presoja ekonomske upraviČenosti naloŽbe · izjava »Študentka mihela debeljak izjavljam, da sem...
TRANSCRIPT
B&B
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Program: Ekonomist
Modul: Komercialist – tehnični komercialist
PRESOJA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI
NALOŽBE
Mentor: mag. Dejan Kos, univ. dipl. inž. tehnol. prom. Kandidatka: Mihela Debeljak
Somentor: mag. Matija Tacer, univ. dipl. inž. str.
Lektorica: Ana Peklenik, prof.
Kranj, junij 2013
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju mag. Dejanu Kosu za nasvete in usmerjanje pri izdelavi
diplomske naloge.
Posebna zahvala gre mojemu somentorju mag. Matiju Tacerju iz družbe Iskra
Sistemi, d.d., za vso pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se lektorici Ani Peklenik, prof., ki je diplomsko nalogo jezikovno in
slovnično pregledala.
Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je v času študija stala ob strani in me
moralno podpirala.
IZJAVA
»Študentka Mihela Debeljak izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki
sem ga napisala pod mentorstvom mag. Dejana Kosa in somentorstvom mag.
Matija Tacerja.«
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«
Dne _____________ Podpis: __________________
POVZETEK
Kot pogodbeni oskrbnik s toploto za ogrevanje poslovno-stanovanjskega objekta se
zavedamo energetske neučinkovitosti in nizke zanesljivosti obratovanja obstoječe
dotrajane kotlovnice v objektu. Ker želimo pogodbeno oskrbo podaljšati in kupcem
ponuditi konkurenčne cene, smo analizirali upravičenost naložbe v novo kotlovnico z
lastnim virom financiranja.
Vrednost naložbe smo ocenili na podlagi pridobljene informativne ponudbe in
izkušenj pri podobnih naložbah v energetske sisteme. Kot vir ogrevanja iz nove
kotlovnice smo izbrali lesne sekance, kar je okolju prijazen vir energije in v
primerjavi z drugimi energenti cenovno ugoden.
Prikazali smo izvedbo ekonomske analize upravičenosti naložbe in prišli do
ugotovitve, da je konkretna naložba zanimiva in upravičena ter je primerno pristopiti
k pripravljalnim delom za njeno izvedbo. S tem bomo prispevali k nadaljnjemu
razvoju naše dejavnosti, kupcem pa zagotovili nižjo ceno toplote.
KLJUČNE BESEDE
– naložba
– financiranje
– denarni tok
– statične in dinamične metode
– tveganje
SUMMARY
As contractual supplier with heat for heating commercial and residential building we
are aware of energy inefficiency and low reliability of the existing decrepit boiler
room in the building. Since we wish to extend contractual supply and offer
customers competitive prices, we analyzed the eligibility of the investment into new
boiler room with our own financial source.
The value of the investment was assessed on the basis of obtained information offer
and experiences with similar investments into energy systems. As the source of the
heating from the new boiler room wood chips were chosen. They represent an
environmentally friendly energy source and are compared to other energy products
also economic.
Economic analysis of eligibility of the investment is presented. It was determined
that the concrete investment is interesting and eligible; therefore, it is appropriate to
begin with preliminary work for its realization. By doing so, we will contribute to
further development of our business and insure the customers lower heat price.
KEYWORDS
– investment
– financing
– cash flow
– static and dynamic methods
– risk
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1 Predstavitev problema ............................................................................................. 1
1.2 Cilji naloge ............................................................................................................... 1
1.3 Predpostavke in omejitve ......................................................................................... 2
1.4 Metode dela ............................................................................................................. 2
2 INVESTICIJE, NALOŽBE................................................................................................... 3
2.1 Definicija investiranja ............................................................................................... 3
2.2 Pomen investiranja .................................................................................................. 4
2.3 Razlogi in odločitve za investiranje .......................................................................... 4
2.4 Vrste investicij .......................................................................................................... 6
2.5 Financiranje ............................................................................................................. 6
2.5.1 Notranji viri financiranja ............................................................................ 7
2.5.2 Zunanji viri financiranja ............................................................................. 7
3 UPRAVIČENOST INVESTIRANJA .................................................................................... 9
3.1 Analiza trga .............................................................................................................. 9
3.2 Ocena denarnega toka .......................................................................................... 10
3.3 Metode ugotavljanja uspešnosti investiranja ......................................................... 11
3.3.1 Statične metode ocenjevanja investicijskih odločitev ............................. 11
3.3.2 Dinamične metode ocenjevanja investicijskih odločitev ......................... 13
3.4 Analiza tveganja..................................................................................................... 15
4 PREDSTAVITEV DRUŽBE ISKRA SISTEMI D.D. .......................................................... 17
4.1 Poslanstvo in vizija družbe .................................................................................... 17
4.2 Organizacijska struktura družbe ............................................................................ 17
4.3 Program Termoenergetika ..................................................................................... 18
5 ANALIZA UPRAVIČENOSTI NALOŽBE V NOVO KOTLOVNICO .................................. 19
5.1 Predstavitev objekta in načrt rekonstrukcije kotlovnice ......................................... 19
5.2 Vrednost naložbe ................................................................................................... 21
5.3 Ocena denarnih tokov ............................................................................................ 22
5.3.1 Odhodki .................................................................................................. 22
5.3.2 Prihodki ................................................................................................... 23
5.3.3 Neto denarni tok ..................................................................................... 23
5.4 Analiza upravičenosti naložbe ............................................................................... 25
5.5 Ugotovitve o upravičenosti naložbe ....................................................................... 28
5.6 Primerjava iste naložbe s krajšo pogodbeno dobo ................................................ 29
5.7 Tveganje ................................................................................................................ 30
6 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 32
LITERATURA IN VIRI ............................................................................................................ 33
KAZALO SLIK ........................................................................................................ 34
KAZALO TABEL .................................................................................................... 34
KRATICE IN AKRONIMI ........................................................................................ 34
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 1 od 34
1 UVOD
Energetska postrojenja so draga, njihovo načrtovanje je zahtevno, v obratovanju so
več let. Načeloma ne obratujejo vse leto, potrebe po ogrevanju so pozimi večje kot
poleti. V energetskih napravah se prenaša energija, največkrat v obliki toplote.
Namen energetskih naprav je s čim manjšimi stroški in čim večjim izkoristkom
primarno energijo spremeniti v obliko (toploto, svetlobo ...), ki je potrebna v
vsakdanjem življenju. Zadostna oskrba z energijo je eden od pogojev za doseg
visoke življenjske ravni. Pomembna je njihova varnost, učinkovitost, vzdržljivost in
ekonomičnost.
Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo je primerno takrat, ko naj bi postavitev
novih ali obnovo starih naprav za oskrbo z energijo (energetski sistemi, kotli ipd.),
izvedel zunanji izvajalec. Ta prevzame naloge načrtovanja, financiranja, vgradnjo in
običajno tudi obratovanje naprav za dobavo energije, v fazi glavne storitve projekta
pa proizvaja in oskrbuje naročnika z dogovorjeno količino in ustrezno kvaliteto
energije. Naročnik izvajalcu vložena sredstva povrne s plačilom za dobavo energije,
ki je običajno določeno s cenami toplote, električne energije in/ali hladu.
Pogodba, sklenjena med naročnikom in izvajalcem, ureja vprašanja lastništva
naprav, zavarovanje, porazdelitve tveganj in obračunavanje storitev dobave
energije. Čas trajanja pogodbe praviloma ustreza ekonomski dobi koristnosti
tehničnih naprav in običajno traja od 10 do 15 let. Po poteku pogodbe preidejo
naprave v lastno upravljanje naročnika.
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA
Družba Iskra Sistemi, d.d., pogodbeno oskrbuje s toploto za ogrevanje poslovno-
stanovanjski objekt v okolici Kranja. Sedanja kotlovnica v objektu, s katere se
prostori ogrevajo, je stara in dotrajana, kar posledično povzroča velike izgube
oziroma slab izkoristek in visoke stroške vzdrževanja. Zaradi navedenih dejstev in
visokih cen kurilnega olja je tudi cena toplote za ogrevanje visoka. Naložba v novo
kotlovnico je nujna.
1.2 CILJI NALOGE
Cilji diplomskega dela so:
opredeliti pojme investiranje, financiranje in denarni tokovi ter prikaz njihove
uporabe v teoriji in praksi,
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 2 od 34
na podlagi teoretičnega znanja in tehničnih karakteristik ter z metodami za
ugotavljanje uspešnosti investiranja ugotoviti upravičenost naložbe v novo
kotlovnico,
preučiti morebitna tveganja,
podjetju priskrbeti orodje za presojo podobnih naložb v prihodnosti.
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE
Predpostavljamo, da podjetje naložbo financira z lastnimi sredstvi, da je plačilno
sposobno in deluje v stabilnih pogojih poslovanja. Predpostavljamo, da bomo z
izgradnjo nove kotlovnice uspeli kupcem zagotoviti znižanje stroškov za toploto,
potrebno za ogrevanje objekta, okoljsko sprejemljivost ter dosegli primeren donos
na sredstva, ki jih bomo vložili.
Pri ocenjevanju denarnih tokov in preučevanju ekonomske upravičenosti naložbe se
bomo na praktičnem primeru omejili zgolj na izbrano naložbo.
1.4 METODE DELA
Pri izdelavi diplomske naloge bomo uporabili deskriptivni (opisni) in analitični pristop.
Deskriptivne narave bo teoretični del, kjer bomo s pomočjo strokovne literature, ki so
jo napisali različni avtorji, pojasnili karakteristike investiranja.
Analitični pristop bomo uporabili v praktičnem delu, kjer bomo s pomočjo statičnih in
dinamičnih metod ugotovili upravičenost naložbe ter preučili tveganja, ki pri tem
lahko nastanejo.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 3 od 34
2 INVESTICIJE, NALOŽBE
Investicije ali naložbe so najpomembnejši razvojni dejavnik. Podjetja se za investiranje
odločajo, ker dolgoročno brez tega ne morejo zagotavljati tehnološke učinkovitosti.
Odločitve o investiranju predstavljajo eno izmed najpomembnejših poslovnih odločitev
in so ključnega pomena za obstoj in razvoj podjetja.
2.1 DEFINICIJA INVESTIRANJA
Beseda investicija izhaja iz latinske besede »investio« in pomeni vlaganje. Gre za
vlaganje finančnih sredstev. V ožjem smislu pa je investicija vsak finančni izdatek za
nabavo trajnih dobrin – osnovnih sredstev, ki bodo podjetju služila dlje časa. Pod
pojmom investicije ali naložbe razumemo vlaganja, ki naj bi kasneje vrnila več, kot
smo vložili.
V povezavi z investicijami se srečamo z izrazi, kot so (Žnidaršič Kranjc, 1995, str. 237):
Investitor je podjetje, ki vlaga določena sredstva za izvedbo investicije, o
njej odloča in nosi tako pozitivne kot negativne posledice svojih odločitev.
Investicijski objekt je predmet, v katerega vlagamo sredstva, npr. zgradbe,
oprema, zemljišča ipd.
Izvajalec investicijskih del je podjetje, ki investicijska dela izvaja po
naročilu in za račun investitorja.
Investicijsko vlaganje je finančno vlaganje, ki omogoča izpeljavo investicije.
Po Pučko in Rozman (1995, str. 294) investiranje zajema vlaganje v:
osnovna sredstva, vključno s pravicami, kot so patenti, licence, zaščitni znak,
trajna obratna sredstva, kot so nujne zaloge, terjatve do kupcev,
vrednostne papirje, kot so družabniški deleži in delnice,
kadre in njihovo izobraževanje,
raziskave novih procesov in proizvodov,
komercialo, kot je razvoj lastne trgovske mreže in podobno.
Senjur (2002, str. 159) opredeljuje investicije kot izdatke, namenjene povečanju in
ohranjanju zalog kapitala. Zaloga kapitala je sestavljena iz tovarn, strojev, uradov in
drugih trajnih proizvodov, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu. Zaloga kapitala
vključuje tudi stanovanjske hiše in zaloge. V nadaljevanju Senjur (2002, str. 167)
investicije opredeljuje kot:
izdatke, ki se dodajajo k fizični zalogi kapitala. Kapital je nakopičena zaloga
materialnih sredstev, ki skozi čas prispeva k povečanemu toku dobrin in
storitev. Po navedeni opredelitvi so investicije tako imenovane materialne
naložbe;
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 4 od 34
vsak namenski izdatek za povečanje prihodka v prihodnosti. To omogoča, da
med investicije uvrstimo materialne in nematerialne naložbe, ki postajajo vse
pomembnejše. Po tej opredelitvi so investicije lahko tudi izdatki za raziskave
in razvoj, prav tako pa tudi del izdatkov za izobraževanje v človeški kapital;
po statični opredelitvi so investicije tisti del družbenega proizvoda, ki ni
potrošen. Dobimo jih tako, da od družbenega proizvoda odštejemo osebno in
javno porabo.
Investiranje je odvisno predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev ter možnosti
pridobitve zunanjih virov financiranja.
2.2 POMEN INVESTIRANJA
Investiranje je za podjetje ključnega pomena, saj bi bilo brez stalnega obnavljanja,
posodabljanja in uvajanja novosti obsojeno na propad. Podjetja, ki stremijo k rasti in
razvoju, morajo imeti na razpolago tudi sodobno opremo.
Pomen investicij za gospodarski razvoj je raznovrsten (Senjur, 2002, str. 169):
Investicije ustvarjajo proizvodne zmogljivosti ter vplivajo na sposobnost za
proizvodnjo.
Obseg investicij in tehnološki napredek sta tesno povezana, kar pomeni, da
lahko dosežke tehničnega napredka koristi le tisto gospodarstvo, ki investira.
Investicije povečujejo število delovnih mest in možnost mobilizacije delovne
sile, ki bi sicer ostala neizkoriščena.
Z investicijami podjetje spreminja obseg proizvodnih zmogljivosti in se prilagaja
razmeram na trgu. Bolj kot sedanje so pri sprejemanju odločitev pomembne
pričakovane bodoče razmere na trgu, saj se učinki investicijskih odločitev pokažejo
šele v prihodnjem obdobju (Toplak, 2006, str. 156).
2.3 RAZLOGI IN ODLOČITVE ZA INVESTIRANJE
Osnovna sredstva se v proizvodnji hitro izrabljajo in zastarajo. Zato jih je treba
obnavljati oziroma menjati. Zelo pogost razlog za investiranje je izboljšava delovnih
pogojev in okolja, kar predpisujejo številni mednarodni predpisi o dovoljeni količini
izpustov škodljivih snovi v ozračje in podobno.
Žnidaršič Kranjc (1995, str. 237) navaja sledeče razloge za investiranje:
nabava novega osnovnega sredstva zaradi vpeljave nove ali razširitve
obstoječe proizvodnje,
zamenjava iztrošenega osnovnega sredstva,
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 5 od 34
posodobitev proizvodnje,
odpravljanje ozkih grl v proizvodnji,
izboljševanje pogojev dela,
odpravljanje ekoloških problemov v podjetju ipd.
Proces odločanja o investiciji zajema sledeče faze (Rebernik, 1999, str. 279):
identifikacijo potrebe po investiranju,
identifikacijo investicijskih projektov, ki lahko zadovoljijo investicijsko potrebo,
vrednotenje posameznih projektov po vnaprej določenih kriterijih in metodah,
izbor projekta, ki najbolje zadovoljuje investicijsko potrebo in prispeva k
uresničevanju ciljev podjetja.
Odločitve o dolgoročnih naložbah Berk, Lončarski in Zajc (2006, str. 98)
opredeljujejo kot najzahtevnejšo odločitev, s katero se menedžerji srečujejo, saj je
finančno načrtovanje dolgoročnih naložb pomembno, ker:
se učinki dolgoročnih naložb poznajo dlje časa v prihodnosti, s čimer podjetje
izgubi nekaj fleksibilnosti,
so odločitve o dolgoročnih naložbah zasnovane na pričakovanjih o
prihodnosti, ta pa je negotova,
se podjetje z izborom dolgoročnih naložb strateško usmerja in pozicionira
(trgi, proizvodi ...),
je doseganje cilja poslovanja podjetja odvisno od učinkovitega investiranja v
dolgoročne naložbe ob optimalni strukturi financiranja podjetja.
Odločanje o naložbah je odločanje o vseh možnih materialnih (realnih),
nematerialnih (znanje) in finančnih naložbah v sredstva podjetja ali okolje podjetja.
Pri tem je treba upoštevati, da mora dosežen donos (sedanja vrednost prihodnjih
donosov – dobička, denarnega toka, dodane vrednosti) pokriti izdatke naložb
(vložek v naložbo in stroške virov financiranja, ki smo jih uporabili) ter zagotoviti
zahtevan donos (Žemva, 2005, str. 132).
Odločitve o investiranju so torej nujne, prav tako pa tudi zelo tvegane. Poslovno
okolje podjetja se dolgoročno spreminja in je vse bolj nepredvidljivo, zato morajo biti
investicijske odločitve skrbno pripravljene in izvedene, saj bistveno določajo pogoje
gospodarjenja v prihodnosti in imajo dolgoročne posledice za nadaljnji razvoj in
poslovanje podjetja. Preden se podjetje odloči za investicijski projekt, mora
presoditi, kateri projekt bo največ prispeval k njegovi ekonomski moči.
Kot možne cilje investiranja štejemo: dobiček in rentabilnost, ohranjanje in
izboljševanje konkurenčne prednosti, povečanje prodaje, varnost, neodvisnost in
ugled podjetja, politično moč in družbeni vpliv, socialno varnost zaposlenih in
njihovo zadovoljstvo.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 6 od 34
2.4 VRSTE INVESTICIJ
Investicije delimo po različnih kriterijih. Toplak (2006, str. 156) jih razvršča v sledeče
skupine:
1. glede na namen investiranja ločimo gospodarske in negospodarske
investicije,
2. glede na razlog investiranja ločimo investicije v velika popravila in remonte,
3. glede na predmet investiranja ločimo bruto investicije (se nanašajo na
vlaganja v obnovo obstoječih prvin poslovnega procesa – amortizacijske
zamenjave) in neto investicije, ki se nanašajo na vlaganja v nove prvine
poslovnega procesa,
4. glede na tehnično strukturo delimo investicije po investicijskih elementih na
investicije v zemljišča, objekte, opremo, investicije v materialne pravice
(patenti, licence ...), investicije v inovacije (raziskave, študije ...),
5. glede na stanje investicij ločimo investicije v pripravi, investicije v teku in
zaključene investicije, ki se pretvorijo v osnovna in obratna sredstva.
Žemva (2005, str. 132) naložbe razvršča v finančne, nematerialne in materialne.
Finančne naložbe – poznamo naložbe v podjetja (zajemajo lastniške in
upniške naložbe), naložbe v državo in finančne institucije.
Nematerialne naložbe – naložbe v znanje, ki postaja vedno bolj donosno
tako za podjetje kot za posameznike. Donosnost naložb v znanje se v svetu
povečuje.
Materialne naložbe:
– naložbe v nepremičnine (zemljišča, gradbeni objekti). Pri teh naložbah sta
donosnost in tveganje zelo težko merljiva;
– naložbe v opremo (stroje, vozila, komunikacije ...). Običajno velja, da
oprema omogoča neposredno donosno proizvodnjo ali storitveno
dejavnost. Pod trajne potrošne dobrine se uvrščajo preostali stroji, vozila,
komunikacije itd., ki jih delavci uporabljajo v neposlovne namene, ter
umetnine, znamke in podobno. Donosnost trajnih potrošnih dobrin je
težko določiti.
2.5 FINANCIRANJE
Financiranje naložb (obseg, struktura, dinamika in roki) lahko izvedemo z lastnimi ali
izposojenimi viri financiranja različnih kombinacij glede na gospodarnost financ in
zahtevani donos (Žemva, 2005, str. 132). Financiranje kot odločanje o priskrbi virov
sredstev je proces, ki obsega aktivnosti ugotavljanja in priskrbo potrebnih finančnih
sredstev. Priskrba sredstev je mogoča iz notranjih in zunanjih virov financiranja.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 7 od 34
2.5.1 Notranji viri financiranja
Vir notranjega financiranja je lahko ustvarjeni dobiček, ki je rezultat pozitivnega
denarnega toka. Drugi možni notranji viri financiranja podjetja so še obračunana
amortizacija, vštete rezervacije, presežki med prejetimi in danimi posojili, predujmi.
Najpomembnejša med navedenimi sta nerazdeljeni dobiček in amortizacija.
Nerazdeljeni dobiček
Dobiček je razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, ki se pojavijo v nekem
preučevanem obdobju. Celotne prihodke sestavljajo: prihodki iz poslovanja, prihodki
iz financiranja in drugi prihodki. Celotne odhodke pa sestavljajo: odhodki iz
poslovanja, odhodki iz financiranja in drugi odhodki. Čisti dobiček nastane, ko se
obračuna davek od obdavčljivega dobička in ga podjetje lahko razdeli med
delničarje in na del, ki ostane v podjetju kot nerazdeljeni dobiček. Nerazdeljeni
dobiček lahko podjetju služi kot vir notranjega financiranja.
Amortizacija
Amortizacija je zmanjševanje vrednosti delovnih sredstev zaradi obrabe in staranja
ter povečevanje vrednosti proizvodov in opravljenih storitev. Na ta način izbrana
sredstva lahko uporabljamo za vlaganja v nova sredstva ali odplačilo kreditov za
nabavljena osnova sredstva.
2.5.2 Zunanji viri financiranja
Zunanje financiranje pomeni priskrbo novega (lastniškega) kapitala ali priskrbo
novih dolgoročnih ali kratkoročnih dolgov.
Kapitalski vložki
Kapital podjetju omogoča zagon, pridobi pa ga neposredno z dodatnimi vložki in
posredno z zamenjavo dolga. Najpogostejše oblike so: navadne delnice, prednostne
delnice, nakupni boni in zamenljivi vrednostni papirji.
Kredit
Kredit je oblika financiranja podjetja z dolgoročnim dolgom. Kredit nudijo banke,
hranilnice, zavarovalnice in druge ustanove. Na odločitev podjetja o najemu kredita
vplivajo različni dejavniki, kot so: velikost podjetja, lastna sredstva, dobičkonosnost,
stroški kredita.
Subvencije
Ločimo neposredno in posredno subvencioniranje. Pri neposrednem podjetje pridobi
nova finančna sredstva, pri posrednem pa podjetje posredno privarčuje sredstva
tako, da se mu zmanjša ali odpiše plačilo davkov, zniža obrestna mera za najete
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 8 od 34
bančne kredite, dodeli subvencija za nakup surovin ipd. Za to vrsto financiranja je
značilno, da podjetju pridobljenih sredstev ni potrebno vračati.
Lizing
O lizingu govorimo, ko si priskrbo sredstva namesto z nakupom (denarjem)
zagotovimo z zakupom. Ločimo operativni (poslovni) in finančni lizing. Prednosti
lizinga so razpolaganje z najnovejšo opremo, odplačilo iz tekočega poslovanja, lažje
kalkuliranje stroškov glede na najemnine itd.
Slabost lizinga: sorazmerno drag vir financiranja.
Faktoring
Pri faktoringu gre za prodajo terjatev do kupcev (banki ali drugemu faktorju, ki se s
tem ukvarja) pred rokom dospelosti z določenim popustom. Na ta način pride
podjetje prej do denarja, ki mu ga faktor nakaže, in lahko takoj likvidno posluje. Tudi
faktoring je sorazmerno drag vir financiranja.
Forfeting
Forfeting je oblika financiranja, zlasti izvoza investicijske opreme. Pri tej obliki
finančna organizacija ali banka, ki se s tovrstnimi posli ukvarja, odkupi dolgoročne
terjatve od proizvajalca – izvoznika investicijske opreme. S forfetingom želimo
spodbuditi prodajo (izvoz) investicijske opreme. Kupci uvozniki se namreč v vedno
večji meri odločajo za takšen uvoz investicijske opreme, pri katerem imajo
ugodnejše pogoje z vidika roka plačila. S forfetingom ne pospešujemo samo izvoza
investicijske opreme, pač pa ga uporabljamo tudi v domačem gospodarstvu (Repovž
in Petelin, 2000, str. 83).
Podjetje mora znati oceniti, kaj lahko s sposojenim denarjem naredi in ali lahko dolg
v dogovorjenem roku v celoti odplača.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 9 od 34
3 UPRAVIČENOST INVESTIRANJA
Pred pričetkom izvedbe investicijskega projekta moramo imeti jasne odgovore na
sledeča vprašanja:
zakaj in koliko denarja bomo potrebovali,
kakšna je priskrba denarja, njegova cena in rok razpoložljivosti,
kakšen denarni donos pričakujemo,
kakšna so tveganja, da željeni denarni donos naložbe ne bo dosežen.
Odgovore na ta vprašanja bomo pridobili s preučevanjem sledečih kriterijev: analize
trga, ocenjevanja denarnega toka, statičnih in dinamičnih metod ugotavljanja
uspešnosti ter analize tveganja.
3.1 ANALIZA TRGA
Najpomembnejši dejavnik za odločanje o investicijah je trg. Velikost razpoložljivega
trga, na katerem podjetje s svojo dejavnostjo deluje, določa njegovo maksimalno
rast. Pred vstopom na novi trg z novimi izdelki ali storitvami ga moramo temeljito
preučiti. Zbrati in analizirati je treba podatke o kupcih in konkurentih ter drugih
dejavnikih, ki vplivajo na odnose med ponudniki izdelkov in storitev ter kupci.
Prodajne možnosti, ki jih z raziskavo ugotovimo, nam omogočajo določiti vsebino in
obseg proizvodnih ali storitvenih zmogljivosti in so osnova za izbor ustreznih
tehnoloških rešitev in investicijskih odločitev. Opredelitev realnih tržnih možnosti in
tehnološko-proizvodnih pogojev so podlaga za realen prikaz pričakovane finančne
donosnosti investicije in tudi osnova za oceno upravičenosti investiranja.
Za čim natančnejšo analizo trga je potrebno:
določiti ciljne kupce, ki bi jih potencialno zanimal naš izdelek ali storitve
(glede na geografske in demografske značilnosti – območje, dohodki);
preučiti dejanske in potencialne dobavitelje, njihovo zanesljivost, ceno,
profesionalnost, odzivnost, tehnično podporo itd.;
preučiti obstoječe in potencialne konkurente – cenovno politiko, konkurenčne
prednosti in slabosti, njihove prodajne in poprodajne storitve itd. Med
potencialno konkurenco spadajo tudi možne pojave nadomestkov.
Pri analizi trga pa je treba na osnovi vseh zgoraj navedenih preučevanj izdelati tudi
SWOT-analizo, ki nam pokaže priložnosti in nevarnosti poslovnega okolja, v
katerem nameravamo poslovati, ter priložnosti in slabosti našega podjetja.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 10 od 34
3.2 OCENA DENARNEGA TOKA
Ocenjevanje prihodnjih denarnih tokov naložbe je najpomembnejši in tudi
najzahtevnejši korak pri odločanju o dolgoročnih naložbah, kajti lahko pride do
velikih odstopanj med pričakovanimi in dejanskimi vrednostmi. Ocena denarnih
tokov je namreč podlaga za odločitve o dolgoročnih naložbah. Prične se z
vprašanjem, kaj vzeti kot denarni tok, pri tem pa Berk idr. (2006, str. 116) navajajo
dve pravili.
I. Investicijske odločitve temeljijo na denarnem toku in ne na
računovodskem dobičku.
Računovodski dobiček Denarni tok
Prihodki prodaje 2000 2000 Pritoki od prodaje
Vsi odhodki razen Am 800 800 Odtoki
Amortizacija 500
Dobiček iz poslovanja 700 1200 Denarni tok iz poslovanja
Davek @ 25 % 175 175 Davek @ 25 % od dobička iz poslovanja
Čisti dobiček 525 1025
Amortizacija 500
Denarni tok 1025
Tabela 1: Računovodske kategorije in denarni tok
(Vir: Berk idr., 2006, str. 116)
Iz primera v zgornji tabeli lahko razberemo:
Amortizacija je strošek (odhodek) in nam znižuje davčno osnovo, zaradi
katere plačujemo manj davka, ni pa denarni odtok.
Če čistemu dobičku podjetja prištejemo amortizacijo, dobimo denarni tok.
II. Upoštevamo samo dodatne denarne tokove (incremental cash flows).
K denarnim tokovom projekta sodijo samo tisti denarni tokovi, ki nastanejo, če
projekt sprejmemo. V zvezi s tem pa se pojavljajo nekatere posebnosti:
Nepovratni stroški so tisti stroški oziroma denarni tokovi, ki so že nastali in
niso odvisni od tega, ali se odločimo za izvedbo projekta ali ne. Zato ti stroški
ne morejo biti dodaten denarni tok in ne morejo vplivati na investicijsko
odločitev.
Oportunitetni stroški se vežejo na denarne tokove, ki bi jih lahko ustvarili z
obstoječimi sredstvi, ki so last podjetja, namesto da bi jih uporabili za
izvedbo novega projekta.
Eksternalije predstavljajo učinke projekta, o katerem se odločamo, na druge
dele poslovanja podjetja (tudi na projekte, ki že tečejo).
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 11 od 34
Stroški prevoza in montaže upoštevamo pri nabavni vrednosti opreme, saj to
predstavlja višjo amortizacijsko osnovo za opremo in posledično višjo
amortizacijo, ki jo podjetje obračuna, kar pa se odraža pri nižjem plačilu davka.
Spremembe v obratnem kapitalu nastajajo s širitvijo poslovanja podjetja,
saj se posledično povečajo potrebe po zalogah, poveča se obseg terjatev do
kupcev in podobno.
3.3 METODE UGOTAVLJANJA USPEŠNOSTI INVESTIRANJA
Upravičenost investicijskih odločitev je v bistvu merjenje upravičenosti uporabe
denarja za določen projekt. Pri tem primerjamo koristi in stroške podjetja. Uspešnost
investicijskega projekta ocenjujemo s pomočjo statičnih in dinamičnih metod. Kot
navaja Toplak (2006, str. 159), statični kriteriji upoštevajo določeno stanje v
vlaganjih in v rezultatih investicije, medtem ko dinamični kriteriji spremljajo tako
vlaganja, kot poslovne rezultate skozi neko določeno časovno obdobje.
Razlika med statičnimi in dinamičnimi metodami je torej ta, da statične metode v
svojih analizah ne upoštevajo časa, medtem ko je pri dinamičnih metodah čas eden
ključnih elementov pri presoji donosnosti naložbe.
3.3.1 Statične metode ocenjevanja investicijskih odločitev
Za statične metode je značilno, da ne upoštevajo časovne komponente pri
ocenjevanju naložb. Najpogosteje uporabljena statična kriterija za ocenitev
investicijskih odločitev sta (Toplak, 2006, str. 159):
– donosnost investicije in
– doba vračanja vloženih sredstev.
Donosnost investicije
Donosnost investicije najpogosteje prikažemo z odnosom med dobičkom in vloženim
kapitalom, izražen je v odstotkih. Ta kazalec imenujemo rentabilnost ali donosnost
investicije, ki ga lahko izrazimo z naslednjim razmerjem (Toplak, 2006, str. 159).
R = donosnost ali rentabilnost, izražena v %.
Z ekonomskega vidika je rezultat investicijski dobiček. Če gledamo na investicijo s
finančnega vidika in upoštevamo denarne pritoke in odtoke, v števcu poleg dobička
uporabimo tudi amortizacijo, ki ima z vidika financiranja enako vlogo kot dobiček, in
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 12 od 34
seveda še obresti, če smo investicijo financirali s posojili. Tako se lahko v števcu
(donos investicije) pojavijo naslednje možnosti:
– dobiček,
– dobiček in amortizacija,
– dobiček, amortizacija in obresti.
V imenovalcu upoštevamo vsa vložena sredstva, in sicer povprečna vložena
sredstva ali pa samo lastna vložena sredstva.
Prednosti tega kazalca (Toplak, 2006, str. 159) so:
investicijo oceni z vidika dobičkonosnosti,
menedžerji ga poznajo in prepoznajo,
delničarji lahko z njim ocenjujejo delo menedžerjev.
Pomanjkljivosti kazalca (Toplak, 2006, str. 160) so:
obstaja več variant tega kazalca, ki posameznikom dovoljuje izbiro
najustreznejše,
vrednost kazalca temelji na računovodskem dobičku namesto na denarnem
toku,
vrednost kazalca je izražena relativno in ne pokaže jasne slike o dejanski
absolutni vrednosti celotne investicije v primerjavi z drugo investicijo,
kazalec ne upošteva skupnih donosov investicije in njihove časovne
razporeditve.
Doba vračanja vloženih sredstev
Doba vračanja vloženih sredstev predstavlja tisto časovno obdobje, ki je potrebno,
da se investicijski stroški povrnejo z donosi. Pri predpostavki enakih letnih donosov
jo izračunamo na naslednji način.
V = doba vračanja vloženih sredstev.
Toplak v nadaljevanju (2006, str. 160) opredeljuje prednosti in slabosti tega kazalca.
Prednosti kazalca so:
ta metoda omogoča hiter in enostaven izračun kazalca,
omogoča izbiro manj tveganih projektov,
kazalec menedžerji lahko in hitro prepoznajo,
ne predstavlja težav pri napovedi denarnih tokov skozi ves čas trajanja projekta,
z uporabo te metode se investitor v določeni meri zavaruje pred rizikom in
negotovostjo. Krajša kot je doba vračanja, manjše je tveganje, in obratno.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 13 od 34
Kot slabosti kazalca navaja naslednje:
ne upošteva različne (časovne) dinamike donosov in vlaganj,
ne upošteva trajanja osnovnih sredstev,
po tej metodi med raznimi investicijskimi možnostmi izberemo tiste, ki
investitorju zagotavljajo največjo likvidnost,
upošteva samo denarne tokove v obdobju dobe vračanja investicije,
preprečuje možnosti uvajanja sodobne tehnologije v produkcijski proces,
predvsem pri kapitalno intenzivnih proizvodnih postopkih, ker imajo
investicije tam praviloma daljše roke vračanja,
podcenjuje projekte z visokimi začetnimi stroški in precenjuje tiste projekte, ki
imajo donos že na začetku svoje življenjske dobe.
3.3.2 Dinamične metode ocenjevanja investicijskih odločitev
Dinamične metode odpravljajo slabosti statičnih metod, in sicer tako, da upoštevajo
različne časovne dinamike investicijskih vlaganj in upoštevajo različne življenjske
dobe investicij oziroma celotnega razdobja donosov. Malo je investicij, ki so začete
in končane v zelo kratkem času in zato predpostavljamo, da se v investicijah
menjajo časovna zaporedja vlaganj in donosov. Časovna dinamika vlaganj in
donosov je zelo pomembna komponenta investiranja, saj ni vseeno, ali dobimo
donos v drugem ali šele v petem letu po dokončani investiciji. Donosa sta nominalno
lahko enaka, nista pa enakovredna. Večjo vrednost ima tisti, ki ga dobimo v drugem
letu, saj ga lahko posodimo in zanj dobimo obresti. Vsa vlaganja in vse donose
običajno preračunamo na začetno ali tako imenovano ničto oziroma sedanje leto.
Zato govorimo o sedanji vrednosti vlaganj in sedanji vrednosti donosov.
Najpogosteje uporabljeni dinamični kriteriji za ocenitev investicijskih odločitev so:
– neto sedanja vrednost,
– interna (notranja) stopnja donosnosti,
– relativna neto sedanja vrednost.
Neto sedanja vrednost (NSV)
Neto sedanja vrednost je razlika med diskontiranim tokom vseh prilivov in
diskontiranim tokom vseh odlivov neke naložbe. Ključni element pri uporabi te
metode je diskontna stopnja, ki nam omogoča izračun sedanje vrednosti prihodnjih
denarnih tokov. Diskontna stopnja, s katero diskontiramo vse tokove, izraža
časovne preference med donosi in vlaganji v različnih časovnih obdobjih. Diskontna
stopnja nam pove, koliko je 100 € v prihodnjem letu za investitorja vredno letos.
Njena izbira vpliva na sedanjo vrednost vlaganj in donosov, zato je skrbna izbira
višine diskontne stopnje zelo pomembna.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 14 od 34
Kot diskontno stopnjo podjetja običajno upoštevajo kar višino bančne obrestne
mere, kar je v primeru investiranja z bančnimi krediti tudi najbolj smotrno. Če pa
naložbo financiramo izključno z lastnimi sredstvi, diskontno stopnjo določimo na
podlagi oportunitetnega stroška. Ta predstavlja stopnjo donosnosti, ki bi jo prinesla
najboljša investicijska varianta.
V praksi naložbe najpogosteje financiramo v kombinaciji lastnih sredstev in kreditov.
V takih primerih je diskontna stopnja ponderirana aritmetična sredina obrestnih mer
obeh načinov financiranja – ponderirana obrestna mera (WACC – weighted average
cost of capital).
Neto sedanjo vrednost izračunamo po naslednjem obrazcu.
∑
∑
NSV = neto sedanja vrednost
Di = donos v i-tem obdobju; i = 1,2....T
Vi = vlaganja v i-tem obdobju; i = 1,2....T
r = diskontna stopnja
1/(1 + r) = diskontni faktor
Odločitev o uresničitvi investicije sprejmemo glede na to, kakšno vrednost ima njena
neto sedanja vrednost. Če je višja od nič, investicijo uresničimo, v nasprotnem primeru
jo zavržemo. Seštevek sedanjih vrednosti prihodnjih donosov mora biti torej večji od
vrednosti današnje investicije. Prenesti mora stroške virov financiranja investicije in
zagotoviti zahtevan donos. Kadar se moramo hkrati odločati med večjim številom
naložbenih možnosti, izberemo tisto z najvišjo pozitivno neto sedanjo vrednostjo.
Slabost metode neto sedanje vrednosti je, da ne upošteva nekaterih pomembnih
finančnih vidikov projekta, kot na primer različne časovne razporejenosti donosov dveh
projektov. Dva projekta lahko pokažeta enako neto sedanjo vrednost, vendar lahko
eden prinaša večje donose že na začetku, drugi pa šele na koncu dobe projekta. To
pomanjkljivost lahko odpravimo z upoštevanjem dobe vračanja vloženih sredstev.
Interna (notranja) stopnja donosnosti (ISD)
Interna (notranja) stopnja donosnosti je tista diskontna stopnja, ki izenači sedanjo
vrednost donosov investicije in sedanjo vrednost vlaganj sredstev. Pri tej metodi ne
predpostavljamo diskontne stopnje (kot pri neto sedanji vrednosti), ampak jo
ugotavljamo. Gre za postopek ponavljanja, in sicer tako dolgo, dokler neto sedanja
vrednost ni enaka vrednosti nič.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 15 od 34
Interno stopnjo donosnosti lahko izračunamo po naslednjem obrazcu.
∑
D = neto denarni tok oziroma donos v konkretnem letu
I = strošek investicije
ISD = interna stopnja donosnosti
Interno stopnjo donosa torej računamo s pomočjo metode poskusov in napak.
Relativna neto sedanja vrednost
Relativna neto sedanja vrednost meri neto donos na enoto investicijskih stroškov.
Izračunamo jo lahko s pomočjo razmerja med neto sedanjo vrednostjo in sedanjo
vrednostjo investicijskih stroškov. Sedanjo vrednost investicijskih stroškov
izračunamo na enak način kot neto sedanjo vrednost. Če je vrednost kazalca večja
od nič, investicijo odobrimo, v nasprotnem primeru jo zavržemo.
Obrazec za izračun relativne neto sedanje vrednosti je naslednji.
RNSV = relativna neto sedanja vrednost
NSV = neto sedanja vrednost
SVI = sedanja vrednost investicijskih stroškov
3.4 ANALIZA TVEGANJA
Ni naložbe brez tveganja, kajti nobena naložba v času obratovanja ne bo dala
popolnoma enakih poslovnih rezultatov, kot smo jih načrtovali. Želeni (zahtevani,
pričakovani) donos moramo pri njegovem doseganju vedno povezati s tveganjem
glede na velikost in čas.
Tveganje posamezne naložbe lahko zmanjšamo (Žemva, 2005, str. 127) z:
znanjem in analizami posameznih naložb,
razpršitvijo naložb na neposreden način, in sicer, ko je premoženje
investitorja naloženo v vrsto naložb, ki se med seboj razlikujejo po obliki,
kvaliteti in času do zaključka,
zavarovanjem pri zavarovalnici.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 16 od 34
Med pristopi, ki zmanjšujejo vpliv tveganja na oceno uspešnosti investicije, Pučko in
Rozman (1995, str. 316) navajata:
metodo omejenega časovnega horizonta,
metodo rizične diskontne stopnje,
analizo občutljivosti.
Zamisel metode omejenega časovnega horizonta temelji na tem, da je tveganje tem
večje, čim bolj so dogodki oddaljeni. Vlaganja in donosi so v investiciji lahko dokaj
dobro ocenjeni za prva leta, za kasnejša leta pa so tveganja vse večja. To tveganje
zmanjšamo, če upoštevamo le prva leta investicije in ne cele življenjske dobe. S tem
znižamo tako neposredna kot posredna tveganja, saj imamo nekaj rezerve tudi v
kasnejših letih, ki je nismo upoštevali. Je pa problem določiti obdobje, ki ga
upoštevamo.
Zamisel metode rizične diskontne stopnje je v tem, da uporabimo višjo diskontno
stopnjo od normalne. Višja diskontna stopnja zmanjša neto sedanjo vrednost, s tem
pa poveča verjetnost, da bo predvidena uspešnost investicije dosežena. Odločitev o
povečanju diskontne stopnje pri posameznih investicijah je subjektivna, kar pa ne
pomeni nujno, da je slaba.
Analiza občutljivosti je tehnika, ki nam pokaže spremembe v neto sedanji vrednosti
projekta ob variiranju ene izmed spremenljivk ob tem, da je vse ostalo
nespremenjeno (npr. cena goriva, če menimo, da vpliva na uspešnost). Ugotavljamo
občutljivost uspešnosti na spremembo v ceni goriva. Če je občutljivost majhna,
tveganje ni veliko, in obratno.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 17 od 34
4 PREDSTAVITEV DRUŽBE ISKRA SISTEMI D.D.
Družba Iskra Sistemi je globalni ponudnik industrijskih rešitev in elektrotehniških
proizvodov. Je največja nacionalna družba na področju avtomatizacije procesov,
komunikacijskih in varnostnih sistemov za distribucijo električne energije, prenosnih in
omrežnih sistemov, komunikacij preko visokonapetostnih linij, avtomatizacije
železniškega in cestnega prometa ter programskih rešitev s področij energetike in
logistike.
4.1 POSLANSTVO IN VIZIJA DRUŽBE
Poslanstvo
Poslanstvo družbe je zadovoljevanje potreb trga z razvojem proizvodov, ponudbo
storitev in svetovanja ter zagotavljanje inovativnih sistemskih rešitev. Z dolgoletnimi
razvojnimi izkušnjami in bogatim inženirskim znanjem ter v skrbi za ljudi in okolje
izvajamo najzahtevnejše projekte na področjih energetike, industrijskih procesov,
informacijskih rešitev ter infrastrukture in objektov.
Vizija:
Postali bomo prepoznaven in ugleden ponudnik rešitev na ključ, storitev ter proizvodov
z visoko dodano vrednostjo na področjih energetike, komponent za vgradnjo,
učinkovitih inštalacij, prometa, telekomunikacij, informatike, poslovnih rešitev ter
varovanja, oskrbe in upravljanja. Z visoko usposobljenim in motiviranim kadrom bomo
odjemalcem zagotavljali visoko kakovostne in inovativne proizvode, rešitve in storitve, ki
jim bodo olajšali delo, optimizirali poslovanje, znižali stroške in povečali produktivnost.
4.2 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA DRUŽBE
Organizacijska struktura družbe izkazuje njeno organiziranost ter medsebojna
razmerja med posameznimi enotami oziroma poslovnimi področji. Organizacijske
enote predstavljajo skupek določenih strokovnih znanj, delavcev in sredstev, ki so
potrebni za izvajanje dejavnosti družbe.
Slika 1: Organizacijska struktura družbe Iskra Sistemi, d.d.
(Vir: Lasten)
Prodaja Nabava, logistika
PE Kondenzatorji
Razvoj
in raziskave Tehnologija Proizvodnja
Finance,
računovodstvo
in investicije
Kontroling
in PIS
Splošno
kadrovska
služba Kakovost
Uprava družbe
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 18 od 34
4.3 PROGRAM TERMOENERGETIKA
Program Termoenergetika spada v poslovno področje Prodaja, in sicer v enoto
Prodaja storitev INVEST. Termoenergetika vključuje tako storitve upravljanja
energetskih postrojev, obratovalni nadzor in njihovo vzdrževanje kakor tudi oskrbo z
energenti.
Izvajamo sledeče energetske dejavnosti:
pogodbeno dobavo toplote in hladu,
dobavo tehnološke vode,
vzdrževanje in upravljanje energetskih naprav, ki so namenjene
zagotavljanju mikroklimatskih pogojev tudi za najzahtevnejše dejavnosti.
Za izvajanje navedenih energetskih storitev smo v programu Termoenergetika s
strani Agencije RS za energijo pridobili Licenco za proizvodnjo toplote za daljinsko
ogrevanje nad 1 MW in Licenco za distribucijo toplote za daljinsko ogrevanje.
Kot visoko kakovostno in tehnično izpopolnjeno področje izdelujemo tudi analize
energijskih potreb. Izvajamo optimizacije in modernizacije obstoječih in novih
energetskih postrojev, vodenje inženiringa pri naložbah v nove energetske sisteme
in zagon novih ali rekonstruiranih energetskih sistemov ter obratovalni nadzor.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 19 od 34
5 ANALIZA UPRAVIČENOSTI NALOŽBE V NOVO
KOTLOVNICO
V Termoenergetiki družbe Iskra Sistemi, d.d., veliko pozornost posvečamo iskanju
rešitev racionalne oskrbe z energijo. Zaradi visokih cen naftnih derivatov se
posamezniki in podjetja v vedno večjem številu odločajo za zamenjavo dosedanjih
načinov ogrevanja z novimi, ki lahko uporabljajo cenejša alternativna goriva in
zagotavljajo visok izkoristek kurjenja ter visoko zanesljivost obratovanja. Za lažjo
presojo vlaganj v naložbe pogodbene oskrbe z energijo in posledično lažje
oblikovanje ustrezne pogodbene cene za dobavo toplote bomo v nadaljevanju na
praktičnem primeru prikazali njeno ekonomsko upravičenost.
5.1 PREDSTAVITEV OBJEKTA IN NAČRT REKONSTRUKCIJE
KOTLOVNICE
S toploto za ogrevanje pogodbeno oskrbujemo poslovno-stanovanjski objekt v
okolici Kranja. Obstoječa kotlovnica v objektu je stara in dotrajana, posledica tega
so slab izkoristek in višji stroški ogrevanja. Kot ponudnik storitev želimo kupcem
zagotavljati boljši toplotni izkoristek, usklajenost z energetsko politiko Slovenije in
Evropske unije ter konkurenčno ceno toplote, zato bomo preučili upravičenost
pristopa k naložbi rekonstrukcije kotlovnice. To pomeni, da bi poleg obstoječe
kotlovnice za ogrevanje na ekstra lahko kurilno olje zgradili novo.
Slika 2: Shematični prikaz glavnih elementov nove kotlovnice
(Vir: Reklamni prospekt Fröling)
Med alternativnimi možnostmi načina ogrevanja iz nove kotlovnice smo iskali takšno, ki
bo poleg visokega izkoristka in cenovno ugodnega ogrevanja za kupce tudi okolju
prijaznejša. Glede na to, da so cene kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 20 od 34
trenutno najdražji energent na trgu, možnosti priključitve na plinovodno omrežje pa kraj
zaradi oddaljenosti nima, smo prišli do zaključka, da je najboljša odločitev ogrevanje na
lesne sekance, ki je okolju prijazen in cenovno ugoden obnovljivi vir energije.
Slika 3: Shematični prikaz zalogovnika lesnih sekancev
(Vir: Reklamni prospekt Herz)
Sekanci so zdrobljen les dolžine od 5 do 50 milimetrov. So sodobna oblika kuriva, ki
so pripravljeni z namenskimi stroji, in sicer iz manj vrednega zdrobljenega lesa.
Slika 4: Lesni sekanci
(Vir: http://www.ceneje.si/dom-in-vrt/vrtna-in-delovna-oprema-ter-naprave/oprema-
za-vrt-in-okolico/lesni-sekanci_-_CX000E353F)
Predpostavljamo, da bomo z novo kotlovnico kupcem lahko zagotovili toploto po
nižji ceni od sedanje, okolju prijazno ogrevanje ter uspeli doseči še vedno primeren
donos na vložena sredstva. Pod pogojem, da bomo sklenili oskrbovalno pogodbo za
dobo 15 let, bomo kupcem ponudili za 15 % nižjo ceno toplote.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 21 od 34
5.2 VREDNOST NALOŽBE
Vrednost naložbe smo ocenili na osnovi izkušenj iz podobnih projektov in
pridobljene ponudbe proizvajalca opreme, ki se bo vgradila v novo kotlovnico.
Financiranje naložbe bomo izvedli z lastnimi finančnimi sredstvi.
Tabela 2 prikazuje potrebna finančna sredstva za izgradnjo nove kotlovnice.
Vrsta vloženih sredstev Predvideni izdatki za sredstva
(v EUR brez DDV)
Izdelava načrtov: 9.500,00
– Idejni projekt (IP)
– Projekt za gradbeno dovoljenje (PGD)
– Projekt za izvedbo del (PZI)
– Projekt izvedenih del (PZI)
Upravni postopek in strokovni nadzor nad deli: 1.600,00
Dobava elektro in strojne opreme: 44.300,00
Montaža elektro in strojne opreme: 8.800,00
Stroški nepredvidenih del (pribl. 7 %): 4.494,00
Skupaj 68.694,00
Tabela 2: Vrednost naložbe
(Vir: Interni podatki podjetja)
Načrtovani projekt bomo tako s tehničnega kot finančnega vidika predstavili
predstavnikom kupcev ter na podlagi njihovega pisnega soglasja oziroma morebitne
sklenitve pogodbenega razmerja takoj pristopili k izvedbi. Predpostavljamo, da
bomo lahko do zaključka leta 2013 podpisali vse potrebne pogodbe in tehnično
dokumentacijo. V prvih mesecih prihodnjega leta bomo vgradili vso potrebno
opremo in naložbo pripravili za testno obratovanje. Začetek rednega obratovanja
nove kotlovnice načrtujemo za mesec junij 2014.
Terminski plan aktivnosti, povezanih z izvedbo naložbe, je prikazan v tabeli 3.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 22 od 34
Aktivnost/mesec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Priprava idejne zasnove
Podpis pogodbe s kupci toplote in
lastniki prostora
Priprava načrtov PZI in PZR
Razpis in izbor izvajalcev in
dobaviteljev opreme
Podpis pogodbe z izvajalcem del in
dobaviteljem opreme
Dobava in montaža opreme
Testno obratovanje
Redno obratovanje
Tabela 3: Terminski plan aktivnosti izvedbe naložbe
(Vir: Interni podatki podjetja)
5.3 OCENA DENARNIH TOKOV
Stroške in prihodke iz nove kotlovnice ocenjujemo na osnovi pravil stroke, cen
energentov, na podlagi porabe toplote poslovno-stanovanjskega objekta v zadnjih
štirih letih ter dosedanjih izkušenj z upravljanjem podobnih sistemov in so ocenjeni
za obdobje enega leta (brez DDV).
5.3.1 Odhodki
Stroški so sestavljeni iz stalnih in spremenljivih. Prvi so minimalno odvisni od časa
obratovanja oziroma količine proizvedene toplote, pri drugih pa je ta odvisnost zelo
visoka.
Ocena stalnih stroškov:
Vzdrževalni stroški (servisi, dimnikarska služba ipd.) 2.200,00 €
Stroški dela 1.440,00 €
Stroški novega prostora (3 €/m2 * 66 m2) 198,00 €
Zavarovanje 500,00 €
Ocena spremenljivih stroškov:
Povprečna poraba toplote poslovno-stanovanjskega objekta je v zadnjih štirih letih
znašala 172 MWh. Upoštevajoč izmerjen 85-odstotni toplotni izkoristek obstoječe
kotlovnice, znaša letna poraba kurilnega olja 20.200 litrov. Trenutna cena kurilnega
olja pa znaša pribl. 0,85 €/liter. Poraba električne energije znaša 24 kWh na 1 MWh
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 23 od 34
proizvedene toplote. Njena cena trenutno znaša 0,102 €/kWh. Za novo kotlovnico na
lesne sekance, upoštevajoč 172 MWh toplote, ocenjujemo, da potrebujemo 287
nasutih kubičnih metrov (Nm3) sekancev vlažnosti cca 30 %. Cena takih sekancev
trenutno na tržišču znaša neto cca 18,00 €/Nm3. Poraba električne energije v novi
kotlovnici bo znašala cca 25 kWh na 1 MWh proizvedene toplote. Njena cena
trenutno znaša 0,102 €/kWh.
Iz navedenih predpostavk so ocene spremenljivih stroškov sledeče.
Stroški goriva 5.160,00 €
Stroški električne energije 527,00 €
5.3.2 Prihodki
Prihodke smo ocenili glede na dejstvo, da bo izkoristek nove kotlovnice večji, ter na
podlagi predvidenih cen energentov in toplote. Med prihodke od prodaje toplote v
novi kotlovnici sodijo prihodki lastnega dela, vzdrževanje in servisi, ki jih bomo
podrobneje opredelili v pogodbi o skrbništvu. Za obdobje enega leta tako
ocenjujemo naslednje prihodke.
Prihodki iz naslova skrbništva 5.900,00 €
Prihodki iz prodaje toplote v novi kotlovnici 17.252,00 €
5.3.3 Neto denarni tok
Ekonomsko dobo projekta ocenjujemo na najmanj 15 let. Pri izračunu neto denarnih
tokov za ves čas trajanja naložbe, stroške in prihodke ocenjujemo glede na spodaj
navedene karakteristike.
Stalni stroški:
– prvih pet let ne pričakujemo dodatnih stroškov (oprema je nova in v garanciji,
pogodbeno vzdrževanje),
– vsako peto leto se bo strošek povečal zaradi obsežnejšega servisa ter
obnove oziroma zamenjave obrabljenih delov,
– od šestega leta dalje se bodo stroški predvidoma večali za 1 % na osnovi
stroškov iz preteklega leta.
Spremenljivi stroški:
– predpostavljamo 2-odstotno letno rast stroškov energentov.
Stalni prihodki:
– prva štiri leta lahko kupcu ponudimo enotno ceno, nato se bo cena prilagajala
rasti življenjskih stroškov (ocenjujemo 1 % na letni osnovi).
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 24 od 34
Spremenljivi prihodki od prodaje toplote:
– predpostavljamo 2-odstotno letno rast stroškov energentov.
V spodnji tabeli prikazujemo stroške in prihodke od začetka obratovanja nove
kotlovnice. Neto denarni tok skozi vsa leta izkazuje pozitivno stanje, njegova
vrednost pa se spreminja v odvisnosti od dinamike stroškov in prihodkov.
Leto Leto Stroški (stalni)
Stroški (spremenljivi)
Prihodki (stalni)
Prihodki od prodaje toplote
(spremenljivi)
Neto denarni
tok
0 2013
1 2014 4.338 5.687 5.900 17.252 13.127
2 2015 4.338 5.801 5.900 17.333 13.094
3 2016 4.338 5.917 5.900 17.415 13.060
4 2017 4.338 6.035 5.900 17.496 13.023
5 2018 4.338 6.156 5.959 17.579 13.044
6 2019 6.881 6.279 6.019 17.661 10.520
7 2020 4.425 6.404 6.079 17.744 12.994
8 2021 4.468 6.533 6.140 17.828 12.967
9 2022 4.512 6.663 6.201 17.911 12.938
10 2023 8.055 6.796 6.263 17.996 9.407
11 2024 4.598 6.932 6.326 18.080 12.875
12 2025 4.642 7.071 6.389 18.165 12.841
13 2026 4.685 7.212 6.453 18.251 12.806
14 2027 4.728 7.357 6.517 18.336 12.768
15 2028 8.272 7.504 6.582 18.423 9.229
Tabela 4: Neto denarni tok v življenjski dobi naložbe
(Vir: Interni podatki podjetja in lastni izračuni)
Deleži stroškov in prihodkov v predvideni življenjski dobi naložbe lahko prikažemo
tudi grafično (slika 5).
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 25 od 34
Slika 5: Delež stroškov in prihodkov v življenjski dobi naložbe
(Vir: Lasten)
Predhodno ugotovljeni neto denarni tok bo osnova za izračun učinkovitosti naložbe
v opazovani ekonomski dobi.
5.4 ANALIZA UPRAVIČENOSTI NALOŽBE
Ekonomsko upravičenost bomo ugotavljali za življenjsko dobo naložbe 15 let na
podlagi izračuna sledečih kazalnikov: dobe vračanja vloženih sredstev, neto sedanje
vrednosti in interne stopnje donosnosti.
Doba vračanja vloženih sredstev
Izračunamo jo tako, da vrednost naložbe delimo z letnim donosom. Ta računska
metoda je povsem sprejemljiva ob predpostavki enakih letnih donosov. V našem
primeru pa jo bomo enostavno ocenili tako, da bomo izračunali povprečni neto
denarni tok (donos) celotne naložbe, nato pa vrednost naložbe delili z njim.
V primeru neenakih letnih donosov dobo vračanja vloženih sredstev računamo za
vsako leto posebej, kot je prikazano v tabeli 5.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 26 od 34
Leto Vrednost naložbe Neto denarni tok Vračilna doba
0 68.694 –68.694
1 13.127 –55.567
2 13.094 –42.473
3 13.060 –29.413
4 13.023 –16.390
5 13.044 –3.346
6 10.520 7.174
7 12.994 20.168
8 12.967 33.134
9 12.938 46.072
10 9.407
11 12.875
12 12.841
13 12.806
14 12.768
15 9.229
Tabela 5: Doba vračanja vloženih sredstev
(Vir: Lasten)
Iz izračuna in tabelaričnega prikaza je razvidno, da se bodo vložena sredstva
povrnila v 5, 6 letih. S statičnega vidika ocenjevanja investicij je naložba sprejemljiva
in upravičena.
Neto sedanja vrednost (NSV)
Celotno vrednost naložbe bomo torej financirali z lastnimi sredstvi. Glede na dejstvo,
da bi lastna finančna sredstva namesto v naložbo lahko naložili v banko ali posodili
in zanje iztržili določen odstotek obresti, bomo za izračun neto sedanje vrednosti
predpostavili 7-odstotno diskontno stopnjo.
Izračun neto sedanje vrednosti
Navedeni izračun diskontiranih denarnih tokov (r = 7 %) in neto sedanje vrednosti
naložbe nazorno prikazuje tabela 6.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 27 od 34
Leto Vrednost
investicije € Neto denarni
tok € Diskontirana vrednost €
0 –68.694 –68.694 Začetna cena naložbe
1 13.127 12.268 Donos v prvem letu
2 13.094 11.437 Donos v drugem letu
3 13.060 10.661 Donos v tretjem letu
4 13.023 9.935
5 13.044 9.300
6 10.520 7.010
7 12.994 8.092
8 12.967 7.547
9 12.938 7.037
10 9.407 4.782
11 12.875 6.117
12 12.841 5.702
13 12.806 5.314
14 12.768 4.952
15 9.229 3.345
Neto sedanja vrednost (r = 7 %) 44.804
Tabela 6: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe – za dobo 15 let
(Vir: Lasten)
Na podlagi izračuna NSV ugotavljamo, da je naložba sprejemljiva. 7-odstotna
diskontna stopnja za ocenjene denarne tokove za dobo 15-ih let predstavlja NSV
44.804 €.
V spodnjem grafu (slika 6) so prikazane NSV v odvisnosti od različnih diskontnih
stopenj (od 1 % do 20 %). Iz točke presečišča, kjer krivulja seka os x, pa lahko
odčitamo tudi ISD, ki znaša 16,5 %.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 28 od 34
Slika 6: Prikaz NSV za različne diskontne stopnje
(Vir: Lasten)
Interna stopnja donosnosti (ISD)
Računski prikaz interne stopnje donosnosti za 15-letno preučevano obdobje naložbe.
= 16,5 %
ISD predstavlja tisto stopnjo donosnosti, pri kateri je neto sedanja vrednost naložbe
enaka nič. Izračun pokaže, da znaša ISD za preučevano ekonomsko dobo naložbe
16,5 %.
5.5 UGOTOVITVE O UPRAVIČENOSTI NALOŽBE
Iz predhodnih izračunov kazalnikov ugotavljamo sledeče:
Naložba se bo povrnila v 5, 6 letih.
NSV naložbe je pri 7-odstotni diskontni stopnji pozitivna, kar pomeni, da nam
po pokritju vseh stroškov v življenjski dobi naložbe (15 let) ostane 44.804 €,
preračunano na današnji čas.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 29 od 34
ISD znaša 16,5 %, kar predstavlja več, kot bi bila bančna ali posojilna
obrestna mera za vložena lastna sredstva.
Iz zgornjih kazalnikov je razvidno, da je omenjena naložba, upoštevajoč naša
izhodišča in predpostavke, s stališča gospodarnosti in nadaljnjega razvoja
dejavnosti našega programa zelo zanimiva.
V kolikor bi se izkazalo, da kupci želijo skleniti pogodbo o oskrbi s toploto za krajše
obdobje (10 let), bomo v nadaljevanju na analogni način preučili tudi to možnost.
5.6 PRIMERJAVA ISTE NALOŽBE S KRAJŠO POGODBENO
DOBO
Za primer, da bi kupci želeli zaradi možnosti zamenjave pogodbenega oskrbovalca
ali zamenjave načina ogrevanja skleniti pogodbo za krajši čas, bomo preučili tudi to
možnost.
Če želimo v krajšem obdobju (npr. 10 let) upravičiti naložbo, moramo v tem času
doseči tudi neko sprejemljivo stopnjo donosnosti glede na vložena sredstva.
Postopek izračuna je razviden v tabeli 7.
Leto Vrednost
investicije € Neto denarni
tok € Diskontirana vrednost €
0 –68.694 –68.694 Začetna cena naložbe
1 13.127 12.268 Donos v prvem letu
2 13.094 11.437 Donos v drugem letu
3 13.060 10.661 Donos v tretjem letu
4 13.023 9.935
5 13.044 9.300
6 10.520 7.010
7 12.994 8.092
8 12.967 7.547
9 12.938 7.037
10 9.407 4.782
Neto sedanja vrednost (r = 7 %) 19.375
Tabela 7: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe – za dobo 10 let
(Vir: Lasten)
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 30 od 34
Na podlagi izračuna NSV ugotavljamo, da je kljub znižanju NSV naložba še vedno
sprejemljiva. 7-odstotna diskontna stopnja za ocenjene denarne tokove za ta primer
namreč predstavlja NSV 19.375 €.
ISD za preučevano obdobje pa znaša 12,9 %, kar je razvidno iz modre krivulje v
grafu (slika 7).
Slika 7: Primerjava NSV in ISD glede na krajšo pogodbeno dobo
(Vir: Lasten)
Ugotovitve
NSV so pri krajšem pogodbenem obdobju pričakovano nižje, zato je v praksi treba
zelo premišljeno izbrati pogodbeno dobo, da ob dovolj konkurenčni ceni za kupca še
vedno dosežemo sprejemljivo ekonomičnost oziroma ISD. Za konkreten primer se je
ISD s 16,5 % znižala na 12,9 %.
5.7 TVEGANJE
Tveganje je sestavni del vsake investicijske odločitve. Ker so pričakovani denarni
donosi dolgoročne naložbe poznani z verjetnostjo odstopanja glede na vrednost same
naložbe, ceno in porabo toplote ter ceno lesnih sekancev, so možna tudi tveganja.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 31 od 34
V našem primeru bomo za oceno tveganj zaradi lažjega izračuna izhajali iz
predpostavke, da je neto denarni tok skozi ves čas trajanja življenjske dobe naložbe
enak, kot smo ga izračunali za prvo leto.
V grafu (slika 8) prikazujemo vpliv spremembe ključnih odstopanj na ekonomiko
oziroma ISD naložbe.
Slika 8: Grafični prikaz vpliva odstopanj ključnih dejavnikov na ISD
(Vir: Lasten)
Iz zgornjega grafa lahko odčitamo, kako posamezna odstopanja vplivajo na ISD.
Najbolj moramo biti pozorni na strme krivulje (višina naložbe in cena toplote), saj že
njihovo manjše odstopanje lahko močno poveča tveganje naložbe. Npr. 10-odstotno
znižanje cene toplote bi pomenilo za 3 % manjšo ISD, medtem ko enak odstotek
znižanja cene lesnih sekancev pomeni zgolj 0,9 % večjo ISD.
Če vzamemo primer, da imajo vsi ključni dejavniki 10-odstotno odstopanje v
negativni smeri ISD, ugotovimo, da njihov skupni vpliv pomeni znižanje ISD za 8,1
%. To pomeni, da v tem primeru še vedno ohranimo 9,3-odstotni ISD.
Iz predhodno navedenih primerov ugotavljamo, da so tveganja sprejemljiva in
obvladljiva, saj je zelo majhna verjetnost, da bi lahko prišli pod 10-odstotni ISD.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 32 od 34
6 ZAKLJUČEK
V hitro spreminjajočem in tekmovalnem poslovnem svetu morajo podjetja za svoj
obstoj in razvoj neprestano iskati nove trge in rešitve. Konkurenca je velika in če
želimo obdržati obstoječe kupce ter hkrati pridobivati nove, moramo znati nuditi
visoko kvalitetne in cenovno sprejemljive rešitve, ki gredo tudi v korak s časom.
Prav s tega stališča smo se odločili analizirati možnost pristopa k naložbi v novo
kotlovnico na lesne sekance v poslovno-stanovanjskem objektu, ki ga s toploto za
ogrevanje pogodbeno oskrbujemo že sedaj. Nujnost naložbe opravičuje sedanja
stara in dotrajana kotlovnica.
Glede na lasten vir financiranja in pod pogojem, da bomo sklenili oskrbovalno
pogodbo za dobo petnajstih let, smo na podlagi statičnih in dinamičnih metod
ocenjevanja investicijskih odločitev ugotovili, da je naložba za ves čas trajanja
pogodbe upravičena.
V času trajanja pogodbe uspemo doseči zadostno stopnjo donosnosti, naložba pa
se nam povrne v petih letih in pol. Na podlagi preučitve možnih tveganj ugotavljamo,
da so sprejemljiva in obvladljiva, saj je zelo majhna verjetnost, da bi lahko prišli pod
10-odstotni ISD. Analiza za krajšo pogodbeno dobo pokaže pričakovano manjše
pozitivne učinke, ki pa so v našem primeru še vedno ekonomsko zanimivi.
Glede na to, da imamo v družbi postavljene mejne vrednosti ocenjevanja naložb, ki jih
morajo ekonomski kazalniki dosegati, ugotavljamo, da je pristop k naložbi sprejemljiv.
Praktični primer pa bomo v podjetju lahko uporabljali za presoje podobnih naložb.
Raziskava je pokazala, da je naložba zelo koristna tudi za kupce, saj jim prinaša
tako konkurenčno ceno toplote za ogrevanje, ekološko sprejemljivost kot tehnično
varnost in zanesljivost.
Odločitve kupcev za izvedbe takih naložb bi nam poleg konkurenčne prednosti
zagotavljale tudi visoke reference, možnost izpopolnjevanja sedanjega kadra in
zaposlovanja novih sodelavcev.
Seveda pa ne moremo vseh naložb financirati z lastnimi sredstvi, zato je potrebno
preučiti tudi možnosti raznovrstnega kreditiranja in sofinanciranja. Glede na to, da je
ogrevanje na biomaso domač obnovljiv vir energije, je potrebno preučiti tudi
možnost pridobitve nepovratnih sredstev, sredstev iz Eko Sklada in podobno.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 33 od 34
LITERATURA IN VIRI
Berk, A., Lončarski, I., Zajc, P., Deželan, S., Kuhelj, Krajnović, E., Valentinčič, A. idr.
(2006). Poslovne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Čibej, J. A. (2001). Matematika za računovodje in finančnike. Ljubljana: Zveza
računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Čibej, J. A. (2004). Poslovna matematika. II del. Ljubljana: DZS.
E Podjetnik (1. 2. 2012). Pridobljeno 11. 5. 2013 z naslova
http://www.epodjetnik.org/podjetnistvo/8-marketing/26-analiza-trga.
Institut »Jožef Stefan« – Center za energetsko učinkovitost (2008). Delovno gradivo
s seminarja: Evropski energetski menedžer.
Institut »Jožef Stefan« – Center za energetsko učinkovitost. Pridobljeno 29. 5. 2013
z naslova http://www.rcp.ijs.si/ceu/node/127.
Iskra Sistemi, d.d. (2013) Poslovnik sistema vodenja. (Izdaja 34).
Lesni sekanci. Pridobljeno 29. 5. 2013 z naslova http://www.ceneje.si/dom-in-
vrt/vrtna-in-delovna-oprema-ter-naprave/oprema-za-vrt-in-okolico/lesni-sekanci_-
_CX000E353F.
Pučko, D. in Rozman, R. (1995). Ekonomika podjetja. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta v Ljubljani.
Rebernik, M. (1999). Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Repovž, L. in Peterlin, J. (2000). Financiranje. Koper: Visoka šola za management.
Senjur, M. (2002). Gospodarska rast in razvojna ekonomika. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
Toplak, J. (2006). Ekonomika poslovnega sistema. 2., dopolnjena izdaja. Celje:
VKŠ.
Tuma, M. in Sekavčnik, M. (2004). Energetski sistemi, preskrba z električno energijo
in toploto. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo.
Žemva, F. (2005). Financiranje podjetij. Skripta. Celje: VKŠ.
B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Mihela Debeljak: Presoja ekonomske upravičenosti naložbe Stran 34 od 34
Žnidaršič Kranjc, A. (1995). Ekonomika podjetja. Postojna: DEJ, d.o.o.
KAZALO SLIK
Slika 1: Organizacijska struktura družbe Iskra Sistemi, d.d. .................................... 17
Slika 2: Shematični prikaz glavnih elementov nove kotlovnice ................................ 19
Slika 3: Shematični prikaz zalogovnika lesnih sekancev ......................................... 20
Slika 4: Lesni sekanci ............................................................................................. 20
Slika 5: Delež stroškov in prihodkov v življenjski dobi naložbe ............................... 25
Slika 6: Prikaz NSV za različne diskontne stopnje .................................................. 28
Slika 7: Primerjava NSV in ISD glede na krajšo pogodbeno dobo .......................... 30
Slika 8: Grafični prikaz vpliva odstopanj ključnih dejavnikov na ISD ....................... 31
KAZALO TABEL
Tabela 1: Računovodske kategorije in denarni tok ................................................. 10
Tabela 2: Vrednost naložbe .................................................................................... 21
Tabela 3: Terminski plan aktivnosti izvedbe naložbe .............................................. 22
Tabela 4: Neto denarni tok v življenjski dobi naložbe .............................................. 24
Tabela 5: Doba vračanja vloženih sredstev ............................................................ 26
Tabela 6: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe – za dobo 15 let ........................ 27
Tabela 7: Izračun neto sedanje vrednosti naložbe – za dobo 10 let ........................ 29
KRATICE IN AKRONIMI
IP: Idejni projekt
PGD: Projekt za gradbeno dovoljenje
PZI: Projekt za izvedbo del
PZI: Projekt izvedenih del
MWh: Megavatna ura (enota za energijo)
kWh: Kilovatna ura (enota za energijo)
Nm3: Nasuti kubični meter