sabina lavtiŽar - share.upr.si · pdf filezahvala zahvaljujem se mentorici dr. barbari baloh...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

SABINA LAVTIŽAR

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

RAZVIJANJE GRAFOMOTORIKE V 1. RAZREDU

S POUDARKOM NA OTROCIH S TEŽAVAMI PRI

PISANJU

Sabina Lavtižar

Koper 2014

Mentorica:

dr. Barbara Baloh, viš. pred.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici dr. Barbari Baloh, viš. pred., za pomoč in strokovne

nasvete pri nastajanju te diplomske naloge.

Hvala učiteljici in staršem, ki so svojim otrokom dovolili sodelovanje pri razvijanju

grafomotorike. Za strokovno debatiranje se zahvaljujem dipl. delovni terapevtki Danici

Novak. Za drobne namige, a izredno pomembne, se zahvaljujem izr. prof. dr. Vidi

Medved Udovič.

Še posebej pa se zahvaljujem svojima staršema, da sta čuvala moja otroka v času

moje odsotnosti.

Zahvaljujem pa se tudi ostalim, ki so na kakršenkoli način pomagali pri nastanku

diplomske naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Sabina Lavtižar, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Razvijanje grafomotorike v 1. razredu s poudarkom

na otrocih s težavami pri pisanju

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

V diplomski nalogi smo se ukvarjali z razvijanjem grafomotorike pri petih učencih,

ki obiskujejo prvi razred osnovne šole. Ko bodo učenci osvojili grafomotorične poteze,

bodo lažje začeli z učenjem opismenjevanja. Grafomotorika je zelo pomembna za

kasnejše opismenjevanje in jo moramo zato tako vzgojitelji kot učitelji razvijati pri

učencih.

V raziskavi želimo predstaviti, kako otroci s težavami pri pisanju pridobivajo

grafomotorične spretnosti.

V teoretičnem delu smo definirali pojem grafomotorika in predelali, kateri dejavniki

so pomembni za otrokov grafomotorični razvoj. Opisujemo tudi pravilen prijem pisala,

pravilno držo in dejavnosti, ki so pomembne za razvijanje grafomotorike.

Naša raziskovalna vprašanja so se nanašala na prijem pisala in na napredek

učencev tekom načrtnega razvijanja grafomotorike z dejavnostmi in vajami.

V empiričnem delu smo predstavili vsa ta merjenja, ki smo jih zabeležili v tabele in

opisno analizirali oz. interpretirali. Želeli smo ugotoviti, kako sistematično razvijanje

grafomotorike vpliva na napredek njihove grafomotorike.

Povzamemo lahko, da so vsi učenci izboljšali orientacijo, pritisk pisala na listu,

prijem pisala in smer pisanja. Ko smo ob učencu, je tudi kvaliteta črt veliko boljša.

Dobili so tudi različne prilagoditve, ko izvajajo grafomotorične poteze na listu. V

prihodnosti bodo potrebovali še veliko dejavnosti in grafomotoričnih vaj.

Za diplomsko nalogo s tem naslovom smo se odločili, ker smo pri svojem sinu

videli, kako težko je sledil grafičnemu opismenjevanju, ker ni predhodno osvojil

kvalitetnih grafičnih potez oz. grafomotorike.

Ključne besede: grafomotorika, dejavnosti, drža, ustrezno pisalo, prilagoditve.

ABSTRACT

Developing of graphomotoric skills in 1st class with an emphasis on children with

difficulties in writing

In this diploma assignment we worked with five pupils who attend the first grade of

primary school. We tried to develop their graphomotorical abilities. After they have

learnt graphomotorical lines, they will start learning how to write letters.Graphomotorics

is very important at gaining literacy, so both teachers and tutors, have to develop

these skills at educating pupils.

In this resarch work we want to present how children with problems at writing can

gain graphomotorical skills.

In the theoretical part we defined graphomotorics and stated which factors are

important at child's graphomotorical development.The accurate grip of the pencil, body

positioning, and tasks important for graphological development are also presented in

this research work.

Our research questions referred to the grip of the pencil and improvement of

writing while developing graphomotorics with planned tasks and exercises.

In the empirical part we presented all measurements and noted them in graphs,

and later anlysed or interpreted them in words. We wanted to find out how systematic

development of graphomotorics influences the improvement of children's

graphomotorics.

We can conclude, that all pupils improved their orientation, pressure of pencil on

the paper, as well as, grip of the pencil and the direction of writing. Being with pupil

also improves the quality of letters.They also got some adjustments at writing while

they were writing graphomotorical lines on the sheet of paper. A lot of such tasks and

graphomotorical exercises will be needed in the future.

I decided to deal with this problem because I noticed how my son with difficulty

gained graphic literacy, because he had not been taught about the basic lines i.e.

graphomotorics.

Keywords: graphomotorics exercises (grafomotorika), task ( dejavnost), position

of the body (drža telesa), suitable pencil (ustrezno pisalo), adjustments (prilagoditve).

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ..................................................................................................................... 1

2 Grafomotorika ....................................................................................................... 2

2.1 Analiza grafomotoričnih spretnosti.................................................................. 3

2.1.1 Drža telesa pri sedenju za pisalno mizo .................................................. 3

2.1.2 Drža pisala .............................................................................................. 4

2.1.3 Ustrezno pisalo ....................................................................................... 4

2.1.4 Različni prijemi pisala pri pisanju ............................................................. 5

2.1.5 Pravilen prijem pisala in sedenje otroka ob pisanju ................................13

2.1.6 Vaje za krepitev in sprostitev mišic, ki sodelujejo pri pisanju ..................14

2.2 Razvijanje grafomotorike z dejavnostmi ........................................................14

2.2.1 Vaje za izboljšanje predpisalnih spretnosti in spretnosti prstov...............16

2.2.2 Težave pri pisanju – disgrafija ................................................................17

2.2.3 Pisni izdelek v zvezku, ki kaže na disgrafijo ...........................................17

2.2.4 Orientacija ..............................................................................................18

2.3 Grafomotorika v učnem načrtu 1. razreda .....................................................19

2.4 Grafomotorične vaje ......................................................................................20

2.4.1 Prva vaja – zapolnitev praznega lista .....................................................20

2.4.2 Druga vaja..............................................................................................21

2.4.3 Okrogla poteza .......................................................................................21

2.4.4 Poteza lok ..............................................................................................21

2.4.5 Vijuga .....................................................................................................21

2.4.6 Ravna črta..............................................................................................22

2.4.7 Kopiranje ................................................................................................22

2.5 Lateralnost (razvita stranskost) .....................................................................22

2.5.1 Otrok je levičar .......................................................................................22

2.5.2 Preverjanje ročnosti ...............................................................................23

3 Empirični del ........................................................................................................24

3.1 Problem, namen in cilj ...................................................................................24

3.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................24

3.3 Metodologija raziskovanja .............................................................................25

3.3.1 Osnovna raziskovalna metoda ...............................................................25

3.3.2 Raziskovalni vzorec ...............................................................................25

3.3.3 Pripomočki .............................................................................................26

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov ...................................................................26

3.3.5 Postopek obdelave podatkov .................................................................29

3.4 Rezultati in razprava .....................................................................................29

3.4.1 Kako je viden napredek pri petih učencih s težavami pri pisanju, pri katerih smo izvajali grafomotorične dejavnosti? .....................................45

3.4.2 Kako in katere prilagoditve vplivajo na izboljšanje grafomotoričnih sposobnosti učencev s težavami pri pisanju? ........................................47

3.4.3 Kako otroci s težavami pri pisanju pridobivajo grafomotorične spretnosti? ..............................................................................................................48

4 Sklepne ugotovitve ...............................................................................................49

5 Literatura in viri .....................................................................................................51

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Učna priprava ..........................................................................................53

Priloga 2: Učni list ....................................................................................................59

Priloga 3: Dejavnosti ................................................................................................67

Grafomotorična poteza – krog ..............................................................................67

Grafomotorična poteza – ravna črta .....................................................................72

Grafomotorična poteza polkrog ............................................................................77

Vaje za boljšo spretnost rok (finomotoriko) ...........................................................79

Priloga 4: Prijemi pisala učencev na začetku srečanj ...............................................84

Priloga 5: Prijemi pisala na koncu naših srečanj ......................................................86

KAZALO PONAZORIL

Kazalo tabel

Tabela 1: Rezultati prvega preverjanja pri učencih glede na merila vrednotenja ..........30

Tabela 2: Drugo preverjanje ........................................................................................35

Tabela 3: Tretje preverjanje .........................................................................................40

Kazalo slik

Slika 1: Prečni radialni prijem – valjasti prijem s palcem navzdol .................................. 8

Slika 2: Supinacijski palmarni prijem – valjasti prijem s palcem navzgor ....................... 8

Slika 3: Pronacijski digitalni prijem – prijem s kazalcem in palcem navzdol .................. 9

Slika 4: Prijem z iztegnjenimi prsti – prijem čopiča ....................................................... 9

Slika 5: Škarjasti prijem ...............................................................................................10

Slika 6: Statični štiriprstni prijem ..................................................................................10

Slika 7: Lateralni triprstni prijem...................................................................................11

Slika 8: Dinamični štiriprstni prijem ..............................................................................12

Slika 9: Dinamični triprstni prijem .................................................................................12

Slika 10: Interdigitalni triprstni prijem oz.medprstni prijem (med kazalcem in sredincem)

....................................................................................................................................13

Slika 11: Pravilen položaj otroka pri sedenju ...............................................................14

Slika 12: Oblikovanje krogov iz plastelina ....................................................................67

Slika 13: Krog iz plastelina – deček 1 ..........................................................................68



Slika 16: Krog iz plastelina – deklica 1.........................................................................69

Slika 17: Risanje kroga ................................................................................................70

Slika 18: Izdelava žogic iz nespredene volne ..............................................................70

Slika 19: Izdelovanje cofa iz volne ...............................................................................71

Slika 20: Vrtenje mlinčka v desno in levo .....................................................................71

Slika 21: Izrezovanje krogov ........................................................................................72

Slika 22: Sestavljanje kolone iz domin .........................................................................72

Slika 23: Polaganje palčk eno poleg druge ..................................................................73

Slika 24: Pretakanje vode ............................................................................................73

Slika 25: Zlaganje plenic .............................................................................................74

Slika 26: Prepogibamo papir .......................................................................................74

Slika 27: Lepljenje volne v navpično črto .....................................................................75

Slika 28: Lepljenje koščkov papirja v vodoravni smeri .................................................75

Slika 29: Usmerjanje avtomobila po vodoravni »cesti« ................................................76

Slika 30: Vstavljanje žebljičkov v vodoravno linijo ........................................................76

Slika 31: Zlaganje domin v vodoravno linijo .................................................................77

Slika 32: Rezanje papirja in lepljenje polkroga .............................................................77

Slika 33: Skakanje s kolebnico ....................................................................................78

Slika 34: Podajanje žoge .............................................................................................78

Slika 35: Vijačenje matic na vijake ...............................................................................79

Slika 36: Spenjanje ščipalk v krog ...............................................................................79

Slika 37: Lupljenje krompirja ........................................................................................80

Slika 38: Prenašanje fižola iz posodice v lonček ..........................................................80

Slika 39: Prenašanje orehov in želodov .......................................................................81

Slika 40: Odvijanje in zavijanje zamaškov ...................................................................81

Slika 41: Prenašanje predmetov s pinceto ...................................................................82

Slika 42: Navijanje žice ...............................................................................................82

Slika 43: Pretakanje vode ............................................................................................83

Slika 44: Rišemo na učni list – deček 1 .......................................................................84



Slika 47: Rišemo na učni list – deklica 1 ......................................................................85

Slika 48: Risanje na učni list – deklica 2 ......................................................................85

Slika 49: Prijem pisala na koncu naših srečanj – deček 1 ............................................86



Slika 52: Prijem pisala na koncu naših srečanj – deklica 1 ..........................................87

Slika 53: Prijem pisala na koncu naših srečanj – deklica 2 ..........................................88

Lavtižar, Sabina (2014): Razvijanje grafomotorike v 1. razredu s poudarkom na otrocih s težavami pri pisanju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Za ustrezno razvijanje grafomotorike otrok potrebuje več dejavnikov. Otrok v 1.

razredu, ki nima dobro razvite grafomotorike, doživlja stres in se čuti neuspešnega.

Lahko izgublja interes in motivacijo za učenje in obiskovanje šole nasploh. Vse to smo

sami doživljali ob našem sinu, ki je imel velike težave z grafomotoriko. Iskali smo

pomoč pri specialni pedagoginji, ki je vključila metode Brain gyma, in pri delovni

terapevtki, ki je z njim izvajala vaje in dala napotke za vsakodnevne dejavnosti. Naredili

smo prilagoditve stola in mu pod noge dali oporo. Delali smo na telesni shemi in drži

telesa. Izbirali smo ustrezna pisala. Vadili smo vaje sledenja, da smo pridobili

koordinacijo oko-roka.

Kot navaja T. Žerdin (2003, str. 132), otrok za pisanje potrebuje zadovoljivo razvito

grobo in fino motoriko, občutenje telesa in delov telesa, torej telesne sheme, razvitost

stranskosti (lateralizacija), primerna mišična napetost, dozorelost prostorskega

doživljanja, sposobnost nadzorovanja gibanja v prostoru in zmožnost, da roka naredi

tisto, kar hočejo možgani, torej povezanost roke z možgani in koordinacija oko-roka.

Pri težavah s pisanjem se pri otrocih, starih od 6 do 10 let, uporablja učenje skozi

igro, kar pomeni, da so naloge predstavljene kot igra in ne kot naloge. Zelo je

pomembno, da otrok dobi veselje do pisanja. Predvsem je pomembno sistematično

delo in narediti prilagoditve, če so potrebne.

V teoretičnem delu je predstavljena grafomotorika, njene značilnosti in namen.

Poudarjena je pomembnost pravilne drže pri sedenju, drža pisala in izbira ustreznega

pisala. Opisani si različni prijemi pisala pri pisanju. Nadalje so opisane različne

dejavnosti za razvijanje grafomotorike.

V empiričnem delu so predstavljeni cilji, raziskovalna vprašanja in metodologija

raziskovanja. Pri ciljih smo želeli ugotoviti, če vsakodnevno sistematično delo izboljša

grafomotoriko, primerjali smo prijem pisala na začetku študije in na koncu študije;

preučiti napredek petih učencev pri grafomotoriki oz. pri pisanju grafomotoričnih potez;

ugotoviti, katere težave imajo učenci pri grafomotoriki, in ugotoviti, ali imajo učenci

ustrezno držo telesa pri pisanju.

V sklepnem delu je opisan potek razvijanja grafomotorike pri petih učencih.


2

2 GRAFOMOTORIKA

Grafomotorika pomeni pisati, pisanje pa je tudi sposobnost gibanja. In prav

grafomotorika je predmet pričujočega diplomskega dela, ki je, kot pravi Ferjančič

(2012), gibalna sposobnost za pisanje oz. oblikovanje črk in drugih pisnih znamenj.

Z grafomotoriko se je ukvarjala tudi T. Žerdin (2003, str. 132), ki meni, da je

otrokova uspešnost v šoli precej odvisna od razvitosti grafomotoričnih spretnosti in da

je grafomotorika pomembna za otrokovo opismenjevanje. Mislimo, da je ustrezna

grafomotorika pogoj za otrokovo opismenjevanje in hkrati vpliva na otrokovo

motiviranost za učenje opismenjevanja.

Ko je otrok v zaključni fazi diferenciranosti in zrelosti motorike prstov, obvladuje

grafomotorične spretnosti. Ferjančič pravi (2012, v Bavčar, Lavrenčič, 1995), da je za

pisanje potrebna zrelost motorike prstov in razvita vizualno-motorična koordinacija.

»Kot meni N. Zrimšek (2000, str.19–20), je grafomotorika določena sposobnost,

spretnost in veščina, s katero lahko otrok grafične znake ali niz znakov namesti v

prostor. Jih oblikuje in usmeri. Za izvedbo grafomotorike je potrebna motorična,

vidna in miselna usklajenost. V drugem letu starosti se otrok začne izražati s

čečkanjem, na tak način začne razvijati grafomotorične spretnosti. Kasneje otrok

prerisuje in posnema oblike. Pri okoli treh letih se otrok nauči narisati krog. Pri

štirih letih nariše kvadrat. Pri petih letih se nauči narisati trikotnik in pravokotnik. Pri

šestih letih se nauči narisati romb. Otrok z zanimanjem posnema črke, saj ga

zanimajo nove oblike. Prerisuje črke zrcalno ali obrnjene na glavo. Od razvite

otrokove fino-motorike je odvisno, koliko ima razvito grafomotoriko. Fino-motoriko

otrok izboljšuje z različnimi aktivnostmi, kot so: striženje, sestavljanje lesenih lego

kock, izdelovanje drobnih predmetov, natikanje majhnih predmetov, barvanje risb,

gnetenje testa, oblikovanje piškotov, navijanje vijakov ... Hkrati z izboljšanjem fino-

motorike pride v otrokovih možganih do povezave med miselnimi predstavami in

narejenim izdelkom/dosežkom. Tekom zgoraj naštetih aktivnosti si otrok izboljšuje

koordinacijo oko-roka. Tisti otroci, ki imajo grafomotoriko dobro razvito, pri

sistematičnem opismenjevanju hitreje napredujejo. To pa zato, ker obvladajo

osnovne gibe, poteze, pravilno držo telesa, lista in pisala. S sistematičnimi gibalno-

grafičnimi vajami razvijamo grafomotoriko. S pomočjo gibalno-grafičnih vaj otroci

ponotranjijo grafične poteze, pravilno držo telesa, roke in pisala. Naučijo se

poimenovati, kar napišejo.«


3

2.1 Analiza grafomotoričnih spretnosti

Kot povzema v magistrski nalogi Ferjančič (2012, v Čigon, 2000, str. 29), da

analiza grafomotoričnih spretnosti vključuje: kontrolo drže (stoja, dinamično sedenje),

fine motorične spretnosti (koordinacija roka-roka, roka-oko), dober položaj telesa,

prepoznavanje predmetov, oblike, materiala, velikosti, teže, disociacija, ohranjena

površinska senzorika in dotik, bilateralna soročnost, srednja orientacija, prehod preko

srednje črte, zavedanje telesa, vidno planiranje, zaznavanje dvo- in tri-dimenzionalnih

oblik, prepoznavanje prstov, spomin, organizacija, interpretacija in izkušnje.

Menimo, da za izvedbo grafomotorike otrok mora imeti normalen mišični tonus,

dobro ravnotežje in senzorično integracijo. Če ima otrok na teh področjih primankljaje,

je potrebno delati in izboljšati ta področja. Otroka je potrebno nameščati v pravilne

položaje in iskati ustrezne prilagoditve.

Otroci vadijo poteze, iz katerih so sestavljene črke in številke (Žerdin, 1996):

· vodoravne in navpične črte,

· kroženje,

· potujoče kroženje,

· loki,

· vijuge,

· ravne poševne črte,

· zanke,

· sledenje in povezovanje.

Trdimo, da sta za pravilno izvajanje grafičnih potez predpogoj pravilna drža telesa

in pisala.

2.1.1 Drža telesa pri sedenju za pisalno mizo

»Kot pravi Regvar (2003, str. 42), mora otrok sedeti pokonci in vzravnano. Glavo

ima pokonci in stopali sta na tleh. Višina stola ne sme biti ne prenizka in ne

previsoka. Koleni sta upognjeni pod pravim kotom. Višina mize naj bo primerna

otrokovi višini. In sicer otrok mora položiti podlahti na mizo. Otrokova drža naj bo

vzravnana. Rameni morata biti spuščeni (ne dvignjeni). Otrok ne sme upogibati

hrbtenice. Razdalja med očmi in pisalno mizo naj bi bila 25–35 cm. Stol je nekaj

centimetrov odmaknjen stran od roba mize. Otrok se lahko nasloni na naslonjalo

stola. Svetloba mora padati na pisalno površino in sicer pri desničarjih iz leve strani


4

pri levičarjih pa iz desne strani. Ko otrok piše, se njegova roka giblje v komolcu in v

ramenu. Zapestje pa takrat miruje in je v nevtralnem položaju. Vzporedno z robom

mize naj bo pisalna površina (list oz. zvezek). Levičarji lahko list rahlo obrnejo v

desno. Ko je levi rob lista postavljen malo više lahko levični otrok vidi, kar piše.

Otroci, ki pišejo z desno roko, so desničarji. Vsi desničarji pišejo na način, da roko

odmikajo od telesa. Levičarji pa jo primikajo k telesu. »

Menimo, da če ima otrok na stolu medenico potegnjeno naprej, ne more

kontrolirati in ustrezno voditi pisala. Enako velja, ko otrok sedi sključen nad mizo,

pravimo, da kot da piše z nosom. Trdimo, da mora otrok pravilno sedeti, da ima odprt

oz. širok ramenski obroč, kar mu posledično omogoča kvalitetno vodenje roke po

pisalni površini. Strinjamo se, da sta višina mize in stola zelo pomembni za pravilno

sedenje. Pri prenizki mizi se otrok preveč usloči in upogne s hrbtenico naprej. Pri

previsoki mizi pa preveč utruja ramenski obroč, kar povzoča preveliko napetost v

mišicah in posledično utrujenost v mišicah roke.

2.1.2 Drža pisala

»Kot navaja T. Ferjančič (2012, str. 29), otrok pisalo prime s palcem in kazalcem,

in sicer približno dva prsta nad konico. Na sredinec nasloni pisalo. Lista pa se

dotikajo tako mezinec, zunanji rob dlani in del podlahti. Pisalo nazaj potiskata palec

in kazalec. Pisalo pa pušča sled in nastaja črta. Pri pisanju otrok dela gibe le v

komolcih in rami. Vrhnji del svinčnika je obrnjen proti desni, in sicer stran od

rame.«

Predlagamo, da otrok prime svinčnik 1 centimeter dlje od tam, kjer se šili, oziroma

2,5 centimetrov nad konico svinčnika. To pa zato, da ima otrok pravilen prijem pisala in

bo imel s tem načinom držanja lepo obliko rokopisa. Hkrati pa otrok vidi, kaj piše, si ne

prekriva rokopisa in sedi vzravnano.

2.1.3 Ustrezno pisalo

»Kot navaja B. Regvar (2003, str. 30), vsakemu otroku ustreza pisalo glede na

njegovo stopnjo obvladovanja grafomotorike. Za začetek so bolj primerna pisala z

mehko (suho) konico, katerih sled je izrazitejša. Konice teh pisal se ne lomijo tako

zelo, kot se lomijo konice trdih pisal. Naslednja stopnja pa je, ko otrok prične pisati


5

s kemičnim pisalom. Le-to hitreje drsi po listu. Otrok, ki preveč trdo stiska pisalo in

preveč pritiska na pisalno površino, se hitreje utrudi od otroka, ki mehko drži pisalo

in ne pritiska pretrdo na pisalno površino. Otroku, ki je utrujen, pa hkrati hitreje

popušča koncentracija. Primeren čas za nalivno pero je takrat, ko otrok piše

enakomerno in ima rahel pritisk na pisalno površino. Torej z nalivnim peresom je

potrebno rahlo pritiskati na pisalno površino in obvladati ter izpopolnjevati fine

oblike pisalnega gibanja.«

Menimo, da otrok potrebuje najprej širša pisala z mehko konico. Kasneje, ko že

osvoji pravilen pritisk pisala na list, pa trše konice pisal. Nadalje menimo, da so prva

pisala primerna širša, z izdolbino za prste. Nalivno pero ni primerno za majhne otroke,

ker mora otrok za pisanje s peresom že osvojiti sproščen prijem in položaj pisala in

primeren pritisk pisala na podlago.

Kot trdi B. Regvar (2003, str. 30), je pri izbiri pisala treba upoštevati funkcionalnost.

To pomeni, da je anatomsko prilagojeno za prijem roke. Nadalje se gleda, da je pisalo

primerne trdosti in primerne teže. Hkrati pa je izbira pisala odvisna tudi od pisalne ali

grafomotorične vaje, ki jo izvaja otrok.

Strinjamo se, da naj bo prvo pisalo otroku tisto, ki je anatomsko prilagojeno za

prijem. Trdimo, da težka pisala niso primerna za pisanje in ravno tako pisala z raznimi

cofki in drugimi dodatki.

Kot priporoča B. Regvar (2003 str.31), da otrok glede na njegov razvoj najprej

uporablja voščene barvice. Kasneje ko otrok že uporablja bolj artikuliran gib pa naj

uporablja suhe barvice, svinčnike in flomastre. Še kasneje pa čopiče in vodene barvice.

Nato pa naj preide na pisanje z nalivnim peresom in kemičnim svinčnikom.

Menimo, da otrok potrebuje veliko vaj s pisanjem, kajti na podlagi izkušenj in

ponavljanj različnih vaj napreduje v razvijanju grafomotorike in tako lahko menja pisala

in hkrati izpolnjuje bolj zahtevne grafomotorične vaje.

Navajamo po B. Regvar (2003, str. 31), da otrok potrebuje veliko vaj v obliki igre,

in ko napreduje, lahko menja pisala in tako prehaja na vse zahtevnejše grafomotorične

vaje.

2.1.4 Različni prijemi pisala pri pisanju

»Kot pišejo SJ. Edwards, DJ. Buckland, J. McCoy-Powlen (2002, str. 57–78), je

pisanje kompleksna naloga, ki vključuje gibanje svinčnika v določenih smereh. To


6

je dinamična naloga, ki zahteva učinkovit prijem svinčnika oz. pisala. Za uspešno

pisanje je potrebna ustrezna manipulacija (rokovanje) roke, vidno-motorične

spretnosti, vidna percepcija, fina motorika in motorično zaznavne sposobnosti.

Ocenjevanje vključuje čutno-gibalne funkcije, kot so drža telesa, bilateralna

integracija, motorično planiranje, kinestezijo, taktilni in proprioceptivni odgovor in

ravnotežje. Za optimalno pisanje je potrebno, da otrok razvije optimalno

muskulaturo (mišičje) in podporne strukture v roki, stabilnost v sklepih in zapestju.

Drugi dejavniki, ki so potrebni za čitljivo pisavo, so moč, vzdržljivost in

nadzorovano gibanje.«

Menimo, da vzgojitelj mora vedeti za načela proksimalnega (bližnjega) in

distalnega (oddaljenega) razvoja pri otroku. S poznavanjem tega načela namreč ve, da

smer razvoja poteka od sredine telesa navzven. In ve, da strukture v sklepih prstov,

gibi v dlaneh in v prstih rok in spretnosti, dozorijo nekje ob koncu šestega leta. S tem

znanjem ve vzgojitelj, kdaj otroku dati za delati kakšno dejavnost. Na to nas opozarja

Bojanin (1981, v Šinkovec 1998, str. 10–11).

Za to, da otrok nadzorovano vodi roko s pisalom, mora imeti stabilnost v trupu in

rami.

»Kot poudarjajo S.J. Edwards, D.J. Buckland, J. McCoy - Powlen (2002, str.

57–58 ), držo in vključevanje trupa in gibanja rok in nog nadzoruje možgansko

deblo. Posamezne gibe prstov nadzoruje motorična skorja preko

kortikospiralnega trakta (hrbtenjača). Hrbtenjača pa se ne mielinizira do

približno 3. leta otrokove starosti. Zato otrok pred 3. letom starosti uporablja

večje mišične skupine za držanje svinčnika v roki. Tako da majhen otrok

uporablja »primitive grasp« – preprost prijem oz. enostaven prijem, pri katerem

bo vključil oz. uporabil telo in celo roko za pisanje po papirju. Ko pa centralni

živčni sistem dozoreva pa otrok vedno manj uporablja celo telo za stabilnost in

začne vedno bolj kontrolirati pisalo v roki. Vedno bolj se opira na distalne

(oddaljene) mišične skupine v roki in že se s podlahtjo naslanja na mizo. Torej

otrok dobi več nadzora v komolcu in zapestju. Podlaket pa že nasloni na mizo.

Okoli 6. leta je otrokovo živčevje že tako dozorelo, da ima otrok individualno

gibljivost v prstih. S tem pa tudi večji nadzor nad pisalom. To nevrološko in

mišično zorenje usmerja otrokov razvoj od proksimalnega do distalnega in otrok

pridobiva ustrezen vzorec drže pisala.«


7

Strinjamo se s trditvami, da otrok pri risanju uporablja celo telo in celo roko in riše s

pomočjo gibanja ramenskega sklepa. S tem vedenjem predlagamo, da otrok do 3. leta

slika s čopičem in riše stoje ob mizi.

Prijem pisala se deli v tri skupine (Edwards idr., 2002):

· enostaven (primitive) prijem;

· razvijajoč (transition) prijem;

· pravilen (mature) prijem.

Enostaven (primitive) prijem

Otrok drži pisalo s pomočjo dlani in uporablja moč pri pisanju in risanju. Podlaket

ima lahko na mizi ali pa tudi ne. Gibanje svinčnika otrok doseže s kombinacijo gibanja

zapestja, roke in telesa. Palca običajno ne uporablja, se ga ne vidi. Enostaven prijem

imajo otroci običajno do 3. oz. 4. leta starosti. Šolski otroci, ki še vedno uporabljajo

enostavni prijem držanja pisala, potrebujejo obravnavo terapevta (Edwards idr., 2002).

Med enostavne prijeme vključujemo (Edwards idr., 2002):

· prečni radialni prijem oz. valjasti prijem s palcem navzdol,

· supinacijski palmarni prijem oz. valjasti prijem s palcem navzgor,

· pronacijski digitalni prijem (iztegnjen kazalec) oz. prijem s kazalcem in palcem

navzdol (prijem debele krede),

· prijem čopiča oz. prijem z iztegnjenimi prsti.


8

Slika 1: Prečni radialni prijem – valjasti prijem s palcem navzdol

Slika 2: Supinacijski palmarni prijem – valjasti prijem s palcem navzgor


9

Slika 3: Pronacijski digitalni prijem – prijem s kazalcem in palcem navzdol

Slika 4: Prijem z iztegnjenimi prsti – prijem čopiča

Razvijajoč (transitional) prijem

Razvijajoč – transitional – prijem ima otrok na prehodu iz enostavnega prijema k

pravilnemu (mature) prijemu. Te prijeme vidimo pri otrocih, ki so stari od 3 do 6 let. Pod

te prijeme štejemo (Edwards idr., 2002):


10

· škarjasti prijem,

· statični štiriprstni prijem.

Ti prijemi izhajajo kontinuirano iz rame. Vendar se pri tem prijemu vidi že večja

gibljivost v zapestju in komolcu. Podlaket pa počiva na mizi. Intrinzičnih gibov pri prstih

še ni razvitih (Edwards idr., 2002).

Povzeto po Edwards idr. (2002, v Bermann, 1990), pani nujno, da so ti razvijajoči –

prehodni vzorci držanja pisala le prehodni, saj 5 % odraslih piše tako, da dajejo palec v

statični triprstni prijem in ne uporabljajo pravilnega (mature) vzorca prijemanja.

Slika 5: Škarjasti prijem

Slika 6: Statični štiriprstni prijem


11

Pravilni (mature) prijem

Za pravilen vzorec je značilen dinamični nadzor nad zapestjem in uporaba

intrinzičnih (notranjih) in ekstrinzičnih (zunanjih) mišic roke. Le-to omogoča distalno

kontrolo prstov. Pravilen vzorec pisanja zahteva sposobnost uporabe izoliranih gibov

prstov z minimalno vključitvijo zgornjega dela roke in trupa telesa. Te pravilne vzorce

pisanja vidimo pri otrocih starih od 4 do 6 let (Edwards idr., 2002).

Povzemamo, da Edwards idr. (2002, v Bergmann, 1990) pravijo, da 86 % od

približno 500 odraslih uporablja dinamični triprstni prijem, ostalih 10 % pa uporablja

lateralni triprstni prijem.

Pravilni (odrasli – mature) tipični prijemi so (Edwards idr., 2002):

· lateralni triprstni prijem – škarjasti triprstni prijem,

· dinamični štiriprstni prijem,

· dinamični triprstni prijem,

· interdigitalni triprstni prijem.

Slika 7: Lateralni triprstni prijem


12

Slika 8: Dinamični štiriprstni prijem

Slika 9: Dinamični triprstni prijem


13

Slika 10: Interdigitalni triprstni prijem oz. medprstni prijem (med kazalcem in

sredincem)

2.1.5 Pravilen prijem pisala in sedenje otroka ob pisanju

»Kot navaja podrobno T. Ferjančič (2012, str. 33), je potrebno vaditi pobiranje

drobnih predmetov (s tal, z mize) le s palcem in kazalcem, in sicer s pincetnim

prijemom. Torej pravilna drža pisala je, da otrok prime pisalo nad ošiljenim delom

(približno 1,5 cm nad konico) s palcem in kazalcem. Ob notranji rob sredinca (ob

nohtu) pa pisalo naslonimo. Kot med podlago in lego svinčnika je okoli 60 stopinj.

Vrhnji del pisala naslonimo v pregib med palcem in kazalcem (zgornji strani dlani).

Spodnji del roke je rahlo obrnjen navznoter na spodnjo blazinico dlani. To zmanjša

trenje. Torej spodnji del roke ni v celoti naslonjen na desni (oz. levi za levičarje) rob

dlani in mezinca. Drža roke je odvisna od razvitega mišičja in dozorelosti živčevja.

Leva roka oz. roka, ki ne piše, drži list oziroma zvezek, da se ta ne premika.

Priporočljiva je 30-centimetrska razdalja od glave do površine mize. Hrbet nasloni

na naslonjalo. Boki so obrnjeni naprej in stegna počivajo na sedalu stola. Kolena in

gležnji so upognjeni v pravem kotu. List naj ne bo nagnjen ne v levo in ne v desno.

Vzporedno s spodnjim in zgornjim robom učenčeve mize je list.«


14

Slika 11: Pravilen položaj otroka pri sedenju

2.1.6 Vaje za krepitev in sprostitev mišic, ki sodelujejo pri pisanju

Menimo, da je potrebno izvajanje vaj za krepitev in sprostitev mišic, ki sodelujejo

pri pisanju.

Nekatere vaje so (Medved Udovič, 2000):

· otrok oponaša letenje ptice (razgibava ramenski sklep);

· z razgibavanjem telesa prikaže različno vreme – dež, veter, sneg;

· poizkuša nabrati lešnike iz dreves tako, da stoji na prstih nog in z rokami sega

čim višje;

· posnemajo igranje na klavir, kitaro, violino, tipkajo.

2.2 Razvijanje grafomotorike z dejavnostmi

Kot pravi M. Grginič, (2005 str. 55), za razvijanje grafomotorike otroci potrebujejo

dejavnosti. Le te so usmerjene tako, da otroci pridobivajo prstne in ročne spretnosti,

koordinacijo oko-roka (vidno-gibalna skladnost). Otrok pridobiva sposobnost

zaznavanja prostora in orientacije v tem prostoru. Grafomotorika je pomembna za

razvijanje predbralnih in predpisalnih spretnosti.


15

Trdimo, da so za razvijanje grafomotorike potrebne predhodne dejavnosti. Otrok, ki

z zanimanjem izvaja razne dejavnosti, na ta način izboljšuje spretnosti v prstih.

Potrebno pa je opazovati otroka in mu pripraviti dejavnosti, v katerih bo z navdušenjem

in veseljem sodeloval.

Za opismenjevanje v šoli so potrebne razvite predopismenjevalne komunikacijske

zmožnosti, tako govorna zmožnost (kot sta poimenovalna in upovedovalna zmožnost)

in zmožnost poslušanja, kot sta slušno razločevanje in slušno razčlenjevanje, kot tudi

razvite predpisalne spretnosti (grafomotorične ročne spretnosti, koordinacija oči in rok

ter orientacija) in predbralne spretnosti (koncept tiska, grafično zavedanje, zavedanje o

skladnosti glasu (črke)).

»Kot navaja M. Grginič, (2008, str. 64), so pisalne spretnosti potrebne za

opismenjevanje. Poleg pisalnih spretnosti je pomembna skladnost med gibi rok

in oči ter orientacija. Cilj v kurikulumu je razvijanje prstne spretnosti v smislu

fine motorike in razvijanje koordinacije kot skladnosti gibanja. Otrok mora

uskladiti vidno-gibalne aktivnosti, torej sposobnost vidnega zaznavanja. Otroci

lahko pri simbolni igri, kot je npr. pekarna, izdelujejo preste, kifeljčke, piškote.

Za razvijanje predpisalnih spretnosti otrok potrebuje razvite ročne spretnosti, ki

jih otrok potrebuje pri zapisu črk, usklajene gibe rok in oči. Pri pisanju se

orientirajo na papirju (zgoraj, spodaj, levo, desno). Potem pa je potrebno tudi

poznavanje črk/glasov. Od rojstva dalje dojenček razvija grafomotorične

spretnosti. Te spretnosti se izboljšujejo, ko otrok začne uporabljati različne

materiale in drobne predmete. Takrat z rokami riše, striže, lepi, piše, pretika,

gnete, šiva itd. Velikokrat otroci preko simbolne igre hkrati tudi razvijajo

grafomotorične spretnosti. Pri simbolni igri, kot je igranje trgovine, otrok izreže

cene, naredi kartico, naredi kuverte, lepi, izrezuje, ... Otroci se igrajo simbolne

igre na različne teme. Grafomotorične spretnosti otroci pridobivajo tudi z

risanjem in slikanjem. Urijo si vztrajnost in koncentracijo. Na ta način se

približujejo pismenosti. Tudi, če otrok pozna črke in glasove in zvezo med njimi,

le-to ni dovolj. Razviti mora tudi grafomotorične spretnosti. Grafomotorične

spretnosti so ročne spretnosti, koordinacija oči in rok ter orientacija.«

Strinjamo se, da otrok potrebuje vaje koordinacije. Z vajami bo lahko z desno roko

sledil gibanju svojih oči. Iz izkušenj vemo, da otrok, ki tega ne zmore, ima pri

grafomotoriki velike probleme.


16

2.2.1 Vaje za izboljšanje predpisalnih spretnosti in spretnosti prstov

Kot navaja M. Grginič (2008, str. 17), otroku v prvem starostnem obdobju

razvijamo otrokove predpisalne spretnosti z aktivnostmi, kot so pretikanje, natikanje,

potiskanje, zlaganje, sestavljanje, pobiranje drobnih predmetov (kroglic, frnikul),

risanje, čečkanje, gnetenje, trganje, plazenje po tleh, žoganje, tekanje, skakanje itd.

Vemo, da otrok v starosti do tretjega leta potrebuje gibanje in pridobivanje izkušenj

o svojem telesu. Otrok v tem obdobju ponavlja gibe. Kot primer navajamo: spleza na

klopco, hodi po njej in spleza iz klopco in tako ponavlja. Lahko spušča kroglico po

toboganu vedno znova in znova. Skače iz podesta ali se igra z vodo, naliva in pretaka.

»Kot navaja M. Grginič (2008, str .17), otroci v drugem starostnem obdobju

izvajajo različne aktivnosti za razvijanje grafomotoričnih spretnosti, kot so

prstne, ročne spretnosti, koordinacija gibanja rok in oči ter orientacija na telesu

in orientacija v prostoru. Te aktivnosti so sledeče: striženje, prepletanje,

pletenje, gubanje, šivanje in pretikanje, prijemanje, prepogibanje, zlaganje in

oblikovanje. Orientacijo v prostoru pa otroci vadijo z gibalnimi in rajalnimi igrami.

Otroci, ki so stari 3 in 4 leta, so na začetku porajajočega pisanja. Kar pomeni,

da za pisanje uporabljajo oblike in znake. Sporočila izražajo le z posameznimi

znaki ali črkami. Ustrezne glasove črk še ne znajo povezati z ustreznimi glasovi.

Otroci pa že vedo, da simboli tvorijo sporočilo in imajo pomen. Pri tej starosti so

otroci še na predkomunikativni stopnji, ki se imenuje predsporazumevalna. Pri

pisanju in risanju se ponavljajo osnovne oblike. Delno že upoštevajo smer

pisanja. Pišejo od zgoraj navzdol in od leve proti desni. Na začetku

porajajočega pisanja lahko otroci na igriv način zapisujejo znake na papir do

zapisa komunikacijskega sporočila. Izražajo se na različne načine, tako s

čačkami, risanjem kot z nefonetičnimi črkovnimi verigami. Ti otroci imajo ali še

pridobivajo osnovno razumevanje. Napisani znaki otrok imajo označevalno

funkcijo in jih uporabijo v komunikacijskem pomenu. Pomen razvijanja

predpisalne zmožnosti je v razvijanju ročnih spretnosti, koordinaciji rok in oči ter

orientaciji na sebi in v prostoru. Za razvoj predpisalnih veščin so pomembne

naslednje dejavnosti: trganje, mečkanje, lepljenje, barvanje, sestavljanje,

vstavljanje, striženje, igre z loparji, pikado, mini golf, balinanje, rolanje in vožnja

kolesa. Fantje radi privijajo vijake in matice, zgibajo papir v letala in druge

modele, vozlajo različne vozle, sestavljajo lego kocke, prepogibajo papir.

Deklice rade nizajo perlice, šivajo, gnetejo in izdelujejo iz slanega testa. Nadalje


17

igre z magneti, mečkanje papirja v kroglice, pobiranje drobnih stvari s pinceto,

igranje s frnikolami, rezanje zelenjave in lepljenje.«

Večino teh dejavnosti smo predstavili v prilogi diplomske naloge. Otroci, ki so

ustrezno nagovorjeni, bodisi s prstno igrico, petjem pesmi, z prikazom končnega

izdelka in z lastnim navdušenjem vzgojitelja in s pozitivnim pristopom radi sodelujejo v

izvajanju dejavnosti.

2.2.2 Težave pri pisanju – disgrafija

Kot pravi T. Žerdin (2003, str. 136), se motnje v razvoju grafomotorike v celoti

pokažejo takrat, ko se otrok začne učiti sistematično pisati. V 1. razredu vzgojitelj in

učitelj zahtevata, da upošteva pravila pri pisanju. Le–ta so: velikost črk, presledek, rob,

vrste, razmerja med črkami.

Vidimo, da se že v predšolskem obdobju pri nekaterih otrocih kažejo otrokove

nespretnosti. Opazimo, da ima otrok neskladne gibe, je nespreten pri obuvanju in

oblačenju, ima slabo orientacijo ter težave pri sledenju z očmi. Spodbujamo otroka, ki

ima težave pri uskladitvi predstav o gibu in njegovi izvedbi giba. Vemo, da mora

vzgojitelj opazovati izdelek in nastajanje izdelka. Vidimo, da je nespreten otrok pri

risanju in pisanju napet, preveč sklonjen nad listom in ima zasukano telo in glavo. Z

roko podpira glavo. Ramena ima dvignjena. Zapestje roke obrača, dviga, prestavlja po

mizi in svinčnik drži nepravilno. S svinčnikom preveč pritiska ali pa ga drži mlahavo.

Opazimo, da je otrok utrujen in da se želi iti igrat.

2.2.3 Pisni izdelek v zvezku, ki kaže na disgrafijo

Kot meni T. Žerdin (2003, str. 137), se težave z orientacijo v zvezku kažejo tako,

da je zapis v zvezku brez začetka in konca. V zvezek piše enkrat s prave strani, drugič

z napačne in en dan piše na začetku zvezka, drugič na sredini ali zadaj. Strani izpušča

in črke piše s potezami, ki jih vleče v obrnjeni smeri od spodaj navzgor namesto od

zgoraj navzdol. Piše od desne strani proti levi. V zvezku opazimo prazne strani in pri

grafomotoriki vleče poteze v nasprotni smeri. Vidimo, da piše na sredini in ne iz prave

strani. Vedno znova otrok piše oz. vleče poteze izmenoma enkrat iz prave strani drugič

iz druge strani. Nadalje vidimo, da so črke, ki imajo zaprte črte, odprte. Opazimo, da so

črke obrnjene v različne smeri in zapisane pod črto ali nad črto. Ne zna si predstavljati

dolžine besed in zato črke preveč stiska skupaj. Vrste niso ravne.


18

Kot pravi T. Žerdin (2003, str. 136), je grafomotorična disgrafija motnja, ki določa

pisavo kot nečitljivo. Težave izhajajo iz slabših motoričnih spretnosti, koordinacije oko-

roka in ne-usklajevanja različnih mišičnih skupin.

»Kot navaja T. Žerdin (2003, str. 137–138), ima otrok težave z velikostjo črk.

Napiše jih različno velike, in sicer črka, ki se piše čez pol vrste je večja od tiste,

ki se mora napisati čez vso vrsto. Velika tiskana ali pisana črka je zapisana

manjša od male črke. Razmerja med deli črk so neurejena in osrednji del je

premajhen v primerjavi z zgornjim ali spodnjim delom črke ali pa je obrnjeno.

Črke in besede so enkrat preveč stisnjene, drugič preveč razpotegnjene. Ista

črka je enkrat premajhna drugič prevelika. Med besedami ali med tiskanimi

črkami so presledki preveliki, drugič premajhni. Prazen prostor je enkrat

prevelik, premajhen, širok ali ozek. Vrste enkrat izpušča, enkrat pa ne. Težave

mu predstavlja tudi oblikovanje črk in pomnjenje oblik in njeno motorično

izpeljavo. Ne zna narediti, kar želi narediti, ali ne ve, kaj bo iz poteze nastalo.

Oglate so okrogle poteze, strešice in črtice so prevelike. Lahko so tudi tam, kjer

jih ne bi smelo biti. Ne ve, kje naj začne pisati, na črti ali pod njo, in ne ve, kje

naj začne pisati določeno črko, ali v zgornjem ali v spodnjem delu. Ima težave z

povezovanjem črk med seboj. Ves zapis je neurejen in nepregleden.«

Vidimo, da se težave s pisanjem kažejo v treh ravneh. Te so: grafomotorika, jezik

in pravopis. Otroku lahko pomagamo tako, da pri učenju zapisa malih tiskanih črk

otroku pobarvamo vrstice z barvico. In sicer zgornja in spodnja sta zeleni, srednja pa

rumena.

2.2.4 Orientacija

Kot navaja T. Žerdin (2003, str. 137), se otrok orientira najprej na telesu, nato v

prostoru in nazadnje na listu. Orientacijo na telesu oz. svojo telesno shemo otrok

spoznava od dojenčka dalje s tipanjem, s spoznavanjem raznih igric, masaž in bibarij.

V praksi vidimo, da vzgojitelj otroka sprašuje z prstnimi in gibalnimi igricami;

nagovarja, da naj dvigne desno roko, potem levo roko. Nadalje naj dvigne kazalec

desne roke in palec desne roke naj se dotakne palca leve roke. Označimo otrokovo

dominantno roko z nalepko, mu narišemo piko, zavežemo trak, damo na roko gumico

za lase, pripnemo na rokav majhno kljukico in podobno. Otroka učimo, katera roka je

spretnejša in močnejša, tako bo v dominantni roki prenašal različne predmete ali mu

bomo roko obtežili z vrečko. V dominantni roki bo napel mišice in stisnil pest.


19

Dominantna roka je njegova prednostna roka, to pa je lahko levica ali desnica. Igramo

se igrice, kot je Simon pravi, naj se z desno roko dotakne desnega kolena in podobno.

Kot navaja T. Žerdin (2003, str. 142), lahko vzgojitelj pri poučevanju orientacije v

prostoru dela vaje s posameznim otrokom individualno ali pa z vsemi učenci naenkrat.

Otrok bo začutil položaj lastnega telesa in predmetov v razmerju do drugih predmetov v

prostoru. Otroci se bodo obrnili tako, da bodo imeli vrata na svoji desni strani. Povedali

bodo, kaj je na njihovi levi strani ipd.

Otroci, ki so bili obravnavani kot študija primera, so skozi zgodbico, igro ali kratka

navodila položili npr. rumeni flomaster na desno stran mize, modri flomaster na levo

stran mize, oranžen flomaster na zgornji rob mize in rjav flomaster na spodnji rob

mize. Sprehodimo se po šoli, in sicer po desni strani hodnika in potem nazaj po levi

strani hodnika. Predtem smo dali po tleh časopisni papir. Obešamo slike na desno

stran stene in belimo levo stran stene.

Kot navaja N. Zrimšek (2003, str. 23), vzgojitelj pri učenju orientacije na papirju

otroku da najprej liste večjega formata A2 ali A3. Na listu so lahko nalepljene nalepke.

Zgoraj na listu je nalepljeno sonce, spodaj trava, levo metuljček in desno zvezdica.

Otrok potem po sličicah pove, kaj je na sliki zgoraj, spodaj, kaj je levo in kaj desno.

2.3 Grafomotorika v učnem načrtu 1. razreda

Kot je zapisano v Učnem načrtu za slovenščino v OŠ (2011:1), je predmetu

slovenščina v 1. triletju osnovne šole namanjenih 700 ur, in sicer 210 ur na leto v

prvem (tj. 6 ur tedensko) ter po 245 ur v drugem in tretjem razredu (tj. 7 ur tedensko).

Predmet slovenščina se v prvem obdobju osnovnošolskega izobraževanja tesno

povezuje z drugimi predmeti, tako z vsebinami kot z dejavnostmi učencev.

Grafomotorični funkcionalni cilji v 1. razredu OŠ so, da se učenci učijo in vadijo

osnove pisanja, in sicer Učni načrt za slovenščino v OŠ, 1998 (ponatis, 2002, str. 14):

· držo telesa pri pisanju;

· držo in uporabo različnih pisal;

· smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol;

· poteze, ki tvorijo prvine črk in številk (z različnimi gibalno-grafičnimi vajami v

prostoru in na papirju, s celim telesom, z deli telesa in z raznimi materiali).

Učenci sistematično razvijajo naslednje predopismenjevalne zmožnosti, in sicer

(Učni načrt za slovenščino v OŠ, 2011, str. 9–10):


20

· držo telesa pri pisanju;

· držo in uporabo različnih pisal;

· orientacija na svojem telesu, v prostoru in na papirju;

· vidno razločevanje;

· slušno razločevanje in razčlenjevanje.

Kot je zapisano v Učnem načrtu za slovenščino (2011, str. 9–10), je pri otrocih, ki

so stari 5 oz. 6 let, potrebno razvijati pisanje in razvijanje orientacije v prostoru, na

telesu in na papirju. Pomembne so zlasti gibalno-grafične vaje, saj jim sproščajo gibe

rok, ozaveščajo jih o telesnem gibu in grafičnih potezah, učijo jih uporabljati različna

pisala, pravilne drže telesa in roke, povezujejo poslušanje in ritem besedila z gibi in

potezami.

Vzgojitelj in učitelj na začetku šolskega leta in tekom leta preverjata razvitost

veščin, spretnosti in zmožnosti, ki so potrebne za pisanje. In za vsakega učenca

izdelata individualiziran načrt razvijanja zmožnosti pisanja.

Trdimo, da je potrebno sistematično izvajati gibalno-grafične vaje. Na ta način

odpravljamo primankljaje pri otrocih. Potrebno je delati z gibanjem celega telesa in

potem šele pisati z roko na papir.

2.4 Grafomotorične vaje

Kot pravi T. Žerdin (2003, str. 129) so pri grafomotoričnih vajah poteze, vijuge

sestavni deli črk. Potrebno je delati od velikih gibov in velikih potez do majhnih potez in

gibov, da pride do pisanja. Sestavljene naj bodo iz naslednjih potez: ravna (navpična,

vodoravna, poševna), okrogla, lok, vijuga, zanka, sledenje in kopiranje. Risanje in

pisanje naj bo najprej na velikih listih A2, naj bodo zalepljeni ali naj bo pod listom

nedrseča podlaga.

Trdimo, naj otroci najprej rišejo s kredo na asfalt, s prstom ali palčko po pesku oz.

mivki. Zelo zabavno pa je otrokom pisati z brivsko peno po ogledalu.

2.4.1 Prva vaja – zapolnitev praznega lista

Kot predlaga T. Žerdin (2003, str. 266), naj se miza zaščiti in otrok naj pobarva s

širokim čopičem ves list, kot pleskar.


21

Predlagamo, da se zalepi velik šeleshamer na steno in otrok pobarva list s

pleskarskim čopičem. Barva od zgoraj navzdol in od desne proti levi.

2.4.2 Druga vaja

Kot navaja T. Žerdin (2003, str. 267), se na mizo položi A2 list oz. toliko, kot je

velika miza in se ga zalepi. Otrok s svinčnikom kroži po papirju. Če otrok pravilno drži

svinčnik in ima pravilno lego dlani ter pravilno izvaja gibe, bo imel rob dlani in mezinca

umazan od grafita. Roka mora biti naslonjena na podlago.

Predlagamo, da vzgojitelj stoji za otrokovim hrbtom, mu sprosti ramena in prime

otrokovo roko ter mu jo vodi. Tako, da začuti, da je otrok prepustil roko vzgojiteljevemu

vodenju. Čez nekaj časa spustimo otrokovo roko in jo otrok sam vodi naprej. Zraven

govorimo izrek, pesmico, izštevanko ali kratko zgodboico. Najprej delamo s celim

telesom, torej velike gibe, kasneje manjše gibe.

2.4.3 Okrogla poteza

Kot navaja T. Žerdin (2003, str. 268) naj otrok začne s kroženjem od zgoraj v levo

smer in kroži. Lahko pojemo pesmice, Bela bela lilija, Rdeče češnje rada jem, Ringa

ringa raja. Otroci plešejo v krogu, kuhajo, se vrtijo kot vrtalka ali pralni stroj. V začetku

je najbolje vse poteze delati z obema rokama. Poteze naj izvaja navznoter, nato

navzven.

Predlagamo, da vedno začnemo tako, da otrok dela soročno, torej z obema

rokama. Kasneje pa preidemo na dominantno roko.

2.4.4 Poteza lok

Kot navaja T. Žerdin (2003, str. 268), je ta poteza sestavljena iz deloma ravne in

deloma zaokrožene poteze. Za črke n in m, u in v, b in h so sestavni deli loki. Lahko

oblikuje loke z mehko žico in mokro nitko.

2.4.5 Vijuga

Kot navaja T. Žerdin (2003, str. 268), lahko z valovanjem morja otrok ustvari

potezo za pisano črko c. Vzgojitelj lahko da v roke dolgi trak in ga upogiba, da dobimo

valove. Ritmično vijuganje ob pesmici Barčica po morju plava. Veliko otrok ne zna


22

sprostiti zapestja in za sproščeno zapestje lahko otroci vijugajo po narisanih cestah z

avtomobilčki. Kasneje lahko vijuga s svinčnikom kot po smučarski progi.

2.4.6 Ravna črta

Kot navaja T. Žerdin (2003, str. 269) je risanje ravnih črt zahtevnejše kot risanje

krivih črt. Otroku lahko rečemo naj s pomočjo domišljije nariše padanje dežja ali dežne

kaplje iz tuša. Vzgojitelj naj izreka ob risanju še ritmične verze. Hitre poteze je lažje

risati kot počasne. Ravne črte naj otrok riše vodoravno in navpično, od leve proti desni,

od desne proti levi, od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor.

2.4.7 Kopiranje

Kot navaja T. Žerdin (2003, str. 270), si s kopiranjem na list papirja otroci urijo

spretnost rok in sledenje s pogledom. Otrok sledi s prstom in kasneje s svinčnikom

poveže črtkane črte ali pikice.

2.5 Lateralnost (razvita stranskost)

Kot pravi Kalar (2009, v Wilms Floet in Maldonado - Duran, 2006), se med 4. in 5.

letom razvije lateralna dominanca oz. ročnost. Če pri otroku prevladuje leva

možganska hemisfera, je otrok desnoročen. Če pa otroku prevlada desna možganska

hemisfera, pa je levoročen. Nekateri otroci pa izmenično uporabljajo levo in desno

roko, so obojeročni.

Trdimo pa, da imajo nekateri otroci dominantno desno roko in levo nogo ali

obratno.

Kot trdi L. Marjanovič Umek (2009, str. 178), se pri večini otrok kaže prevlada

uporabe desnega dela telesa, tako roke, noge, ušesa kot očesa.

2.5.1 Otrok je levičar

Kot pravi J. B. Sattler (2011, str. 1), je levičarstvo izraz motorične dominantnosti

desne možganske polovice. Preusmerjanje ročnosti ni pravilno, saj je dominantna roka

določena glede na nevrološko povezavo v možganih. Levičarjem je potrebno zagotoviti


23

sproščeno držo pri pisanju. Potrebno jih je naučiti aktivnosti, kot so: rezanje,

zavezovanje pentelj, šiljenje, ročna dela, šivanje, pletenje, vezenje in kvačkanje.

Iz izkušenj vemo, da naj levičar sedi levo od sošolca, ki je desničar ali pa naj sedi

poleg drugega levičarja. Svetloba naj pada na mizo, kjer otrok piše, iz desne strani ali

od spredaj .

2.5.2 Preverjanje ročnosti

Svetujemo na podlagi prebrane literature avtorjev, kot sta Regvar B. In Sattler B.

J., da naj preverjanje ročnosti pri otroku izvede npr. usposobljen delovni terapevt,

defektolog ali šolski psiholog. Nejasna ročnost se lahko pojavi: zaradi motenj,

negativnih vplivov, nevrofizioloških vzrokov. Včasih je želja staršev taka, da naj bi otrok

pisal z desno roko ali pa levičar sam želi posnemati sošolca, ki je desnoročen.

Vemo iz prebrane literature avtorjev Regvar B. in Sattler B. J, da otroci, ki se jim

dovoli, da se sami opredelijo glede dominantne roke, vse delajo z levo roko. Drugi

otroci z desno roko jedo, se rokujejo, pišejo, rišejo, režejo, lupijo krompir in vezejo.

Starši in drugi so jih naučili to delati z desno roko z vajo. Včasih so posvečali veliko

časa, da bi otroka preusmerili na pisanje z desno roko. Vse druge dejavnosti, na katere

drugi niso vplivali, pa delajo z levo roko, ker so levičarji recimo: umivanje zob, držanje

predmetov, zalivanje rož, metanje kocke, vrtenje predmetov, igrajo tenis, hokej, golf,

listanje po knjigi, rezanje, uporaba odpirača za konzerve, risanje in pisanje, nizanje

korald v ogrlico, hranjenje z vilico in žlico.

Trdimo pa, da naj bi otrok, ko pride v šolo, vedel, s katero roko bo pisal.

Predlagamo na podlagi prebrane literature avtorjev Regvar in Sattler naslednje

dejavnosti, s katerimi se lahko preveri ročnost otroka. Le-te so naslednje: zalivanje rož

s kanglico, umivanje zob, vrtenje predmetov, metanje kocke, praznjenje in polnjenje

posode s koraldami, natikanje korald na tanko pokončno stoječo žičko, štetje vžigalic,

spravljanje vžigalic v škatlico, igranje namiznega tenisa, zabijanje žeblja v les, metanje

žoge, zapiranje vrat itd. Torej če bo otrok te dejavnosti opravil z desnico, je po vsej

verjetnosti desničar.

Kot navaja J. B. Satler (2011, str. 7), naj vzgojitelj otroku levičarju označi začetek

vrstice na levi z barvno piko ali puščico. To pa zato, da se levičar ne zmoti in ne prične

pisati na desni strani. Otrok naj uporablja pisalo za levičarje, škarje za levičarje in šilček

za levičarje.


24

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilj

V prvem razredu se začne sistematično in intenzivno pripravljanje učencev na

pisanje. Začne se z razvijanjem orientacije na telesu, v prostoru in na papirju.

Vzgojiteljeva in učiteljeva naloga je, da pripravita učence na pisanje, in sicer z raznimi

vajami za razvijanje fine motorike, z raznimi grafičnimi vajami in vajami za orientacijo.

V raziskavi želimo predstaviti, kako otroci s težavami pri pisanju pridobivajo

grafomotorične spretnosti. Raziskovalni problem je ta, da učenci ne znajo pravilno

držati pisal in imajo težave pri grafomotoriki. Vzgojiteljeva naloga je, da poišče ustrezne

rešitve za učenčeve probleme.

Kot piše S. Pečjak (2009, str. 159), so velike tiskane črke sestavljene iz kombinacij

sedmih ravnih, polkrožnih in krožnih linij. In sicer iz navpične črte, vodoravne črte,

poševne črte v obeh smereh, polkroga, kroga in loka.

Kot piše T. Ferjančič (2012, str. 44), vsak otrok že deduje določene motorične

sposobnosti in spretnosti. Le-to vpliva na otrokov motorični razvoj in s tem tudi na

grafomotorične spretnosti. Razvoj finomotoričnih spretnosti in ustrezne finomotorične in

gibalno-grafične vaje privedejo do tega, da otrok ustrezno piše.

Pri ciljih želimo:

· ugotoviti, če vsakodnevno sistematično delo izboljša grafomotoriko;

· primerjati prijem pisala na začetku študije in na koncu študije;

· preučiti napredek petih učencev pri grafomotoriki oz. pri pisanju grafomotoričnih

potez;

· ugotoviti, katere težave ima učenec-i pri grafomotoriki;

· ugotoviti, ali ima učenec/i ustrezno držo telesa pri pisanju.

3.2 Raziskovalna vprašanja

S študijo želimo potrditi teoretični del diplomske naloge.

Z raziskavo želimo odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja:

· Kako otroci s težavami pri pisanju pridobivajo grafomotorične spretnosti?

· Kako je viden napredek pri petih učencih s težavami pri pisanju, pri katerih smo

izvajali grafomotorične dejavnosti?


25

· Kako in katere prilagoditve vplivajo na izboljšanje grafomotoričnih sposobnosti

učencev s težavami pri pisanju?

3.3 Metodologija raziskovanja

3.3.1 Osnovna raziskovalna metoda

Raziskovalna metoda, ki smo jo uporabili, je deskriptivna metoda empiričnega

pedagoškega raziskovanja. V nadaljevanju smo jo obdelali kvalitativno. Raziskava

vsebuje študijo primera. Ugotovitve te raziskave se nanašajo le na opisani raziskovalni

problem in te ugotovitve so podlaga za razumevanje tega primera, zato jih kot takih ne

moremo posploševati.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Vzorec je namenski in nereprezentativen.

Za vzorec smo vzeli pet učencev prvega razreda redne osnovne šole Toneta

Čufarja Jesenice, ki imajo težave z grafomotoriko, in sicer tri dečke in dve deklici. Pri

izbiri smo sledili ciljem raziskave. Srečevali smo se vsak dan in tako do koncu izvedli

22 srečanj.

Pri teh otrocih je njihova učiteljica opazila, da imajo težave z grafomotoriko.

Učiteljica navaja naslednje težave pri učencih:

Deček 1; ima slabšo koncentracijo, posledično hitre nekontrolirane gibe,

nenatančni in pogosto nedokončani izdelki, močan pritisk pri pisanju, nepravilna drža

svinčnika, levičar.

Deček 2; roka pri pisanju in risanju ne drsi, je trda, zakrčena in toga, sled svinčnika

je močna, netekoča. Rodil se je kot nedonošenček pri 6 mesecih nosečnosti.

Deček 3; redko se sproščeno likovno izraža, likovni motiv je zelo majhen, njegovi

izdelki so nepopolni, izraža pomanjkanje samozavesti pri risanju, pisanju, nepravilna

drža svinčnika, sled pisanja je komaj opazna, pritisk svinčnika je komaj opazen.

Deklica 1; v zgodnjem otroštvu ni imela ustreznih izkušenj risanja, ročnega

ustvarjanja, drža svinčnika ni pravilna, slabše upošteva omejitve na ploskvi (črta),

težave pri prikazovanju okroglih oblik, vzorčkov.


26

Deklica 2; nevrofibromitoza: upočasnjena rast in razvoj, zelo slaba koncentracija in

upočasnjen socialni razvoj, hipotona, drža svinčnika nepravilna, po listu ne drsi, zelo

težko se zbere, pripravi na delo, sedi in dokonča delo, pritisk svinčnika je izrazit,

uporablja močne barve, pri barvanju slabše upošteva omejitve na ploskvi (robove,

črta), težave pri prerisovanju oblik in likov.

3.3.3 Pripomočki

Pri raziskavi smo se posluževali naslednjih pripomočkov: literature, opisa učitelja,

sprotnega beleženja, tabelarnega prikaza, meril vrednotenja, slikovnega materiala,

evidenčnih listov in učnih listov.

Pri analizi izbrane literature vidimo, da je bila izbrana pravilno, saj smo sledili

svojim ciljem.

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov

Za izpeljavo raziskave sem se dogovorila z razredničarko. Nadalje je raziskavo

dovolila ravnateljica osnovne šole in starši petih otrok.

Izpeljala so se 3 preverjanja. Prvo preverjanje je bilo na 1. srečanju, drugo

preverjanje je bilo na 9. srečanju in tretje preverjanje na 20. srečanju. Vsa tri

preverjanja z učnimi listi so bila izvedena pred poukom. Uporabili smo literaturo

Grginič, Justin (2003), in sicer Poslušamo – govorimo – pišemo – beremo del 3: Od

črte do črke – grafomotorične vaje v prvem razredu devetletke, delovni zvezek in od

Bavčar H. Lavrenčič (1997) Dežela črtarija, vaje motorike, orientacije in smeri ter

Vrhovec, Udovič, Potočnik, Gomboc (2012), Brihtna glavca za Cicibane, Naloge za

zgodnje opismenjevanje.

a) Vsebinsko-metodološke značilnosti inštrumentov

Preverjanja so vsebovala naslednje naloge:

· Orientacijo na telesu

Učenci so spoznali pesem, ki je povezana z orientacijo na telesu. Sproti sem si

zapisovala, katera merila je učenec dosegel, v posebej pripravljeno razpredelnico.

Merila vrednotenja: pravilna orientacija, učenec občasno zamenja levo in desno

roko, napačna orientacija (povzeto po Draškovič, 2010).


27

· Orientacija v prostoru

Učencem sem pripovedovala naslednjo zgodbico: »Mojca se je po poti odpravila v

park. Na desni strani je ribnik in v ribniku plava račka. Na levi strani je drevo in na

drevesu sedi ptica. Pod krošnjo je ježek. Na sredi poti je velika skala. Zgoraj na sredi

neba sveti sonce. Levo ob soncu je oblak.« Najprej sem jim pripovedovala celo

zgodbico. Potem pa še enkrat poved za povedjo in učenci so dopolnili risbo tako, da so

narisali, kar je pripovedovala zgodbica.

Merila vrednotenja: pravilna orientacija, pomanjkljiva orientacija, napačna

orientacija v prostoru (povzeto po Draškovič, 2010).

· Orientacija na listu

Učenci so dobili list in na list so sproti dorisali po navodilih.

Navodila so bila:

· zgoraj levo nariši sonce;

· spodaj desno nariši avto;

· zgoraj desno napiši svoje ime;

· na sredini nariši letalo;

· spodaj desno nariši grm.

Merila vrednotenja: pravilna orientacija, učenec občasno zamenja levo in desno

stran ter zgoraj in spodaj, napačna orientacija (povzeto po Draškovič, 2010).

· Navpična črta

Učencem pokažem cvetlice, ki jih imam v roki. Vsak otrok potipa steblo cvetlice.

Od cveta po steblu navzdol podrsijo z roko. Vsako cvetlico položim v vazo. Po zraku s

prstom narišemo navpično črto od zgoraj navzdol. Učence povabim, da na učnem listu

z zeleno barvico narišejo stebla cvetovom. Od zgoraj navzdol narišejo črto.

Merila vrednotenja:

· pritisk pisala: ustrezen, neustrezen;

· smer pisanja: pravilna, nepravilna;

· kakovost črte: natančno narisana, nenatančno narisana, poševno narisana,

premor med črto, predolga, prekratka, tresoča črta (povzeto po Draškovič,

2010).


28

· Vodoravna črta

Učencem rečem, da naj si dobro ogledajo pulover. Vsak s prstom sledi vodoravni

črti, ki je na puloverju. Povabim učence, da pogledajo učni list in dorišejo vodoravne

črte.

Merila vrednotenja:




premor med črto, predolga, prekratka, tresoča črta.

· Poševna črta

Učenci dobijo navodila, da rišejo poševne črte od leve proti desni in nato od desne

proti levi strani.

Merila vrednotenja:





2010).

· Polkrog

Gledamo žabo, ki je narejena iz origamija, kako skače po mizi. Učenec riše loke

(polkroge) na list.

Merila vrednotenja:




premor med črto, predolga, prekratka, tresoča črta.

· Krog

Z učenci spuščamo milne mehurčke. Nato učenci na učni list narišejo kroge.

Merila vrednotenja:


29





2010).

b) Merske značilnosti (povzeto po Curk (2013))

Veljavnost smo kontrolirali tako, da smo se posvetovali z mentorico, značilnosti so

povzete po Draškovič (2010).

Zanesljivost smo izvedli tako, da smo učencem dajali jasna in dosledna navodila

pred vsako nalogo.

Objektivnost smo dosegli tako, da smo pri vseh treh preverjanjih posredovali

navodila na enak način. Učenčevi učni listi so bili označeni z številkami. Pri 3.

preverjanju pa so imeli učenci tudi prilagoditve. O tem več pišemo pri rezultatih in

razpravi.

3.3.5 Postopek obdelave podatkov

Obdelava podatkov je potekala na kvalitativnem opisu primerov in s pomočjo

računalniškega programa Mikrosoft Office Excel 2010 in prenešene v Microsoft Office

Word 2010. Izvedeni so bili nizi vaj v ustreznem in sistematičnem zaporedju. Vaje in

dejavnosti so se izvajale s petimi otroki. Vaje so bile izvedene v kombinaciji skupnih in

individualnih oblik dela. Obdelava podatkov je potekala s spremljanjem učencev,

zapisovanjem, fotografiranjem, analiziranjem in kvalitativno obdelavo. Po končanih

vseh treh preverjanjih smo učne liste razporedili po številkah in dobljene rezultate

primerjali med seboj. Rezultate smo vpisovali v tabele. Primerjali smo učenčevo

napredovanje.

3.4 Rezultati in razprava

V naslednjih preglednicah in grafih so predstavljeni rezultati učencev, ki so

sodelovali v raziskavi. Preverjanja so bila tri. In sicer na 1. srečanju z otroki, na 10.

srečanju in na 20. srečanju. Starost otrok je bila 5 in 6 let. Postopek s pomočjo

računalniškega programa Mikrosoft Office Excel 2010 in prenešene v Microsoft Office

Word 2010.


30

Učenci so dosegli sledeče rezultate, ki so predstavljeni v tabelah in opisani z

besedami.

Po prvem preverjanju vidimo različne težave pri učencih. V nadaljevanju bomo

predstavili rezultate prvega preverjanja. Glede na pridobljene rezultate smo določili

dejavnosti, ki so prikazane v prilogi 3. Dejavnosti smo razdelili glede na grafomotorične

poteze, in sicer:

· orientacija (v prostoru, na telesu in na listu),

· krog,

· navpična črta,

· vodoravna črta,

· poševna črta,

· polkrog.

Rezultati 1. preverjanja so zapisani v preglednici 1.

Tabela 1: Rezultati prvega preverjanja pri učencih glede na merila vrednotenja

Orientacija na telesu:

DEČEK 1 DEČEK 2 DEČEK 3 DEKLICA1 DEKLICA2

- pravilna +

- zamenja levo in desno smer

+ + +

- napačna O

+

O v prostoru:

DEČEK 1 DEČEK 2 DEČEK 3 DEKLICA 1 DEKLICA 2

- pravilna O

- pomanjkljiva O +

+

- napačna O + + +


31

O na listu:


- pravila O +


+

- napačna O + + +

Navpična črta:


- ustrezen pritisk

+ + +

- neustrezen pritisk + +

- pravilna smer + +

- nepravilna smer

+ + +

- natančna črta

- nenatančna črta + + + + +

- tresoča črta + +

+ +

- predolga črta +

+

- prekratka črta

+

- premor med črto + + + + +

- poševna črta + + + + +

Vodoravna črta: DEČEK 1 DEČEK 2 DEČEK 3 DEKLICA 1 DEKLICA 2

- ustrezen pritisk

- neustrezen pritisk + + + + +

- pravilna smer

+

- nepravilna smer + +

+ +

- natančna črta


- tresoča črta

- predolga črta + + + + +

- prekratka črta + + + + +




32

Poševna črta:


- ustrezen pritisk

+


- pravilna smer

- nepravilna smer + + + + +

- natančna črta


- tresoča črta


- prekratka črta +

+

+

- premor med črto

+ +


Polkrog:


- ustrezen pritisk


- pravilna smer +

+

+

- nepravilna smer

+

+

- natančna črta


- tresoča črta

- predolga črta + + +


- premor med črto + +


Krog:


- ustrezen pritisk

+


+ +

- pravilna smer + + + +

- nepravilna smer

+ +

- natančna črta


- tresoča črta + + + + +

- predolga črta +

+ + +


- premor med črto

+ +



33

Po 1. preverjanju vidimo, da deček 1 nima problemov z orientacijo na telesu in loči

levo in desno stran telesa. Pri orientaciji v prostoru dela napake, zato je označena kot

pomanjkljiva. Z orientacijo na listu deček nima težav. Pri risanju navpične črte ima

premočan pritisk, riše nenatančno. Ima tresočo roko, nariše predolgo črto. Dela premor

pri črti, ker ne potegne črte v eni potezi od zgoraj navzdol. Namesto navpične črte so

črte bolj poševne. Pri risanju vodoravne črte ima neustrezen pritisk, ki je premočen.

Ima nepravilno smer risanja in riše nenatančne črte. Pogosto nariše predolgo črto. Med

risanjem črte tudi naredi premor med črto. Namesto vodoravnih črt, velikokrat nariše

poševne črte in pri risanju se ne drži navodil. Pri risanju poševnih črt ima neustrezen

pritisk. Riše v nepravilni smeri. Črte so narisane nenatančno in so predolge ali

prekratke. Med črtami nariše premor. Poševna črta ni narisana poševno, ampak je

preveč zavita in ni v liniji, kot je črta, ki je že narisana. Pri risanju polkroga ima

neustrezen pritisk, a riše v pravilni smeri. Črta je narisana nenatančno, bodisi predolga

ali prekratka. Med črto naredi premor. Polkrožne črte so narisane večinoma preveč

poševno. Pri risanju kroga ima neustrezen pritisk. Krog riše v pravilni smeri. Črte so

dokaj nenatančne. Vidi se tresoča roka. Krog ni lepo sklenjen, ker je črta predolga ali

prekratka. Krogi niso pravilnih okroglih oblik.

Deček 2 pri orientaciji na telesu zamenja levo in desno smer. Pri orientaciji v

prostoru se velikokrat zmoti in nima pravilne predstave. Orientacijo na listu ima

napačno. Navpično črto piše z neustreznim pritiskom, ker ima premočan pritisk. Prvo

navpično črto piše dokaj natančno, vse naslednje niso natančne. Ima tresočo roko in

ko piše, naredi premor med črto. Črte niso navpično narisane, ampak so bolj poševne.

Pri pisanju vodoravne črte ima neustrezen pritisk pisala na podlago in nepravilno smer,

saj enkrat piše od leve proti desni, nato od desne proti levi. Napiše nenatančne črte,

bodisi predolge ali prekratke. Pri pisanju črt naredi premor. Nekatere vodoravne črte so

preveč poševne. Pri pisanju poševnih črt imajo le-te neustrezen pritisk in piše jih v

nepravilni smeri. So nenatančne in pogosto predolge. Pri pisanju črt naredi premor

med črtami. Poševne črte niso v liniji z poševnimi črtami, ki so že narisane. Deček pri

pisanju polkrogov nima ustreznega pritiska, saj s pisalom na list pritiska premočno. Ima

občasno nepravilno smer pisanja. Črte so nenatančne, predolge, spet druge so

prekratke. Dela tudi premore med črtami. Nekatere črte so napisane preveč poševno in

niso narisane v liniji polkrogov. Pri pisanju krogov ima neustrezen pritisk. Pri pisanju

nekaterih krogov ima pri pisanju pravilno smer risanja krogov, pri nekaterih pa

napačno. Črta je nenatančno sklenjena in napisana. Rahlo se vidi, da ima tresočo roko.

Napiše predolge črte na nekaterih delih kroga ali pa napiše prekratko črto in krog ni


34

sklenjen. Oblike narisanih krogov nimajo vedno pravilne oblike kroga, ampak bolj

poševne oblike.

Deček 3 pri orientaciji na telesu zamenja levo in desno smer. Orientacija v prostoru

in orientacija na listu je pomanjkljiva. Navpično črto piše z neustreznim pritiskom in je

občasno nenatančna. Navpična črta je na nekaterih delih zamaknjena. Vodoravno črto

piše z neustreznim pritiskom. Je nepravilna in nenatančna. Piše enkrat predolgo,

drugič pa prekratko črto. Med pisanjem črte naredi premor. Vodoravna črta ni vedno

vodoravna, ampak prehaja v poševno črto. Pri pisanju polkroga ima neustrezen pritisk

in nepravilno smer pisanja kroga. Črta je nenatančna. Bodisi predolga ali prekratka.

Krog je neustrezen. Večinoma ima pravilno smer. Črta je prekratka. Krogi so različnih

velikosti.

Deklica 1 pri orientaciji na telesu zamenja levo in desno stran. Pri orientaciji v

prostoru ima težave in napačno orientacijo. Prav tako se nepravilno orientira na listu.

Ima veliko težav z orientacijo v prostoru, na listu in na telesu. Navpična črta nima

pravilne smeri. Pri pisanju se ne drži navodil. Črta je nenatančna, tresoča. Ne piše v

eni potezi ampak z več kratkimi potezami. Med pisanjem črte naredi premor. Navpična

črta je, namesto navpična, bolj poševna. Pri pisanju vodoravne črte ima neustrezen

pritisk, ki je včasih premočan, včasih prešibek, a tudi pravilen. Pri pisanju nariše

predolgo ali pa prekratko črto. Pri pisanju črt dela premore. Vodoravne črte niso v liniji

že narisanih vodoravnih črt, ampak so poševne, valovite. Pri poševnih črtah ima

velikokrat premočan pritisk in nepravilno smer pisanja. Enkrat piše od zgoraj navzdol,

enkrat pa od spodaj navzgor. Poševna črta je nenatančna. Velikokrat je predolga.

Poševne črte niso narisane v liniji, ampak ena čez drugo. Polkrog je napisan v pravilni

smeri z neustreznim pritiskom. Črte so napisane nenatančno. Polkrožne črte so

velikokrat prekratke in niso narisane v liniji že narisanih polkrožnih črt. Pri risanju kroga

ima neustrezen pritisk, ki je velikokrat premočan. Smer pisanja krogov je različna. Črta

je nenatančna, in sicer včasih prekratka in krog ni sklenjen. Rahlo ima tresočo roko in

narisani krogi niso pravilnih oblik.

Deklica 2 ima veliko težav pri orientaciji na telesu. Ima tudi napačno orientacijo v

prostoru in napačno orientacijo na listu. Pri pisanju navpične črte ima ustrezen pritisk

(pisala je s flomastrom). Občasno ima nepravilno smer pisanja pri pisanju navpičnih črt.

Napisane črte so nenatančne. Roka pri pisanju je tresoča. Črta je včasih predolga ali

prekratka. Pri pisanju črt občasno dela premore. Navpična črta ni v liniji, ampak je rahlo

zavita, bolj poševna. Pri pisanju vodoravnih črt ima neustrezen pritisk, ki je premočan.

Piše v nepravilni smeri. Črte so nenatančne, ali so predolge ali prekratke. Med črtami


35

dela premore. Vodoravne črte so pogosto vijugaste in poševne. Pri pisanju poševnih črt

so črte neustrezne. Pritisk pisala je neustrezen, saj je premočan. Pisane so v nepravilni

smeri. So pogosto predolge ali prekratke. Vodoravne črte so narisane bolj poševno in

niso v vodoravni liniji. Pri pisanju polkroga je pritisk neustrezen, in sicer preveč močan.

Polkroge riše v pravilni smeri. Črte so nenatančne. Včasih so narisane prekratke.

Polkrožne črte niso narisane v liniji polkrožnih črt, ampak so bolj poševne, valovite. Pri

pisanju kroga riše z neustreznim pritiskom, saj je pritisk premočan. Ima nepravilno

smer pisanja. Piše nenatančno s prekinjeno črto. Napiše predolgo ali prekratko črto. Ko

piše črto, dela premore. Vsi krogi niso sklenjeni in niso pravilnih oblik.

Glede na rezultate, ki smi jih dobili z učenci pri 1. merjenju, sem pripravila

dejavnosti in vaje. Z vajami in dejavnostmi sem želela učencem izboljšati primankljaje,

ki so jih pokazali pri prvem merjenju. Z učenci smo se srečali 22-krat, in sicer vsak

delovni dan.

Tabela 2: Drugo preverjanje

Orientacija na telesu:

DEČEK 1 DEČEK 2 DEČEK 3 DEKLICA1 DEKLICA2

- pravilna

- zamenja levo in desno smer + + + +

- napačna O

+

O v prostoru:


- pravilna O +

- pomanjkljiva O

+

- napačna O + + +

O na listu:


- pravila O +

+


- napačna O + + +


36

Navpična črta:


- ustrezen pritisk +

+ + +

- neustrezen pritisk

+

- pravilna smer

+


+ +

- natančna črta - +


- tresoča črta

+

- predolga črta

- prekratka črta +

+

- premor med črto +

+ +




+


+

+ +

- pravilna smer

+


+ +

- natančna črta


- tresoča črta





Poševna črta:


- ustrezen pritisk -

+


+ +

- pravilna smer +

- nepravilna smer

+ + + +

- natančna črta


- tresoča črta


- prekratka črta +

+

+

- premor med črto

+ +



37

Polkrog:


- ustrezen pritisk

+


+ +

- pravilna smer +

+

+

- nepravilna smer

+

+

- natančna črta


- tresoča črta

- predolga črta + + +

- prekratka črta + +

+ +

- premor med črto

+


Krog:


- ustrezen pritisk

+


+ +

- pravilna smer + + + + +

- nepravilna smer

+

+

- natančna črta -

- nenatančna črta +

+ + +

- tresoča črta -

- predolga črta +

+ + +

- prekratka črta

+ + +

- premor med črto


Po 2. preverjanju vidimo, da deček 1 pri orientaciji na telesu občasno zamenja levo

in desno stran. Z orientacijo v prostoru in na listu nima težav in sta pravilni. Pri pisanju

navpične črte ima deček ustrezen pritisk. Smer pisanja je včasih pravilna včasih

nepravilna. Navpična črta je nenatančna. Pri pisanju nima tresoče roke. Črta je

občasno prekratka in se še vidi premor med črto. Navpična črta še ni natančna in ni v

navpični liniji. Pri poševni črti je večinoma neustrezen pritisk, a ima pravilno smer

risanja. Črta je nenatančna. Občasno je še predolga ali pa prekratka. Črte, ki jih

napiše, so namesto v vodoravni liniji, bolj v poševni. Pri pisanju poševnih črt pa so

napisane večinoma z neustreznim pritiskom. Napisane so v pravilni smeri. So še vedno

nenatančne in predolge. Včasih pa napiše prekratke črte. Poševne črte še vedno niso

narisane v poševni liniji, ampak so zavite, valovite črte. Pri pisanju polkroga ima


38

neustrezen pritisk, in sicer preveč pritiska. Ima pa pravilno smer pisanja. Napisana črta

je nenatančna. Le-ta je včasih predolga ali pa prekratka. Napisani polkrogi nimajo

ustrezne oblike polkrogov. Pri pisanju krogov ima neustrezen pritisk in piše premočno.

Ima pa pravilno smer pisanja. Nenatančno piše kroge, saj je črta včasih predolga, in pri

risanju črt dela premore. Napisani krogi niso pravilnih oblik.

Deček 2 pri orientaciji na telesu zamenja levo in desno smer. Orientacija v prostoru

in orientacija na listu je napačna. Navpično črto riše z neustreznim pritiskom in je

občasno nenatančna. Navpična črta je malo zamaknjena, kot da je poševna na

nekaterih delih. Vodoravno črto riše z neustreznim pritiskom. Je nepravilna in

nenatančna. Enkrat napiše predolgo drugič pa prekratko črto. Ko riše črto, naredi

premor. Vodoravna črta ni vedno vodoravna, ampak prehaja v poševno črto. Pri risanju

polkroga ima neustrezen pritisk in nepravilno smer pisanja kroga. Črta je nenatančna.

Bodisi predolga ali prekratka. Krog je večinoma neustrezen. Ima pravilno smer. Črta je

prekratka. Krogi so različnih velikosti, od večjih do manjših.

Deček 3 pri orientaciji na telesu občasno zamenja levo in desno smer. Ima pa

pomankljivo orientacijo v prostoru. Orientacija na listu je pravilna. Pri pisanju navpične

črte ima ustrezen pritisk in pravilno smer pisanja. Črta je še nenatančna, a boljša kot

pri 1. preverjanju. Premora pri pisanju črte ni bilo. Še vedno pa je navpična črta bolj

poševna kot navpična. Pri pisanju vodoravne črte ima neustrezen pritisk. Ima pa

pravilno smer pisanja. Črta je nenatančna in včasih predolga ali pa prekratka. Včasih

še naredi premor med črto. Vodoravna črta je bolj poševna kot pa vodoravna. Pri

pisanju poševne črte ima ustrezen pritisk. Smer pisanja se menja. Enkrat riše s

pravilne smeri, drugič z nepravilne smeri. Včasih nariše predolgo črto s premorom.

Poševne črte niso v liniji že narisane poševne črte. Pri risanju polkrogov ima ustrezen

pritisk in pravilno smer risanja. Črta pri risanju polkrogov je nenatančna, in sicer včasih

tudi predolga. Ko riše črto, premorov ne dela. Polkrogi so občasno preveč poševni,

vijugasti. Pri risanju kroga ima ustrezen pritisk pisala in pravilno smer. Črta je

nenatančna in predolga ali pa prekratka in takrat krog ni sklenjen. Krogi, ki so prosto

narisani, so manjši kot že narisani krogi.

Deklica 1 pri orientaciji na telesu zamenja levo in desno smer. Ima napačno

orientacijo v prostoru. Ima pa pravilno orientacijo na listu. Pri pisanju navpične črte ima

ustrezen pritisk in nepravilno smer risanja. Navpična črta je nenatančna, in sicer včasih

je predolga včasih pa prekratka. Pri pisanju navpične črte dela premor. Navpične črte

so bolj poševne kot navpične. Pri pisanju vodoravne črte ima neustrezen pritisk. Piše v

nepravilni smeri. Črta je nenatančna, bodisi predolga ali prekratka. Ko piše črto dela


39

premore. Vodoravna črta, ki jo nariše, je bolj poševna kot vodoravna. Črte se prekrivajo

med seboj. Pri pisanju poševne črte ima neustrezen pritisk in nepravilno smer. Črta je

nanatančna in včasih predolga. Poševna črta je bolj zavita in ni v liniji poševne črte, ki

je poleg. Pri pisanju polkroga ima neustrezen pritisk in nepravilno smer pisanja.

Napisane črte so nenatančne. Nekatere so prekratke. Linije polkroga so bolj poševne

kot pa polkrožne in se prekrivajo. Pri pisanju krogov ima neustrezen pritisk, a jih

večinoma riše pravilno. Napisana črta je nenatančna. Napisana črta je predolga ali pa

prekratka. Pri pisanju črte naredi premor. Krogi so nepravilnih oblik.

Deklica 2 pri orientaciji na telesu zamenja levo in desno smer. Ima napačno

orientacijo v prostoru in napačno orientacijo na listu. Pri pisanju navpične črte ima

ustrezen pritisk. Pri pisanju ima občasno nepravilno smer pisanja. Piše nenatančne

črte, ko so zdaj večinoma prekratke. Ko piše črto, naredi premore. Navpična črta je

rahlo poševna (zavita). Vodoravna črta je še vedno narisana s premočnim pritiskom.

Občasno ima nepravilno smer pisanja. Napiše nenatančno črto in le-ta je predolga ali

pa prekratka. Med pisanjem črte dela premore. Vodoravne črte so napisane bolj

poševno kot pa vodoravno. Pri pisanju poševnih črt ima neustrezen pritisk in ko piše,

piše iz nepravilne smeri. Napiše nenatančne črte, ki so predolge ali pa prekratke. Črte

ne nariše v eni potezi. Poševna črta ni v liniji z drugimi že narisanimi poševnimi črtami.

Pri pisanju kroga ima neustrezen pritisk, a piše v pravilni smeri. Črta je nenatančna.

Pogosto je predolga, krog ni sklenjen in nima prave oblike.

Primerjava 1. in 2. merjenja

Opazimo, da deček 1 pri prvem in drugem merjenju nima težav z orientacijo na

telesu, v prostoru in listu. Še vedno nima ustreznega pritiska pisala na list. S črtami ne

začne vedno na pravem mestu in jih ne napiše v eni potezi. Črte so še nenatančne.

Probleme opazimo v nepravilni drži pisala in nepravilnem sedenju. Poleg naštetega

ima tudi težave s koncentracijo, voljo in vztrajnostjo.

Opažanja, da ima deček 2 težave pri orientaciji tako na telesu kot v prostoru in na

listu. Piše še z neustreznim pritiskom. Prijem pisala še ni ustrezen. Potrebuje

spodbude, da se pravilno usede. Roka po listu še ne drsi. Črte so še nenatančne. Še

bo potrebno delati vaje za pravilen začetek in zaključek črt in vlečenje v eni potezi.

Deček ima voljo za učenje.

Opažanja: deček 3 pri drugem merjenju riše že z ustreznim pritiskom, medtem ko

je bil pri prvem merjenju še prerahel. Premorov pri vlečenju črt pri drugem preverjanju

ne dela več. Smer pisanja črt še vedno ni pravilna. Črte so še nenatančne. So


40

prekratke, spet drugič predolge. Deček pri pisanju črt še vedno včasih dviga roko in

roka ne drsi po listu. Pri dejavnostih je previden in potrebuje veliko vzpodbud.

Opažanja: deklica 1 ima veliko težav z orientacijo na telesu, v prostoru in na listu.

Pri 2. merjenju bolj posluša in se drži navodil. Pri pisanju črt še vedno dela premore in

ne zna potegniti črte v eni potezi. Črte so predolge ali pa prekratke. Ima tudi težave s

pravilnim prijemom pisala in s pravilnim sedenjem za mizo. Glede na njeno velikost

smo ji dodali leseno oporo (pručko) pod noge in leseno desko za oporo za hrbet in s

tem izboljšali njeno držo telesa.

Opažanja: deklica 2 ima velike težave pri orientaciji tako na telesu kot v prostoru in

na listu. Ima težave s smerjo pri pisanju. Ima tudi nepravilni prijem pisala, zato jo pri

delu na to večkrat opozorimo. Piše nenatančne črte. Pritisk pisala je še neustrezen.

Črte so predolge ali prekratke. Tudi začetek in zaključek črt ni v skladu z navodili. Črte

so občasno še prekinjene. Smer pisanja še ni pravilna. Staršem svetujemo uporabo

prilagojenega pisala.

Tabela 3: Tretje preverjanje

O na telesu:


- pravilna

- zamenja levo in desno smer + + + + +

- napačna O

O v prostoru:


- pravilna O + + + +

- pomanjkljiva O

+

- napačna O

O na listu:


- pravila O

+ + + +

- zamenja levo in desno smer +

- napačna O


41

Navpična črta:


- ustrezen pritisk + + + + +


- pravilna smer + + + +

- nepravilna smer

+

- natančna črta + + + +

- nenatančna črta

+

- tresoča črta

- predolga črta

- prekratka črta

- premor med črto

- poševna črta

+





- nepravilna smer

- natančna črta +


- tresoča črta

- predolga črta +

- prekratka črta

+

- premor med črto

+ + +

- poševna črta

+

+ +

Poševna črta:



+ + +


+


- nepravilna smer

- natančna črta


- tresoča črta

+

- predolga črta

+ +

+

- prekratka črta

+

- premor med črto



42

Polkrog:





- nepravilna smer

- natančna črta + +

+

- nenatančna črta

+

+

- tresoča črta

- predolga črta

- prekratka črta

+

- premor med črto

- poševna črta

+

+

Krog:





- nepravilna smer

- natančna črta +

+

- nenatančna črta

+ +

+

- tresoča črta

- predolga črta

+

+

- prekratka črta

+

- premor med črto

+

+

- poševna črta

+

+ +

Pri tretjem preverjanju deček 1 pri orientaciji na telesu občasno zamenja levo in

desno stran. Orientaciji v prostoru in na listu sta pravilni. Prav tako ima pravilno

orientacijo na listu. Pri pisanju navpične črte ima ustrezen pritisk in piše v pravilni

smeri. Črta je dokaj natančno napisana. Le-ta ni ne predolga in ne prekratka. Črta ni

tresoča. Pri pisanju črte ne dela več premorov. Navpična črta je dokaj natančna. Pri

pisanju vodoravne črte ima ustrezen pritisk in pravilno smer pisanja. Napisana črta je

dokaj natančno napisana. Občasno je še predolga ali prekratka. Ko piše, naredi še

premor med pisanjem. Drugače pa so črte nenatančne, predolge in prekratke. Ko piše,

sam preveč hiti. Pri pisanju poševne črte ima ustrezen pritisk pisala in pravilno smer

pisanja. Črta je nenatančna in malo predolga. Pri pisanju polkroga je pritisk pisala

ustrezen. Ima pravilno smer pisanja. Po črticah kroga piše črto dokaj natančno. Črta ni

ne predolga in ne prekratka. Pri pisanju kroga ima ustrezen pritisk. Pri pisanju ima


43

pravilno smer pisanja in dokaj natančno piše po črticah. Ko piše, ne napiše predolge

črte. Se pa še zgodi, da krog ni sklenjen.

Prilagoditve: svinčnik prilagojen, pravilna drža telesa pri sedenju, pravilna drža

svinčnika, individualno spodbujanje in spremljanje vzgojitelja, nalepka na spodnji

zunanji strani dlani na levi.

Deček 2 pri orientaciji na telesu občasno še zamenja levo in desno smer.

Orientaciji v prostoru in na listu sta pravilni. Pri pisanju navpične črte ima ustrezen

pritisk. Ima pravilno smer pisanja in dokaj natančno črto. Črta ni ne predolga in ne

prekratka. Ko vleče črto, ne dela premora. Pri pisanju vodoravne črte ima ustrezen

pritisk in pravilno smer pisanja. Črta je še nenatančna in največkrat prekratka.

Nekatere črte so še bolj poševne kot vodoravne. Potrebuje vzpodbudo. Ko sedimo

poleg njega, so črte bolj natančne. Pri pisanju poševnih črt ima neustrezen pritisk, a

pravilno smer pisanja. Črta je nenatančna in predolga. Poševne črte se prekrivajo. Pri

pisanju polkroga ima ustrezen pritisk in pravilno smer pisanja. Ko riše po črticah

polkroga, je polkrog natančno narisan (sledenje). Pri pisanju črt ni premora med

črtami. Ko samostojno piše polkrog, so krogi nepravilnih oblik. Pri pisanju potrebuje še

usmerjanje le-teh. Pri pisanju kroga ima ustrezen pritisk in pravilno smer pisanja. Črta

je nenatančna. Napisana črta je prekratka ali predolga. Vidi se še premor med črto, saj

krog ni sklenjen. Krogi niso ustrezno okrogli.

Prilagoditve: pravilno sedenje, pravilna drža svinčnika, nalepka nalepljena na dlani,

da roka drsi po listu, mehka pena pod listom za boljši občutek.

Pri tretjem preverjanju deček 3 pri orientaciji na telesu včasih zamenja levo in

desno stran. Orientaciji v prostoru in na listu sta pravilni. Pri pisanju navpične črte ima

ustrezen pritisk in piše v pravilni smeri. Črta je dokaj natančno napisana. Le-ta ni ne

predolga in ne prekratka. Črta ni tresoča. Pri risanju vodoravne črte ima ustrezen pritisk

in pravilno smer pisanja. Črta je nenatančna in ni ne predolga in ne prekratka. Pri

pisanju naredi premor. Vodoravna črta ni v vodoravni liniji, ampak je občasno poševna.

Ko sedim poleg njega, so črte bolj natančne. Pri pisanju poševnih črt ima ustrezen

pritisk. Piše v pravilni smeri. Črta je nenatančna, tresoča in predolga. Pri pisanju kroga

ima ustrezen pritisk in pravilno smer pisanja. Črta je nenatančna. Polkrožna črta ni ne

predolga in ne prekratka. Oblika kroga je bolj kvalitetna kot pri 2. preverjanju. Pri

pisanju kroga ima ustrezen pritisk in pravilno smer pisanja krogov. Dokaj natančna je

oblika kroga, ko piše po črticah (sledenje). Občasno še piše predolge črte in takrat krog

ni pravilno sklenjen. Zna pa tudi samostojno in pravilno zaključiti krog.


44

Prilagoditve: prilagojen svinčnik, pravilna drža telesa pri sedenju, pravilna drža

svinčnika, individualno spodbujanje in spremljanje vzgojitelja, nalepka na spodnji strani

dlani in pek papir.

Deklica 1 pri orientaciji na telesu še občasno zamenja levo in desno smer.

Orientaciji v prostoru in na listu sta pravilni. Ko piše navpične črte ima ustrezen pritisk

pisala, pravilno smer pisanja in dokaj natančno črto. Le-ta ni ne predolga in ne

prekratka. Vmes ni premorov. Pri pisanju vodoravne črte ima ustrezen pritisk in

pravilno smer pisanja. Črta je nenatančna. Dela še premor med črtami in črte se

prepletajo. Pri pisanju poševne črte ima ustrezen pritisk in pravilno smer pisanja. Črta

je nenatančna, a primerno dolga. Pri pisanju polkroga ima ustrezen pritisk in pravilno

smer pisanja. Črta je dokaj natančna, ko riše po črticah (sledenje). Ima dokaj natančno

črto, ko piše po črticah (sledenje). Polkrožne črte niso ne predolge in ne prekratke. Pri

risanju kroga ima ustrezen pritisk pisala in ima pravilno smer. Dokaj natančno piše po

črticah kroga (sledenje). Polkrožna črta ni ne predolga in ne prekratka. Pri pisanju

kroga ima ustrezen pritisk pisala. Ima pravilno smer pisanja. Dokaj natančno piše po

črticah (sledenje). Pokrožna črta ni ne predolga in ne prekratka. Pri pisanju kroga ima

ustrezen pritisk in pravilno smer risanja kroga. Ima dokaj natančne kroge, ko piše po

črticah (sledenje). Samostojno narisani krogi so še nepravilnih oblik. Krog ni sklenjen.

Črta ima premor.

Prilagoditve: lesena opora za noge (pručka), lesena deska zadaj za hrbet, nalepka

pod dlanjo na strani mezinca in prilagojen svinčnik.

Deklica 2 pri orientaciji na telesu zamenja levo in desno smer. Tudi orientacija v

prostoru je pomanjkljiva. Orientacija na listu pa je pravilna. Pri pisanju navpične črte

ima ustrezen pritisk in pravilno smer pisanja. Nekatere napisane črte so že dokaj

natančne. Posamezne pa so bolj poševne kot pa navpične. Črta ni ne predolga in ne

prekratka. Pri pisanju vodoravne črte ima ustrezen pritisk. Ima pravilno smer pisanja.

Črta je nenatančna. Med črto nariše premor. Nekatere vodoravne črte so še narisane

poševno. Vodoravne črte so nekatere narisane poševno. Pri pisanju poševnih črt ima

ustrezen pritisk in pravilno smer pisanja. Črta je natančna. Le-ta ni ne predolga in ne

prekratka. Nekatere poševne črte se še prekrivajo. V nadaljevanju bo potrebno še

delati na poševnih črtah. Pri risanju polkrogov ima ustrezen pritisk in pravilno smer

risanja. Črta polkroga je natančna, ko sledi že narisanim črticam. Takrat črta ni ne

predolga in ne prekratka. Sledenju polkroga po črticah je solidno. Ko piše polkroge

samostojno, so še nepravilnih oblik. Pri pisanju kroga ima ustrezen pritisk pisala in


45

pravilno smer pisanja. Črta je nenatančna, a ni predolga. Pri pisanju krog ni natančno

sklenjen. Pri krogih ne riše več prekratkih črt. Krogi so solidni niso, pa še pravih oblik.

Prilagoditve: lesena opora za noge (pručka), lesena deska za naslon, prilagojen

svinčnik, nalepka pod dlanjo, da roka drsi.

3.4.1 Kako je viden napredek pri petih učencih s težavami pri pisanju, pri

katerih smo izvajali grafomotorične dejavnosti?

Deček 1 je pri tretjem merjenju pri orientaciji na telesu in listu zamenjal levo in

desno smer. Pravilno orientacijo pa je imel v prostoru. Vendar ko smo ga opazovali ta

dan, deček ni bil skoncentriran. Bil je zaspan. Glede na vrsto dejavnosti, ki smo jih

predhodno izvajali vemo, da deček 1 nima težav z orientacijo. Pri pisanju črt je izboljšal

pisanje, saj vleče črto od začetka do konca in ne dela premorov. Roka se mu ne trese.

Natančnost črt je boljša kot pri drugem preverjanju. Bo pa deček v bodoče še

potreboval vaje in veliko vspodbude. Ko sem sedela poleg, je bila kvaliteta vlečenja črt

neprimerno boljša, kot če me ni bilo. Prijem pisala je pravilen. Prav tako drža pri

sedenju. Potrebuje pa vzpodbudo in opozorilo glede drže, potem pa se deček

samostojno pravilno usede. Pri dejavnostih je bil zelo spreten in motiviran. V

prihodnosti predlagamo še načrtovane vaje in dejavnosti.

Deček 2 je pri tretjem merjenju imel pravilno orientacijo na listu in v prostoru.

Zamenjal pa je enkrat levo in desno stran pri orientaciji na telesu. Mislim, da je pri

orientaciji na splošno napredoval. Pri vlečenju črt je napredoval v tem, da piše

enopotezno. Pisal je s pomočjo nalepke, ki jo je imel nalepljeno na spodnji strani dlani

ob strani, da ob risanju ne bo dvigoval roke. Ima pravilni prijem pisala. Ker roka še ne

drsi po listu, bo potrebno še pisati in z nalepko nalepljeno na dlani. In ga vzpodbujati,

da pravilno sedi. Deček je rad sodeloval v dejavnostih.

Deček 3 je pri tretjem merjenju imel pravilno orientacijo v prostoru in na listu. Pri

orientaciji na telesu je včasih še zamenjal levo in desno stran. Tekom vsakodnevnih

srečanj je napredoval pri orientaciji. Pri pisanju črt ima deček pravilen prijem, ustrezen

pritisk in roka mu v glavnem lepo drsi po listu. Tudi on je pisal z nalepko na dlani, da je

dobil občutek drsenja roke po listu. Kvaliteta črt je veliko boljša kot pri 1. in 2. merjenju.

Črte nimajo premorov in se točno začnejo in končajo. Potrebno ga je spomniti le na

pravilno držo, ki jo takoj popravi. Pri dejavnostih je bil malo zadržan. Mogoče ima

premalo izkušenj pri raznih dejavnostih nasploh. Je pa deček lepo napredoval.


46

Deklica 1 je pri tretjem merjenju imela pravilno orientacijo na listu in pravilno

orientacijo v prostoru. Pri orientaciji na telesu občasno zamenja levo in desno smer.

Učenka je pri orientaciji zelo napredovala od 1. merjenja. Pri pisanju črt ima s

prilagojenim svinčnikom pravilen prijem. Ne piše več ne predolgih in ne prekratkih črt.

Ko piše, nima tresoče roke in ne dela premorov, ko vleče črto. Pri pisanju črt je zelo

napredovala. Ko sedim pri njej, piše bolj kvalitetno in ob spodbudi in nadzoru piše bolj

natančno. Piše s prilagojenim svinčnikom in bolj kvalitetno, ko sedimo pri njej in jo

spodbujamo. Ko piše, ima oporo za noge in hrbet. Nalepili smo ji tudi nalepko na

zunanjo stran dlani, da občuti, kako ji roka drsi po listu. Učenka je zelo motivirana pri

dejavnostih in jih skrbno izvaja. Potrebovala bo še nadaljnjo vzpodbudo in prilagoditve

pri nadaljnem delu. Z vztrajnostjo in voljo predvidevamo, da bo dosegla kvalitetne

grafične poteze.

Deklica 2 je pri tretjem merjenju imela pravilno orientacijo na listu, pomanjkljivo

orientacijo v prostoru, pri orientaciji na telesu pa zamenja levo in desno smer. Učenka

je imela vedno težave pri orientaciji, tako na učnih listih kot pri drugih dejavnostih. Pri

risanju črt ima s prilagojenim svinčnikom pravilen prijem. Črte so ravno prav dolge in

niso ne predolge in ne prekratke. Učenka že ve, kje se začne vleči črto in kje se črta

zaključi. Ko sedimo ob učenki in jo vzpodbujamo, so črte veliko bolj natančne. Učenka

potrebuje prilagoditve, in sicer oporo za noge (pručko), leseno desko za hrbet, nalepko

na dlani in prilagojen svinčnik za pravilen prijem. Učenka rada sodeluje pri dejavnostih.

Včasih pa jo je treba spodbujati, da dalj časa vztraja pri dejavnostih.

Po tretjem merjenju lahko ugotavljamo, da je vseh pet učencev napredovalo pri

drži telesa pri sedenju, pri prijemu pisala in pri vlečenju črt. Sedaj vedo, kje se črta

prične vleči in kje se zaključi. Za samo kvaliteto črt bi pa bilo potrebno izvajati

grafomotoriko dalj časa. Pri empiričnem delu smo opravili 1., 2. in 3. merjenje z učenci.

Najbolj se je pri vseh učencih izboljšala orientacija, najmanj pa sama kvaliteta

grafomotoričnih črt. Najbolj se je vsem izboljšala orientacija, drža telesa pri pisanju in

prijem pisala.


47

3.4.2 Kako in katere prilagoditve vplivajo na izboljšanje grafomotoričnih

sposobnosti učencev s težavami pri pisanju?

Deček 1 je pri vajah pisal s prilagojenim svinčnikom za levičarje, saj je s pisalom

pridobil pravilni triprstni prijem. Naučili smo ga pravilnega sedenja. Drugih prilagoditev

ni potreboval.

Deček 2 je pri vajah pisal s prilagojenim svinčnikom. S podobnim svinčnikom je

pisal tudi doma. Pri pisanju s tem pisalom ima pravilni triprstni prijem. Prsti so še togi.

Pri prijemu še ni dinamičnega (več gibanja v malih sklepih prstov) triprstnega prijema.

Tekom vaj smo ugotovili, da mu roka vedno ne drsi po listu, zato smo mu nalepili

gladko nalepko na skrajno zunanjo stran dlani. Deček je na ta način pridobival občutek

drsenja roke po listu. Ramena je imel sprva dvignjena. Najprej smo mu s polaganjem

rok na ramena podali informacijo, da ramena spusti. Kasneje smo mu le verbalno

sporočili, da ima ramena pri ušesih.

Deček 3 je pri vajah pisal z navadnim svinčnikom. Poizkusil pa je pisati tudi s

prilagojenim svinčnikom. Deček ima pravilen triprstni prijem pisala. Roka mu vedno ne

drsi po listu, zato smo mu nalepili nalepko na spodnjo stran dlani. Naučili smo ga

pravilne drže telesa pri sedenju.

Deklica 1 je pri vajah pisala s prilagojenim svinčnikom. Na koncu srečanj ima

pravilen triprstni prijem, ki je statičen. Nima še sproščenega, dinamičnega prijema. Ko

piše, ima oporo za noge in za hrbet. Nogi ji brez opore visita v zraku, saj še ne doseže

tal. Oporo za hrbet je dobila za pravilen položaj hrbtenice in da ima odprt ramenski

obroč (da niso ramena dvignjena do ušes).

Deklica 2 je pri vajah pisala s prilagojenim svinčnikom. Na koncu srečanj ima

pravilen triprstni prijem s prilagojenim svinčnikom, ki pa je statičen. Nima še

sproščenega, dinamičnega prijema. Na zunanjo stran dlani ima nalepljeno nalepko, da

občuti drsenje roke po listu. Ko piše ima oporo za noge in hrbet. Brez opore za nogi

ne doseže tal. Z oporo za hrbet ima pravilen položaj hrbtenice in sproščen ramenski

obroč.


48

3.4.3 Kako otroci s težavami pri pisanju pridobivajo grafomotorične

spretnosti?

Otroci s težavami pri pisanju so prodobivali grafomotorične spretnosti na različne

načine. Na začetku vsakega srečanja so si prstke najprej ogreli s prstno igrico. Nadalje

so prešli na izvajanje raznih dejavnosti (nekatere so prikazane v prilogi 3), ki smo jih

povzemali iz literature in nazadnje smo pisali na učne liste. Učne liste smo tudi

povzemali iz literature. Potrebno je bilo vsakodnevno delo, motivacija in vztrajnost.

Velik poudarek smo imeli na izkustvenem učenju, saj smo v dejavnosti vključili tako

šivanje, spletanje kitke, oblikovanje plastelina, lupljenje krompirja, rezanje banane,

stiskanje pomaranče na ožemalniku, mletje mlinčka, peko piškotov, prepogibanje

papirja – origami in druge dejavnosti.

Pri tem se nam postavlja vprašanje, koliko bi bilo še potrebno intenzivno delati, da

bi se pokazali večji oz. boljši rezultati pri kvaliteti grafomotoričnih črt. Glede kvalitete črt

se sprašujemo pri deklici 2, če je mogoče pripisati slabšo kvaliteto črt njeni razvojni

problematiki oz. njenim razvojnim značilnostim. Ne moremo z gotovostjo trditi, da smo

z našo raziskavo izboljšali grafomotoriko. Obstajajo še drugi dejavniki, kot so: njihov

razvoj, delo njihove učiteljice, delo njihovih staršev in prilagoditve in ustrezni

pripomočki, ki so jih dobili: prilagojeno pisalo, višina stola, višina mize, opora za noge –

pručka, naslon za hrbet in drseča nalepka na dlani.

Sprašujemo se, koliko časa bi potrebovali vodene vsakodnevne in sistematično

izvedene vaje in dejavnosti za grafomotoriko, da bi v grafomotoričnih spretnostih

dohiteli svoje sošolce.


49

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

V diplomski nalogi smo obravnavali razvijanje grafomotorike pri učencih s težavami

pri pisanju, ki obiskujejo 1. razred osnovne šole. Želeli smo preučiti, kako lahko učencu

izboljšamo grafomotoriko. Raziskava izhaja iz novejših spoznanj in didaktičnih teorij, ki

smo jih povzeli v teoretičnemu delu diplomske naloge. Naslanjamo se na pedagoge,

kot so Regvar, Bavčar, Lavrenčič, Ferjančič in drugi, ki pravijo, da je pravilna drža

telesa pri sedenju izredno pomembna in pravilna drža pisala ključna za izboljšanje

grafomotorike. Nadalje temelji na empiričnem gradivu, ki smo ga analizirali s pomočjo

deskriptivne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vse naše raziskovalne

ugotovitve se nanašajo le na naš konkretno obravnavani raziskovalni problem in jih ne

moremo posploševati.

Tekom pisanja diplomskega dela smo se spraševali, zakaj se nam zdi pomembna

grafomotorika, saj je dejansko zelo pomembna za predopismenjevanje in

opismenjevanje. Razvijanje grafomotorike pri otroku je zelo pomembno, kar smo

poudarili v teoretičnem delu in v empiričnem delu s praktičnim delom s študijo

primerov. Drža telesa pri sedenju in pravilen prijem pisala sta osnova za vsa nadaljna

dela z grafomotoriko. Preko ustreznih dejavnosti otrok izboljšuje spretnost v prstih in

nadalje razvija grafomotoriko. S študijo primerov smo ugotovili, na kakšen način

predstavlja orientacija pri otrocih problem in s katerimi igricami ter dejavnostmi se jo da

izboljšati. Vzgojitelj naj izbere dejavnosti in vaje, ki učencem povzročajo največ težav,

na ustrezen način, torej take, ki bodo otroka motivirale in so najprej v prostoru, z

gibanjem, nato preko izkušenj, potem na večjem listu in nazadnje na A4 listu. Prijema

pisala otroka naučimo z lastnim zgledom in prikazom, kako se to naredi. Dodamo pa še

kakšno kratko zgodbico ali rek, ki bo otroku pomagal pri tem (npr. prstki v hišico ipd.).

Izjemnega pomena je motivacija in zato naj bodo dejavnosti tako izbrane in

predstavljene, da bodo v otroku zbujale zanimanje in radovednost. Raziskava, ki smo

jo opravili, je odgovorila le na nekatera vprašanja v zvezi z grafomotoriko. Med

raziskavo je nastalo tudi drugo dragoceno gradivo, ki ga nismo vključili v analizo. To so

likovni ter drugi izdelki (mošnjički, kroglice, piškoti, svečke, kapice in ladje iz origamija

itd.) otrok, učni listi ter fotografije, ki so v veliki meri ostali neobdelani in bi lahko služili

kot gradivo za nadaljnje raziskovanje.

Raziskava vključuje študijo primera razvijanja grafomotorike pri petih učencih, ki

imajo težave pri pisanju in obiskujejo prvi razred. Vse raziskovalne ugotovitve se


50

nanašajo samo na konkretno obravnavani raziskovalni problem in so podlaga za

razumevanje tega primera in jih zato ne moremo posploševati.

Odpirajo se nova vprašanja, ki bi jih bilo v prihodnje zanimivo preučiti, kot so: ali se

izboljša kvaliteta grafomotoričnih črt, razvijanje preko daljšega obdobja npr. tri mesece

ali pol leta. Mogoče bi vključili še druge dejavnike, kot so video, več slik, ki bi služili za

nadaljnje raziskovanje. Nadalje bi se lahko upošteval socialni status staršev, izobrazba

staršev, morebitne težave ob porodu in podobno. Mogoče v korelaciji z drugimi vedami.

Učenci bodo v prihodnje še potrebovali dejavnosti ter vaje na področjih razvijanja

in urjenja zahtevnejših grafomotoričnih zapisov. Učencem svetujemo veliko

ponavljajočih vaj ob dobri motivaciji. Tako bodo dobro motivirani tudi pri dejavnostih.

Ko so dobro motivirani in koncentrirani, so tudi rezultati veliko boljši. Vsi učenci so

potrebovali veliko učenja preko izkušenj.

Za razvijanje grafomotorike so potrebne tudi dejavnosti za razvijanje finomotorike,

saj bodo le tako učenci lažje prešli iz večjih formatov na manjše liste in manjše grafične

poteze, ki zahtevajo pisanje v eno vrstico.


51

5 LITERATURA IN VIRI

Bavčar, H., Lavrenčič, A. (1997). Dežela črtarija, vaje motorike, orientacije in smeri.

Ljubljana: Založba Izolit.

Curk, M., (2013). Odpravljanje opismenjevalnih primanjkljajev učencev v prvem

razredu. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

Cvetko, I. (1996 ). Slovenske otroške prstne igre. Radovljica: Didakta.

Draškovič, K. (2010). Razvitost grafomotorične spretnosti pri učencih na začetku in

koncu 1. razreda osnovne šole. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Pedagoška fakulteta.

Edwards S. J., Buckland D. J., McCoy - Powlen J. Developmental@Functional Hand

Grasps. V: Grasps for handwriting. USA: Slack Incorporated; 2002. p. 57–78.

Ferjančič, T. (2012). Razvijanje grafomotorike v funkciji preprečevanja težav v

opismenjevanju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.

Grginič M., ( 2005). Porajajoča se pismenost. Domžale: Založba Izolit, d.o.o.

Grginič M., (2008). Vsak po svoji poti do pismenosti. Priročnik za vzgojitelje in starše

predšolskih otrok. Mengeš: Izolit, d. o. o.

Grginič, M., Justin, R., Pečjak, S. (2003). ABC 1. Poslušamo – govorimo – pišemo –

beremo, del 3: Od črte do črke-grafomotorične vaje v prvem razredu devetletke,

delovni zvezek. Trzin: Založba Izolit.

Kalar, Ž. (2009). Prepoznavanje petletnih otrok z razvojno motnjo koordinacije s

pomočjo testov za oceno hitrosti in kakovosti gibanja. Doktorska disertacija.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Pridobljeno 19. 9. 2013, s

www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Dr/Doktorat22M00180KalarZiva.pdf.

Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Fekonja, U., Kavčič, T., Svetina, M., Tomazo

Ravnik, T., idr. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana: Založba Rokus, d. o. o.

Medved Udovič, V., Jamnik, T. (2000). S slikanico se igram in učim. Priročnik k

učbeniku in delovnemu zvezku pri pouku slovenščine za prvi razred devetletne

osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Pečjak, S. (2009). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.


52

Place, M. H., (2012). 100 dejavnosti za učenje branja in pisanja po metodi Montessori.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

Regvar, B. (2003). Malček in pisava. Ljubljana: Samozaložba.

Sattler, J. B., Marquardt, C., Baier, T., Reitmeier, R., Lipičnik, K. (2011). Kako se

naučiti pisati? Gradivo za poučevanje pisanja. Ljubljana: Vesper, d. o. o.

Šinkovec, T. (1998). Primerjava med grobimi gibalnimi sposobnostmi in grafomotoriko

pri učencih OŠPP. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška

fakulteta.

Učni načrt: Program osnovnošolskega izobraževanja. Slovenščina. (2002). Ljubljana,

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.

Učni načrt: Program osnovnošolskega izobraževanja. Slovenščina. (2011). Ljubljana,

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo.

Vrhovec, R., Udovič, M. V., Potočnik, N., Gomboc, S. (2012). Brihtna glavca za

Cicibane. Naloge za zgodnje opismenjevanje. Ljubljana.

Zrimšek, N. (2000). Opismenjevanje šestletnikov, v: Medved Udovič, V., Jamnik, T.

(2000). S slikanico se igram in učim. Priročnik k učbeniku in delovnemu zvesku za

slovenščino v prvem razredu 9-letne osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje. Pismenost v predšolski dobi in prvem

razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta v Ljubljani.

Žerdin, T. (1996). Priročnik za gibalno – grafične vaje. Ljubljana, Založba Mladinska

knjiga.

Žerdin, T. (2003). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja; kako jih odkrivamo in

odpravljamo. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Društvo

Bravo.


53

PRILOGE

Priloga 1: Učna priprava

UČNA PRIPRAVA

ŠTUDENTKA:Sabina Lavtižar

ŠOLA: OŠ PREDMET: SLO

MENTORICA: dr. Barbara Baloh

DATUM: RAZRED: 1

UČNA TEMA: GRAFOMOTORIČNE VAJE

UČNE OBLIKE: FRONTALNA, INDIVIDUALNA

UČNE METODE: pogovor, razlaga, pripovedovanje, delo po navodilih

UČNI CILJI: · učenec ima ustrezno držo pri pisanju;

· učenec pravilno drži pisalo;

· učenci vadijo pisanje navpičnih, vodoravnih, poševnih, polkrožnih črt in krogov;

· učenci upoštevajo navodila.


54

LITERATURA:

1. Grginič, M., Justin, R,. Sonja, P. (2003). ABC 1. Poslušamo-govorimo-pišemo-

beremo, del 3: Od črte do črke – grafomotorične vaje v prvem razredu

devetletke, delovni zvezek. Trzin: Založba Izolit.

2. Bavčar, H., Lavrenčič, A. (1997). Dežela črtarija, vaje motorike, orientacije in

smeri. Ljubljana: Založba DZS.

3. Vrhovec, R., A., Udovič, M. V., Potočnik N., Gomboc S. (2012).Brihtna glavca

za Cicibane. Naloge za zgodnje opismenjevanje. Ljubljana.

UČNI PRIPOMOČKI: Učni list

POTEK DELA:

1. Uvodna motivacija

Sedimo v krogu. Igra poteka tako, da najprej jaz povem svoje ime in kaj rada počnem.

Potem podam žogo učencu, ki sedi desno poleg mene. In rada se igram s punčkami. In

rečem drugemu otroku, ki sedi poleg, da kako je pa njemu ime. Ko pove, poda žogo

drugemu sošolcu. In drugi sošolec začne govoriti. Igro nadaljujemo, dokler se vsi ne

predstavimo. Učenec nadaljuje igro. Otrok reče npr.: Ime mi je Amadeja in sem ...

2. Orientacija na telesu

Pomahaj z desno roko ® (učenec pomaha z desno roko);

pomahaj z levo roko ® (učenec pomaha z levo roko);

poskoči z desno nogo in potem z levo nogo ® (učenec skoči na desno nogo in za tem

na levo nogo);

upogni telo naprej ® (učenec upogne zgornji del telesa naprej v bokih);

pomežikni z desnim očesom ® (učenec pomežikne z desnim očesom);

pomežikni z levim očesom ® (učenec pomežikne z levim očesom);

popraskaj levo uho ® (učenec popraska levo uho);

popraskaj desno uho ® (učenec popraska desno uho);

poskoči z obema nogama naprej, poskoči nazaj ® (učenec poskoči

naprej in nato nazaj);

hitro lezi na tla in spet na noge ® (učenec se uleže na tla in skoči spet na

obe nogi).


55

3. Osrednji del

ORIENTACIJA V PROSTORU

Učencem preberem kratko zgodbo. Povem jim, da bom zgodbo prebrala še enkrat.

Oni pa da naj narišejo, kar zgodba pripoveduje. Berem poved za povedjo. Vmes

počakam, da učenci narišejo. Rešujejo 1. nalogo na učnem listu.

Zgodbica:

Mojca se je po poti odpravila v park. Na desni strani je ribnik in v ribniku plava račka.

Na levi strani je drevo in na drevesu sedi ptica. Pod krošnjo je ježek. Na sredi poti je

velika skala. Zgoraj na sredi neba sveti sonce. Levo ob soncu je oblak.

ORIENTACIJA NA LISTU

Učenci rešujejo 2. nalogo na učnem listu. Učencem povem navodila.

Navodila so sledeča:

· zgoraj levo nariši sonce,

· spodaj desno nariši avto,

· zgoraj desno napiši svoje ime,

· na sredini nariši letalo,

· spodaj desno nariši grm.


56

NAVPIČNA ČRTA

Učencem pokažem cvetlice, ki jih imam v roki. Vsak otrok potipa steblo cvetlice

od cveta po steblu navzdol podrsijo z roko. Vsako cvetlico položim v eno vazo.

Po zraku s prstom narišemo navpično črto od zgoraj navzdol. Povabim učence,

da pogledajo na učni list in z zeleno barvico narišejo stebla cvetovom. Od

zgoraj navzdol narišejo črto.

Skica:

Cvet cvet cvet cvet cvet cvet

Trava trava trava trava trava trava

VODORAVNA ČRTA

Učencem rečemo, da naj si dobro ogledajo pulover. Vsak s prstom sledi

vodoravni črti, ki je na puloverju. Povabim učence, da pogledajo učni list in

dorišejo vodoravne črte.


57

POŠEVNA ČRTA

Učenci dobijo navodila, da naj rišejo črte od leve proti desni in od desne proti

levi strani.

SONCE

CVET BALON

CVET

BALON

POLKROG

Iz origamija naredimo žabo. Gledamo žabo, kako skače po mizi. Vsak učenec

dobi žabo in poskrbi, da žaba odskoči po mizi. Učence povabim, da na učnem

listu nadaljujejo z risanjem lokov.

ŽABA ŽABA

KROG

Z učenci spuščamo milne mehurčke. Nato na učni list narišejo kroge.


58

OTROK

4. Zaključek:

Poberem učne liste in se zahvalim učencem za delo in sodelovanje. Povem jim, da

bomo pisali še dve ocenjevanji.


59

Priloga 2: Učni list

GRAFOMOTORIČNE VAJE


60

1.) naloga


61

2.) naloga


62

3.) naloga


63

4.) naloga


64

5.) naloga


65

6.) naloga


66

7.) naloga

Učni list izdelala študentka Pedagoške fakultete Univerze v Kopru, Sabina Lavtižar.


67

Priloga 3: Dejavnosti

Grafomotorična poteza – krog

Slika 12: Oblikovanje krogov iz plastelina


68

Slika 13: Krog iz plastelina – deček 1



69


Slika 16: Krog iz plastelina – deklica 1


70

Slika 17: Risanje kroga

Slika 18: Izdelava žogic iz nespredene volne


71

Slika 19: Izdelovanje cofa iz volne

Slika 20: Vrtenje mlinčka v desno in levo


72

Slika 21: Izrezovanje krogov

Grafomotorična poteza – ravna črta

Slika 22: Sestavljanje kolone iz domin


73

Slika 23: Polaganje palčk eno poleg druge

Slika 24: Pretakanje vode; povzeto po M. H. Place (2012, str. 115)


74

Slika 25: Zlaganje plenic

Slika 26: Prepogibamo papir


75

Slika 27: Lepljenje volne v navpično črto

Slika 28: Lepljenje koščkov papirja v vodoravni smeri


76

Slika 29: Usmerjanje avtomobila po vodoravni »cesti«

Slika 30: Vstavljanje žebljičkov v vodoravno linijo


77

Slika 31: Zlaganje domin v vodoravno linijo

Grafomotorična poteza polkrog

Slika 32: Rezanje papirja in lepljenje polkroga


78

Slika 33: Skakanje s kolebnico

Slika 34: Podajanje žoge


79

Vaje za boljšo spretnost rok (finomotoriko)

Slika 35: Vijačenje matic na vijake

Slika 36: Spenjanje ščipalk v krog


80

Slika 37: Lupljenje krompirja, M. H. Place (2012, str. 118 )

Slika 38: Prenašanje fižola iz posodice v lonček


81

Slika 39: Prenašanje orehov in želodov

Slika 40: Odvijanje in zavijanje zamaškov


82

Slika 41: Prenašanje predmetov s pinceto, M. H. Place (2012, str. 3)

Slika 42: Navijanje žice


83

Slika 43: Pretakanje vode


84

Priloga 4: Prijemi pisala učencev na začetku srečanj

Slika 44: Rišemo na učni list – deček 1



85


Slika 47: Rišemo na učni list – deklica 1

Slika 48: Risanje na učni list – deklica 2


86

Priloga 5: Prijemi pisala na koncu naših srečanj

Slika 49: Prijem pisala na koncu naših srečanj – deček 1



87


Slika 52: Prijem pisala na koncu naših srečanj – deklica 1


88

Slika 53: Prijem pisala na koncu naših srečanj – deklica 2

sabina lavtiŽar - share.upr.si · pdf filezahvala zahvaljujem se mentorici dr. barbari baloh...

Documents