgoročna sredstva

financirana tudi kratkoročno, če pa je kazalnik večji od ena, so dolgoročno financirana tudi

kratkoročna sredstva.

30

Iz tabele 16 je razvidno, da je v letu 2006 vrednost kazalnika manjša od ena, kar pomeni, da

so dolgoročna sredstva financirana tudi s kratkoročnimi viri, v letu 2007 pa je kazalnik večji

od ena, kar pomeni, da podjetje v celoti financira dolgoročna sredstva z dolgoročnimi viri, kar

že kaže na finančno usklajenost in stabilnost. Podjetje v obeh obdobjih med dolgoročnimi viri

nima dolgoročnih rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev, ker jih nima med

računovodskimi postavkami.

Tabela 17: Koeficient komercialnega terjatveno-obveznostnega razmerja


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Terjatve do kupcev 2.578,00 6.647,00 0,4040 1,2359

Obveznosti do dobaviteljev 6.380,00 5.378,00


Kazalnik pokaže, v kolikšni meri terjatve do kupcev pokrivajo obveznosti do dobaviteljev,

oziroma koliko obveznosti do dobaviteljev lahko poravnamo po unovčenju terjatev. Če bi

presojali po količniku, bi podjetje na dan 31.12. 2006 lahko pokrilo le 40 % vseh obveznosti,

v letu 2007 pa bi vse obveznosti pokrili z lahkoto. Ker pa ni nujno, da bo podjetje uspelo

izterjati vse terjatve do kupcev v trenutku, ko zapadejo obveznosti do dobaviteljev, nam ta

kazalnik ne da prave slike pokritosti, zato je to lahko le predpostavka.

31

4.3 Izpostavljenost in obvladovanje tveganj Poslovanje podjetij postaja vedno bolj celovito, zapleteno in negotovo. Za lastnike podjetij to

predstavlja vedno težje prepoznavanje in reševanje številnih in raznovrstnih problemov, s

katerimi se morajo soočati pri začrtanih ciljih podjetja. Podjetja se znajdejo v okoliščinah, ki

predstavljajo negotovost in določeno stopnjo tveganja. To se pogosto zgodi takrat, ko podjetje

širi svojo dejavnost, posluje s podjetji, ki so gospodarsko nestanovitna ali pa so prihodki od

prodaje vezani na enega ključnega kupca. Uspešnost poslovanja je torej v veliki meri

povezana z upravljanjem oziroma obvladovanjem tveganj.

Podjetje, ki obvladuje poslovna in finančna tveganja, je vsekakor uspešnejše od konkurenta,

ki teh tveganj ne obvladuje. Še tako dober nadzor nad poslovnimi in finančnimi tveganji pa

podjetja ne more zaščititi, če ima le-to napačno zastavljene cilje.

Tveganja, ki jim je podjetje izpostavljeno, so poslovna in finančna.

1) Poslovna tveganja:

� močna konkurenca,

� nepričakovana izguba pomembnega kupca ali dobavitelja,

� neizpolnitve pogodbenih določil pri poslovanju s poslovnimi partnerji (cene,

plačilni roki, reklamacije),

� neizkoriščene poslovne priložnosti,

� napačne odločitve zaradi napačnih informacij,

� nepričakovana neugodna sprememba davčnih predpisov,

� izguba ugleda,

� višja sila.

2) Finančna tveganja:

� kreditno tveganje,

� sprememba nominalnih obrestnih mer,

� likvidnostno tveganje.

Na nobeno od teh tveganj podjetje nima popolnega vpliva. Prav tako se podjetje ne more v

celoti prostovoljno odločiti, ali bo tveganje sprejelo ali ne, saj je poslovanje v celoti prežeto z

različnimi tveganji. Lahko pa ocenimo in izberemo metode, s katerimi lahko tveganja

zmanjšamo oziroma se pred njimi zavarujemo. Pred izpostavljenostjo podjetja posameznemu

tveganju lahko le-to ocenimo s podrobno analizo sredstev in obveznosti do virov sredstev.

32

Zavedati se moramo, da vsa tveganja niso enako verjetna in enako škodljiva za podjetje. Od

pravilnega pristopa k upravljanju s tveganji lahko ima podjetje neposredne koristi. V ta namen

bi bilo potrebno vedno narediti analizo stroškov in koristi od posameznega finančnega

tveganja.

Med koristi lahko prištevamo:

� večji obseg poslovanja ob relativno nižjih stroških,

� večja verjetnost, da bo poslovanje potekalo po začrtanih ciljih,

� večja osredotočenost na poslovanje podjetja in posledično tudi boljši rezultat,

� višja boniteta podjetja.

S finančnega vidika obvladovanje finančnih tveganj pomeni obvladovanje premoženja in

dolgov podjetja.

Plačilna sposobnost je pogoj za nemoteno in morebitno donosno poslovanje. Na dolgi rok pa

bo podjetje plačilno sposobno le, če bo poslovalo donosno. Obvladovanje finančnih tveganj,

denarnih tokov, obratnega kapitala in kapitalske ustreznosti je najpomembnejša naloga

podjetja oziroma finančnika v podjetju. Kapitalska ustreznost zagotavlja preživetje podjetja,

obvladovanje obratnega kapitala zagotavlja plačilno sposobnost, obvladovanje denarnih tokov

pa omogoča učinkovit nadzor nad poslovanjem. Z obvladovanjem finančnih tveganj

pripomoremo k ustvarjanju donosa in odpravljamo ali zmanjšujemo dejavnike finančnega

trga, ki lahko ogrozijo obstoj podjetja (Peterlin, Glavina, 2007, str. 12).

33

5 ANALIZA U ČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI POSLOVANJA

PODJETJA "X"

Pri obravnavanju gospodarnosti je treba najprej pojasniti razliko med učinkovitostjo in

uspešnostjo. V vsakdanjem življenju ju največkrat niti ne razlikujemo, pri natančnem

proučevanju pa ju moramo. Biti učinkovit pomeni delati stvari "prav". Učinkovitost je

notranja značilnost delovanja, da se zahtevana naloga izpolni v določenem času. Biti uspešen

pa pomeni delati "prave" stvari. Uspešnost je zunanja značilnost delovanja. Ko govorimo o

gospodarnosti, je treba vedeti, da jo lahko opredeljujemo tako, da kaže tehnološko

učinkovitost ali pa gospodarsko uspešnost (Turk, 1999, str. 620).

Vsak samostojni podjetnik posameznik mora na koncu poslovnega leta sestaviti izkaz

poslovnega izida, ki je poleg bilance stanja temeljni računovodski izkaz, v katerem izkaže

poslovni izid. V njem so navedeni vsi prihodki in odhodki obračunskega obdobja, razlika med

njima pa je poslovni izid podjetnika. Poslovni izid je ena izmed najpomembnejših

ekonomskih kategorij, s katerimi merimo uspeh poslovanja podjetja.

Analiza uspeha poslovanja je proces spoznavanja poslovanja podjetja in služi za izboljšanje

uspešnosti poslovanja. Omogoča nam ocenitev poslovanja in nam pokaže težave in prednosti

podjetja v določenem obdobju. Na podlagi zahtevnejših poslovnih informacij in presoje

uporabnik dobi spoznavno podlago za sprejemanje poslovnih odločitev.

Uspešnost poslovanja je odvisna od odločitev, ki jih sprejme podjetje, odvisna pa je tudi od

razmer v gospodarskem okolju. Z namenom doseganja čim večje uspešnosti naj bi podjetje

vnaprej načrtovalo svoje poslovanje. Velikokrat pa se zgodi, da izvedeno poslovanje odstopa

od načrtovanega. Da odstopanja ne bi ogrozila poslovanja podjetja, mora podjetje natančno

analizirati svoje poslovanje, iskati vzroke odstopanj in izdelati ukrepe za izboljšanje

poslovanja.

Analizo poslovne uspešnosti podjetja ugotavljamo na podlagi podatkov iz računovodskih

izkazov. Kazalnike poslovne uspešnosti lahko uporabljamo posamezno ali v sistemu

povezanih kazalnikov (Avsec, 2007, str. 67).

34

5.1 Kazalniki gospodarnosti Kazalniki gospodarnosti nam kažejo učinkovitost poslovanja podjetja, ki je razmerje med

prihodki in odhodki. Podjetje posluje gospodarno takrat, ko so prihodki večji od odhodkov.

Višja kot je vrednost teh kazalnikov, uspešnejše je podjetje. Kazalniki so pomembni

predvsem pri presojanju kvalitete poslovanja.

Tabela 18: Koeficient gospodarnosti poslovanja


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Prihodki 110.700,00 86.795,00 1,225 1,188

Odhodki 98.614,00 73.047,00


Koeficient kaže delež prihodkov glede na odhodke oziroma intenzivnost odmikanja

prihodkov od odhodkov. Večje odmikanje pomeni boljšo gospodarnost pri celotnem

poslovanju. Razlika med prihodki in odhodki pa seveda pomeni poslovni izid v obdobju in

kaže na gospodarsko intenzivnost dobička ali izgube.

Izračunani koeficient je v letu 2006 znašal 1,225, v letu 2007 pa 1,188. Čeprav se je poslovni

izid v letu 2007 povečal, je izračunani koeficient v letu 2007 nekoliko zmanjšan zaradi

zmanjšanih prihodkov in odhodkov.

Tabela 19: Stopnja materialne stroškovnosti poslovnih prihodkov


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Stroški materiala 65.230,00 46.692,00 0,5892 0,5379

Poslovni prihodki 110.700,00 86.789,00


Kazalnik kaže delež stroškov materiala na enoto prihodkov. Stopnja materialne stroškovnosti

prihodkov iz poslovanja kaže visok delež stroškov materiala v prihodkih. Ta delež se v

proučevanem obdobju giblje med 53 in 58 %.

35

Kazalnik opozarja na pomembnost stroškov materiala v strukturi prihodkov in s tem potrebo

po nenehnem spremljanju in obvladovanju stroškov. Stroški materiala vključujejo tako

posredne kot tudi neposredne stroške, na njihovo spremembo pa večinoma vplivajo nabavne

cene.

Tabela 20: Stopnja čiste dobičkovnosti prihodkov


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Čisti dobiček 12.086,00 13.748,00 0,109 0,158

Poslovni prihodki 110.700,00 86.789,00


Kazalnik čiste dobičkonosnosti prihodkov prikazuje delež čistega dobička, ki ga dobimo, ko

kosmatemu dobičku odštejemo še davek od dobička. Podjetje je poslovno uspešno, če je

vrednost kazalnika pozitivna. Čista dobičkonosnost je v obeh obravnavanih letih pozitivna,

saj je podjetje poslovalo z dobičkom. Iz tabele 20 je razvidno, da se je vrednost kazalnika v

letu 2007 v primerjavi s preteklim letom povečala za 31 %. Podjetje je leta 2006 na 100

denarnih enot prihodkov doseglo 10,9 % denarnih enot čistega dobička, leta 2007 pa 15,8 %

denarnih enot čistega dobička.

Izračunani kazalniki gospodarnosti so me v obeh obravnavanih letih pripeljali do zaključka,

da so za podjetje ugodni in kažejo na zdravo poslovanje podjetja.

36

5.2 Kazalniki dobičkonosnosti Kazalniki dobičkonosnosti prikazujejo uspešnost poslovanja podjetja. Pojasnjujejo, kakšen

izid je bil ustvarjen z nekim vložkom. Kazalniki primerjajo izide v števcu z vložki v

imenovalcu. Dobičkonosnost ali profitnost je značilnost nečesa, ki prinaša dobiček. Uspešnost

poslovanja je torej merjena z dobičkom v primerjavi z vložki.

Tabela 21: Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Čisti dobiček 12.086,00 13.748,00 6,2363 2,2739

Povprečni kapital 1.938,00 6.046,00


Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala izraža razmerje med čistim dobičkom v poslovnem

letu in povprečnim kapitalom. Kazalnik nam pove, koliko čistega dobička ali čiste izgube je

bilo ustvarjeno z eno enoto vloženega kapitala. Višja vrednost kazalnika pomeni boljšo

poslovno uspešnost.

V letu 2006 je kazalnik znašal 6,23, kar pomeni, da je bilo na eno enoto vloženega kapitala

ustvarjenega 6,23 enot čistega dobička, v letu 2007 pa 2,27 enot čistega dobička na eno enoto

vloženega kapitala. Podjetje je bilo bolj uspešno v letu 2006.

Tabela 22: Koeficient čiste dobičkonosnosti sredstev


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Čisti dobiček 12.086,00 13.748,00 0,4611 0,6328

Povprečna sredstva 26.211,00 21.724,00


Kazalnik kaže uspešnost podjetja pri gospodarjenju s sredstvi in oblikovanju dobička. Pove

nam, koliko čistega dobička oziroma čiste izgube podjetje pridela na eno enoto vloženih

37

sredstev, ne glede na to, kako se financira. Višja kot je vrednost kazalnika, uspešnejše je

poslovanje podjetja.

Iz tabele 22 je razvidno, da v letu 2006 znaša čista dobičkonosnost sredstev 46,11 %, v letu

2007 pa se občutno poveča in znaša 63,28 %. Zvišanje kazalnika v letu 2007 je posledica

povečanja dobička na eni strani in znižanje povprečnih sredstev, kar je posledica zmanjšanja

osnovnih sredstev oziroma odpisa le-teh.

38

5.3 Du Pontov sistem povezanih kazalnikov Slika 1: Du Pontov sistem povezanih kazalnikov

Vir : http://portal.doba.si/ViewAttach.aspx?predID=81&gID=733

Med najstarejšimi in najbolj znanimi sistemi povezanih kazalnikov je vsekakor Du Pont, ki je

v uporabi že od leta 1919. Model temelji na kazalnikih, logično povezanih v piramidno

obliko. Posamezni kazalniki osvetljujejo delovanje podjetja iz različnih zornih kotov. Du

Pontov sistem povezanih kazalnikov razčleni dobičkonosnost kapitala na več finančnih

kazalnikov. Posamezni kazalniki so pojasnjeni z zmnožkom ali seštevkom drugih kazalnikov.

Na tem mestu bom predstavila zaključke Du Pontove analize uspešnosti poslovanja podjetja

"X".

Tabela 23: Obračanje sredstev


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Prihodki 110.700,00 86.795,00 4,2234 3,9953

Povprečna sredstva 26.211,00 21.724,00


X

X

DOBIČKONOSNOST KAPITALA

DOBIČKONOSNOST SREDSTEV

OBRAČANJE SREDSTEV

PRIHODKI POVPR. SREDSTVA

SREDSTVA / KAPITAL

DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV

ČISTI DOBIČEK PRIHODKI

/

/

39

Tabela 24: Dobičkonosnost prihodkov


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Čisti dobiček 12.086,00 13.748,00 0,1092 0,1584

Prihodki 110.700,00 86.795,00


Tabela 25: Dobičkonosnost sredstev


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

obračanje sredstev X dobičkonosnost prihodkov

4,2234 3,9953 0,4611 0,6328

0,1092 0,1584


Tabela 26: Obračanje kapitala


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Sredstva 26.211,00 21.724,00 13,5247 3,5931

Kapital 1.938,00 6.046,00


Tabela 27: Dobičkonosnost kapitala


leto leto leto leto

2006 2007 2006 2007

Dobičkonosnost sredstev X Obračanje kapitala

0,4607 0,6328 6,2308 2,2737

13,5247 3,5931


40

Uspešnost podjetja najpogosteje merimo z donosnostjo kapitala. Ob upoštevanju Du

Pontovega sistema kazalnikov lahko donosnost kapitala razbijemo na posamezne dejavnike

donosa.

Temeljna naloga podjetja je ustvariti čim večji donos na vložena sredstva, kar dosežemo z

učinkovitim izkoriščanjem sredstev podjetja. Prav tako pa na donos vpliva tudi finančna

sestava ali razmerje med kapitalom in dolgovi. Rast lastnega kapitala je dosežena le takrat, ko

donosnost vloženih sredstev presega stroške naložbe ali pa ko podjetje ustvari dodaten donos

na vložena sredstva.

Iz tabele 27 je razvidno, da je bila po Du Pontovem sistemu povezanih kazalnikov

dobičkonosnost kapitala bistveno višja leta 2006, vendar pa je za večjo donosnost podjetnik

moral vložiti tudi bistveno več sredstev.

Kapital kot premoženje lastnika podjetja pomeni zanj finančno moč, kapital kot vir

financiranja pa je lastni kapital podjetja. Poleg dolgov je kapital vir financiranja sredstev

podjetja.

Načeloma naj bi veljalo, da je finančno močno tisto podjetje, ki ima velik delež kapitala v

primerjavi z dolgovi. Finančno moč podjetja lahko izrazimo tudi kot kapitalsko ustreznost

podjetja. Podjetje pa je kapitalsko ustrezno takrat, ko ima dovolj kapitala, da lahko normalno

opravlja svojo dejavnost.

Poleg finančnega kapitala poznamo tudi človeški kapital, med katerega sodijo človeško

znanje, izkušnje, videz, poznanstva, ugled in druge lastnosti, ki lahko pripomorejo k uspehu

podjetja.

41

6 REZULTATI ANALIZE IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE

6.1 Rezultati analize Računovodska analiza poslovanja mora "razsvetliti" podjetje. Dati mora podlago za vse

pomembne poslovne odločitve ter za boljše in racionalnejše vodenje podjetja. Z računovodsko

analizo presojamo ekonomski položaj podjetja; njegovo učinkovitost, uspešnost,

premoženjsko in finančno trdnost. Tako pridemo do osnove za ukrepanje v prihodnjem

poslovanju.

Podatke, ki jih potrebujemo za računovodsko analizo, črpamo iz temeljnih računovodskih

izkazov; iz bilance stanja in iz izkaza poslovnega izida. Na podlagi teh izkazov je mogoče

dobiti vpogled v finančno stanje podjetja.

Tudi jaz sem v svoji diplomski nalogi na tak način ugotovila, kakšno je trenutno stanje v

podjetju. Analiza je pokazala, kakšne so prednosti in slabosti podjetja ter katere nevarnosti mu

grozijo.

Na podlagi analize sem ugotovila, da je podjetje izjemno zadolženo, kar mu povzroča

likvidnostne težave.

Tabela 28: Rezultati analize

Struktura sredstev

o Dolgoročna sredstva

K zmanjšanju dolgoročnih sredstev v letu 2007 v

primerjavi z letom 2006 je prispevalo zmanjšanje osnovnih

sredstev. Z likvidnostnega vidika pomeni zmanjšanje

dolgoročnih sredstev hkratno povečanje plačilne

sposobnosti.

o Kratkoročna sredstva

Največji prispevek k povečanju kratkoročnih sredstev v

letu 2007 je imelo povečanje poslovnih terjatev. V obeh

proučevanih obdobjih so največji delež kratkoročnih

sredstev predstavljale poslovne terjatve, in sicer v tekočem

letu 30,60 %, v preteklem pa 9,8 %, kar pomeni, da so

porasle. Podjetje s terjatvami tudi dobro upravlja, saj kupce

42

izterja v povprečju v 15-ih dneh. V tekočem letu so se

nekoliko povečala tudi denarna sredstva.

o Kazalniki stanja investiranja

Velik delež vseh sredstev podjetja predstavljajo osnovna

sredstva, ki pa so nujno potrebna za opravljanje dejavnosti.

V tekočem letu so osnovna sredstva predstavljala 86,42 %

vseh sredstev, v letu 2007 pa 65,05 %.

o Kazalniki obračanja

V letu 2006 so se obratna sredstva obrnila 25,22-krat, v

letu 2007 pa se je koeficient znižal in sicer na 8,40.

Obratna sredstva so v letu 2006 za en obrat potrebovala 14

dni, v letu 2007 pa se je en obrat podaljšal na 43 dni.

Terjatve do kupcev so se v letu 2006 obrnile 51-krat in so

za en obrat potrebovale 7 dni, v letu 2007 pa 15-krat in so

za en obrat potrebovale 24 dni.

Struktura obveznosti do virov

sredstev

Kapital ni prevladujoča oblika obveznosti do virov

sredstev, dolgovi pa so se v tekočem letu v primerjavi s

preteklim nekoliko znižali. Kapital se je v tekočem letu

povečal, saj je podjetje odplačalo del dolgoročnih

obveznosti, zmanjšale pa so se tudi kratkoročne

obveznosti. Ne glede na to, da so se dolgovi nekoliko

znižali, je podjetje še vedno izjemno zadolženo.

o Kazalniki financiranja

Podjetje je v letu 2006 z lastnimi viri financiralo le 7 %

vseh virov sredstev, v letu 2007 pa 27 %. To vsekakor kaže

na precejšnjo zadolženost podjetja. Stanje se je sicer v letu

2007 nekoliko izboljšalo, saj so se zmanjšali dolgovi,

kapital pa se je precej povečal.

Kljub temu pa je razmerje med dolgovi in kapitalom še

vedno zelo visoko.

Analiza likvidnosti

Iz pregleda presekov bilanc lahko ugotovim, da je podjetje

leta 2006 del dolgoročnih sredstev financiralo s

kratkoročnimi viri, zaradi česar je podjetje imelo

likvidnostne težave, vendar se v tekočem letu stanje

nekoliko izboljša.

Iz pregleda likvidnostnih kazalnikov lahko ugotovim, da

43

podjetje v tekočem letu s kratkoročnimi sredstvi pokrije

vse kratkoročne obveznosti, v letu 2006 pa le 32 %. V

tekočem letu z denarnimi sredstvi pokriva 14 %

kratkoročnih obveznosti, leto prej pa le 7 %.

100 % pokritost obveznosti z denarnimi sredstvi bi bila

neracionalna.

Dolgoročna likvidnost podjetja se je v letu 2007 v

primerjavi s prejšnjim bistveno izboljšala, kajti leta 2006 je

podjetje dolgoročna sredstva pokrivalo s kratkoročnimi

viri, kar je seveda prispevalo k nelikvidnosti podjetja. V

letu 2007 kazalnik kaže na večjo finančno usklajenost in

stabilnost.

Uspešnost poslovanja

Z analizo uspešnosti poslovanja ugotavljam, da je

poslovanje zaradi pozitivnega poslovnega izida v obeh

letih rentabilno. Donosnost kapitala je bila večja v

preteklem letu, kar pomeni, da je podjetje na eno enoto

vloženega kapitala ustvarilo več čistega dobička.

Vir: Lastni vir

44

6.2 Predlogi ukrepov za izboljšanje ugotovljenega stanja

Na podlagi analize in ugotovljenega stanja podjetju predlagam ukrepe na naslednjih

področjih:

� Predlogi ukrepov na področju organizacije računovodstva

� Predlogi ukrepov na področju uspešnosti poslovanja

� Predlogi ukrepov na področju gospodarjenja s premoženjem

6.2.1 Predlogi ukrepov na področju organizacije računovodstva

� Računovodsko predračunavanje je v podjetju slabo organizirano. Poleg načrtovanega

mesečnega poslovnega izida bi v podjetju potrebovali predračune stroškov, prihodkov

in poslovnega izida za daljše obdobje npr. za šest mesecev. Vzporedno bi bilo

potrebno pripraviti predračun izkaza finančnega izida.

� Računovodsko analiziranje je končna funkcija računovodstva, zato je njena kakovost

odvisna od kakovostno opravljenih prejšnjih računovodskih funkcij. V podjetju je

računovodsko predračunavanje slabo organizirano, funkcija računovodskega

analiziranja pa se ne izvaja, zato bi bilo na tem področju potrebno storiti največ in čim

hitreje. S primerjavo podatkov iz računovodskih obračunov in računovodskih

predračunov sem ugotovila odmike, ki bi jih bilo treba analizirati, ugotoviti vzroke

zanje ter poiskati rešitve in predloge za izboljšanje poslovnih procesov in stanj.

6.2.2 Predlogi ukrepov na področju uspešnosti poslovanja

� V današnjem času deluje podjetje v izredno nepredvidljivem okolju, zato se mora

podjetnik zavedati, da je potrebno večkrat prilagoditi strategijo in tudi cilje podjetja.

Potrebno se je prilagoditi okoliščinam ter poiskati kakovostne in pravočasne

informacije.

� Analiza bilance stanja pokaže, da so obratna sredstva pomemben del sredstev, zaradi

česar je njihovo obvladovanje pomembno z vidika plačilne sposobnosti podjetja. Z

namenom zagotavljanja kratkoročne plačilne sposobnosti mora podjetje načrtovati

denarni tok.

� Podjetje bi moralo upoštevati skladnost med lastnimi viri in obveznostmi, skladnost

med kratkoročnimi in dolgoročnimi obveznostmi ter terjatvami, kar bi pripomoglo k

45

finančni uravnoteženosti, postopoma pa tudi k boljši likvidnosti podjetja. Na ta način

bi se izboljšalo financiranje podjetja, povečal pa bi se tudi kapital.

� Finančno sposobnost bi podjetje lahko obvladalo s prečiščenjem bilančnega stanja. To

pomeni, da podjetje odproda nepotrebna ter slabo ali malo izkoriščena osnovna

sredstva. Na ta način lahko zniža vezavo v stalnih sredstvih.

� Problem nizke likvidnosti in posledično nezmožnosti pokrivanja tekočih obveznosti

do dobaviteljev bi podjetje moralo reševati z obvladovanjem terjatev. Spremljati bi

bilo potrebno gibanje terjatev do posameznega kupca, kar zmanjšuje tveganje neplačil.

Določiti bi bilo potrebno višino tveganja, do katere se je podjetje pripravljeno

izpostaviti. Postavitev maksimalnega zneska odprtih terjatev do posameznega kupca

zmanjša tveganje zaradi neizterjanih terjatev.

� Za spodbujanje hitrih plačil bi lahko podjetnik uporabil popust na hitro plačilo, s čimer

znižujemo stroške vezave denarja. Ker pa popusti zmanjšujejo prejemke, je potrebno

pri določitvi le-teh upoštevati razmerje med stroški in koristmi.

� Predlagam, da bi se celotni stroški preteklega leta razdelili na stalne in spremenljive z

uporabo izkustvene metode ocenjevanja stalnih in spremenljivih stroškov ter ob

pomoči knjigovodskih podatkov. Pri tem bi predpostavili, da so spremenljivi stroški v

celotnih stroških sorazmerni z obsegom dejavnosti in so pri tem stalni stroški

neomejeno stalni. Tako bi med neomejeno stalne stroške šteli stroške zavarovanja,

stroške intelektualnih in osebnih storitev, članarin in prispevkov zasebnika. Za

amortiziranje stalnih sredstev se uporablja enakomerno časovno amortiziranje, zato so

tudi ti stroški stalni.

� Glavni delež spremenljivih stroškov predstavljajo stroški materiala in stroški storitev

podizvajalcev. Takšna delitev stroškov bi bila pomembna informacija za

računovodsko predračunavanje.

6.2.3 Predlogi ukrepov na področju gospodarjenja s premoženjem

� Za vsako podjetje obstajajo meje pri zadolževanju, ne glede na njegovo velikost.

Nesorazmerje med krediti in kapitalom je lahko znak krize v podjetju. Upoštevati bi

veljalo temeljno načelo dolgoročnega finančnega ravnotežja, kar pomeni ustrezno

razmerje med aktivo in pasivo, znotraj pasive pa med lastnimi in tujimi viri.

Neustrezna struktura virov zahteva financiranje s kratkoročnimi dolgovi, kar povzroči,

46

da podjetje ne more zagotoviti zadostnega obsega sredstev v denarni obliki za tekoče

poslovanje.

� Odhodki iz financiranja za podjetje pomenijo tudi izdatke. Z njihovim zmanjšanjem

lahko podjetje vpliva na izboljšanje poslovnega rezultata in plačilne sposobnosti.

Podjetje naj izbere čim cenejše vire financiranja s čim poznejšim obračunom in

plačilom obresti.

� V prihodnosti bo moralo podjetje še bolj jasno določiti dejavnike preživetja in

dejavnike uspeha. Pred odločitvijo za rast mora preveriti procese in jasno določiti

prednosti na trgu.

6.2.3.1 Prednosti, slabosti in priložnosti podjetnika

� Podjetnik ima pred konkurenco nedvomno nekaj prednosti, na podlagi katerih lahko

gradi v prihodnosti. Med prednosti lahko šteje svoje bogate izkušnje in lastno znanje,

kakovostne in pravočasno opravljene storitve, dober odnos s poslovnimi partnerji ter

njegov ugled med njimi.

� Prav tako pa ima podjetje tudi slabosti, med katerimi izstopa dejstvo, da v večini

sodeluje z gradbenimi podjetji, za katere je splošno znano, da so slabi plačniki. Zaradi

tega se podjetnik nemalokrat znajde v likvidnostnih težavah.

� Priložnost, ki bi jih podjetnik še lahko izkoristil v svojem okolju, pa je nedvomno tudi

njegova izobrazba in znanje s področja vzdrževanja tovornih vozil. Glede na

pomanjkanje teh storitev je to zagotovo priložnost, ki jo velja izkoristiti še posebej

zato, ker je konkurenca v dejavnosti zmeraj močnejša. V zadnjem času se pojavlja

vedno večje število podjetij v panogi, predvsem pa gradbena podjetja sama širijo svoj

vozni park in storitve prevozov in črpanja betona opravijo sama. To dejstvo vsekakor

predstavlja pomembnejšo oviro, da bi podjetje širilo svojo dejavnost v tej panogi. To

pa seveda ne pomeni, da obrabljene in zastarele opreme ne bi nadomestili z novo in

zmogljivejšo.

Na podlagi analize so se pokazale nekatere smernice za prihodnost. Od podjetja je odvisno, ali

jih bo znalo izkoristiti v svojo korist. Podjetnik se mora zavedati, da na trgu poteka neprestan

boj za obstanek.

Podjetnik bi moral v prihodnosti izkoriščati svoje prednosti pred konkurenco, prav tako pa ne

bi smel zamuditi priložnosti, ki se mu ponuja.

47

Da bo podjetje obdržalo svoje stalne kupce in pridobilo nove, je potrebno gojiti dober

poslovni odnos še naprej kljub izredno stresnemu in hitremu tempu življenja.

48

7 SKLEP

Ker prihaja v poslovnem okolju do hitrih sprememb, ki jih je včasih težko dohajati, se mora

podjetje odzvati hitro in pravilno, da lahko preživi. Potrebne so kakovostne informacije za

doseganje uspešnosti poslovanja podjetja. S finančno analizo lahko hitro ocenimo poslovanje

podjetja v določenem obdobju.

Finančno analizo sem izdelala s pomočjo empirične raziskave podjetja, s proučevanjem

ekonomske teorije ter na podlagi uporabnih računovodskih kazalnikov. Globlje sem proučila

poslovanje podjetja ter odkrivala prednosti in šibke točke v podjetju. S tem sem lažje odkrila

vzroke oziroma izvor problemov v podjetju. Ugotovila sem, kako uspešno je podjetje

poslovalo v letih 2006 in 2007, ter kateri dejavniki so pozitivno oziroma negativno vplivali na

uspešnost poslovanja. Pri vsem tem sem se opirala na namen analize, ki je bil podrobno

osvetliti poslovanje podjetja in odkriti šibke točke v njegovem poslovanju.

Navedla sem tudi nekaj problemov, ki sem jih izluščila iz analize. Že v uvodu sem navedla, da

največji problem v podjetju predstavlja plačilna sposobnost ter prezadolženost podjetja, kar se

je skozi celotno analizo tudi potrdilo.

V proučevanem obdobju izstopajo nekatere slabosti, kot so dnevi vezave terjatev, ki so se

povečali, ter nizka plačilna sposobnost. Podjetje ima visok delež tujih virov med vsemi viri,

vendar z dobrimi poslovnimi rezultati tuje vire postopno zmanjšuje in tako izboljšuje plačilno

sposobnost.

Na podlagi opravljene analize sem podala možne rešitve, pri vsem tem pa sem se opirala na

cilj analize, ki je bil opredeliti dejavnike, ki vplivajo na likvidnost podjetja, izdelati analizo

finančnega stanja, predstaviti rezultate analize in oblikovati predloge za izboljšanje stanja.

Med pomembnejšimi ukrepi, ki sem jih predlagala podjetju, so:

� doslednejše in bolj načrtno poslovanje z denarjem,

� učinkovitejša izterjava,

� obvladovanje terjatev in odprodaja nepotrebnih in malo izkoriščenih osnovnih

sredstev.

49

Glede na to, da si podjetnik želi izboljšati finančni položaj ter poslovanje podjetja, sem

prepričana, da bo moje predloge upošteval in da bodo resnično pripomogli k izboljšanju

trenutnega stanja.

Idealno pa bi bilo, če bi lahko možne rešitve preizkusila praktično ter tako ugotovila, v kakšni

meri bi ukrepi dejansko pripomogli k reševanju problema.

50

LITERATURA

1. Avsec, M. (2007) Analiza bilanc in revizija, Maribor, Doba Epis.

2. Cokins, G., Piber P., Sitek A., Milinović D. (2006) Učinkovitost po meri podjetja,

začrtajte pot do dobička s ključnimi podatki, Ljubljana, GV Založba.

3. Hojski Ilijevec, A. (2006) Finančno računovodstvo, Maribor, Doba Epis.

4. Holmes, G., Sugden, A., Gee, P., Česen, T., Vrankar, M. (2005) Interpretacija

poslovnih poročil in računovodskih izkazov, Ljubljana, GV Založba.

5. Kamenšek, D., Kolarič K. (2007) Poslovodno računovodstvo, Maribor, Doba Epis.

6. Koletnik, F., Kokotec-Novak, M. (1994) Bilanciranje in bilančna politika, Maribor,

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

7. Koletnik, F. (1997) Analiziranje računovodskih izkazov (bilanc), Maribor,

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

8. Koletnik, F. (2007) Računovodstvo za notranje uporabnike informacij, Ljubljana,

Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

9. Končina, M., Mirtič, K. (1999) Kako rešiti podjetje iz krize, Ljubljana, Gospodarski

vestnik.

10. Melavc, D. (2000) Kako gospodariti, Kranj, Moderna organizacija.

11. Peterlin, J., Glavina, P. (2007) Rasti, biti finančno uspešen in hkrati zniževati dolgove,

Ljubljana, časnik Finance.

12. Striković, S. (2007) Izdelava poslovnega načrta s pomočjo analize poslovanja

samostojnega podjetnika Denis s.p., Ljubljana, Ekonomska fakulteta.

13. Turk, I., Melavc D. (2001) Računovodstvo, Kranj, Moderna organizacija.

14. Turk, I., Kavčič, S., Kokotec-Novak, M., Koželj, S., Melavc, D., Odar, M. (1999)

Finančno računovodstvo, Ljubljana, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev

Slovenije.

15. Zadravec, R. (2003) Zaključni račun po novem, prenovljeni računovodski izkazi in

njihova analiza za poslovno odločanje, Ljubljana, Primath.

51

8 VIRI

1. Bilanca stanja podjetja "X" na dan 31.12.2006 in 31.12.2007

2. Izkaz poslovnega izida podjetja "X" na dan 31.12.2006 in 31.12.2007

3. http://www.si-revizija.si/financniki/dokumenti/Kodeks_poklic_etike_pf.pdf

(2.4.2008)

4. http://www.si-revizija.si/financniki/dokumenti/kodeks_posfin_nacel-celotno.pdf

(2.4.2008)

5. http://www.ozs.si/obrtnik/prispevek.asp?IDpm=4023&ID=13154 (11.4.2008)

6. Slovenski računovodski standardi (2006), Uradni list RS št. 118/2005, (11.4.2008)

52

PRILOGE

53

Podatki iz bilance stanja na dan 31.12.2007 Podatki so v EUR

2007 2006

SREDSTVA 21.724 26.211

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 14.131 22.652

I. Neopredmetena sredstva in dolgoro čne aktivne časovne razmejitve 560 639

1. Neopredmetena sredstva 560 639

2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0

II. Opredmetena osnovna sredstva 13.571 22.013

III. Naložbene nepremi čnine 0 0

IV. Dolgoro čne finan čne naložbe 0 0

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0

2. Dolgoročna posojila 0 0

V. Dolgoro čne poslovne terjatve 0 0

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 7.402 3.389

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0

II. Zaloge 0 0

III. Kratkoro čne finan čne naložbe 0 0

1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil 0 0

2. Kratkoročna posojila 0 0

IV. Kratkoro čne poslovne terjatve 6.647 2.578

V. Denarna sredstva 755 811

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 191 170

Č. TERJATVE DO PODJETNIKA 0 0

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 21.724 26.211

A. PODJETNIKOV KAPITAL 6.046 1.938

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0

1. Rezervacije 0 0

2. Dolgoro čne pasivne časovne razmejitve 0 0

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 10.300 13.720

I. Dolgoro čne finan čne obveznosti 10.300 13.720

II. Dolgoro čne poslovne obveznosti 0 0

Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 5.378 10.553

I. Obveznosti, vklju čene v skupine za odtujitev 0 0

II. Kratkoro čne finan čne obveznosti 0 4.173

III. Kratkoro čne poslovne obveznosti 5.378 6.380

D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 0 0


54

Podatki iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1.1 . do 31.12.2007 Podatki so v EUR

2007 2006

1. Čisti prihodki od prodaje 86.789 110.700

2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon čane proizvodnje 0 0

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0

4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 0 0

5. Stroški blaga, materiala in storitev 56.724 80.303

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 46.692 65.230

b) Stroški storitev 10.032 15.073

6. Stroški dela 0 0

a) Stroški plač 0 0

b) Stroški pokojninskih zavarovanj 0 0

c) Stroški drugih socialnih zavarovanj 0 0

č) Drugi stroški dela 0 0

7. Odpisi vrednosti 8.830 7.645

a) Amortizacija 8.521 7.645

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih 0 0

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 309 0

8. Drugi poslovni odhodki 6.785 9.451

9. Finan čni prihodki iz deležev 0 0

10. Finan čni prihodki iz danih posojil 0 0

11. Finan čni prihodki iz poslovnih terjatev 6 0

12. Finan čni odhodki iz oslabitve in odpisov finan čnih naložb 0 0

13. Finan čni odhodki iz finan čnih obveznosti 708 1.192

14. Finan čni odhodki iz poslovnih obv eznosti 0 20

15. Drugi prihodki 0 0

16. Drugi odhodki 0 3

17. Poslovni izid obra čunskega obdobja (podjetnikov dohodek/negativni poslovni izid) 13.748 12.086


55

IZJAVA

Podpisana Sonja Mušič, študentka programa Računovodja, izjavljam, da je diplomska naloga

z naslovom »FINANČNI POLOŽAJ STORITVENEGA PODJETJA "X" S POUDARKOM

NA PLAČILNI SPOSOBNOSTI« moje avtorsko delo.

V Mariboru, 3.6.2008 Podpis

diplomska naloga - doba.si · pdf filezahvala zahvaljujem se mentorici-predavateljici mileni...

Documents