diplomska naloga erika leskovec...sem bila, ko je učiteljica slovenščine vedno pohvalila moje spi...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ERIKA LESKOVEC

KOPER 2019

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

RAZVOJ BESEDIŠČA OTROK, STARIH OD 4 DO 6

LET

Erika Leskovec

Koper 2019

Mentorica:

izr. prof. dr. Vida Medved Udovič

ZAHVALA

Zahvala gre v prvi vrsti mentorici izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič, ki me je vodila

skozi celotno diplomsko nalogo. Njena hitra odzivnost preko elektronske pošte mi je

prihranila veliko časa in kilometrov.

Hvala tudi mami Veri in očetu Marku, ki sta mi omogočila izredni študij. Iz srca hvala

partnerju Damjanu za vse ideje in potrpežljivost.

Za podporo bi se zahvalila tudi atu Janezu in mami Slavki ter vsem ostalim, ki ste

bili na tej poti z menoj.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Erika Leskovec, študentka dodiplomskega študijskega programa prve

stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Razvoj besedišča otrok, starih od 4 do 6 let:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati v njej korektno navedeni in

- da nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

_____________________

V Kopru, dne 24.04.2019

POVZETEK

Namen diplomske naloge je bil raziskati besedišče otrok, starih od 4 do 6 let.

Raziskovanja sem se lotila najprej v teoretičnem delu, kjer sem s pomočjo razprav

pridobila znanje o osnovah govornega razvoja, sporazumevalnih spretnostih, dejavnikih

govornega razvoja, kako se igra in beseda prepletata in o ocenjevanju otrokovega

govornega razvoja.

Za praktičen del sem sestavila zgodbo z naslovom Velik Jaka in majhna Maja in

didaktične igre. S pomočjo ček list sem šest tednov pri treh otrocih spremljala njihov

razvoj in rast pri poimenovanju protipomenk, sopomenk, nadpomenk in podpomenk.

Sodelovali so otroci, stari od štiri do šest let. S spominom in zgodbo, sem ocenjevala

otrokovo rabo protipomenk. Sopomenke, nadpomenke in podpomenke pa sem jim

približala z različnimi sestavljankami. Prvi teden smo se z didaktičnimi igrami spoznavali,

nato pa sem se skozi tedne poučevanja lotila bolj sistematično. Otroci so se s podobnimi

igrami srečali že prej, zato težav s samimi pravili igre niso imeli.

V razpravi in evalvaciji sem s pomočjo preglednic prikazala, kako uspešni so bili

otroci v tednih, ki sem jih spremljala. V preglednicah sem zabeležila ali je otrok neko

dejavnost v tistem tednu zaključil zelo uspešno, uspešno, z mojo pomočjo ali neuspešno.

V zaključnem delu diplomske naloge sledijo sklepne ugotovitve opravljenih dejavnost

otrok, ki smo jih opazovali.

Ključne besede: besedišče otrok, protipomenke, sopomenke, nadpomenke,

podpomenke, ček lista.

ABSTRACT

The development of vocabulary of children, between the ages of 4 and 6

The purpose of this diploma paper is to research the vocabulary of children aged

between 4 and 6 years. I have begun the research in the theoretical part, where, with the

help of discussions, I have acquired the knowledge of basic speech development,

communication skills, factors of speech development, how play and word intertwine and

the evaluation of children’s speech development.

For the practical part I have created a story titled Big Jaka and small Maja and

didactic games. I have monitored with the help of check lists, the development of growth

of the naming of antonyms, synonyms, hypernyms and hyponyms in three children

during the span of 6 weeks. The participating children were aged between four and six

years. With memory and a story, I have evaluated the children’s usage of antonyms.

Synonyms, hypernyms and hyponyms were introduced to them via the use of different

puzzles. In the first week we have acquainted ourselves with didactic games but then

during the following weeks I have taken a more systematic approach to the study. The

children have played similar games before and had no problems with the rules.

In the discussion and evaluation part I have used tables to display how successful

the children were through the weeks I have observed them. I have marked whether a

child has performed a certain activity in that week very successfully, successfully, with

my help or unsuccessfully using tables. In the conclusion of the diploma paper I state my

final findings connected to the activities of the observed children.

Key words: children’s vocabulary, antonyms, synonyms, hypernyms, hyponyms,

check list.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2

2.1 Osnove govornega razvoja ............................................................................ 2

2.1.1 Teorije govornega razvoja ....................................................................... 3

2.1.2 Mišljenje in govor v prvih dveh letih ......................................................... 3

2.1.3 Mišljenje in govor v predšolskem obdobju ............................................... 4

2.1.4 Kasnejši govorni razvoj ........................................................................... 5

2.1.5 Odloženi razvoj govora ........................................................................... 5

2.2 Sporazumevalne spretnosti ............................................................................ 6

2.2.1 Vrste sporazumevalnih spretnosti ........................................................... 6

2.2.2 Sporazumevanje med odraslim in otroki .................................................. 7

2.2.2.1 Vloga mame ..................................................................................... 7

2.2.2.2 Pootročeni govor .............................................................................. 8

2.3 Dejavniki govornega razvoja .......................................................................... 8

2.3.1 Notranji dejavniki ..................................................................................... 8

2.3.1.1 Genetski dejavniki ............................................................................ 8

2.3.1.2 Spol otroka ....................................................................................... 8

2.3.2 Zunanji dejavniki ..................................................................................... 9

2.3.2.1 Kakovost družinskega okolja ............................................................ 9

2.3.2.2 Socialno-ekonomski dejavniki družine .............................................. 9

2.3.2.3 Kakovost vrtca ................................................................................10

2.4 Govor in igra .................................................................................................10

2.4.1 Zakaj je predšolsko obdobje najbolj primeren čas za govorni razvoj?.....11

2.4.2 Govor in gibalne dejavnosti ....................................................................11

2.4.2.1 Metakomunikacija ...........................................................................11

2.5 Ocenjevanje otrokovega govornega razvoja ..................................................12

2.5.1 Zapis otrokovega spontanega govora ....................................................12

2.5.1.1 Ček liste ..........................................................................................13

2.5.2 Pripovedovanje zgodbe ..........................................................................15

2.5.2.1 Standardizirane lestvice govornega razvoja ....................................15

2.5.2.2 Lestvice splošnega govornega razvoja – LSGR – LJ ......................15

3 PRAKTIČNI DEL ..................................................................................................17

3.1 Problem, namen in cilji ..................................................................................17

3.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................17

3.3 Načrt .............................................................................................................17

3.4 Izvedba .........................................................................................................17

3.5 Razprava in evalvacija ..................................................................................21

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................31

5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................32

6 PRILOGA .............................................................................................................33

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Besedilo zgodbe Velik Jaka in majhna Maja ................................................33

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz primerov nalog za CDI/Besede in geste (Marjanovič Umek idr., 2006,

str. 79) ............................................................................................................13

Slika 2: Prikaz primerov nalog za CDI/Besede in stavki (Marjanovič Umek idr., 2006,

str. 79) ............................................................................................................14

Slika 3: Sestavljanke - sopomenke ..............................................................................18

Slika 4: Branje zgodbe ................................................................................................19

Slika 5: Mija pri iskanju protipomenk ...........................................................................20

Slika 6: Nik sestavlja znamke avtomobilov ..................................................................21

Slika 7: Spomin težko-lahko ........................................................................................22

Slika 8: Sopomenke: mami, mamica, mama. ...............................................................22

Slika 9: Prikaz različnih rož ..........................................................................................23

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Prikaz razvoja govora in besedišča (Marjanovič Umek, Kranjc in

Fekonja, 2006) ...................................................................................... 2

Preglednica 2: Prikaz skupin in povprečna starost otrok ............................................... 4

Preglednica 3: Prikaz uspešnosti pri igri spomin – protipomenke ................................23

Preglednica 4: Prikaz uspešnosti pri sestavljanju – sopomenke. .................................23

Preglednica 5: Prikaz uspešnosti pri sestavljanju – nadpomenke in podpomenke. ......24

Preglednica 6: Prikaz uspešnosti prepoznavanja protipomenk v zgodbi. .....................24

Preglednica 7: Prikaz uspešnosti pri igri spomin – protipomenke. ...............................25

Preglednica 8: Prikaz uspešnosti prepoznavanja protipomenk v zgodbi. .....................25

Preglednica 9: Prikaz uspešnosti pri sestavljankah – sopomenke. ..............................26

Preglednica 10: Prikaz uspešnosti pri sestavljankah – nadpomenke, podpomenke. ....27

Preglednica 11: Prikaz uspešnosti prepoznavanja protipomenk v zgodbi. ...................27

Preglednica 12: Prikaz uspešnosti pri spominu – protipomenke. .................................27


Preglednica 14: Prikaz uspešnosti pri igri spomin – protipomenke. .............................28


Preglednica 16: Prikaz uspešnosti pri sestavljankah – sopomenke. ............................29


Preglednica 18: Prikaz uspešnosti pri sestavljankah – sopomenke. ............................30

Preglednica 19: Prikaz uspešnosti pri spominu – protipomenke. .................................30


Leskovec, Erika (2019): Razvoj besedišča otrok, starih od 4 do 6 let. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Leta 1930 je svet lahko uzrl prvo praktično izvedbo televizije. Če dobro pomislimo,

to niti ni tako dolgo nazaj, nekateri imamo še žive stare starše, ki so bili rojeni v tistem

času. Na žalost pa se je v par desetletjih, ko je ta iznajdba dostopna praktično vsem,

spremenilo veliko stvari.

Spominjam se svojih čudovitih, brezskrbnih otroških dni, ki so bili vsakodnevno

zapolnjeni z branjem različnih knjig. Imela sem tudi svojo knjižno polico in kako ponosna

sem bila, ko je učiteljica slovenščine vedno pohvalila moje spise, ki sem jih z lahkoto

pisala zaradi širokega besednega zaklada, ki sem ga pridobila z branjem knjig.

Sedaj, ko opazujem otroke različnih starosti, se mi zdi, da jih ima vedno več problem

z besediščem. V dobi računalnikov in druge tehnologije smo pozabili, kako lepi so skupni

večeri z družino ob dobri knjigi. Ti skupni trenutki niso samo lepi, ampak tudi poučni in

krepijo naš in otrokov besedni zaklad.

Kar nekaj časa sem razmišljala, kaj bo tema moja diplomske naloge. Želela sem

pridobiti nova znanja in hkrati ustvariti nekaj, kar bi otrokom pomagalo pri razvoju

besedišča. S pomočjo mentorice sva se odločili, da bi približali otrokom protipomenke,

sopomenke, nadpomenke in podpomenke.

V teoretičnem delu bomo pridobili znanje o osnovah govornega razvoja, dejavnikih,

ki vplivajo na razvoj, in kako sta povezana govor in igra. Praktičen del pa nas bo popeljal

skozi 6 tednov, ko sem spremljala 3 otroke. Izdelala sem spomin, sestavljanke in sama

sestavila zgodbo. Opazovali bomo, kako so napredovali in če sem jim v tem obdobju

uspela približati protipomenke, sopomenke, nadpomenke in podpomenke ter če se je

razširil njihov besedni zaklad.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Osnove govornega razvoja

Govor ima dve funkciji, individualno in družbeno. Francoski avtorji Brunet, Page in

Joly (1987, v Marjanovič Umek, 1990) so v priročniku za vzgojitelje definirali govor takole:

''Govor je mentalna sposobnost, ki človeku omogoča, da v komunikaciji uporablja

organizirane simbolne sisteme, kot je jezik.'' S tega citata lahko sklepamo, da sta jezik

in govor povezana. Jezik sestoji iz vsebine, ki jo preučuje semantika, iz oblike, ki jo

preučuje gramatika, in iz besednjaka (Marjanovič Umek, 1990).

Preglednica 1: Prikaz razvoja govora in besedišča (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja,

2006)

NOVOROJENČEK

- Daje prednosti človeškemu glasu.

- Razlikuje med glasovi.

- Razlikuje svoj govor od govora drugih.

- Sporazumeva se z jokom.

1-5 MESECEV

- Razlikuje med samoglasniki.

- Gruli.

- Izgovori dva ali več glasov.

- Združi samoglasnike in soglasnike.

- Naredi govorni obrat.

6-12 MESECEV

- Čeblja in ponavlja posamezne zloge.

- Pri komunikaciji uporablja geste.

- Razume več besed.

- Izpolni enostavne naloge.

12-18 MESECEV

- Govori enobesedne izjave.

- Razume več kot 50 besed.

- Združi samostalnik in glagol.

18-24 MESECEV

- Naredi velik skok v razvoju besednjaka.

- Začne oblikovati dobesedne izjave.

- Čustva izrazi z besedami.

- Rabi telegrafski govor.

2;6 – 5 LET

- Usvaja večbesedne izjave.

- Oblikuje nikalne in vprašalne izjave.

- Besednjak še naprej narašča.

- Pripoveduje zgodbe.

6+ LET

- Kaže metajezikovno zavedanje.

- Oblikuje celovite stavke.

- Govor rabi v različnih govornih položajih.


3

2.1.1 Teorije govornega razvoja

Teorije govornega razvoja povzemamo po dveh slovenskih raziskovalkah otroškega

govora, to sta Marjanovič Umek (1990) in Kranjc (1999). Poznamo različne teorije

govornega razvoja. Najprej naj omenim vedenjsko teorijo, ki jo je razvil Skinner skupaj s

sodelavci. Otrok posnema besede staršev, oni pa ga nagradijo, če so dovolj podobne

temu, kar so oni izgovorili. Otrok se lahko nauči nove besede zaradi občutka ugodja.

Npr. beseda mama, ki jo otrok slučajno reče. Mama se odzove na to besedo, pride do

njega, ga objame in poboža. Otrok čuti ugodje ob tem in bo zato še naprej ponavljal

besedo mama. Zelo pomemben pri razvoju govora je prvotni dražljaj.

Biološke teorije, ki so nasprotje vedenjskim, trdijo, da so govorne strukture prirojene.

Otroci, ko oblikujejo stavke, uporabljajo svoja pravila, so ustvarjalni in jih prilagodijo svoji

slovnici.

Kognitivne teorije so se osredotočile na razvoj pojmov. Teorijo so zgradili na podlagi

razvoja mišljenja. Govor se aktivno oblikuje v starosti od enega do štirih let in pol. V tem

časovnem obdobju otroci razumejo in izražajo le tiste pojme, ki so se jih že naučili z

miselnimi predstavami (Marjanovič Umek, 1990).

Kranjc (1999) omenja Dana Slobina, ustanovitelja šole, v kateri so bili zbrani

raziskovalci, ki so trdili, da se otroci ne učijo jezikov le s pomočjo prirojenega jezikovnega

vedenja, ampak uporabljajo strategije. Zagovarjali so sposobnost tvorjenja jezika, ki je

sestavljena iz serij strategij, te pa obstajajo še pred otrokovo izkušnjo z jezikom.

Nobena teorija nas ne nauči vsega o razvoju govora, a vsaka pripomore, da bolje

razumemo govorni razvoj otroka.

2.1.2 Mišljenje in govor v prvih dveh letih

Spoznavno, čustveno, socialno in gibalno področje se v zgodnjem obdobju med

seboj zelo prepletajo. Opazimo lahko zelo hiter porast pri razvoju govora. Novorojenčki

se izražajo s smehom in jokom, dve leti star otrok pa se že pogovarja z drugimi. Otrok v

starosti 11 mesecev v povprečju uporablja eno besedo pravilno. Posnema glasove in

pravilno število zlogov. Razume pomen besede ''ne'' in zna odgovarjati na ''pa, pa'' z

ustreznimi kretnjami. V obdobju 1-2 let otroci uporabljalo več nerazumljivega žargona,

poimenujejo že veliko predmetov in veliko ponavljalo. Otrok prepozna 150-300 besed in

pravilno odgovarja na številna ukaze (sedi, pridi, daj mi to) (Marjanovič Umek, 1990).

Tako kot razvoj govora je tudi razvoj mišljenja izredno hiter. S sesanjem,

prijemanjem, gledanjem, poslušanjem otrok zadovoljuje svojo radovednost, pri dveh letih


4

pa že posnema aktivnosti drugih, se pretvarja, sposoben je predvidevati dogodke v

prihodnosti (Marjanovič Umek, 1990).

2.1.3 Mišljenje in govor v predšolskem obdobju

Ko je otrok star približno dve leti, se razvojni liniji mišljenja in govora, ki sta bili do

sedaj ločeni, prekrivata in organizirata novo obliko vedenja. Otrok aktivno širi svoj

besednjak, želi se učiti znakov, da se lahko sporazumeva z ostalimi. Po Vigotskem

ločimo tri stopnje v procesu združevanja mišljenja in govora (Marjanovič Umek, 1990):

- govor sledi otrokovim namernim akcijam,

- govor spremlja otrokove akcije (egocentrični govor, kot to definira Piaget),

- govor se pojavlja pred akcijami in jim s tem omogoča ustrezno organizacijo v

času (notranji govor).

V letih med 1990 in 1992 je Marjanovič Umek izvedla raziskavo. Vključenih je bilo

216 slovenskih predšolskih otrok. Razdeljeni so bili v štiri starostne skupine:

Preglednica 2: Prikaz skupin in povprečna starost otrok

Skupina 1 3,4 leta

Skupina 2 4,4 leta

Skupina 3 5,5 let

Skupina 4 6,4 let

V vsaki skupini je bil del deklic in dečkov, del otrok, ki so obiskovali vrtec in tistih, ki

ga niso. V tej raziskavi je bil preučevan razvoj miselnih in govornih struktur ter povezava

med njima. Za merjenje mišljenja so bile uporabljanje naslednje serije nalog: ohranjanje

količine, dolžine in površine, seracija, klasifikacija. Za merjenje govornega razvoja je bila

uporabljena govorna skala, v katero so bile vključene naloge na lestvici govornega

izražanja in razumevanja (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

''Na osnovi rezultatov lahko povzamemo, da ima govor aktivno vlogo v procesu

miselnega razvoja predšolskih otrok in da obstaja povezava med mišljenjem in govorom,

ki pa tudi znotraj določene stopnje mišljenja ni stalna in ne imuna na vpliv vrste drugih

dejavnikov, kot npr. zgodnja komunikacija v družini, jezikovni program v vrtcu.''

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004, str. 328)

Otrok se v prvih mesecih življenja oglaša na različne načine (gruljenje, čebljanje,

jokanje, kričanje …). Preko teh oblik zvemo veliko o otrokovem razpoloženju. Pojavijo

se ''dvogovori'', ki seveda niso besedni. To je dobra priprava za kasnejše pogovarjanje

med starši in otroci. Proti koncu drugega leta se izoblikujejo prve beseda (mama, tata).

Pohvala in pozitivni odzivi staršev dodatno spodbujajo otroka. Ena beseda ima za otroke


5

te starostne skupine več širših pomenov. Beseda mama lahko pomeni, da bi otrok rad

videl mamo, da je lačen ali da bi rad imel določeni predmet. Kasneje iz besed oblikujejo

dvobesedne stavke, ki nam še vedno dajejo veliko možnosti interpretacije. Ko otrok

dopolni osemnajst mesecev je dvobesednih in trobesednih stavkov vedno več (Keller in

Lohaus, 1998).

Značilnosti zgodnjega govora (Papalia, Olds in Feldman, 2003):

- Poenostavljajo (''Ne pil mleko!'').

- Razumejo slovnična razmerja, ki jih še ne morajo izraziti (''Kuža lovi.'', namesto,

''Kuža lovi muco.'').

- Besedam ožijo pomen. (Beseda avto za točno določeno igračo.)

- Besedam širijo pomen. (Vsi sivolasi moški so dedki.)

- Pretirano posplošujejo pravila.

2.1.4 Kasnejši govorni razvoj

Oblikovanje celovitih stavkov se začne v starosti od dve do štiri leta. Otroci začnejo

uporabljati veznike, predloge, pomožne glagole, nikalne stavke. Pojavijo se tudi

vprašalni stavki, ki se najprej oblikujejo z vprašalnicami kaj, kje in kdo (Marjanovič Umek

in Zupančič, 2004).

''Pri treh letih povprečen otrok uporablja od devetsto do tisoč različnih besed in

izgovori približno dvanajst tisoč besed na dan. Do šestega leta v govoru uporablja 2600

in razume več kot dvajset tisoč besed.'' (Papalia idr., 2003, str. 239)

Pri predšolskih otrocih opazimo sestavljene stavke, ki vsebujejo več kot en glagol

(pomožni glagol ni upoštevan). Razvoj teh stavkov je odvisen od razvoja veznikov

(Marjanovič Umek, 1990).

Relacijske besede, ki izražajo odnose med dvema ali več predmeti, se razvijejo v

parih besed z nasprotnim pomenom (velik – majhen, dolg – kratek, prej – potem).

Štiriletni otroci so že sposobni razumeti pridevniški par ''velik – majhen''. Nekoliko

kasneje se razvijejo pari ''dolg – kratek'', ''visok – nizek'', ''debel – tanek'', ''širok – ozek''

(Marjanovič Umek, 1990).

Razvoj besed, ki resnično označujejo sorodstvene odnose, se začne okoli četrtega

leta. Okoli desetega leta ali pa še kasneje otroci razumejo celotni sistem. Najprej se

razvijejo pojmi, ki so vezani na ožjo družino (mama, oče, brat, sestra), kasneje na širšo

družino (sin, hči, starši, stara mama, stari oče), in šele nazadnje zahtevnejši pojmi (stric,

teta, sestrična, bratranec) (Marjanovič Umek, 1990).

2.1.5 Odloženi razvoj govora


6

Zaostanki pri razvoju govora se pojavijo pri približno treh odstotkih predšolskih otrok.

S tem problemom se sooča več dečkov kot deklic. Zakaj otroci spregovorijo kasneje ni

povsem jasno, na to verjetno vpliva več dejavnikov. Nekateri so med dvanajstim in

osemnajstim mesecem starosti preboleli vnetje srednjega ušesa. Njihova govorna

sposobnost se je izboljšala, ko se je vnetje umirilo. Otroci z odloženim govornim

razvojem morajo neko besedo slišati večkrat, preden jo vključijo v svoj besednjak. Vpliv

ima tudi dednost, ki so jo raziskali na dvojčkih. Večina otrok dohiti svoje vrstnike, vseeno

pa lahko pride do dolgoročnih posledic. Otroci imajo lahko skromen besedni zaklad,

težave pri branju, nizko samopodobo. Najboljša terapija je skupno branje, ker nudi

naravno priložnost za posredovanje informacij in širjenje besednega zaklada, prijetno je

za otroke in odrasle, krepi čustveno navezanost in pospešuje spoznavni razvoj (Papalia

idr., 2003).

2.2 Sporazumevalne spretnosti

Sporazumevanje je nekakšna socialna interakcija. Za tipično velja dialoška oblika.

Model idealnega pogovora je sestavljen iz začetka, poteka ali jedra in zaključka. Za

uvedbo nove teme pogovora bi moral govorec slediti spodnjim korakom (Marjanovič

Umek idr., 2006):

- Zagotoviti si mora pozornost poslušalca.

- Jasno mora artikulirati svojo izjavo.

- Poslušalcu mora zagotoviti dovolj informacij, da lahko ta identificira predmet,

vključen v temo pogovora.

- Poslušalcu mora zagotoviti dovolj informacij, da lahko ta rekonstruira semantične

odnose med referenti v temi pogovora.

Pri vseh korakih otrok uporablja verbalna (npr. jakost glasu) in neverbalna sredstva

(npr. cukanje za rokav). Pomaga si tudi z gestami, mimiko obraza ter z jakostjo glasu.

Sporazumevanje ni uspešno, če je proces moten že na prvi stopnji. Sporazumevalnih

spretnosti se otrok nauči skozi menjavanja vlog, uvajanja in razvijanja nove teme ter

skozi ustrezno rabo govornih dejanj (Marjanovič Umek idr., 2006).

2.2.1 Vrste sporazumevalnih spretnosti

Že ko se otrok rodi, je socialno bitje. Za uspešno sporazumevanje je prvi pogovor

otrokovo osebno vedenje in poznavanje predmetov, ljudi, živali, medsebojnih odnosov.

Po tretjem oz. četrtem letu starosti je otrok zelo občutljiv za obliko, pomen in funkcijo

stavkov. Pogovor med vrstniki v predšolskem obdobju je lahko zelo tog in nefleksibilen,

kar je v veliki meri odvisno od socialnega konteksta. Otroci, stari od štiri do šest let, v

simbolni igri krepijo formalni govor, uporabljajo jezikovne registre, ki so ustrezni otrokovi


7

vlogi v igri, pogosto uporabljajo socialno pretvorbo in metakomunikacijske izjave.

Poznamo tudi socialno referenčno komunikacijo. Do te komunikacije pride, ko govorec

poslušalcu opisuje na primer nek predmet, ki ga ta ne vidi, sporočilo govorca je tako

prepričljivo, da si lahko poslušalec predstavlja predmet, kot ga dejansko vidi govorec

(Marjanovič Umek idr., 2006).

2.2.2 Sporazumevanje med odraslim in otroki

Komunikacija med odraslim in otrokom poteka tako, da je takrat, ko ena oseba

oblikuje svoje sporočilo, druga tiho in jo posluša. Oseba mora dati otroku možnost, da

spregovori. Dojenček oz. malček ima zelo majhen besedni zaklad, ampak kljub temu

vzpostavlja komunikacijo z okoljem. Otroški govor je v začetku zelo konkreten, malček

pa že razume zapletenejše stavčne strukture. V obdobju zgodnjega otroštva je

sporazumevanje že lahko izjemno celovito in postaja vse bolj podobno pogovoru

odraslih. Samostojno razvijanje teme se pojavi v obdobju malčka (npr. pri dveh letih in

štirih mesecih).

2.2.2.1 Vloga mame

V razvoju sporazumevalnih spretnosti ima zelo pomembno vlogo mama, ker z

otrokom preživi po navadi največ časa. Do prvega leta starosti otrok vodi, mama pa mu

sledi, po prvem letu se to obrne. Najprej se vzpostavi individualen slog sporazumevanja,

nato pa je komunikacija vedno bolj celovita. Mama uporablja pri komunikaciji z malčkom

višji glas (malček s tem ve, da je govor namenjen njemu), v obdobju zgodnjega otroštva

se to ne pojavlja več. Opazimo tudi, da mame poudarjajo vse ključne besede v izjavi.

Zelo pomembno je, da mame prepogosto ne uporabljajo preprostega govora, saj otrok

tako težje prepozna slovnična pravila jezika.


8

2.2.2.2 Pootročeni govor

Pogovor odraslega z dojenčkom in malčkom, ki ga lahko imenujemo tudi baby-talk,

je način govora, ki ima precej pozitivnih lastnosti pri razvoju otroškega govora. Intonacija

in višina glasu sta značilnosti te komunikacije. S stavčnimi poudarki pomagamo otroku

osvojiti pravila slovnice.

Negativne lastnosti tega govora so posnemanje malčkovega govora na vseh

jezikovnih ravninah, pretirana uporaba preprostih stavčnih vzorcev, uporaba

pomanjševalnic, govorjenje z otroki v tretji osebi ednine (Marjanovič Umek idr., 2006).

2.3 Dejavniki govornega razvoja

Na otrokov govorni razvoj vplivajo številni dejavniki. Poznamo notranje in zunanje

dejavnike.

NOTRANJI DEJAVNIKI so (Marjanovič Umek idr., 2006, str. 62):

- genetski dejavniki in

- otrokov spol.

ZUNANJI DEJAVNIKI so (Marjanovič Umek idr., 2006, str. 62):

- kakovost otrokovega družinskega okolja,

- socialno-demografske značilnosti družine ter

- kakovost vrtca.

2.3.1 Notranji dejavniki

2.3.1.1 Genetski dejavniki

Pomemben vpliv na otrokov govor imajo genetski dejavniki. ''Muller meni, da na

razvoj govorne kompetentnosti vpliva interakcija večjega števila genov.'' (1996, v

Marjanovič Umek idr., 2006, str. 63).

Ti dejavniki delno vplivajo na naslednja področja govornega razvoja: otrokova

slovnica, področje semantike, fonologije in artikulacije. Raziskave so tudi pokazale, da

izobrazba mame pozitivno vpliva na razvoj govora otrok (Marjanovič Umek idr., 2006).

2.3.1.2 Spol otroka

Dokazano je, da se govor deklic hitreje razvije od govora dečkov. Deklice hitreje

spregovorijo, prej usvojijo slovnico jezika, dosegajo višje rezultate pri preizkusih pravilne

izgovorjave besed, oblikujejo daljše izjave, imajo širši besednjak ter dosegajo višje

rezultate na lestvicah govornega razvoja. ''Pellegrini in Jones navajata, da se deklice


9

pogosteje kot dečki vključujejo v simbolno igro in pri tem pogosteje rabijo govor tudi v

simbolni funkciji.'' (1994, v Marjanovič Umek idr., 2006, str. 56)

Razlike ostajajo pomembne tudi v obdobju srednjega otroštva, v obdobju poznega

otroštva in mladostništva pa deklice dosegajo višje rezultate pri preizkusih besednjaka

in lestvicah govornega razumevanja. Govor štiriletnih deklic je mnogo boljši od govora

dečkov. Kljub zgoraj napisanem pa je večina avtorjev mnenja, da so razlike med spoloma

veliko manjše, kot se po navadi zaključuje. Tudi Marjanovič Umek (1990, v Marjanovič

Umek idr., 2006) je na podlagi raziskave, ki jo je izvajala med dečki in deklicami, starimi

od 3 do 6 let, ugotovila, da razlik ni.

2.3.2 Zunanji dejavniki

2.3.2.1 Kakovost družinskega okolja

Družina in starši s kakovostnim družinskim okoljem spodbujajo in pozitivno vplivajo

na otrokov govorni razvoj. Vsakodnevni dialogi med otrokom in mamo širijo otrokov

besedni zaklad. Otroci mam, ki se med igro pogosto govorno odzivajo, spregovorijo

hitreje svojo prvo besedo. Dokazano je tudi, da starši spodbujajo govorni razvoj tudi s

tem, ko razširjajo in preoblikujejo tisto, kar je otrok povedal, se z njim pogovarjajo o tem,

kar ga zanima (Marjanovič Umek idr., 2006).

Skupno ali samostojno branje slikanic, knjig in revij je pomemben pokazatelj

kakovosti družinskega okolja. Zelo priporočljivo je glasno branje in pogovor o prebranem.

Otroci, ki so deležni tega, razvijejo širši besednjak, v svojem govoru rabijo bolj zapletene

izjave in se prej naučijo brati (Marjanovič Umek idr., 2006).

2.3.2.2 Socialno-ekonomski dejavniki družine

Pomemben učinek na različne vidike otrokovega razvoja imajo tudi npr. ugodnejši

ekonomski status, višja stopnja izobrazbe staršev, velikost družine … Dokazano je bilo,

da se starši, ki imajo nižji mesečni dohodek, redkeje pogovarjajo z otrokom in mu nudijo

manj možnosti za samostojno govorno izražanje. ''C. Snow navaja, da štiriletni otroci, ki

živijo v družinah z nižjo stopnjo izobrazbe in z nižjim ekonomskim statusom, v

komunikaciji z drugimi uporabljajo krajše in enostavnejše izjave kot otroci, ki živijo v

družinah staršev z višjo stopnjo izobrazbe in z višjim ekonomskim statusom. '' (1997, v

Marjanovič Umek idr., 2006, str. 54)

''Rezultati raziskave, v katero je bilo vključenih 60 slovenskih otrok, starih od štiri do

pet let, pa so nasprotno pokazali, da se otroci staršev z nižjo in višjo stopnjo izobrazbe

ne razlikujejo pomembno v dosežkih na lestvici govornega razvoja.'' (Fekonja, 2002, v

Marjanovič Umek idr., 2006, str. 56)


10

2.3.2.3 Kakovost vrtca

Usmerjanje, rutinske, prehodne dejavnosti, prosta igra, prostor, po katerem se lahko

gibljejo, pravila, ki veljajo v zvezi z govorim izražanjem, vse te značilnosti posamezne

dejavnosti vplivajo tudi na značilnosti govornega izražanja otrok. Področja otrokovega

govora, ki jih vzgojiteljica v vrtcu lahko spodbuja z izvajanjem ustreznih dejavnosti, so

naslednja (Marjanovič Umek idr., 2006):

- neformalna raba govora,

- spodbujanje govornega razumevanja,

- spodbujanje govornega izražanja,

- branje knjig in pripovedovanje ob slikah,

- spodbujanje komunikacije,

- povezava govor – mišljenje.

Več tujih in slovenskih avtorjev ugotavlja, da je zgodnja vključitev v vrtec pozitivna

predvsem za tiste malčke, ki prihajajo iz družin, katerih starši imajo nižjo stopnjo

izobrazbe in/ali manj spodbudno okolje (Marjanovič Umek idr., 2006).

2.4 Govor in igra

''Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanju

literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem,

opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic

in pesmic, ob učenju otrok od otrok, in sicer v različnih socialnih igrah, pravljicah,

izštevankah, rimah, šaljivkah ugankah, besednih igrah itn., ki so preživele kot

skupna lastnina skozi generacije.'' (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 19)

Gibalne in rajalne igre ter izbrane izštevanke pomagajo posameznemu otroku pri

hitrejšem govornem razvoju in lažjem vključevanju med vrstnike. K urjenju specifičnih

jezikovnih zmožnosti pripomorejo igranje z glasovi, petje pesmi, ritmične vaje in ples,

igranje z rimami (Lesjak Skrt, 2008).

Neznane besede

Otroka vedno spodbudimo k razmišljanju in sklepanju. Če neke besede ne razume

(npr. mikroskop), mu narišemo risbico, da dojame pomen besede. Besedo lahko tudi

razčlenimo in mu ju razložimo na tak način (Rajović, 2015).


11

2.4.1 Zakaj je predšolsko obdobje najbolj primeren čas za govorni razvoj?

Starostno obdobje do sedmega oziroma osmega leta je najbolj primerno, ker sta v

tem obdobju hitrost tvorjenja povezav in število ustvarjenih povezav med nevroni

neprimerno večja kot po sedmem letu starosti. V tem času se aktivno ustvarjajo nove

povezave med aktivnimi nevroni in novimi nevronskimi potmi. Če stimuliramo nevrone v

zgodnjem otroštvu, bo otrok kasneje uresničil svoje biološke potenciale (Rajović, 2015).

2.4.2 Govor in gibalne dejavnosti

Gibanje vedno spremljamo z glasom in otrok si ga na ta način lažje zapomni. Da

otrok izvaja glasove, je potrebna mišična moč govornih organov, dihal, zadrževanje

posamezne pozicije govoril in primerna gibljivost ustnic in jezika. Za natančno

izgovorjavo in pisanje je ključnega pomena zavedanja sebe v gibanju. Z glasbo in

gibanjem se otrok lažje sprosti in lažje izraža čustva in medsebojno komunicira (Lesjak

Skrt, 2008).

Govor v simbolni igri

''Simbolna igra je igra pretvarjanja, v kateri si otrok predstavlja nekaj iz stvarnega ali

domišljijskega sveta. Primer take igre je, ko se otroci igrajo, da hranijo dojenčka, da

popravljajo avtomobil, da pregledujejo pacienta ipd. Pri tem lahko uporabljajo

vsakdanje predmete, ki v igri dobijo nov pomen, npr. žlica postane telefon, robček

uporabijo za odejo. Nemalokrat otroci uporabljajo pri simbolni igri tudi namišljene

predmete, npr. se igrajo, da jedo torto, pa torte sploh nimajo. Simbolna igra se začne

pojavljati po 2. letu starosti, v kasnejših razvojnih obdobjih pa postane najpogostejša

oblika igre.'' (Žnidaršič, 2013, str. 1)

Marjanovič Umek (2001) trdi, da dejavnosti v simbolni igri dobijo svojo pomenskost

in sporočilnost prav skozi rabo govora, ki kot simbolni sistem omogoča delovanje na

predstavni ravni, to je iskanje novih povezav in odnosov. Ugotovili so, da je prepoznana

tudi povezanost med simbolno igro in zgodnjo (porajajočo se) pismenostjo (Marjanovič

Umek idr., 2006).

Igra, še posebej simbolna, je v obdobju zgodnjega otroštva zelo primerna za otrokov

govorni razvoj. Ena od slovenskih raziskav (Fekonja, 2002) je ugotovila, da so otroci

pomembno več govorili v prosti igri kot pri zajtrku. Pri govoru so rabili več eno-, dve- in

večbesednih izjav, več nikalnih, vprašalnih, podrednih in prirednih izjav, rabili pa so tudi

govor v več različnih govornih položajih (Marjanovič Umek idr., 2006).

2.4.2.1 Metakomunikacija


12

Socialna simbolna igra se lahko pojavi le takrat, ko so otroci sposobni

metakomunikacije. Metakomunikacija je vrsta govora, ki je realen, saj njegova funkcija

ni posnemanje ali zamenjava, temveč služi organiziranju igre in omogoča reševanje

problemov, ki se v igri pojavijo, regulira interakcijo (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

2.5 Ocenjevanje otrokovega govornega razvoja

Govorni razvoj je tesno povezan s telesnim, čustvenim, socialnim in spoznavnim

razvojem, zato je ocenjevanje celovit proces. Poznamo različne pristope za ocenjevanje

govornega razvoja otrok, vendar pa noben pristop ne da celovite ocene otrokovih

govornih kompetentnosti, saj omogoča le vpogled v omejen vidik otrokovega govora.

Najbolj relevantno je, da upoštevamo analizo otrokovega spontanega govora, oceno

staršev in/ali otrokove vzgojiteljice. Razvoj lahko ocenjujemo posredno ali neposredno.

Posredno pomeni, da podatke o otrokovi govorni kompetentnosti pridobivamo s pomočjo

lestvic oz. preizkusov ali z beleženjem njegovega spontanega govora. Kadar pa

pridobivamo informacije o otrokovi govorni kompetentnosti od posameznikov, ki z njim

vstopajo v govorne interakcije med različnimi dejavnostmi in v različnih kontekstih, takrat

govorimo o neposrednem ocenjevanju (Marjanovič Umek idr., 2006).

2.5.1 Zapis otrokovega spontanega govora

Otrokov spontani govor lahko prosto zapisujemo, s tem lahko analiziramo oceno

govornega izražanja, tako s strukturnega kot z vsebinskega vidika. Ena prvih metod je

zapisovanje govora v naravni situaciji. Ta metoda se osredotoča na enega otroka oz. na

manjši vzorec, tako pridobljenih podatkov ne moremo posploševati. Opazovalec mora

vnaprej določiti naslednje dejavnike:

- način zapisovanja in analiziranje otrokovih izjav,

- kdaj opazovati,

- kako pogosto,

- kje in pod katerimi pogoji,

- ter kdo bo oseba, ki bo opazovala.

Analiza spontanega govora ima tudi nekaj omejitev. Taki zapisi lahko podcenjujejo

otrokov govor in ne moremo ugotoviti, ali otrok jezikovih prvin, ki jih v spontanem govoru

ni rabil, ne obvlada ali jih situacija ni zahtevala. Slaba lastnost je tudi, da je to zelo

časovno neekonomična metoda. Raziskovalci menijo, da je ocena staršev pomemben

vidik ocenjevanja otrokovega govornega razvoja, v ocenjevanje pa je smiselno vključiti

tudi vzgojiteljico, saj lahko ta njegov govor ocenjuje v kontekstu vrstniške skupine in

predšolskega kurikuluma, česar otrokovi starši ne morejo (Marjanovič Umek idr., 2006).


13

2.5.1.1 Ček liste

Umek Zupančič in sodelavci (2006) opisujejo primere ček list, s pomočjo list CDI

(Communicative Development Inventories) starši oblikujejo oceno otrokovih zgodnjih

sporazumevalnih zmožnosti. Starši morajo med navedenimi besedami prepoznati tiste,

ki jih je otrok že rabil. Avtorji so oblikovali dve ček listi, ker se govor v obdobju dojenčka

in malčka razvija zelo hitro:

- Lista razvoja sporazumevalni zmožnosti MacArthur-Bates za otroke, stare od 8

do 16 mesecev: besede in geste

- Lista razvoja sporazumevalni zmožnosti MacArthur-Bates za otroke, stare od 16

do 30 mesecev: besede in stavki

Z listo CDI/Besede in geste ocenjujemo otrokov besednjak ter rabo gest. Sestavljen

je iz prvega (štiri skupine nalog) in drugega dela (šest skupin nalog).

Slika 1: Prikaz primerov nalog za CDI/Besede in geste (Marjanovič Umek idr., 2006, str.

79)

V prvem delu starši ocenijo, ali se otrok že odziva na govor v okolici, katere fraze že

razume, kako pogosto ponavlja besede in poimenuje predmete ter njegovo razumevanje

in rabo besed. Drugi deli pa je namenjen oceni komunikacijskih ter reprezentacijskih

zmožnosti, ki niso neposredno povezane z govornim izražanjem (Marjanovič Umek idr.,

2006).


14

Otrokov besednjak ter več vidikov otrokove slovnice pa merimo s pomočjo liste

CDI/Besede in stavki. V prvem delu se označujejo besede, ki jih otrok že rabi v govoru,

in kako pogosto rabi besede, ki poimenujejo preteklost, prihodnost ali odsotnost

predmetov oziroma dogodkov. V drugem delu pa starši ocenijo otrokov govor z vidika

morfologije in sintakse, vključno s celovitostjo stavkov ter povprečno dolžino otrokovih

najdaljših izjav.

Slika 2: Prikaz primerov nalog za CDI/Besede in stavki (Marjanovič Umek idr., 2006, str.

79)

Ček lista se rešuje od 20 do 40 min, starši jih lahko rešijo vnaprej.


15

2.5.2 Pripovedovanje zgodbe

Otrokovo pragmatično zmožnost zlasti po tretjem letu lahko ocenjujemo s

pripovedovanjem zgodb. Otrokovo pripovedovanje posnamemo in kasneje dobesedno

prepišemo. Slovenske avtorice (Marjanovič Umek idr., 2006) so oblikovale kriterije in jih

razdelile v dve skupini: koherentnost in kohezivnost zgodbe.

Koherentnost pomeni globinska povezanost med deli sporočila in se nanaša na

strukturo pripovedovane zgodbe. Kohezivnosti je površina zgradba pripovedovane

zgodbe.

Štiriletni otroci ob slikanicah najpogosteje pripoveduje zgodbo brez strukture ali z

enostavno strukturo, šestletniki pa že nizajo časovne dogodke (Marjanovič Umek idr.,

2006).

2.5.2.1 Standardizirane lestvice govornega razvoja

Pri njihovi uporabi je pomembno, da se natančno držimo navodil ter preizkus

izvedemo po standardnem postopku, ki je naveden v navodilih oziroma priročniku

posameznega preizkusa. Otroka spodbujamo in bodrimo, ne dajemo pa mu povratnih

informacij o pravilnosti njegovega odgovora, predvsem če je nalogo rešil narobe, ker bi

mu s tem lahko znižali motivacijo. Zagotoviti si moramo otrokovo zaupanje (Marjanovič

Umek idr., 2006).

2.5.2.2 Lestvice splošnega govornega razvoja – LSGR – LJ

Lestvice splošnega govornega razvoja so avtorice Ljubica Marjanovič Umek,

Simona Kranjc, Katja Bajc in Urška Fekonja začele razvijati leta 2004 v okviru

raziskovalnega projekta Govorni razvoj ter razvoj bralne pismenosti v vrtcu in šoli.

Primerna je za otroke od dve do šest let. Celotna lestvica LSGR-LJ vključuje 211 nalog.

Vključene so tri lestvice: lestvica govornega razumevanja, lestvica govornega izražanja

in lestvica metajezikovnega zavedanja. S prvima dvema ocenimo razumevanje govora

in govorno izražanje otrok na ravni vsebine (semantike) in strukture (morfologije in

sintakse). Lestvica metalingvističnega zavedanja je namenjena ocenjevanju fonološkega

zavedanja (poimenovanje posameznega glasu v besedi), razumevanju koncepta beseda

(daljša, krajša beseda, zadnja beseda v stavku) in poznavanju slovničnih pravil

slovenskega jezika (popravljanje napak). Poleg zgoraj omenjenih lestvic vključuje

preizkus tudi listo za analizo otrokove rabe govora, s katero pridobimo informacije o

otrokovi rabi govora oziroma o njegovi komunikacijski zmožnosti. Izpolnjujemo jo na

podlagi opazovanja otroka med samim preizkušanjem in v času interakcije otroka z

odraslimi in sovrstniki (npr. v vrtcu pri prosti igri) (Marjanovič Umek idr., 2006).


16

Otrokov govor se najhitreje razvija v prvih treh letih življenja. Ta leta so ključna in

nekatere stvari je nemogoče nadoknaditi kasneje. Štiriletnik je že zmožen razumeti

sorodstvene odnose med besedami, ravno zaradi tega sem se odločila, da spremljam

otroke od 4 do 6 leta. Za ta razpon sem se odločila, da spremljam razliko v obsegu

besednjaka in razumevanja skupin besed, ki jih bomo spoznavali skozi igro.

Kot smo v teoretičnem delu spoznali, obstaja kar nekaj možnosti, kako ocenjevati in

spremljati razvoj otrokovega govora in besedišča. Sama sem se odločila za ček liste, saj

bom tako, na podlagi štirih kriterijev, najlažje sledila šest tedenskemu sodelovanju in

opazovanju.


17

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Zdi se mi, da ima vedno več otrok problem z besediščem. V dobi računalnikov in

druge tehnologije smo pozabili, kako lepi so skupni večeri z družino ob dobri knjigi. Ti

skupni trenutki niso samo lepi, ampak tudi poučni in krepijo naš in otrokov besedni

zaklad. Naslov moje diplomske naloge je Razvoj besedišča otrok, starih od 4 do 6 let.

Osredotočila se bom predvsem na protipomenke, sopomenke, nadpomenke in

podpomenke. Otrokom bi rada približala te skupine besed s pomočjo iger, ki jih bom

naredila sama.

Namen diplomske naloge je raziskati besedišče otrok, starih od 4 do 6 let. Želim

ugotoviti, kakšna je njihova slovnična zmožnost in glede na ugotovitve s pomočjo

didaktičnih pripomočkov doseči porast besednega zaklada. Želim si, da bi otroci, ki bodo

vključeni v to delo, razumeli, kaj so protipomenke, sopomenke, nadpomenke in

podpomenke. Cilj je, da izdelam didaktične igre, ki bodo otrokom razumljive in s katerimi

bom lahko ugotovila njihov napredek.

3.2 Raziskovalna vprašanja

- Koliko je razvito besedišče pri otrocih, starih 4-6 let?

- Kateri dejavniki vplivajo na govorni razvoj?

- V kolikšni meri lahko s pomočjo didaktičnih iger dosežemo porast besednega

zaklada?

- Na kakšen način otroci s pomočjo didaktičnih iger usvojijo pomen in rabo

protipomenke, sopomenke, nadpomenke in podpomenke?

3.3 Načrt

Na podlagi znanja, ki sem ga pridobila skozi teoretičen del, sem sama ustvarila

didaktične igre. Za protipomenke sem sestavila zgodbo in naredila spomin. V zgodbo

sem vključila veliko protipomenk, ki so jih otroci prepoznavali. S pomočjo sestavljank, ki

sem jih tudi izdelala sama, pa smo spoznavali sopomenke, nadpomenke in

podpomenke. Z otroki smo se dobivali dvakrat tedensko, šest zaporednih tednov.

Ocenjevala sem jih s pomočjo ček list.

3.4 Izvedba

Izvedbo praktičnega dela bom opisala po tednih.

1. teden


18

Prišel je težko pričakovani prvi teden, ko sem pričela z delom in opazovanjem otrok.

Vsa srečanja so potekala pri meni doma. Moj vzorec je zajemal tri otroke. Dva otroka sta

se med seboj že poznala, eden pa še ne, zato sem se odločila, da se najprej

predstavimo. Posedli smo se v krog na tla. Prva se je predstavila Mija, ki je stara 4 leta,

sledil je petletni Mark, na koncu pa še Nik, ki je star 6 let. Pogovor sem nato napeljala

na didaktične igre. Spraševala sem jih, če poznajo spomin, koliko sestavljank so že

sestavili … Ugotovili smo, da obe igri poznajo, ampak smo vseeno ponovili pravila.

Povedali so mi, da so pri spominu vse kartice obrnjene na glavo in ko si na vrsti, lahko

dve obrneš ter če kartici spadata skupaj, jih daš na svoj kupček. Najprej sem v roke vzela

vrečko, kjer je bil spomin. Začeli smo z opisovanjem slikic. Pogovarjali smo se o barvah,

figurah in živalih. Sledila je vrečka, kjer so bili sestavljanke. Govorili smo tudi o motivih,

ki so bili na sestavljankah. Otroci so se zaigrali, zato sem jih samo opazovala. Čez čas,

ko jim je koncentracija popustila, smo prebrali še zgodbo, ki je plod moje domišljije.

Zgodbo z naslovom Veliki Jaka in majhna Maja sem naprej doživeto prebrala. Sledil je

premor po branju in izražanje doživetij. Miji je bil najbolj všeč lik Maje, Mark pa je rekel,

da si je Jaka sam kriv, da je žalosten, ker bi se lahko igral z ostalimi otroki. Nika pa je

zanimalo, ali sta bili to žogi za košarko ali kateri drugi šport. Zastavila sem jim tudi nekaj

vprašanj o zgodbi:

- Kdo je nastopal v zgodbi?

- Kako bi opisali Majo in Jako?

- Kaj se vam je zdelo najbolj zanimivo?

- Ali sta bili žogi enakih barv?

Slika 3: Sestavljanke - sopomenke


19

2. teden

Drugega tedna sem se lotila bolj sistematično. Naprej smo se lotili protipomenk. Na

mizo sem zložila spomin tako, kot so slikice spadale skupaj, in obrnjene so bile tako, da

so nam bile vidne. Z otroki smo si jih ogledali in se nato pogovorili o vsaki posebej in

zakaj sodijo skupaj. Slike so zelo nazorne, zato dodatnih vprašanj ni bilo. Na drugi mizi

so bile sestavljene že vse sestavljenke, ki so predstavljale nadpomenke, podpomenke

in sopomenke. Spraševala sem jih, kako oni pojmujejo psa, kapo, avtobus in tako smo

ugotovili, da nekatere besede vsak poimenuje drugače, pomen pa ostaja enak. Naštevali

smo različne vrste sadja in zelenjave. Nato smo se osredotočili na igranje spomina, igrala

sem se z njimi in jih skozi igro vodila. Sestavljank se skozi igro v drugem tednu nismo

lotili. Za konec pa sem jim prebrala zgodbo. Tokrat sem jim zastavila spodnja vprašanja:

- Ali je Jaka večji od Maje?

- Kakšne barve las ima Maja in kakšne Jaka?

- Kako bi vi označili konec in začetek igrišča?

- Kdo je na koncu zmagal in zakaj?

Otroci so odgovorili, da bi konec in začetek označili s kredo ali z vrvjo. Mark je rekel,

da bi ustrelil s pištolo tako kot v filmih. Vsi so bili mnenja, da je na koncu zmagal Jaka,

ker je večji kot Maja.

Slika 4: Branje zgodbe

3. teden


20

Tokrat smo začeli s sestavljankam. Ponovno sem jih vprašala, kako poimenujejo

avion, letalo, dedka … Drug drugega so zelo natančno poslušali. Mija je bila zelo

začudena, zakaj Mark reče ata in ne dedek, tako kot ona. Nik je dejal, da on na travniku

nabira rože, Mark pa je trdil, da to ni res, da na travniku rastejo cvetlice. Ko sem jim

razložila, kar se jim je zdelo čudno in nerazumljivo, smo začeli s sestavljanjem, pri

katerem sem tudi sama aktivno sodelovala. Minilo je pol ure in lotili smo se branja

zgodbe. Nik je pri branju zelo spreten, zato je tokrat zgodbo prebral on. Po koncu branja

sem obrnila slikanico proti njim in jih prosila, da naštejejo protipomenke. Mija je opazila,

da ima Maja svetle in dolge lase, Jaka pa kratke in temne. Mark, ki je bolj športno

naravnan, je ugotovil, da sta uporabila belo in črno žogo. Nik pa je ponosno povedal, da

je bil Jaka na začetku žalosten, na koncu zgodbe pa vesel. Sledil je še spomin, kjer sem

jih pustila, da se igrajo sami, jaz sem jih samo opazovala in si beležila njihove odzive.

Slika 5: Mija pri iskanju protipomenk

4., 5. in 6. teden


21

V drugi polovici naših srečanj je sledilo utrjevanje. Otroci so se spomin igrali sami,

pri sestavljankah pa sem jim nudila dodatno obrazložitev, če je bilo to potrebno. Večkrat

sem jih tudi prosila, da naštejejo znamke avtomobilov ali pa sem jim jaz naštela

podpomenke, oni pa so povedali ustrezno nadpomenko. Ko so sestavljali košaro s

sadjem, sem jih na koncu prosila, da so mi našteli in povedali, kako bi poimenovali vse,

kar je v košari. Pri branju zgodbe sem jih prosila, da so narisali, kako si predstavljalo

Majo in Jako. Risbe so mi bile v pomoč pri ocenjevanju, saj sem tako lažje ugotovila, če

razumejo zgodbo in skupino besed protipomenk. Pri vseh dejavnostih sem jih opazovala

in jim sproti dajala povratne informacije, pohvale.

Slika 6: Nik sestavlja znamke avtomobilov

3.5 Razprava in evalvacija

Uspešnost dejavnosti vam bom prikazala s pomočjo ček list. Rezultati bodo

predstavljeni po tednih, dejavnostih in za vsakega otroka posebej.

1. teden

V prvem tednu je bil moj cilj, da ugotovim, kakšno predznanje o protipomenkah,

sopomenkah, nadpomenkah in podpomenkah imajo otroci. Začeli smo naše druženje s

spoznavanjem, nato pa smo nadaljevali s pogovorom o igrah. Didaktične igre, ki sem si

jih zamislila, so bile vsem trem otrok poznane. Vzdušje je bilo zelo sproščeno in igrivo.


22

Prosila sem jih, da se namestijo na blazino, jaz pa sem v roke vzela vrečko, kjer je bil

spomin. Vsakega posebej sem povabila k sebi, da je izvlekel po dve sličici in razložil, kaj

je naslikano. Ker je bile sličice enostavne, v večini primerov dodatnih razlag niso

potrebovali. Ugotovila sem, da so opisovali, kar so videli. Na primer kartico, ki je

predstavljala besedi težko-lahko, so opisovali, da vidijo gospo, ki se ji zelo mudi in ji je

vroče, ter gospoda, ki je vesel in hiti iz službe.

Slika 7: Spomin težko-lahko

Sledila je vrečka, v kateri so bile sestavljanke, ki sem jih pripravila za ostale skupine

besed. Pri opisovanju teh sličic se je lepo videlo, kako imajo za isto besede različne

izraze. Ko sem jim pokazala spodnji dve sliki, je Mija rekla, da vidi mamico, Mark je rekel,

da je to mami z dojenčkom, Nik pa je povedal, da on reče mama.

Slika 8: Sopomenke: mami, mamica, mama.

Pokazala sem jim tudi spodnjo sliko in otroci niso imeli težav z naštevanjem različnih

cvetlic, ko pa sem jim vprašala, kako bi z eno besedo vse našteto poimenovali, pa se je

zataknilo, edino Mark je povedal, da so to vse rože.


23

Slika 9: Prikaz različnih rož

Otroci so se nato sami zaigrali, jaz pa sem jih opazovala.

Preglednica 3: Prikaz uspešnosti pri igri spomin – protipomenke

Spomin,

protipomenke

ZELO

USPEŠNO USPEŠNO S POMOČJO NEUSPEŠNO

MIJA (4 leta) L

MARK (5 let) J

NIK (6 let) L

Na mizi so imeli naslednje pare protipomenk: ležati – stati, težko – lahko, začetek –

konec, dan – noč, vroče – mrzlo. Mija in Nik sta bila pri ugotavljanju, kaj sodi skupaj,

neuspešna, niti nista pokazala interesa, ampak sta samo obračala sličice. Mark pa me

je za vsako sličico, ki jo je obrnil, vprašal, h kateri sodi. Potreboval je tudi razlago, zakaj

dve kartici spadata skupaj.

Preglednica 4: Prikaz uspešnosti pri sestavljanju – sopomenke.

Sestavljanka,

Sopomenke

ZELO


MIJA (4 leta) L

MARK (5 let) L

NIK (6 let) L

Sestavljanke so bile v večini iz treh delov. Ponudila sem jim 3 sestavljanke: cvetlica

– roža, kura – kokoš in pes – kuža. Vsi trije otroci so bili pri sestavljanju neuspešni in

niso kazali interesa. Dele sestavljank so samo premetavali.


24

Preglednica 5: Prikaz uspešnosti pri sestavljanju – nadpomenke in podpomenke.

Sestavljanka,

nadpomenke in

podpomenke

ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

Mark in Nik sta uspešno sestavila sestavljanke, ampak nisem preverila, če sta

razumela, zakaj ti deli sodijo skupaj. Mark je sestavil košaro s sadjem, Nik pa peresnico

s šolskimi potrebščinami. Rože so v Miji pritegnile pozornost in z mojo pomočjo sva

sestavili sestavljanko.

Koncentracija jim je kar hitro popustila, zato sem se odločila, da se sedaj lotimo

zgodbe. Najprej sem jim jo doživeto prebrala, nato pa so izrazili svoja doživetja. Zgodbo

sem nato še enkrat prebrala in zastavila spodnja vprašanja:

- Kdo je nastopal v zgodbi?

- Kako bi opisali Majo in Jako?

- Kaj se vam je zdelo najbolj zanimivo?

- Ali sta bili žogi enakih barv?

Na prvo vprašanje so vsi znali odgovoriti. Marku je ostalo v spominu, da je Maja

svetlolasa in da je Jaka žalosten. Mija je povedala, da je Maja majhna, Jaka pa velik. Nik

pa je ugotovil, da je Jaka velik, Maja pa majhna punčka. Na tretje vprašanje so odgovorili,

da niso prepričani. Edino Mija se je spomnila, da žogi nista enakih barv.

Preglednica 6: Prikaz uspešnosti prepoznavanja protipomenk v zgodbi.

Zgodba ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

Protipomenke, ki so uporabljene v zgodbi:

- majhen – velik,

- dolg – kratek,

- svetel – temen,

- veselje – žalost,


25

- deklica – deček,

- črn – bel,

- konec – začetek,

- hitrejši – počasnejši.

Po prvem tednu sem ugotovila, da je njihov besedni zaklad kar širok, ampak da jim

manjka povezovanje in raba besed v vsakdanjem življenju.

2. teden

Drugega tedna sem se lotila bolj sistematično. Najprej smo se lotili protipomenk, ker

sem imela občutek, da jih bodo najlažje osvojili. Pripravila sem: ležati – stati, težko –

lahko, začetek – konec, dan – noč, vroče – mrzlo, nov – star, črn – bel, vesel – žalosten,

majhen – velik. Vse sličice sem obrnila tako, da so bile vidne. Skupaj smo se pogovorili,

zakaj kakšna paše skupaj. Enako smo se lotili razlage sestavljank. Sledila je igra

spomina, sestavljanke pa smo v tem tednu izpustili.

Preglednica 7: Prikaz uspešnosti pri igri spomin – protipomenke.

Spomin ZELO


MIJA (4 leta) L

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

Mark in Nik sta z mojo pomočjo odkrila vse pare, ki spadajo skupaj. Mija je bila žal

neuspešna in skupaj dajala pare, ki niso spadali skupaj. Mislim, da je imela malo več

težav, ker je najmlajša.

Za konec je sledilo branje zgodbe. Zopet sem jim postavila vprašanja, ki so mi

pomagala pri ugotavljanju, kako napredujejo. Vsi so uspešno odgovorili na moja

vprašanja, verjetno zato, ker je zgodba kratka in ker sem poudarjala določene besedne

zveze, ko sem brala besedilo.


Zgodba ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J


26

3. teden

Tokrat smo začeli s sestavljankam, ki so jim povzročale največ težav. Zopet smo šli

skozi vse pojme. Največ vprašanj je imela Mija, saj se ni čisto strinjala, da lahko eno

stvar poimenujemo z dvema besedama. Najprej sem jim na mizo pripravila sestavljanke,

s katerimi so urili sopomenke.

Preglednica 9: Prikaz uspešnosti pri sestavljankah – sopomenke.

Sestavljanka ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

Najbolj ponosna sem bila na Mijo, ki mi je dala potrditev, da delamo v pravi smeri.

Skupaj sva sestavili 3 sestavljanke. Najprej sva sestavili čepico in kapo, nato letalo –

avion, na koncu pa še sestavljanko mami – mamica. Prosila sem jo, da tudi poimenuje

sestavljanke z obema izrazoma in z mojo pomočjo ji je uspelo.

Mark in Nik sta sestavljanke uspešno sestavila, ko pa sem Marka vprašala kako

avion še drugače poimenujemo, ni vedel, vedel pa je, da se lahko reče zrcalo ali

ogledalo.

Tudi pri nadpomenkah in podpomenkah je bila podobna situacija. Mija je s pomočjo

vse sestavila in naštela podpomenke, pri nadpomenkah pa je imela težave in se je videlo,

da ne razume. Sestavljanke, ki so jih imeli na voljo:

- roža (narcisa, trobentica, marjetica, vrtnica, zvonček),

- sadje (banane, jabolko, grozdje, pomaranča, kivi)

- znamke avtomobilov (Audi, Opel, BMW, Ferrari)

- šolske potrebščine (svinčnik, radirka, barvica, puščica).

Dečka sta uspešno sestavila in naštela vse podpomenke, Mark edino ni vedel

oziroma je rekel, da je pozabil, katero nadpomenko uporabiti za naslednje besede: Audi,

Opel, BMW …


27

Preglednica 10: Prikaz uspešnosti pri sestavljankah – nadpomenke, podpomenke.

Sestavljanka ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

Ker so bili otroci kar živahni, sem se odločila, da preberemo zgodbo, da pa bi bili še

malo bolj zbrani, sem prosila, da prebere besedilo Nik. Moj cilj ta teden je bil, da iz

zgodbe naštejejo vsaj po eno protipomenko. Vsi so bili uspešni in povedali po eno. Mija

je povedala, da ima Maja svetle, Jaka pa temne lase. ''Potrebno je označiti konec in

začetek igrišča.'' je hitel povedati Mark. Nik pa se je spomnil, da je bil Jaka hitrejši, Maja

pa počasnejša.


Zgodba ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

Sledil je še spomin, pri katerem dečka nista imela nobenih težav. Mija je tudi sledila

igri, ampak je potrebovala še malo moje pomoči in razlage, zakaj dve sličici sodita

skupaj.

Preglednica 12: Prikaz uspešnosti pri spominu – protipomenke.

Spomin ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

4. in 5. teden

Moj cilj v drugi polovici naših druženj je bil, da so pri igrah vsi uspešni in da ne

potrebujejo več moje pomoči.

Ker sem malo dvomila, ali res razumejo zgodbo in protipomenke, sem jih prosila, da

s pomočjo risanja prikažejo protipomenke, ki so v zgodbi. Vprašali so, katere naj narišejo

in sem rekla, da vse, ki se jih spomnijo. Mark in Nik sta bila zelo uspešna in sta prikazala


28

vse protipomenke (majhen – velik, dol – kratek, svetel – temen, veselje – žalost, deklica

– deček, črn – bel, konec – začetek, hitrejši – počasnejši), deklica pa je narisala razliko

v velikostih, vstalih razlik pa ni prikazala. Vprašala sem jo, če se Jaka in Maja razlikujeta

samo v višini. Odgovorila je, da tudi po barvi las in da je Maja vesela, Jaka pa žalosten.


Zgodba ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

Zelo uspešna sta bila v spominu zopet dečka, deklica pa ni veliko zaostajala za

njima in je tudi uspešno zbrala veliko parov.

Preglednica 14: Prikaz uspešnosti pri igri spomin – protipomenke.

Spomin ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

Viden je bil tudi zelo velik napredek pri vseh pri rabi sopomenk, nadpomenk in

podpomenk. Sestavljanke, ki sem jih pripravila, so vsi osvojili in bili uspešni. Poskušala

sem preveriti tudi rabo drugi skupin besed, ki jih nisem pripravila, ampak so potrebovali

pomoč. Mark in Nik sta kar hitro, ko sem jima dajala namige, poiskala sopomenke

oziroma nadpomenke in podpomenke, deklica pa je potrebovala veliko več pomoči in

usmeritve.

- Sopomenke, nadpomenke in podpomenke, ki smo jih uporabili prvič:

- Sopomenke: učilnica – razred, čeden – lep, debel – zavaljen, vpiti – kričati.

- Nadpomenke in protipomenke: družinski člani (mama, oče, hči, sin), slaščice

(kremna rezina, piškoti, sladoled), oblačila (hlače, majica, jopica).


29


Sestavljanka ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J


Sestavljanka ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

6. teden

Prišli smo do zadnjega tedna. Moj cilj je bil, da so pri vseh dejavnostih uspešni

oziroma zelo uspešni, in da znajo uporabiti protipomenke, sopomenke, podpomenke in

nadpomenke v vsakdanjem življenju.

Najprej smo se lotili sestavljank, ki so jih vsi za vse skupine besed sestavili uspešno.

Nato sem jim prinesla še dodatne sestavljanke z besedami, ki jih do sedaj nismo

obravnavali. Dečka sta se odlično odrezala in lahko rečem, da sta osvojila pomen

nadpomenk, podpomenk in sopomenk. Deklica pa je tudi bila uspešna in z mojo pomočjo

sestavila besede.

Primeri sestavljank:

- Nadpomenke, podpomenke: obutev (sandali, škornje, japonke), pohištvo (omara,

stol, miza), gozdne živali (volk, srna, medved).

- Sopomenke: svetilka – luč, pot – cesta, stara mama – babica, piškot – keks.


Sestavljanka ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J


30


Sestavljanka ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

Tudi pri spominu so bili zelo uspešni. Nato pa sem jih prosila, da mi povejo, kje v

njihovi hiši se nahajajo predmeti, ki jih poimenujemo s protipomenkami.

- Mija je naštela: velika miza, majhen stol.

- Mark je našel: bel prt, črna vaza.

- Nik pa je povedal, da on lahko nese težke stvari, njegova mlajša sestrica pa samo

predmete, ki so lažji.

Preglednica 19: Prikaz uspešnosti pri spominu – protipomenke.

Spomin ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J

Za konec smo prebrali še zgodbo. Vsi otroci so našli vse protipomenke iz zgodbe.


Zgodba ZELO


MIJA (4 leta) J

MARK (5 let) J

NIK (6 let) J


31

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Skozi literaturo, ki sem jo povzela v začetku diplomske naloge, sem se seznanila,

kako se razvija govor in besedišče otrok.

Prvo raziskovalno vprašanje, ki sem si ga zastavila, je bilo kako je razvito besedišče

pri otrocih, starih 4-6 let. V prvem tednu sem podvomila vase in v didaktične igre, ki sem

jih pripravila, saj otroci niso pokazali interesa in dejavnosti so jim bile nerazumljive. Skozi

tedne pa sem ugotovila, da je moj dvom odveč. Besedišče je pri otrocih te starosti zelo

razvito in s pomočjo vaj ter različnih didaktičnih iger se obseg besednega zaklad zelo

poveča. Poveča pa se tudi kakovost besedišča.

V teoretičnem delu je prikazana razlika med zunanjimi in notranjimi dejavniki. Med

slednje spadajo genetski dejavniki in otrokov spol. Zunanje pa delimo na: kakovost

družinskega okolja, socialno-ekonomske dejavnike družine in kakovost vrtca. Sama sem

mnenja, da vsi našteti dejavniki vplivajo na razvoj otrokovega govora, ampak ker je moj

vzorec zajemal samo 3 otroke, tega žal nisem mogla preveriti.

Pred začetkom pisanja diplomske naloge se je v meni porajalo vprašanje, v kolikšni

meri lahko sploh s pomočjo didaktičnih iger dosežemo porast besednega zaklada. Skozi

tedne, ko sem otroke opazovala in delala z njimi, sem ugotovila, v kako kratkem času so

osvojili vse skupine besed, s katerimi smo delali. To raziskovalno vprašanje lahko po

izvedbi praktičnega dela brez dvoma potrdimo. Če je njihov besedni zaklad na začetku

obsegal samo po eno besedo za nek predmet, se je to proti koncu spremenilo. Za

določen predmet so znali poiskati tudi po tri različne besede.

Otroci niso le usvojili protipomenke, sopomenke, nadpomenke in podpomenke v

določenem kontekstu, ampak tudi praktično. Vsi trije otroci so napredovali do te mere,

da so znali uporabljati te skupine besed tudi v vsakdanjem življenju.

V veselje mi je bilo spremljati te otroke in sodelovati z njimi. Starši so me na koncu

prosili, če lahko igre obdržijo, kar mi je dalo vedeti, da so res kakovostne in narejene na

tak način, da se lahko uporabljajo vsak dan. Doma sem si izdelala še en paket spomina

in sestavljank, da ga lahko uporabljam tudi z drugimi otroki in jim tako omogočim, da se

njihov besedni zaklad širi.


32

5 LITERATURA IN VIRI

Kranjc, S. (ur.) (1999). Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Keller, H., Lohaus, A. (1998). Kaj bi rad povedal moj otrok: (priročnik za starše:

prepoznavanje in razumevanje dojenčkove telesne govorice: otrokov razvoj v prvih

dveh letih). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Lesjak Skrt, N. B. (2008). Glasovi v gibanju in igri. Ljubljana: Bravo.

Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna

založba Slovenije.

Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (ur.) (2006). Otroški govor: Razvoj in

učenje. Domžale: Založba Izolit d.o.o.

Marjanovič Umek, L., Zupančič M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Papalia, D. E., Wendkos Olds, S. in Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet. Ljubljana:

Educy.

Rajović, R. (2015). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Ljubljana: Mladinska

knjiga Založba, d.d.

Žnidaršič, S. (2013). Otrokova igra. Pridobljeno 11.1.2019, http://www.oshjh-

staritrg.si/files/2013/03/OTROKOVA_IGRA.pdf.


33

6 PRILOGA

Priloga 1: Besedilo zgodbe Velik Jaka in majhna Maja

V deželi tam za hribom je živela majhna deklica z imenom Maja. Imela je dolge,

svetle lase in bila je ves čas vesela. V tej vasi pa je živel tudi velik deček, ki mu je bilo

ime Jaka. On pa je imel kratke, temne lase in večino svojih dni je bil žalosten. Maja je

ves čas razmišljala, kako se mu naj približa, da bi ga osrečila. Vprašala ga je ali bi se

igral z njo, in on je privolil. Vzela sta črno in belo žogo. Označila sta tudi konec in začetek

igrišča. Odločila sta se tekmovati v tapkanju žoge. Šlo jima je zelo dobro. Na koncu je

zmagal Jaka, ker je bil hitrejši, Maja pa je bila za sekundo počasnejša. Jaka tako ni bil

več žalosten, vse dneve se je smejal in bil vesel.

diplomska naloga erika leskovec...sem bila, ko je učiteljica slovenščine vedno pohvalila moje spi...

Documents