diplomski seminar ekonomski uČinki staranja...

44
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKI SEMINAR EKONOMSKI UČINKI STARANJA PREBIVALSTVA- PRIMER SLOVENIJE ECONOMIC EFFECTS OF THE AGEING OF POPULATION – CASE OF SLOVENIA Študentka: Vanja Korošak Študentka rednega študija Številka indeksa: 81648849 Program: Bolonjski visokošolski Študijska smer: Poslovne finance in bančništvo Mentor: izr. prof. dr. Timotej Jagrič Študijsko leto 2009 Sv. Jurij ob Ščavnici, september 2009

Upload: others

Post on 29-Aug-2019

0 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

  

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKI SEMINAR EKONOMSKI UČINKI STARANJA

PREBIVALSTVA- PRIMER SLOVENIJE ECONOMIC EFFECTS OF THE AGEING OF

POPULATION – CASE OF SLOVENIA

Študentka: Vanja Korošak Študentka rednega študija Številka indeksa: 81648849 Program: Bolonjski visokošolski Študijska smer: Poslovne finance in bančništvo Mentor: izr. prof. dr. Timotej Jagrič Študijsko leto 2009

Sv. Jurij ob Ščavnici, september 2009

2  

PREDGOVOR  Trendi v današnjem življenju so pripomogli k staranju prebivalstva. Upadanje števila rojstev, podaljševanje življenjske dobe in povprečna starost žensk ob rojstvu otrok močno spreminjajo starostno strukturo. Spreminja se tudi prebivalstvena piramida Slovenije, ki počasi izgublja obliko piramide ter postaja vedno bolj podobna obliki vaze.

Staranje prebivalstva je prineslo veliko ekonomskih problemov, ki so zaradi finančne krize še večji in bodo za rešitev potrebovali še bolj natančne, dosledne in izčrpne načrte. Ekonomske probleme zaznamo v makroekonomskem okolju, finančnih trgih, javnih financah in na trgu nepremičnin. Ti problemi vplivajo tudi na poslovanje bank, prinašajo nove razmere na trgu dela, vplivajo na pokojninski sistem v Sloveniji, na zdravstvo ter na slovenska podjetja. Pokojninski sistem treh stebrov, ki smo ga v Sloveniji uvedli leta 2000, je deloval dobro vse do finančne krize. Za rešitev trenutnih proračunskih in likvidnostnih težav bodo nekateri uporabili zasebne pokojninske prihranke, kar bo privedlo do uničenja orodja, ki naj bi dolgoročno sicer služilo proračunski vzdržnosti. Problem staranja prebivalstva se ne dotika zgolj posameznika in države, temveč ima velik vpliv tudi na delodajalce, ki se bodo morali prilagajati starejšim zaposlenim in jih prepričati, da bodo hoteli delati dlje. Za izboljševanje stanja starejših oseb na trgu dela skrbi aktivna politika zaposlovanja, ki je vodilni instrument višanja aktivnosti starejših. Veliko lahko pripomore tudi vsak posameznik, saj je od njega odvisno, ali bo želel delati po upokojitvi ali se bo delno upokojil oziroma bo imel priložnost živeti bolj zdravo življenje. V današnjem času je za zdravo življenje potreben čas in denar in ravno tega nam primanjkuje.

Slovenija se bo najprej morala rešiti iz recesije, da se bo lahko vrnila k zdravim javnim financam. Zlasti pomembno je povišati stopnjo zaposlenosti in spodbujati starajočo se „baby boom“ generacijo k temu, da ostane na trgu dela, namesto da se predčasno upokoji, kar so pogosto počele prejšnje generacije. Čeprav bo to slednje težko, saj si vsak človek želi zaslužen počitek. Lahko pa se zgodi, da bodo prisiljeni delati dlje, saj ne bodo njihove pokojnine zadostovale za pokritje stroškov.

Demografskih trendov ne bo mogoče hitro spremeniti. Eden od dolgoročnih ukrepov je več rojstev, kar bi pripomoglo k rešitvi tega izziva. Staranje prebivalstva je neizogibni pojav, s katerim se sooča Slovenija. Zelo pomembno je, da kljub finančni krizi, ki je zajela Slovenijo, stremimo tudi k rešitvi staranja družbe. Podjetja, banke, država in starejše osebe, se morajo zavedati svoje odgovornosti ter sprejemati spremembe kot izziv.

 

3  

KAZALO VSEBINE PREDGOVOR ................................................................................................................................ 2 1 UVOD..................................................................................................................................... 5

1.1 Opredelitev problema....................................................................................................... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ........................................................................................ 5 1.3 Predpostavke in omejitve dela.......................................................................................... 5 1.4 Predvidene metode dela ................................................................................................... 6

2 DEMOGRAFSKI RAZVOJ V SLOVENIJI ............................................................................... 7

2.1 Negativni naravni prirast....................................................................................................... 7 2.2 Naraščajoči selitveni prirast.................................................................................................. 7 2.3 Sintetični kazalci starostne sestave prebivalstva................................................................... 7

3 STARANJE PREBIVALSTVA................................................................................................... 9

3.1 Vzroki staranja ...................................................................................................................... 9 3.1.1 Zniževanje rodnosti in upočasnjevanje umrljivosti ....................................................... 9 3.1.2 Povprečna starost žensk ob rojstvu otroka se viša ......................................................... 9

3.2 Starostna struktura prebivalstva.......................................................................................... 10 3.3 Prebivalstvena piramida Slovenije...................................................................................... 12

3.3.1 Oblika prebivalstvene piramide ................................................................................... 12 4 EKONOMSKI PROBLEMI STARANJA PREBIVALSTVA.................................................. 16 4.1 Vpliv demografskih sprememb na pokojninska zavarovanja in na zdravstvo........................ 16

4.1.1 Pokojninski sistem v Sloveniji..................................................................................... 16 4.1.2 Prejemniki pokojnin..................................................................................................... 17 4.1.3 Razmerje med zavarovanci in upokojenci ................................................................... 18 4.1.4 Pokojninska zavarovanja v času finančne krize........................................................... 18 4.1.5 Rast izdatkov in odhodkov za zdravstvo ..................................................................... 20

4.2 Vpliv demografskih sprememb na okolje bank .................................................................. 22 4.3 Vpliv demografskih sprememb na poslovanje bank........................................................... 23 4.4 Nove razmere na trgu dela .................................................................................................. 24 4.5 Slovenska podjetja .............................................................................................................. 26

5 IZZIVI IN UKREPI V ZVEZI S STARANJEM PREBIVALSTVA........................................ 28

5.1 Izzivi in ukrepi podjetij ....................................................................................................... 28 5.1.1 Kaj s podaljšanjem aktivnosti starejših zaposlenih dobijo in/ali izgubijo podjetja? ... 29 5.1.2 Nekatere rešitve medgeneracijskega menedžmenta staranja na delovnem mestu ....... 29

5.2 Ukrepi za izboljševanje stanja starejših oseb na trgu dela v Sloveniji ............................... 31 5.2.1 Aktivna politika zaposlovanja in strategija aktivnega staranja.................................... 31 5.2.2 Nekateri srednjeročni in dolgoročni ukrepi za izboljšanje stanja na trgu dela starejših............................................................................................................................................... 32

5.3 Izzivi in ukrepi posameznikov ............................................................................................ 33 5.3.1 Posameznikove koristi in škoda upokojevanja ............................................................ 33 5.3.2 Spodbude za daljšo delovno aktivnost......................................................................... 33

4  

5.4 Priprava na staranje družbe v času gospodarske recesije.................................................... 34 6 SKLEP ....................................................................................................................................... 36 7 POVZETEK............................................................................................................................... 37 LITERATURA ............................................................................................................................. 38 VIRI .............................................................................................................................................. 41 KAZALO SLIK ............................................................................................................................ 42 KAZALO TABEL ........................................................................................................................ 43 SEZNAM KRATIC ...................................................................................................................... 44

5  

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema  Posledica zniževanja stopnje rodnosti in daljše življenjske dobe, ki jo povzroča izboljšanje življenjske ravni prebivalstva je, da se predvsem razvite države soočajo s problemom staranja delovne sile. Staranje prebivalstva pomeni naraščanje deleža prebivalstva starega 60 oziroma 65 let in več v celotnem prebivalstvu.

Staranje prebivalstva z neugodnim razmerjem med zaposlenimi in upokojenci nedvomno vedno bolj vpliva na finančni trg ter predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti. Vse to posledično brez ustreznih ukrepov vodi v zmanjševanje rasti življenjskega standarda, zaradi potencialnega zmanjševanja gospodarske rasti ter produktivnosti v Sloveniji.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve  Za izbrano temo smo se odločili predvsem zato, ker staranje prebivalstva predstavlja resen problem za vse razvite družbe. Eden izmed namenov je tudi ta, da se želimo seznaniti s tem, kaj lahko stori posameznik za reševanje problema staranja delovne sile.

V diplomskem seminarju bomo na kratko definirali staranje prebivalstva, vzroke, zaradi katerih je prišlo do nesorazmerja med zaposlenimi in upokojenci in starostno strukturo. Prikazali vam bomo, kako staranje prebivalstva vpliva na pokojninska zavarovanja, zdravstvo, trg dela, banke ter na podjetja. Posebno pozornost bomo namenili ukrepom in izzivom v zvezi s staranjem prebivalstva, in sicer, kaj lahko storijo podjetja in posamezniki.

Trditve:

 − delež starejših in tistih, ki se upokojujejo se veča; − starejše osebe se morajo zavedati svoje odgovornosti za nenehno vlaganje v razvoj in izobraževanje ter sprejemati spremembe kot izziv; − recesija negativno vpliva na javne pokojninske sklade.

1.3 Predpostavke in omejitve dela  Predpostavljamo, da trditve in ugotovitve, ki jih bomo v diplomskem seminarju potrdili, odražajo problematiko staranja prebivalstva visoko razvitih držav, torej pojavi veljajo le za te države. Predpostavljamo, da demografskih trendov ne bo mogoče hitro spremeniti, zato lahko pričakujemo nadaljnje staranje prebivalstva. V diplomskem seminarju predpostavljamo, da se lastniki in vodstva slovenskih podjetij zavedajo problemov, ki jih prinaša proces staranja prebivalstva v njihova lastna podjetja, vendar le redke organizacije v praksi udejanjajo ukrepe v smeri ravnanja s starejšimi ljudmi pri delu.

6  

Osredotočili se bom le na nekatere probleme staranja prebivalstva, saj je tematika preveč obširna. Slovenija se spopada z gospodarsko krizo, kar je vplivalo tudi na pisanje diplomskega dela. Pri pisanju smo morali paziti, da nismo vključili podatkov, ki zaradi recesije več ne veljajo. Ravno zaradi tega razloga smo bili zelo omejeni pri uporabi knjig.

1.4 Predvidene metode dela  Pri pisanju diplomskega seminarja bomo uporabili različne strokovne literature in strokovne članke iz interneta. Pri projekcijah števila prebivalstva nam bodo v pomoč statistični letopisi Statističnega urada Republike Slovenije ter podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri pisanju diplomske naloge bomo uporabili deskriptivni pristop. Metodo deskripcije bomo uporabili pri opisovanju pojmov. Metodo klasifikacije, ko bomo definirali pojme, metodo kompilacije, ko bomo povzemali spoznanja, stališča. Kadar bomo primerjali podatke različnih virov, bomo uporabili metodo komparacije.

               

7  

2 DEMOGRAFSKI RAZVOJ V SLOVENIJI

2.1 Negativni naravni prirast  V Sloveniji sta se v preteklem, desetletju dolgoročna trenda upadanja rodnosti in upočasnjevanja umrljivosti križala s temeljitimi spremembami na področju gospodarskih in političnih življenjskih pogojev. Rodnost se je že v začetku osemdesetih let znižala pod raven, ki bi še zagotavljala enostavno obnavljanje generacij. Ob upočasnjeni umrljivosti je bilo v drugi polovici devetdesetih let število rojstev že manjše od števila umrlih, tako, da se je naravni prirast zmanjševal že od leta 1979 dalje (Kraigher 2005, 13-14). Od leta 1997 dalje, pa je naravni prirast konstantno negativen (SURS 2005). Še naprej lahko pričakujemo negativni naravni prirast, saj tudi manjši dvig celotne rodnosti v zadnjih letih v Sloveniji ne bo omogočil višanja števila rojstev, kajti bistveno manjše število rojstev v preteklih letih pomeni tudi vedno manjše število žensk v rodni dobi. Povečevalo se bo število smrti, zaradi vedno večjega števila prebivalcev v višji starosti. Danes so najbolj številčne generacije v starosti od 50 do 60 let in zato je popolnoma razumljivo, da bo z leti naraščalo število umrlih kljub daljšanju povprečnega trajanja življenja (Jakoš 2008, 4).

2.2 Naraščajoči selitveni prirast  Vzrok večjih nihanj selitev med Slovenijo in tujino so bile gospodarske in politične spremembe. Slovenija je bila v prvi polovici dvajsetega stoletja pretežno izselitvena regija in šele od konca petdesetih let dalje, je število priseljenih začelo počasi presegati število odseljenih. Največji selitveni prirast je bil v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let to je okrog pet tisoč. Čeprav je bil za sedemdeseta leta značilen visok selitveni prirast, je število slovenskega prebivalstva v tem obdobju raslo zaradi visoke rodnosti (SURS 2005). Nato je selitveni prirast upadel na okrog tri tisoč, leta 1991 je bil zaradi takratnih političnih in ekonomskih razmer zopet negativen. Po uradni statistični evidenci je bil negativen dve leti. Od leta 1993 število priselitev v povprečju spet presega število odselitev, a je selitveni prirast nižji kot v osemdesetih letih saj je naravni prirast od leta 1997 dalje konstantno negativen (Kraigher 2005, 13-14). Tako postajajo migracije, zaradi negativne naravne rasti odločujoči dejavnik demografskega razvoja, saj naj bi ublažile posledice negativne naravne rasti z tako imenovanimi nadomestnimi migracijami (Jakoš 2008, 5).

2.3 Sintetični kazalci starostne sestave prebivalstva  Indeks staranja je pomemben demografski kazalec, na podlagi katerega lahko izračunamo, kako staro je prebivalstvo (Strajnar). Indeks staranja je razmerje med starim (65 let in več) in mladim (0-14) prebivalstvom. V Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih več kot podvojil in že presega 100, kar pomeni, da je število prebivalcev v starosti 65 let in več že višji od števila otrok. Indeks odvisnosti je razmerje med vsoto starega in mladega prebivalstva in delovno sposobnim prebivalstvom. Indeks odvisnosti se je zaradi upadanja števila otrok in povečanja delovno sposobnega prebivalstva znižal z 51,6 odstotkov leta 1981 na 42,1 odstotkov leta 2003. Indeks odvisnosti starega prebivalstva je razmerje med starim in delovno spodobnim prebivalstvom. V

8  

prvi polovici osemdesetih let se je zniževal indeks odvisnosti prebivalstva (do ravni 14,9 leta 1987), saj se je obseg delovno sposobnega prebivalstva povečeval, obseg starega prebivalstva pa je stagniral. Od leta 1988 dalje se ta indeks stalno in do sedaj počasi zvišuje. Leta 2001 je presegel 20, leta 2003 je dosegel 21,3 (Kraigher 2005, 15).

9  

3 STARANJE PREBIVALSTVA

Staranje prebivalstva pomeni povečevanje deleža prebivalcev, starejših od 64 let in izhaja iz podaljševanja življenjske dobe in hkratnega nižanja rodnosti (KD 2008). Starostna sestava prebivalstva se spreminja z upadanjem števila rojstev in z upočasnjevanjem umrljivosti. Zmanjšuje se delež otrok, veča pa se delež delovno sposobnega in starega prebivalstva. Delež otrok v starosti 0−14 let se je iz 23 odstotkov leta 1981 zmanjšal do leta 2003 že na manj kot 15 odstotkov, medtem ko se je delež delovno sposobnega prebivalstva v starosti 15−64 let, povečal iz 66 odstotkov na 70,4 odstotkov. Delež prebivalstva v starosti 65 let in več, je v osemdesetih letih stagniral na ravni okrog 10 odstotkov, od leta 1987 pa se stalno počasi povečuje in je leta 2003 dosegel že 14,9 odstotkov (Kraigher 2005, 14-15).

3.1 Vzroki staranja

3.1.1 Zniževanje rodnosti in upočasnjevanje umrljivosti  Rodnost v vsem razvitem svetu upada in se je spustila pod vrednosti, ki omogočajo enostavno obnavljanje prebivalstva. Povprečno trajanje življenja se podaljšuje, kar pomeni, da narašča število in še bolj delež starejšega prebivalstva. Povečuje se nesorazmerje med aktivnim in upokojenim prebivalstvom. Nadaljuje se negativna spirala demografskega razvoja. Upadanje števila prebivalcev bo vedno bolj izrazito zaradi vedno višje negativne naravne rasti (Jakoš 2008, 5). Na naveden problem opozarja Kraigher (2005, 16): “Rodnost ima v Sloveniji tendenco zniževanja že vsaj 100 let, z različnimi nihanji in različnimi hitrostmi upadanja, vendar je šele v obdobju po letu 1980 padla pod raven, ki še zagotavlja enostavno obnavljanje generacij. Za to obdobje je značilno nepretrgano upadanje koeficienta celotne rodnosti, ki se je do sedaj prekinilo le v letih 2000 in 2002. V letu 1999 in 2001 je dosegel do sedaj najnižjo vrednost (1,21), kar je manj kot v katerikoli državi članici EU (povprečje 2001: 1,47). Razlogi so predvsem ekonomske narave: omejene možnosti zaposlitve in zato še vedno visoka brezposelnost mladih, pomanjkanje stanovanj ter problemi pri zaposlovanju žensk, če je pričakovati, da bodo morale še roditi.” V Sloveniji se, že vsaj 100 let, upočasnjuje umrljivost. Po letu 1995 se umrljivost v Sloveniji relativno hitro upočasnjuje, pričakovano trajanje življenja pa podaljšuje. Do leta 2003 se je v Sloveniji trajanje življenja pri moških podaljšalo na 73,2 let, pri ženskah pa na 80,7 let. V zadnjih dvajsetih letih se je pri moških življenje podaljšalo za sedem let, pri ženskah pa za pet let in pol. Razlika med pričakovanim trajanjem življenja moških in žensk se je zmanjšala z okrog devet let leta 1983 na sedem let in pol (Kraigher 2005, 20).

3.1.2 Povprečna starost žensk ob rojstvu otroka se viša  V Sloveniji se v srednjih šolah izobražuje že skoraj celotna generacija deklet, redno pa študira že več kot polovica generacije. Med srednješolci in študenti je več kot polovica žensk, zato se mlade družine odločajo za rojstva v kasnejših letih in za (posledično) manj otrok. Povprečna

10  

starost žensk ob rojstvu otroka v Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih povečala iz 25,5 na 28,8 let, povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka pa iz 23,0 na 27,2 (Kraigher 2005, 17). Najvišja rodnost žensk v Sloveniji leta 2008 je bila pri starostni skupini 28 let. To so ženske, ki so bile rojene leta 1980, ko se je v Sloveniji rodilo 30.000 otrok, torej okoli 15.000 deklic. Število rojstev v letu 1990 je bilo samo še dobrih 22.000, v letu 1995 19.000 in v letu 2000 samo še 18.000 (Jakoš 2008, 4). Kazalnik stopnje totalne rodnosti – Tf nam pove število otrok, ki jih v povprečju rodi ena ženska v svoji rodni dobi, s predpostavko, da je doživela starost 49 let. Vrednost stopnje totalne rodnosti 2,1 pomeni, da bo prebivalstvo s takšno rodnostjo imelo enostavno obnavljanje prebivalstva (Malačič 2008, 794). Leta 1999 je bila v Sloveniji stopnja totalne rodnosti 1,21, medtem ko je leta 1980 še zadoščala (2,1) za enostavno obnavljanje prebivalstva. Staranje prebivalstva je bilo hitro v državah s Tf, nižjo od 1,5 in še posebej v državah z najnižjo nizko rodnostjo, kjer je bila Tf pod 1,3. Med slednje je spadala tudi Slovenija od leta 1995 do leta 2005 (Kraigher 2005, 17).

3.2 Starostna struktura prebivalstva  Upadanje števila rojstev in podaljševanje življenjske dobe močno spreminja starostno strukturo prebivalstva. Proces staranja prebivalstva se je pričel najprej v razvitejših državah sveta. Število prebivalstva Slovenije se je od leta 2000 do 2005, v povprečju letno povečalo le za 0,1 odstotek oz. 2000 oseb letno. Slovenija se, podobno kot razvite države, sooča s konstantnim višanjem povprečne starosti prebivalstva. V pričetku petdesetih let je znašala povprečna starost prebivalstva Slovenije približno 30 let, konec leta 2004 pa 40,3 let (SURS, 2005). Pred petdesetimi leti je bilo razmerje med mlajšimi od 15 let in osebami, starimi 65 let ali več, še ugodno. Ob popisu prebivalstva leta 1953 je bilo razmerje 27,6 odstotkov : 7,6 odstotkov v korist mladih. Leta 2004 pa 14,4 odstotkov : 15,3 odstotkov v korist oseb, starih 65 let ali več. Koeficient starostne odvisnosti starih in mladih je znašal leta 2004 v Sloveniji 42, kar pomeni, da je bilo od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisno toliko mlajših od 15 let ter starih 65 let ali več (prav tam, 2005). Tako je v Sloveniji delež prebivalstva, starega 65 let ali več, že višji od deleža mlajših od 15 let. Število upokojencev v Sloveniji narašča, rast njihovo število se je povečalo z 274.000 v letu 1985 na 503.000 v letu 2002. Naraščanje števila upokojencev je deloma posledica staranja prebivalstva. Podaljševanje življenjske dobe podaljšuje čas izplačevanja pokojnin; leta 1995 je bila povprečna doba uživanja pokojnine 12 let in 9 mesecev, leta 1999 pa 13 let (Verša). SURS opozarja (2005): “Slovenija lahko v prihodnjih petdesetih letih zaradi zmanjševanja števila mladih in žensk v rodni dobi ter nizke stopnje rodnosti pričakuje pospešeno staranje prebivalstva. Po osnovni varianti Eurostatovih projekcij prebivalstva naj bi se do leta 2050 število prebivalstva v državi zmanjšalo za okoli 5 odstotkov. Skoraj tretjina (31,1 odstotkov) prebivalstva naj bi bila stara 65 let ali več, medtem ko naj bi bil delež mlajših od 15 let manjši od 13 odstotkov. V svetu naj bi se v prihodnjih petdesetih letih koeficient starostne odvisnosti mladih in starih dvignil. V Sloveniji živi na 100 oseb v delovno aktivni družbi 78,5. Večina od njih bo starejša od 64 let. ”

11  

Slika 1: Starostna struktura Slovenije

STAROSTNA STRUKTURA SLOVENIJE

-

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

0- 4

5- 9

10-14

15-19

20-24

25-29

30-34

35-39

40-44

45-49

50-54

55-59

60-64

65-69

70-74

75-79

80+

starost let

štev

ilo p

rebi

valc

ev

leto 2000 leto 2025

Vir: (Filipič 2005 povzeto iz U.S. Census Bureau) Slika 1 prikazuje starostno strukturo Slovencev v letu 2000 in njeno napoved za leto 2025. Za leto 2025 v primerjavi z letom 2000, vidimo, da se bo povečalo število starejših od 45-ega leta starosti. V letu 2000 je bilo 81 odstotkov prebivalcev mlajših od 60 let, po napovedih pa jih bo mlajših od 60 let, leta 2025 le še 69 odstotkov. Število prebivalcev starejših od 60 let se bo do leta 2025 iz 387.000 povišalo na skoraj 600.000, število prebivalcev starih od 20 do 60 let pa se bo znižalo za 182.000 (Filipič 2005, 1). Evropska komisija je v nedavnem poročilu državam članicam napovedala, da bo stopnja rodnosti v vseh državah ostala pod naravno stopnjo reprodukcije. Pričakovana življenjska doba se je od leta 1960 podaljšala za osem let in se bo v naslednjih petih desetletjih predvidoma podaljšala za nadaljnjih šest let. Zaradi teh sprememb se bo v obdobju od leta 2010 do 2050 število prebivalstva v mlajših skupinah prebivalstva hitro zmanjševalo, v starejših pa povečevalo (Regionalne strategije in demografsko staranje 2006).  

12  

Slika 2: Odstotek prebivalstva v Sloveniji po starosti 0−14, 15−64, 65 let in več, za leti 1950 in 2050

Vir: (Regionalne strategije in demografsko staranje povzeto iz United Nations 2004) Slika 3 prikazuje, kako se Slovenija vse bolj približuje fazi pretiranega staranja. Od leta 1950 do 2050 se bo število ljudi starih nad 65 let povečevalo, število ljudi starih od 0-14 let pa se bo zmanjševalo. Število ljudi starih od 15 do 64 let bo do leta 1970 je bilo konstantno, po letu 1970 in vse do leta 2010 bo počasi naraščalo, po letu 2010 vse do leta 2050 bo začelo število ljudi upadati.

3.3 Prebivalstvena piramida Slovenije  

3.3.1 Oblika prebivalstvene piramide  Oblike prebivalstvenih piramid se spreminjajo in danes za marsikatero ne moremo trditi, da ima obliko piramide. Prebivalstvena piramida ima obliko prave piramide, kadar predstavljajo najštevilnejšo skupino prebivalstva otroci in je tako v spodnjem delu najširša, proti vrhu pa se zožuje, kar pomeni, da s staranjem verjetnost smrti narašča. Taka oblika piramide je značilna za mlada prebivalstva, pri katerih je pričakovano trajanje življenja kratko. Za stara prebivalstva, med taka danes štejemo tudi prebivalstvo Slovenije, je značilna oblika piramide, ki spominja na vazo. Zaradi manjšega števila rojstev, podaljševanje življenja in posledično večanja deleža prebivalstva v višjih starostih postajajo vrhovi piramid vse bolj kopasti. Spodnji deli, ki predstavljajo mlado prebivalstvo, pa se vse bolj ožijo (SURS 2009). Prebivalstvena piramida Slovenije, slika 3, je bila v letu 1971 take oblike, da še lahko rečemo, da je podobna piramidi. Iz nje lahko razberemo, kako sta prva in druga svetovna vojna posredno in neposredno vplivali na razvoj prebivalstva. Izrazitejše so bile posredne posledice obeh vojn, ki so v piramidi vidne kot udorine, nastale zaradi upada števila rojstev. Med razlogi za upad rojstev so bile negotove razmere med vojno in aktivna udeležba moških v vojni. Zaradi značilnosti prve

13  

svetovne vojne (bojevanje na frontah in večletna odsotnost velikega deleža moške populacije v starosti med 18. in 41. letom) je udorina, ki ponazarja prebivalce v starosti od 52 do 55 let (rojeni v obdobju od 1915 do 1919), izrazitejša kot tista, ki ponazarja prebivalce, rojene med drugo svetovno vojno. Neposredne posledice obeh vojn se kažejo v porušenem razmerju med moškimi in ženskami, saj je bila umrljivost moških v vojnah večja kot umrljivost žensk. V starostni sestavi prebivalstva v letu 2008 neposredni vpliv prve svetovne vojne in pandemije španske gripe takoj po koncu le-te ni več viden. Še vedno pa je vidna udorina, ki je nastala zaradi zmanjšanja števila rojenih med drugo svetovno vojno (SURS 2009). Po drugi svetovni vojni je tudi Slovenija doživela t. i. „baby boom“ , kar je razvidno iz slike 3 (SURS 2009). „Baby boom“ je generacija, rojena med izrednim povečanjem števila prebivalstva po 2. svetovni vojni (Evropska komisija 2008). Pojav „baby boom“ je v piramidi za leto 1971 viden kot največja izboklina. V prvih letih po vojni se je v Sloveniji rodilo med 28.000 in 31.000 otrok, v obdobju od 1949 do 1953 pa absolutno največ otrok po drugi svetovni vojni, povprečno 34.000 letno. Strokovnjaki to razlagajo kot prelaganje rojstev iz časa vojne v čas po vojni in kot posledico spremenjenih socialnih in ekonomskih razmer (SURS 2009).

Poleg izbokline povojnih „baby boom“ (danes so ti prebivalci stari od 51 do 55 let) se v piramidi za leto 2008 pojavi še eno podobno povečanje, in sicer pri prebivalcih v starosti od 26 do 32 let. To so potomci prve „baby boom“ (otroci, ki so jih rodile ženske, stare povprečno 25 let) ter druga generacija priseljencev (otroci, ki so se rodili priseljencem iz nekdanje Jugoslavije). Zaradi izrazitega zmanjševanja števila rojstev od sredine osemdesetih let 20. stoletja dalje se piramida v spodnjem delu vedno bolj oži. V zadnjih treh letih opažamo trend povečane rodnosti, ki ga strokovnjaki razlagajo kot posledico odlaganja rojstev pri ženskah, potomkah „ prve baby boom generacije“ (prav tam 2009).

Vpliv na obliko prebivalstvene piramide ima tudi življenjska doba žensk in moških. Do starosti 59 let število moških v vseh starostnih skupinah presega število žensk, kar je posledica, razmerja med spoloma novorojenčkov kot tudi spolne sestave priseljencev. Nad starostjo 60 let začne delež žensk naraščati, saj ženske v povprečju živijo dlje kot moški (prav tam 2009).

       

14  

Slika 3: Primerjava prebivalstvenih piramid Slovenije za leti 1971 in 2008

Vir: (SURS 2009) LEGENDA: 1− neposredni vpliv prve svetovne vojne 2 − upad rojstev med prvo svetovno vojno 3 − neposredni vpliv druge svetovne vojne 4 − upad rojstev med drugo svetovno vojno 5 − povojne „baby boom“ generacije 6 − visoka rodnost v sedemdesetih letih 7 − zniževanje rodnosti 8 − presežek žensk nad moškimi Aplikacijo za prikaz interaktivne prebivalstvene piramide je razvil Office for National Statistics Združenega kraljestva in je dovolil njeno priredbo in uporabo (prav tam 2009).

Slika 4: Življenjska piramida slovenskega naroda v letih 1985, 2003 in 2020

Vir: (Vošner 2007 povzeto iz United Nations 2004)

15  

Slika 4 prikazuje življenjsko piramido slovenskega naroda v letih 1985, 2003, 2020. Leta 1985 je bilo največ prebivalcev v starosti od 30 do 34 let. Po 34-tem letu se je piramida začela ožiti. Za leto 2003 lahko vidimo, da se je piramida od nič do 44-ega leta že zožila, od 44-ega do 54-ega leta starosti pa najbolj razširila. Za leto 2020 pa je piramida podobna vazi. Vse bolj se širi v starosti, od leta 55 do 85 let.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

16  

4 EKONOMSKI PROBLEMI STARANJA PREBIVALSTVA

4.1 Vpliv demografskih sprememb na pokojninska zavarovanja in na zdravstvo

4.1.1 Pokojninski sistem v Sloveniji  Leta 2000 se je Sloveniji uvedel pokojninski sistem treh stebrov. Javni sistem pokojninskega zavarovanja izvaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – ZPIZ in predstavlja prvi steber. Dodatna pokojninska zavarovanja so vključena v drugi steber , druge oblike zavarovanj in varčevanj pa v okvir tretjega stebra (Bešter 2009, 11). Bešter (2009,12-13) razlaga: “Prvi steber – javni sistem pokojninskega zavarovanja, je del našega socialnega sistema in deluje po načelu sprotnega financiranja (ang. pay-as-you-go). Sprotno financiranje temelji na medgeneracijski pogodbi, kar pomeni, da aktivna populacija zaposlenih plačuje skupaj s svojimi delodajalci obvezne prispevke, iz katerih se sproti izplačujejo pokojnine upokojenim. Če je prispevkov premalo in ne zadoščajo za stroške pokojnin, razliko plača država iz proračuna. Ta način medgeneracijske izmenjave deluje, dokler je število tistih, ki plačujejo, večje, kot število upokojenih. V Sloveniji so bili še konec osemdesetih let prejšnjega stoletja več kot trije zaposleni na enega upokojenca, v začetku devetdesetih pa se je razmerje porušilo. V letu 2006 je bilo razmerje 1,6 zaposlenega na enega upokojenega. Za pokojnine se je v Sloveniji porabilo 12,65 odstotkov bruto domačega proizvoda – BDP. Slovenski drugi steber, kot oblika dodatnega pokojninskega zavarovanja za starost, ima dve glavni značilnosti: 1. večina zavarovancev je vključena v kolektivnih pokojninskih načrtih, kar pomeni, da plačuje del premije delodajalec; 2. za premije veljajo davčne olajšave (premije delodajalca niso obremenjene z davki in prispevki, obenem zmanjšujejo davčno osnovno pri plačilu davka od dobička in premije, ki jih plača posameznik sam, znižujejo njegovo dohodninsko osnovo). Veliko posameznikov varčuje v tretjem stebru. To so različne oblike življenjskih in rentnih zavarovanj, varčevanja v investicijskih skladih in pri bankah, različne oblike naložb in drugo. Tovrstna varčevanja in naložbe niso davčno spodbujene in razen v izjemnih primerih, delodajalci, kot plačniki, niso vključeni. Po dobrih sedmih letih od uvedbe dodatnega pokojninskega zavarovanja je bilo vključenih 466.429 zavarovancev, kar pomeni 53 odstotkov vseh zaposlenih.” Reforma pokojninskega sistema oz. pokojninski sistem treh stebrov, iz leta 2000 je poleg zaostrenih upokojitvenih pogojev neposredno vplivala tudi na povečevanje aktivnosti in na stopnjo zaposlenosti starejših oseb. Rast števila zavarovancev v letu 2007, ki so uveljavljali povečanje pokojnine zaradi poznejše upokojitve, je v primerjavi z letom 2006 znašala 12,4 odstotkov medtem ko je bila v letu 2006 rast 11,8 odstotkov. Število zavarovancev, katerih pokojnina je bila ob upokojitvi zmanjšana, je v letu 2006 padlo za 1,5odstokotov, nato se je

17  

njihovo število v letu 2007 povečalo za 10,7odstotkov, to pa je bilo predvsem posledica tega, da so zavarovanci lahko uveljavljali nekatere ugodnosti, ki omogočajo zgodnejšo upokojitev, to so: znižanje starostne meje zaradi otrok, uveljavitev pravice do pokojnine po prejšnjih predpisih in tudi uveljavitev deleža vdovske pokojnine, zaradi katerega so vdove ali vdovci ponovno oziroma prvič uveljavili starostno pokojnino (Sedej 2009, 2).

4.1.2 Prejemniki pokojnin  ZPIZ, mesečno zbira prispevke delodajalcev in zaposlenih in jih tekoče porablja za izplačilo pokojnin. Zbrani prispevki so v letu 2004 zadostovali za 68 odstotkov odhodkov ZPIZ-ja, preostanek pa je zagotovila država iz proračuna. V prihodnosti se bo oz. se že znižuje število zaposlenih, to je vplačnikov v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja. Teh je v letu 2000 bilo 790.000. Število zaposlenih bo, ob upoštevanju povečevanja stopnje zaposlenosti, do leta 2025 upadlo iz 790.000 na 690.000. Zaradi staranja prebivalstva se bo povečalo število upokojencev iz 482.000 v letu 2000 na 690.000 v letu 2025. Število upokojencev bo leta 2025 preseglo število zaposlenih (Filipič 2005, 1). Konec septembra 2006 (zadnji razpoložljiv podatek v februarju 2007) je bilo po podatkih SURS-a v Sloveniji 2.011.614 vseh prebivalcev. Od tega je na dan 31.12.2006 bilo 515.121. starostnih, invalidskih, družinskih in vdovskih prejemnikov pokojnin ter 540.572 vseh vrst upokojencev. V letu 2006 je bilo v Sloveniji povprečno 5.812 več vseh vrst upokojencev oziroma 1,1 odstotkov več kot v letu 2005. Primerjava s stanjem števila upokojencev konec septembra 2006, ko jih je bilo 536.205, pokaže, da je v letu 2006 populacija upokojencev v celotnem številu prebivalcev Slovenije predstavljala 26,7 %, kar je 0,2-odstotne točke več kot v letu 2005 (ZPIZ 2007). Tabela 1: Projekcija deleža izdatkov za pokojnine v bruto domačem proizvodu 2000 2007 2020 2030 2040 2050 2060 Leto najvišje

vrednosti Pokojnine iz socialnega zavarovanja

10,91% 9,85% 11,09% 13,27% 16,12% 18,19% 18,62% 2060

Starostne in predčasne

7,47% 7,01% 8,44% 10,44% 12,93% 14,70% 15,05% 2060

Druge 3,44% 2,84% 2,66% 2,83% 3,20% 3,49% 3,57% 2060 Zasebne (dodatne) pokojnine

0,00% 0,00% 0,08% 0,26% 0,48% 0,69% 0,78% 2060

Obvezne, kolektivne in posamične

0,00% 0,00% 0,08% 0,26% 0,48% 0,69% 0,78% 2060

Skupaj izdatki za pokojnine

10,91% 9,85% 11,17% 13,52% 16,61% 18,88% 19,40% 2060

Vir: (UMAR, SURS 2009) Iz tabele 1 je razvidno, da se je delež vseh pokojnin zajetih v projekciji, od leta 2000 do leta 2007 zmanjševal oziroma pri zasebnih (dodatnih) pokojninah in pri obveznih, kolektivnih in posamičnih ostal enak. Med letoma 2007 in 2020 opazimo, povečanje deleža izdatkov za pokojnine iz socialnega zavarovanja, starostne in predčasne ter obvezne, kolektivne in posamične pokojnine. Od leta 2020 do leta 2060 sledi trend naraščanja deleža izdatkov za

18  

pokojnine v BDP-ju, za vse vrste pokojnin, ki so zajete v projekciji. Iz vseh vrst pokojnin pa je razvidno, leto njihove najvišje vrednosti 2060.

Za projekcijo deleža izdatkov za pokojnine v BDP-ju je bilo treba pripraviti dodatne podlage. Za pripravo projekcij števila upokojencev po vrstah je poskrbel Urad za makroekonomske analize in razvoj – UMAR, razčlenjen zdravstvene račune pa je pripravil Statistični urad Republike Slovenije – SURS. Pokojnine so v Sloveniji odmerjene in izplačevane v neto zneskih (implicitna obdavčitev se opravi pri izračunu pokojninske osnove), zato davki na pokojnine v izračunu niso upoštevani (Vasle, Kidrič 2009).

4.1.3 Razmerje med zavarovanci in upokojenci  

Razmerje med zavarovanci in upokojenci je število zavarovancev na enega upokojenca. Ugodno razmerje med številom upokojencev in številom zaposlenih je pogoj za delovanje javnega pokojninskega zavarovanja. Priporočena meja znaša en upokojenec na najmanj 2,5 zaposlenega (Filipič 2005, 2).

Slika 5: Število aktivnih zavarovancev in upokojencev ter razmerje med aktivnimi zavarovanci in upokojenci, 1999−2006

Vir: (ZPIZ 2007)

Podatki iz slike 5 kažejo, da je v letu 1999, pred pokojninsko reformo, razmerje znašalo 1,7, v letih 2000 in 2001 tudi 1,7, v obdobju od 2002 do 2006 pa je razmerje znašalo 1,6. Zniževanje razmerja med številom upokojencev in številom zaposlenih vodi v povečevanje obremenitve gospodarstva ali zmanjševanje javnih pokojnin (ZPIZ 2007).

4.1.4 Pokojninska zavarovanja v času finančne krize

Nastopil je čas, ko je pritisk vedno večje množice upokojencev vedno večji na državni proračun. V napovedih, ki so jih ekonomski strokovnjaki predvidevali pred desetimi leti, nista bili vključeni finančna in gospodarska kriza. Zdaj pa se je vse obrnilo: državni proračuni so pod bremeni proti kriznih ukrepov, nezaposlenost narašča in še dodatno obremenjuje plačevanje

19  

prispevkov, zaradi težav v podjetjih se povečuje pritisk na upokojevanje. Nič bolje ni na področju dodatnih pokojninskih zavarovanj, saj so rekordni padci delniških indeksov temeljito znižali vrednost pokojninskih prihrankov. Demografija v povezavi z recesijo bo vplivala na državne proračune mnogo bolj in hitreje, kot je bilo pričakovati. Finančna kriza nas pospešeno sooča z dejstvom, da je obdobje razmeroma visokih državnih pokojnin in pokojnin, ki jih je zagotovilo podjetje, nepreklicno minilo (Bešter 2009).

Dodatna pokojninska zavarovanja so bila uvedena zato, da bi zmanjšali, ali vsaj obvladali, proračunske primanjkljaje in ob predpostavki, da je varčevanje za dodatno pokojnino zaradi učinkov donosnosti veliko bolj učinkovito kot plačevanje pokojninskih prispevkov v skupno vrečo javnega sistema medgeneracijske solidarnosti. Sedaj pa javni pokojninski skladi občutijo krizo. Zaradi rekordnih izgub pokojninskih skladov v lanskem letu in zaradi naraščajočih likvidnostnih potreb držav, postaja prvi steber negotovo zatočišče prihodnjih upokojencev. Za rešitev trenutnih proračunskih in likvidnostnih težav bodo nekateri uporabili zasebne pokojninske prihranke, s tem pa bomo uničili orodje, ki naj bi sicer dolgoročno služilo proračunski vzdržnosti. Države, ki imajo uvedena dodatna pokojninska zavarovanja v drugem in tretjem stebru se morajo zavedati, da so vsi vzroki, zaradi katerih so bila dodatna zavarovanja uvedena, še vedno nadvse aktualni. Življenjska doba se še vedno podaljšuje, razmerje med aktivno in upokojeno populacijo se še zmeraj slabša in številčno največja povojna generacija bo izžela javne pokojninske sisteme ter tako tudi marsikateri državni proračun. V večini razvitih držav, ki se z vsemi silami borijo proti negativnim učinkom krize na gospodarstvo, bodo proračunski primanjkljaji v kombinaciji s potrebami javnih pokojninskih sistemov veliki. Tako lahko le ob kombinaciji obeh, tako dodatnega pokojninskega zavarovanja in javnega pokojninskega sistema, pričakujemo kolikor toliko ustrezne pokojninske prihodke (prav tam, 2009, 13).

Pokojninski sistemi z določenimi prispevki, med katerimi je tudi slovenski, tveganje popolnoma prenesejo na posameznika. V tem primeru je znesek izplačane pokojnine neposredno odvisen od uspeha naložb sklada. Za zavarovance, ki še niso blizu starosti za upokojitev, bo morda še dovolj časa, da si naložbe opomorejo. Tudi tistih, ki so blizu upokojitve, kriza morda ne bo prehudo prizadela, če so vlagali v sklad življenjskega cikla, saj ta zmanjšuje stopnjo tveganja naložbe, ko se zavarovanec približuje upokojitvi. Starejši zavarovanci, ki so se zanašali na sistem določenih prispevkov, bodo morda prejemali nižje pokojnine ali pa morali delati dlje, da bodo tako nadomestili izpad pričakovanega prihodka (Evropska komisija 2009 a).

Temeljno vprašanje v vseh državah, ki so v zadnjih desetletjih uvedle dodatna pokojninska zavarovanja, ostaja enako kot je bilo ob uveljavitvi pokojninskih reform: kako obrzdati proračunske stroške in zagotoviti primerne pokojnine? Če bomo hoteli ohraniti ravnotežje pokojninskih stroškov, bomo potrebovali nabor premišljenih ukrepov: od klasičnega zaostrovanja pogojev za upokojitev preko ponovne okrepitve zaupanja v dodatna pokojninska zavarovanja do bolj prijaznih pogojev dela za starejše. Staranje prebivalstva v kombinaciji z ekonomsko krizo, terjata celostne rešitve (Bešter 2009).

20  

4.1.5 Rast izdatkov in odhodkov za zdravstvo  Največji izziv zdravstvenega sistema v Sloveniji predstavljajo demografsko-epidemiološki trendi. Manjšanje aktivne populacije poslabšuje prihodkovne zmožnosti zdravstvenega sistema, staranje prebivalstva pa krepi pritiske na rast izdatkov sistema, kar predstavlja stalno grožnjo finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema v prihodnjem razvojnem obdobju. Staranje prebivalstva, se bo po projekcijah UMAR-ja do leta 2050 le še stopnjevalo, ko bo v Sloveniji kar 31,2 odstotka prebivalcev starejših od 65 let (Marušič, Ceglar 2009, 73-74). Skupina prebivalcev nad 65 let potrebuje več zdravstvenih storitev, predvsem obravnav kroničnih bolezni. Med temi v Sloveniji izstopajo predvsem bolezni srca in ožilja, dihal, gibal, presnove in raka. V tej starostni skupini so pogostejše tudi številne poškodbe, zlasti zlomi in padci, zelo pogoste so tudi različne oblike demenc in depresij. Zahtevnost in stroški obravnav se s staranjem prebivalstva povečuje. Tako naj bi bili po navedbah Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva – RNPZV od 2008 do 2013 stroški državljana starejšega od 65 let 4,5-krat višji od stroškov povprečnega državljana, tistih nad 80 let pa kar 6-krat (prav tam 2009, 75). Po podatkih za leto 2006 so izdatki za zdravstvo v Sloveniji znašali 2,428 milijarde evrov ali 8,35 % BDP, pri tem je bilo v Sloveniji 79,7 % izdatkov iz javnih virov. Po napovedih UMAR-ja naj bi leta 2010 ob nespremenjeni zdravstveni politiki in upoštevanih epidemiološko-demografskih potrebah prebivalcev, javni izdatki za zdravstvo znašali 6,7 odstotkov BDP-ja. Leta 2006 pripravljene projekcije prihodkov in odhodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije – ZZZS so znašale 6,0 odstotka BDP-ja. V kolikor upoštevamo zahteve leta 2005 sprejetega Konvergenčnega programa, da bo financiranje zdravstva potekalo brez spremembe prispevne stopnje in brez primanjkljaja plačnika in izvajalcev (prav tam 2009, 77).

21  

Tabela 2: Projekcija deleža javnih izdatkov za zdravstvo v bruto domačem proizvodu 2001 2010 2020 2030 2040 2050

Parametra ocene: Javni izdatki za zdravstvo na osebo kot % BDP na prebivalca - za prebivalstvo v starosti 15-54 let 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 3,2 - za prebivalstvo v starosti 55 let in več

- nespremenjeno razmerje 18,0 18,0 18,0 18,0 18,0 18,0 - povečano razmerje 18,0 19,0 20,0 21,0 21,0 21,0

Javni izdatki za zdravstvo prebivalstva v starosti 55 let in več v % od bruto domačega proizvoda - Visoka varianta razvoja prebivalstva in nespremenjeno razmerje

4,5 5,4 6,2 6,8 7,3 7,3

- Neugodna varianta razvoja prebivalstva in povečano razmerje

4,5 5,7 7,2 8,6 9,6 9,9

- Srednja vrednost 4,5 5,5 6,7 7,6 8,3 8,2

Skupni javni izdatki za zdravstvo v % od bruto domačega proizvoda - Visoka varianta razvoja prebivalstva in nespremenjeno razmerje

6,9 7,6 8,3 8,8 9,3 9,2

- Neugodna varianta razvoja prebivalstva in povečano razmerje

6,9 8,0 9,3 10,5 11,4 11,6

- Srednja vrednost 6,9 7,8 8,8 9,7 10,3 10,4Vir: (Kraigher 2005,9) V tabeli 2 je prikazana projekcija deleža javnih izdatkov za zdravstvo v bruto domačem proizvodu. Projekcija ob predpostavki nespremenjenega obsega pravic iz zdravstvenega zavarovanja kaže, da bi se skupni javni izdatki za zdravstvo od sedanjih 6,9 odstotkov bruto domačega proizvoda povečali, v najboljšem primeru na preko 9 odstotkov po letu 2030, v primeru povečanih izdatkov in neugodnega demografskega razvoja bi se približali 12 odstotkom. Tabela 3: Projekcija finančnega poslovanja ZZZS v obdobju 2009−2011, v mio evrih 2008 2009 2010 2011 Prihodki in drugi prejemki 2.214,60 2.302,63 2.458,95 2.612,55 Odhodki in drugi izdatki 2.209,38 2.398,26 2.493,64 2.606,41 - potrebni minimalni učinki ukrepov

0,00 0,00 24,52 0,00

Tekoči presežek/primanjkljaj 5,22 -95,63 -34,69 6,14 Sredstva na računih Zavoda 130,32 34,69 0,00 6,14

Vir: (ZZZS scenarij finančne vzdržnosti 2009, 8)

22  

Iz tabele številka 3 vidimo, da leta 2008 prihodki in drugi prejemki še večji od odhodkov in drugih izdatkov, v letu 2009 in 2010 pa so odhodki in drugi izdatki večji od prihodkov in drugih prejemkov. Napovedi kažejo za leto 2011 pozitivno stanje, saj so prihodki in drugi prejemki večji od odhodkov in drugih izdatkov. Iz projekcije je razviden tudi primanjkljaj v znesku 24,52 milijonov evrov ki ga ZZZS ne bo mogel pokriti iz lastnih sredstev brez zadolževanja. Primanjkljaj v znesku 24,52 milijonov evrov so izračunali na podlagi februarskih makroekonomskih izhodiščih UMAR, sprejetih ukrepih vlade Republike Slovenije – RS in ministrstva za zdravje ter izvedenih aktivnostih ZZZS-ja. Na poslovanje ZZZS-ja bosta v teh letih vplivala trend zmanjševanja prihodkov (zaradi recesijskih gibanj kot posledice globalne finančne krize) in pa rast odhodkov, na katero bo imela poleg znanih dejavnikov medicinske inflacije (staranje prebivalstva, nove metode zdravljenja, nova zdravila) izjemen vpliv predvsem zakonsko dogovorjena uskladitev plač v zdravstvu oz. novo vrednotenje delovnih mest in dežurstva (ZZZS 2009, 6,8). Staranje prebivalstva in povečevanje življenjske dobe zahtevajo spremembe javnofinančnih izdatkov zaradi pričakovanega povečanja povpraševanja po zdravstvenih storitvah, dolgotrajni oskrbi in socialni varnosti. Z dolgoročnega vidika so nujne strukturne spremembe v izdatkih in drugih javnofinančnih instrumentih. Hkrati pa bodoče generacije utegne vse bolj bremeniti javni dolg, ki je posledica prenosa financiranja investicij iz izdatkov v zadolževanje in ukrepov za reševanje finančne in gospodarske krize (UMAR 2009, 57).

4.2 Vpliv demografskih sprememb na okolje bank  Staranja prebivalstva vpliva na makroekonomsko okolje, finančne trge, varčevanje v narodnem prebivalstvu, na trg nepremičnin in vzpodbuja konkurenčnost med finančnimi posredniki. Ob spremembah v navedenih ekonomskih okoljih prihaja do učinkov na bančni sektor, saj se spreminjata struktura in profitabilnost bančnega poslovanja, kar bomo tudi prikazali (Festić 2007, 2). Festić (2007,2) opozarja na problem z vidika makroekonomskega okolja: “Procesi staranja prebivalstva vplivajo na BDP, na produktivnost delovne sile, strukturo porabe in porabo, ki je odvisna od starosti. Napovedi evropske komisije pravijo, da staranje prebivalstva zmerno negativno vplivajo na rast BDP-ja ob dejstvu, da se povečuje kakovost dela. Prispevek inputiranega dela (= povprečno število delovnih ur na leto X število zaposlenih) k rasti BDP-ja je bil v EU sredi devetdesetih let celo negativen (-0,2 odstotne točke v povprečju). Raziskave kažejo, da je rast BDP determinirana z dinamiko kapitala in produktivnostjo dela. Tako se pričakuje nižja stopnja rasti BDP-ja v EU do leta 2050 kot posledica nižje rasti produktivnosti in neznatnega inputiranega dela k rasti BDP-ja. ” Festić (2007, 2) opozarja na varčevanje v narodnem prebivalstvu: “Reforme pokojninskega sistema spodbujajo dolgoročno varčevanje prebivalstva in vplivajo na dolgoročno obrestno mero, ki je odvisna tudi od odzivnosti politike na področju pokojninskega sistema. Če bi breme prilagajanja javnih pokojninskih sistemov temeljilo na višanju stopenj prispevkov, bi se to pokazalo pri nižanju realne obrestne mere. V primeru, da bi se javni pokojninski sistem odzval tako, da bi se znižale stopnje nadomestil za (nove) upravičence, bi se racionalna gospodinjstva

23  

takoj odzvala s prilagajanjem varčevanja, kar bi pomenilo substitucijo dela s kapitalom ter bi se posledično znižale dolgoročne obrestne mere.” Festić (2007, 3) opozarja na finančni trg: “Študije trdijo, da bo rast prebivalstva vplivala na znižanje donosov finančnih trgov v povprečju za 0,2-0,45 odstotkov točk do leta 2020, kar bi veljalo v času zdrave gospodarske rasti. Kot posledica večje kapitalske intenzivnosti, se znižuje neto mejna produktivnost kapitala. Prav tako pa lahko na drugi strani lahko negativen vpliv staranja prebivalstva na dolgoročno obrestno mero privede do večjih izgub upravičencev pokojninskih skladov.” Evropska komisija v Poročilu o vzdržnosti javnih financ ugotavlja, da je Slovenija med državami, ki so najbolj izpostavljene tveganju povečanja javnofinančnih izdatkov, povezanih z demografskimi spremembami. Vrednost koeficienta starostne odvisnosti starih (razmerje med številom starih prebivalcev in številom delovno sposobnega prebivalstva) naj bi namreč v Sloveniji v skladu s srednjo varianto demografskih projekcij narasla z 21,7 odstotkov v letu 2005 na 55,6 odstotkov v letu 2050. Izdatki za pokojnine so v Sloveniji v letu 2005 znašali 11,0 odstotkov BDP-ja (izraženi v bruto obsegu). Glede na projekcije staranja prebivalstva strokovnjaki napovedujejo, da lahko pričakujemo povišanje javnofinančnih odhodkov, povezani s staranjem, za 9,7 odstotkov BDP-ja (KD 2008). Evropska komisija pa v poročilu Sloveniji letos napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 5,1 odstotka BDP-ja, za prihodnje leto pa 3,9 odstotka. To presega tri odstotke, ki jih dopušča pakt o stabilnosti in rasti, zato bo sprožen postopek, med katerim se določi rok in priporočila za popravo razmer, je pojasnil evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia (Triera 2009). Staranje prebivalstva vpliva tudi na regionalne nepremičninske trge (med urbanim in ruralnim območjem), k čemur so prispevale v 90. letih tendence starejših ljudi po izboljšanju kakovosti življenja v smislu čezmejnega migriranja in celo začasnega migriranja v ruralna območja znotraj EU. Po 75. letu starosti se kaže trend ponovnega vračanja v urbana naselja zaradi boljše zdravstvene infrastrukture in bližine družin. Tako se v deindustrializiranih območjih, ki se praznijo, zmanjšuje povpraševanje po nepremičninah, posledično se zmanjšuje število davkoplačevalcev teh območjih, višajo se stroški infrastrukture in slabša se kakovost le-te, saj se življenjski stroški se povišujejo in nihajo cene nepremičnin. Večja mobilnost populacije bi namreč povečala raznolikost življenjskih slogov in kulture, kar bi spodbudilo dinamiko lokalnih nepremičninskih trgov (Festić 2007, 3).

4.3 Vpliv demografskih sprememb na poslovanje bank  Demografske spremembe negativno vplivajo na povpraševanje po bančnih storitvah, na obrestne mere in čiste obrestne prihodke. Konkurenčni pritiski povečujejo bančne stroške pridobivanja novih komitentov in stroške ohranjanja starih, pri čemer se bankam povečujejo stroški oglaševanja. Da bi lahko ohranile razmerje med stroški in prihodki, se morajo usmerjati na nebančne finančne proizvode in storitve z višjo dodano vrednostjo ter ponujati kompleksen paket storitev in proizvodov. Zato večje banke širijo svoje podružnice v nove države članice. Banke se bodo soočale z manjšim povpraševanjem mladih ljudi po posojilih za pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah in z večjim povpraševanjem starejših. Tako se bankam ponuja priložnost trženja novih proizvodov in storitev starejšemu prebivalstvu (Festić 2007, 3-4).

24  

Na banke negativno vpliva tudi recesija in ne samo staranje prebivalstva. V času recesije je pomembnejšo vlogo dobila Slovenska razvojna in izvozna banka – SID. SID je nosilka več ukrepov, predvsem za spodbujanje razvojnih aktivnosti podjetij in krepitev izvoza. Vlada RS jo je dokapitalizirala za 160 milijonov evrov, na 300 milijonov evrov. SID banka je do konca marca podjetjem prek poslovnih bank za premoščanje krize namenila skupaj za 674 milijonov evro posojil, prav tako je tudi nosilka izvajanja jamstvene shema bankam za splošno kreditiranje podjetij (SID 2009).

4.4 Nove razmere na trgu dela  Sedej (2009, 1) opozarja: “Demografske spremembe bodo vedno bolj vplivale na primanjkljaj delovne sile, kar pomeni intenzivnejše tekmovanje za razpoložljive in usposobljene (tudi starejše) kadre. Starejša, ustrezno usposobljena delovna sila bo v bodoče postala bolj iskana, saj delo v storitvenem sektorju kot prevladujočem sektorju prihodnosti zahteva hitre odločitve, temelječe na znanju in izkušnjah, pod časovnim pritiskom ter z veliko mero socialnih veščin, kar odlikuje predvsem starejše osebe.” Med glavne značilnosti starejših delavcev na trgu dela v Sloveniji sodi po mnenju Zupančičeve (2008, 23−24): “Nizka stopnja zaposlenosti, kar je deloma posledica neugodne gospodarske situacije v času tranzicije v devetdesetih letih, ko so podjetja v okviru prestrukturiranja množično predčasno upokojevala presežno in novim konkurenčnim razmeram neustrezno, večinoma starejšo ter neizobraženo delovno silo (med njimi velik del žensk z omenjenimi karakteristikami). Druga značilnost trga dela starejših v Sloveniji je nizka povprečna izobrazba. Povprečna izobrazbena raven s starostjo upada, zniževati pa se začne že v strukturi prebivalstva, starejših od 40 let. S podaljševanjem zahtevane delovne dobe za uveljavitev pravic iz pokojnine bodo omenjene skupine oseb morale ostati zaposlene še najmanj dvajset let, kar bo brez vlaganj v lastno konkurenčnost in višjo produktivnost na trgu dela težko doseči. Vključenost prebivalstva v znanje, usposobljenost in nove kompetence zaradi vedno hitrejših prevladujočih sprememb v organizaciji dela, strukturnih ter tehnoloških sprememb je namreč pogoj konkurenčnosti in produktivnosti posameznika na trgu dela v sklopu celotnega življenjskega cikla ter zagotavlja socialno vključenost. Omenjeno je toliko bolj pomembno za starejše generacije. Naslednja značilnost starejše populacije je nizka vključenost v vseživljenjsko učenje. Pri tem je zanimivo, da je skupna stopnja udeležbe v vseživljenjskem učenju v Sloveniji precej nad poprečjem EU, vendar s starostjo delež udeležbe hitro upada, bodisi zaradi lastnih predsodkov bodisi zaradi nepripravljenosti delodajalcev. V letu 2007 je bila tako v Sloveniji vključenost prebivalstva v vseživljenjsko učenje (25 do 64 let) 14,8-odstotna, udeležba v vseživljenjskem učenju pa se s starostjo zmanjšuje. V starostni skupini od 55 do 64 let je bilo tako v letu 2007 v vseživljenjsko učenje vključenih le 5,4 odstotka vseh zaposlenih v omenjenem starostnem razredu. Pri tem ne smemo pozabiti, da bi bilo treba pozornost usmerjati že v srednjo generacijo, saj se bo sicer pomanjkanje usposabljanja ter vseživljenjskega učenja delodajalcem v prihodnjih desetletjih vrnilo kot bumerang v smislu nekonkurenčnih in nekompetentnih posameznikov. Dodaten negativen vzrok nizke stopnje zaposlenosti lahko pripišemo tudi zakoreninjenim stereotipom do usposabljanja starejše delovne sile, ki pri aktivaciji ter reaktivaciji starejše delovne sile igrajo pomembno (negativno) vlogo.”

25  

S pokojninsko reformo se je povprečna starost ob upokojitvi začela povečevati, kar se odraža na rasti stopnje zaposlenosti starejših delavcev. Vendar pa glede zaposlenosti starejših delavcev zelo zaostajamo za EU, saj je bila v Sloveniji leta 2005 stopnja zaposlenosti starejših povprečno 30,7-odstotna, v EU-15 pa v povprečju 42,5-odstotna. Med starejšimi delavci jih je 42,2 odstotkov v fleksibilnih oblikah dela. Med zaposlenimi starejšimi delavci jih je 14.000 ali 21,3 odstotkov samozaposlenih, in sicer 11.000 moških ali 24 odstotkov vseh zaposlenih moških in 3000 žensk ali 15 odstotkov vseh zaposlenih žensk v tej starostni skupini. Več starejših delavcev dela s krajšim delavnikom, in sicer 10.000 ali 15,1 odstotkov zaposlenih, od tega 5000 moških ali 10,5 odstotkov zaposlenih moških in 5000 žensk ali 25,7 % zaposlenih starejših žensk. Po pogodbi za določen čas dela 4000 ali 5,8 odstotkov starejših delavcev. 70,4 odstotkov slovenskega prebivalstva je v delovno aktivni dobi, kar pomeni, da je staro 15−64 let. Slovenija je leta 2004 imela na 100 delovno sposobnih prebivalcev manj kot 21 oseb, mlajših od 15 let, kar je globoko pod povprečjem Evropske unije - EU (24,4) (KD 2008).

Leta 2007 v četrtletju od oktobra do decembra je bilo v Sloveniji 1032 tisoč aktivnih in 706 tisoč neaktivnih prebivalcev. Med aktivnimi prebivalci pa je bilo 983 tisoč delovno aktivnih (med njimi je bilo41 tisoč pomagajočih družinskih članov) in 49 tisoč brezposelnih oseb. Stopnja brezposelnosti je znašala 4,7 odstotkov (4,0 odstotkov za moške in 5,7 odstotkov za ženske) (SURS 2007, 1). Slika 6: Aktivnost prebivalstva po spolu in starostnih skupinah Slovenije četrtega četrtletja 2007

Vir: (SURS 2007,1) Iz slike 6 je razvidno, da je največ neaktivnega prebivalstva v odstotkih od celotnega prebivalstva je bilo let pri moških in ženskah v starosti 65 let in več. Največ brezposelnih oseb je bilo pri moških od 20-ega do 24-ega leta starosti, pri ženskah pa 25-ega do 29-ega leta starosti. Največ delovno aktivnega prebivalstva s skrajšanim delovnim časom je bilo pri moških in pri ženskah od 20-ega do 24-ega leta starosti. Največ delovno aktivnega prebivalstva s polnim

26  

delovnim časom je bilo pri moških 30-ega do34-ega leta starosti, pri ženskah pa 45-ega do 49-ega leta starosti. Največ prebivalcev starih pod 15 let je pri moških in pri ženskah bilo od nič do četrtega leta starosti.

4.5 Slovenska podjetja Lani spomladi je bila po naročilu Kapitalske družbe med slovenskimi podjetniki izvedena raziskava glede zaznavanja problematike, povezane s staranjem prebivalstva in posledično tudi delovne sile, pri kateri so sodelovali raziskovalci z Ekonomske fakultete (Inštitut za management in organizacijo) ter Pristop. Raziskava je pokazala, da se podjetja v Sloveniji na splošno zavedajo problemov, ki jih prinaša proces staranja prebivalstva v slovensko družbo, slovenska podjetja in najbolj v njihovo lastno podjetje, kljub temu pa le redke organizacije v praksi udejanjajo ukrepe, kot odgovor na demografske trende (Dimovski, Žnidaršič 2008, 16).

Tako se je na primer pokazalo, da se je 51 odstotkov slovenskih podjetij že leta 2008 soočalo s težavo zapolnitve delovnih mest (izstopajo podjetja, ki delujejo v gostinski in predelovalni dejavnosti), po drugi strani pa tudi ta podjetja ne vidijo kadrovskega potenciala starejših, če pa že, le počasi uvajajo ukrepe za njihovo aktiviranje v zaposlitveni kontinuum (Dimovski, Žnidaršič 2008, 17).

Raziskava je pokazala, da ima manj kot polovica podjetij izdelan kadrovski načrt upokojevanja svojih zaposlenih. Prav tako velika večina ne izvaja posebnih ukrepov za zadrževanje starejših zaposlenih, kar pomeni, da ne izvajajo nobenih ukrepov za ta namen na področjih, kot so prilagoditve delovnih mest, organizacija dela, zdravstvena preventiva in podobno. Sama podjetja za to navajajo razloga, da nimajo možnosti za izvajanje tovrstnih ukrepov in, da se jim izvajanje ukrepov menedžmenta starosti iz takšnih ali drugačnih razlogov ne zdi potrebno ali smiselno (prav tam, 17).

Delodajalci, ki se soočajo s problemom presežnih delavcev, pogosto uporabljajo starost kot kriterij za izbor presežnih delavcev. Zato število starejših brezposelnih iz leta v leto narašča. Kljub naraščajočemu povpraševanju po delovni sili imajo delodajalci odklonilen odnos do starejših, kar samo še podaljšuje brezposelnost starejših oseb (Verša, 2001, 4). Eden od razlogov za nezadrževanje starejših zaposlenih je gotovo tudi v nepoznavanju in nerazvitosti področja menedžmenta starejših. Določene ukrepe sicer zasledimo med večjimi slovenskimi podjetji. Pri ravnanju s starejšimi ljudmi pri delu , so v prednosti podjetja, ki so v tuji lasti (ali v tuji solasti), saj so v tujini na področju menedžmenta starosti in znotraj tega menedžmenta starostnikov precej pred nami (najlepši primer so skandinavske države). Raziskava je pokazala tudi to, kakšen odnos imajo slovenska podjetja do varčevanja za starost. Rezultati analize so pokazali povezavo med soočanjem podjetja s težavo zapolnitve delovnih mest in dodatnim pokojninskim zavarovanjem, in sicer: podjetja, ki nimajo sklenjenega dodatnega pokojninskega zavarovanja, se bolj soočajo s problemom zapolnitve delovnih mest kot tista, ki to zavarovanje imajo, si tudi bolj prizadevajo zadržati starejše zaposlene in razmišljajo o tem, da bi za svoje zaposlene uvedla posebne programe, namenjene izključno starejšim zaposlenim. Podjetja, ki so „starejšim prijazna“ in se bodo odzivala na njihove specifične potrebe, manj težav z zapolnitvijo delovnih mest (Dimovski, Žnidaršič 2008, 17).

 

27  

Temeljno sporočilo raziskave je, da je zavedanje problematike o staranju zaposlenih med slovenskimi podjetji precej prisotno, da pa je neposredne akcije malo. Hkrati je jasno, da bodo posledicam staranja (delovne) populacije (na primer pomanjkanje delovne sile, povišanje stroškov v zvezi z zaposlovanjem, težave z zadrževanjem znanja znotraj organizacij, določene organizacijske prilagoditve delovnih shem in tudi prilagoditve delovnih mest po meri starejših itd.) kos v prihodnost zazrta podjetja. Tista, ki bodo poskrbela za svoj kader (tudi starejši), bodo lahko gradila na dolgoročni konkurenčni prednosti in trajnostni rasti (prav tam, 17).

                           

28  

5 IZZIVI IN UKREPI V ZVEZI S STARANJEM PREBIVALSTVA

5.1 Izzivi in ukrepi podjetij Ključno vlogo v smeri podaljševanja delovne aktivnosti imajo delodajalci – torej podjetja, in sicer s prilagajanjem starejšim zaposlenim tako, da bodo ti lahko delali dlje ter predvsem to, da si bodo preprosto tudi želeli delati dlje. Staranje in vključenost starejših na trg dela je za slovenske delodajalce povsem nov izziv, ki bo v splošno veljavne koncepte integrirala tudi novo vejo menedžmenta – menedžment starostnikov (angl. age management) (Dimovski, Žnidaršič 2008, 16). Na navedeni izziv opozarjata Dimovski, Žnidaršič (2008, 18): “Aktivno staranje na delovnem mestu v ospredje postavlja vprašanje, kako in kje začeti z novo paradigmo ravnanja z ljudmi pri delu, s poudarkom na ravnanju starejših zaposlenih. Temeljna področja delovanja, ki v največji meri vključujejo aktivnosti menedžmenta za delo z ljudmi – HRM, so na primer analiza starostne strukture zaposlenih, strateško načrtovanje kadrov, rekrutiranje, namestitev in razvoj zaposlenih, stalno strokovno izpopolnjevanje, zadrževanje zaposlenih v podjetju itd. Delodajalci v smeri spodbujanja aktivnega staranja lahko hkrati razvijajo tudi specifične aktivnosti, povezane s spreminjajočimi se demografskimi trendi in posledično s staranjem zaposlenih, kot na primer menedžment starostne (ne)diskriminacije, oblikovanje delovnih mest po meri zaposlenih (ergonomija), organizacijo delovnega časa po meri starejših, promocijo zdravja in zdravstvene preventive, načrtovanje sekundarnih karier, menedžment znanja (zlasti prenosa znanja starejših, ki odhajajo, na mlajše, ki prihajajo), menedžment (ponovne) vključitve (rehabilitacijski programi, prerazporeditev na drugo delovno mesto, prožne oblike dela itd.) ter menedžment starostne raznolikosti zaposlenih.) Posamezna področja, ki skupaj tvorijo model menedžmenta starosti – s ciljem povečati celotno vrednost starajočih se zaposlenih za podjetje – lahko strnemo v: 1 preoblikovanje miselnih modelov – ustaljenih konceptov (zlasti menedžmenta) v zvezi s staranjem in starejšimi zaposlenimi tako znotraj podjetja kot tudi navzven – med partnerji, vključenimi v verige vrednosti; 2 procesi znotraj menedžmenta znanja, kjer gre na primer za identificiranje, zanimanje, uporabo, diseminacijo, zadrževanje, izmenjevanje, pomlajevanje itd. organizacijskega znanja, samih aktivnosti menedžmenta znanja ter orodij za usposabljanje in razvoj zaposlenih; 3 razvoj orodij menedžmenta zdravja ter razvitje integrativnega sistema zagotavljanja mentalnega, fizičnega in emocionalnega zdravja starajočih se zaposlenih; 4 oblikovanje in zagotavljanje ustreznega delovnega okolja ter fizičnih orodij in pripomočkov, ki zagotavljajo starejšim zaposlenim mobilnost in funkcionalno učinkovitost; 5 menedžment medgeneracijskih razmerij; 6 preoblikovanje celotne funkcije ravnanja z ljudmi pri delu (HRM), katere elementi smiselno vključujejo menedžment starostnikov. Seveda vsako navedeno področje vključuje vrsto »pod področij« delovanja menedžmenta starostnikov, ki kot atomi sestavljajo molekulo, te pa se združijo v spojino, obstojno na dolgi rok, saj njeni sestavni deli tvorijo smiselno celoto – čeprav so v neprestanem medsebojnem dinamičnem procesu spreminjanja.“ V prihodnje bomo morali rešiti tudi problem slabe polovice zaposlenih, ki niso dodatno pokojninsko zavarovani. V to skupino sodijo zaposleni v manjših in srednjih podjetjih, kjer vodstva še niso dojela pomena dodatnega pokojninskega zavarovanja. Posebna težava so tudi

29  

zaposleni v delovno intenzivnih panogah, kjer bi premija še povečala že tako visoke stroške dela (Bešter 2007).

5.1.1 Kaj s podaljšanjem aktivnosti starejših zaposlenih dobijo in/ali izgubijo podjetja?  Starejših delavcev si z leti pridobijo veliko izkušenj in razvijejo vrednote kot so pripadnost podjetju, strokovno znanje, odgovornost, zanesljivost, ter delovne izkušnje. Kljub temu so podjetja redko pripravljena na novo zaposliti delavce, ki so starejši od 55 let. Pri ovirah za zaposlovanje starejših delavcev v podjetjih največkrat omenijo, da so ti delavci premalo fleksibilni in mobilni, ter da se težje prilagodijo novim oblikam organizacije dela, na primer delu v skupinah. Prednosti mlajših delavcev so njihova mobilnost, poznavanje jezikov, tehnološke spretnosti in fleksibilnost. Pomanjkanje primernih kvalifikacij in nepravilen odnos sta še dva od pogostih razlogov, zakaj se v podjetjih raje odločijo za zaposlitev mlajših delavcev (ZDS 2008).

Delodajalci v razpravah o podaljšanju aktivnosti najpogosteje naštevajo večje stroške in dodatne težave, ki so posledica plačevanja dela po višjih tarifah (zaradi dodatkov na delovno dobo ali stalnost) in zmanjšanje produktivnosti starejših zaposlenih. Poleg tega imajo dodatne stroške za prilagoditev delovnih mest za starejše in pogosto tudi težave pri kadrovskem prilagajanju. Finančno gledano so njihove težave večji stroški na enoto proizvoda, ki največkrat ni kompenziran z večjim pozitivnim izidom poslovanja (Kidrič 2008, 32).

Kadar ima delodajalec potrebo po nadaljevanju dela pri njem zaposlenega, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, ta posameznik pa želi nadaljevati z aktivnostjo, so za to odprte vse zakonske možnosti. Če komu od partnerjev zakonski pogoji niso zadostni, se lahko dogovorita še za boljše pogoje. Če delodajalec nima potrebe po nadaljevanju aktivnosti, posameznik pa se namerava upokojiti, potem bo opravljena upokojitev v skladu z zakonskimi pogoji. V primeru neskladnosti med namero posameznika in potrebo delodajalca, mora ali eden ali drugi partnerju ponuditi bolj sprejemljive pogoje. Delodajalec lahko ponudi boljšo plačo, ali pa druge denarne in nedenarne dobrobiti. Najboljši sta situaciji, ko se skladata delodajalčeva potreba in posameznikova namera (prav tam, 33).

5.1.2 Nekatere rešitve medgeneracijskega menedžmenta staranja na delovnem mestu  Ramovš (2008, 38) opozarja: “Ob dejstvih hitrega staranja evropskega prebivalstva, daljšanja življenjske dobe ljudi in svetovne tržne konkurence se kažejo nekatere prednostne naloge ter rešitve v današnjem medgeneracijskem menedžmentu staranja na delovnem mestu. 1. Pogoj za uspešen menedžment staranja na delovnem mestu je usposabljanje vseh delavcev, zlasti menedžmenta, da osvojijo osnovno znanje o človekovem staranju, o značilnostih starajočih se delavcev, o vplivu staranja na konkretne poklicne delovne sposobnosti, o varovanju teh sposobnosti pred prehitrim staranjem ter znanje o organiziranju takih delovnih razmer, ki so primerne za starejše delavce in za dobro sodelovanje med mlajšimi ter starejšimi sodelavci. V prihodnje si ni mogoče zamisliti kvalitetnega usposabljanja menedžerjev brez osnovne menedžerske gerontologije. Tudi v osnovni paket delovnega usposabljanja za vsakega delavca sodi osnovno znanje o staranju – to je danes za vsakega delavca tako potrebno kakor osnovno znanje o varstvu pri delu.

30  

2. Redefinirati je treba razmerja med delovno in upokojensko dobo v življenju. Dolžina človeškega življenja se je od uvedbe pokojninskih sistemov skoraj podvojila, delovna doba pa se ni veliko podaljšala. Nujno je torej treba prilagoditi socialne sisteme pokojninskega, zdravstvenega in drugih osnovnih zavarovanj, davčne, izobraževalne ter druge sisteme, da bodo ekonomsko vzdržali ter uspešno in pravično funkcionirali za vse tri generacije. Še bolj nujno je spremeniti javno mnenje o delu in upokojitvi. 3. Delovno okolje je treba organizirati tako, da bo omogočalo in spodbujalo ostajanje starejših delavcev v delovnem procesu. Sem sodi organizacijsko načrtovanje takega delovnega procesa in delovnih razmer, ki bodo prijazne starejšim delavcem, skrajšanega delovnega časa, možnosti kratkih oddihov med delom in podobno. 4. Vzpostaviti je treba sistem, ki bo motiviral starejše delavce za ostajanje v delovnem procesu; sistemske rešitve za to motivacijo je treba vnesti v pokojninski, davčni in druge sisteme. 5. Vsakega delavca je treba sistematično usposabljati in motivirati za daljše vztrajanje v delovnem razmerju, za kakovostno staranje ob vseživljenjskem izobraževanju in vseživljenjskem delu ter za mehek postopen prehod v upokojitev.) 6. Celotne delovne skupine je treba sistematično usposabljati za medgeneracijsko sodelovanje mlajših in starejših sodelavcev v delovnem procesu po principu komplementarnosti. Ta naloga je najprej skupnostna, ko mora politika poskrbeti za starejšim delavcem naklonjeno javno mnenje, prav tako je metodična, da menedžment organizira usposabljanja za medgeneracijsko sodelovanje v delovni skupini. 7. Starejše delavce je treba sistematično pripraviti na kakovostno življenje po delni in dokončni upokojitvi. Poleg denarne odpravnine je na koncu delovne kariere potrebna tudi »odpravnina« v obliki osnovnega tečaja za kakovostno življenje po upokojitvi. Ta »odpravnina« je finančno desetkrat cenejša kakor običajna denarna, upokojenci pa imajo od nje korist vse nadaljnje življenje. Navedene naloge bo mogoče dobro opraviti samo s sinergijskim sodelovanjem več področij: znanost mora poiskati metode za njihovo izvedbo, pa tudi nove paradigme, ki ne bodo ponavljale polpreteklih znanstvenih napak o človeku in družbi. Politika mora na tem področju dolgoročno pošteno delati za preživetje skupnosti in ne predvsem kratkoročno za svojo volilno zmago. Menedžment mora organizirati novo ravnotežje med delovno storilnostjo, človeškim življenjem in sožitjem ljudi v skupnosti ter to nalogo uravnotežiti s težnjo po tržnem dobičku. Vsak človek se mora usposabljati za vseživljenjsko delo v zavesti, da sta posameznik in skupnost drug od drugega usodno soodvisna.” Bistvena ukrepa, za katere delodajalci menijo, da bi pripomogli k temu, da bi bili bolj pripravljeni na novo zaposlovati tudi osebe, starejše od 55 let sta: finančni ukrepi države in spremembe v samih značajskih lastnostih starejših ljudi. Druge spodbude za zaposlovanje starejših so: bolj fleksibilna kombinacija upokojitve in zaposlitve, finančne spodbude s strani države oziroma davčne olajšave, ali oprostitve prispevkov v primeru novega zaposlovanja starejših. Delodajalcev so prepričani, da so določene spremembe potrebne tudi v obnašanju samih starejših, in sicer bi morali biti ti po njihovem mnenju bolj odprti za nove ideje in inovacije, bolj naklonjeni delu v timu, pogrešajo tudi večjo mobilnost ter fleksibilnost starejših in bolj sveže znanje. V današnjem globaliziranem svetu je posameznik sam odgovoren za to, da se udeležuje programov usposabljanja in izobraževanja ter na tak način ohranja svojo zaposljivost. Vendar vse to ni le vprašanje delovnega okolja. Družba kot celota mora spremeniti svoj odnos do staranja in na tak način prispevati k rešitvi tega problema (Smole 2008, 47).

31  

5.2 Ukrepi za izboljševanje stanja starejših oseb na trgu dela v Sloveniji  

5.2.1 Aktivna politika zaposlovanja in strategija aktivnega staranja  Aktivna politika zaposlovanja - APZ je vodilni instrument višanja aktivnosti starejših, tako brezposelnih kot tudi neaktivnih oseb. Izvajanje APZ-ja v okviru ministrstva za delo, družino in socialne zadeve – MDDSZ poteka na podlagi štirih ključnih ukrepov (Zupančič 2008, 24).

Zupančič (2008, 25) razlaga: “V okviru prvega ukrepa, svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, se starejše osebe vključujejo predvsem v programa Poklicno in zaposlitveno informiranje, svetovanje in motivacija ter v Karierno orientacijo, kar jim omogoča usmerjanje na novo poklicno pot. V drugem ukrepu, usposabljanje in izobraževanje, se starejše osebe vključujejo zlasti v programe Institucionalnega usposabljanja in Nacionalne poklicne kvalifikacije, kar jim omogoča pridobivanje novih veščin, in programe praktičnega usposabljanja, kot je na primer Usposabljanje na delovnem mestu. V okviru tretjega ukrepa, spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja, se starejše osebe vključujejo v subvencijske programe za spodbujanje zaposlovanja starejših in v program samozaposlovanja. V četrti ukrep, programi za povečanje socialne vključenosti, se starejši od 50 let najbolj intenzivno vključujejo v programe javnih del, deloma pa tudi v program Pomoč na domu in Osebna asistenca. Glavnina ukrepov do danes, namenjenih soočanju s problemom staranja v Sloveniji, je bila dejansko usmerjena predvsem spodbujanju zaposlovanja starejših v okviru aktivne politike zaposlovanja. Šlo je za ukrepe, ki neposredno ustvarjajo delovna mesta oziroma nudijo delodajalcem določene finančne ugodnosti. V manjšem številu pa so bili starejši vključeni v programe izobraževanja, usposabljanja ali svetovanja. Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja se financira iz integralnega proračuna in Evropskega socialnega sklada (Operativni program razvoja človeških virov 2007–2013), pri čemer slednja predstavlja skoraj polovico sredstev.” Cilji strategije aktivnega staranja so: cilji zaposlenosti starejših, (re)integracije starejših v delovno okolje, zmanjševanja brezposelnosti, socialne izključenosti ter diskriminacije starejših pri zaposlovanju, kot tudi večanja možnosti in ohranjanja konkurenčnosti starejših na trgu dela MDDSZ izdeluje nacionalno strategijo aktivnega staranja (Zupančič 2008, 25). Tako se v tem kontekstu izpostavljajo predvsem področja: - ovir za zaposlovanje starejših s strani delodajalca in s strani delojemalca; - dodatnih vzpodbud za zaposlovanje starejših oseb; - izboljševanja delovnih pogojev in zdravja pri delu ter prilagoditev pri delu za starejše; - prenosa znanja starejših zaposlenih na mlajše generacije (medgeneracijske mentorske sheme); - spodbujanja delodajalcev za vlaganje na področju vseživljenjskega učenja za starejše; - preventiva in kurativa aktivnega staranja žensk in invalidnih žensk ter ostalih socialno izključenih skupin (pripadniki etničnih skupin, Romi, begunci, migranti,…); - spreminjanje odnosa delodajalcev ter širše javnosti do starejših oseb; - ukrepov aktivnega staranja in pozitivnih učinkov le-teh (Sedej 2009, 2).

Za doseganje ciljev strategija najprej identificira ovire za zaposlovanje starejših, tako z vidika družbe kot posameznika ter podjetja. Starajoče se prebivalstvo je namreč izziv kot tudi priložnost in pomanjkanje kompetenc. Neprilagojenost organizacijskim in tehnološkim spremembam brez

32  

ustreznega vlaganja v posameznika pa lahko povzročata oviro pri zaposlovanju. Osrednji del strategije opisuje ustreznost spodbud, ukrepov in dobrih praks zaposlovanja starejših oseb (medgeneracijski menedžment, ukrepi interne ter med sektorske mobilnosti, uveljavljanje prijaznega delovnega časa in prilagoditve delovnega mesta, vizija izobraževanja starejših odraslih, vloga ZRSZ, ukrepi APZ, pomoč delodajalcem pri zaposlovanju starejših oseb, finančne spodbude zaposlovanja starejših oseb, razvoj integriranih programov za zaposlovanje starejših, socialno podjetništvo, izobraževanje starejših in mlajših oseb za delo in sožitje generacij na delovnem mestu …). Veliko pozornosti je namenjeno ukrepom vlaganja v usposabljanje, vseživljenjsko učenje, kompetence starejših oseb in ukrepom, namenjenim izboljševanju delovnih pogojev, zdravja pri delu ter prilagoditve pri delu (Zupančič 2008, 25). Za doseganje cilja višje zaposlenosti starejših so izrednega pomena v strategiji opisani ukrepi za spreminjanje odnosa delodajalcev ter širše javnosti do starejših oseb (promocija zaposlovanja starejših, ukrepi, namenjeni razvoju kvalitetnega upravljanja človeških virov, razvijanje družbene odgovornosti ter proti diskriminacijski ukrepi) (prav tam, 25).

5.2.2 Nekateri srednjeročni in dolgoročni ukrepi za izboljšanje stanja na trgu dela starejših

V bodoče bo treba nameniti več pozornosti pogojem in obstoječim oviram zaposlovanja starejših. Med dodatne ukrepe za izboljšanje stanja na trgu starejših sodijo: - davčne olajšave starejših zaposlenih oseb kot stimulacija daljše aktivnosti; - zmanjševanje davčnega bremena za upokojence, ki občasno ali redno opravljajo delo; - nadaljnja fleksibilizacija delne upokojitve ter sprememba zakonodaje, ki izključuje delo ter pridobivanje pokojnine (velik vpliv na zmanjševanje obsega dela na črno); - možnost in pravica do opravljanja raziskovalne in strokovne dejavnosti po upokojitvi ob upoštevanju akumuliranega znanja, izkušenj, pridobljenih kompetenc ter socialnih mrež, kar odlikuje (predvsem bolj izobražene) starejše populacije, ki lahko znatno vplivajo na večji doprinos k družbi; - študijski dopust po določenem obdobju zaposlitve pri delodajalcu, kar bi pozitivno vplivalo tako na delojemalca (vrednotenje dela) kot tudi na delodajalca, saj usposabljanje povečuje konkurenčnost podjetja in posameznika; - večja vloga izobraževalnih institucij ob zmanjšanju šoloobveznih generacij – večja vlaganja pedagogov (andragogov) v starejše populacije; - vladna podpora ustreznega stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja starejših oseb za vzdrževanje kompetenc sodobnih zahtev trga dela po zgledu držav članic, ki na tem področju dosegajo pozitivne učinke (izobraževalni računi); - večja vloga sindikatov pri vlaganju v delavca (uvajanje skladov za izobraževanje) (Zupančič 2008, 26). Intenzivirati bi bilo treba ukrepe za večanje interesa delodajalca za zaposlitev starejših oseb: - zmanjšati ovire diskriminiranja pri zaposlovanju; - uvedba certifikata starejšim prijazno podjetje; - razvijanje multigeneracijska okolja v podjetjih; - sistematično usposabljanje mlajših za seznanjanje s starostjo in za medgeneracijsko sožitje; - usposabljanje medijev za poročanje o kakovostnem staranju in medgeneracijskem sožitju;

33  

-osveščanje delodajalcev o pomenu vseživljenjskega učenja/usposabljanja starejših oseb (Sedej 2009, 9). Izjemnega pomena je upoštevati predvidene demografske trende v prihodnosti, starejšim aktivnim osebam omogočiti ustrezno, kvalitetno in prilagojeno možnost zaposlitve ter s tem učinkoviteje prispevati k višji skupni stopnji zaposlenosti in produktivnosti ter k višji gospodarski rasti. Ključnega pomena so pravočasni, celoviti ukrepi in ustrezna, premišljena politika (Zupančič 2008, 26).

5.3 Izzivi in ukrepi posameznikov  

5.3.1 Posameznikove koristi in škoda upokojevanja  Kadar posameznik izpolni pogoje za upokojitev, se lahko upokoji, lahko pa z aktivnostjo nadaljuje. Odhod iz aktivnosti v vsakem primeru pomeni več časa, saj ni več rednih delovnih obveznosti, ni več težav na delovnem mestu, ki se jih ne da odpraviti. Kadar se posameznik odloča na podlagi finančnih danosti, je odločitev za odhod v upokojitev povezana z razliko med dohodkom v aktivnosti in dohodkom po upokojitvi. Praviloma je dohodek od aktivnosti višji od dohodka po upokojitvi, toda niso redki primeri, ko je odmerjena pokojnina višja (ali vsaj ni bistveno nižja) od zadnjih plač. Za tiste, ki upokojitveno starost dosežejo kot prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, je pokojnina v vsakem primeru ugodnejša. Večini upokojencem pa se dohodek po upokojitvi bistveno zmanjša. Povprečna starostna pokojnina dosega dobri dve tretjini povprečne čiste plače, če bi jo primerjali z zadnjo letno plačo, pa še manj. Ob takšnem padcu dohodka je razmislek o zadržanju plače (ostajanju v aktivnosti) in o povečevanju pokojnine zaradi odložene upokojitve že smiseln (Kidrič 2008, 32).

Nujno potrebno pa je, da starejši delavci in starejši brezposelni: - prepoznajo potrebe po izpopolnjevanju (treniranju) kot lastne potrebe (kariera); - dorečejo potrebe po izpopolnjevanju (treniranju) s svojimi menedžerji (nadrejenimi); - izkoristijo vse priložnosti za izpopolnjevanje (treniranje); - delujejo kot mentorji mladim delavcem; - prilagajajo kasnejše premike v karieri bolj horizontalnim kot vertikalnim možnostim (kar bo sprožilo porast sorodno plačanih del glede na napredovanje po starosti) (Cvahte, 2004).

5.3.2 Spodbude za daljšo delovno aktivnost  V pokojninskem sistemu so vgrajene finančne spodbude za ostajanje v aktivnosti po dosegu polne upokojitvene starosti. Z vsakim letom podaljšanja aktivnosti zavarovanec pridobi 1,5 odmerne odstotne točke in ti bonusi povečujejo odmerjeno pokojnino, tako da se z daljšim ostajanjem v aktivnosti ne pridobi samo več plač, ki so praviloma višje, temveč so pokojnine po odloženi upokojitvi lahko bistveno višje (Kidrič 2008, 34).

Druga, prav tako v pokojninski sistem vgrajena spodbuda za posameznika, je delna upokojitev. Ko obstajata namera posameznika, da se upokoji, in potreba delodajalca za njegovo zaposlitev, je za posameznika kombinacija zmanjšane delovne obveznosti in prejemanje delne pokojnine že

34  

dovolj privlačna, da svojo namero o polni upokojitvi premakne na poznejše obdobje. Vendar se delna upokojitev ni preveč uveljavila. Za kar je poleg njenega nepoznavanja s strani zavarovancev in delodajalcev je za to kriva tudi država, ki s svojo davčno politiko močno zmanjša tekoče prihodke tistim, ki se za delno upokojitev odločijo. Ovira je davčna uvrstitev pokojnin v dohodke iz zaposlitve. Kadar pride do kombinacije pokojninskega prejemka in dohodka iz drugih oblik zaposlitve (in to je primer delne aktivnost oziroma delne upokojitve), se pokojnina že med letom dodatno obdavči in s tem se tekoči prihodki delnega upokojenca dodatno zmanjšajo. Zato je delna pokojnina v korist samo tistim, ki imajo visoko pokojnino in relativno visoko plačo. Za tiste, ki imajo nizko pokojnino in nizko plačo, je znižanje tekočih prihodkov preveliko, da bi bila delna upokojitev sploh primerna (prav tam, 34).

Pomemben dejavnik je tudi zdravje prebivalstva. Bolj zdravo prebivalstvo bo lahko v starosti delalo dalj časa, zaradi česar bosta večji produktivnost in delovna aktivnost, potrebovalo pa bo tudi manj zdravstvenih storitev, zaradi česar bo pritisk na javne finance manjši (Evropska komisija 2009 b).

Prav tako so vplačila večine zavarovancev prenizka. Znesek povprečne premije znaša okrog 35 €. Če upoštevamo višino povprečne plače v Sloveniji in najvišje možne davčne olajšave, bi bila lahko povprečna premija več kot 50 € višja od sedanje, tako da bi znašala več kot 87 €. Z vplačevanjem najvišjih davčno priznanih premij bi si zaposleni lažje oblikovali ustrezne pokojninske prihranke. Vsak posameznik pa se mora zavedati, da država ne bo zmogla bremena pokojnin v celoti, zato moramo za dodatno pokojnino varčevati tudi sami (Bešter 2008).

5.4 Priprava na staranje družbe v času gospodarske recesije  Sedanja finančna in gospodarska kriza je povzročila veliko in hitro zmanjšanje gospodarske dejavnosti in svetovno recesijo. Upočasnitev gospodarstva je močno prizadela zaposlovanje, stopnje brezposelnosti se hitro zvišujejo, EU pa se sooča s tveganjem, da se bo zmanjšala njena potencialna rast, ki je že ogrožena zaradi staranja prebivalstva (Evropska komisija 2009 b). Med drugim se je skrčil obseg BDP-ja v Sloveniji (-6,4 odstotka) (STA, 2009). Poleg tega kriza povečuje gospodarski učinek staranja prebivalstva na pokojnine, čeprav bodo posledice najbolj odvisne od globine in trajanja upočasnitve gospodarstva. Za javne pokojninske sisteme, ki temeljijo na sprotnem vplačevanju prispevkov, pomeni upočasnitev realnega gospodarstva dodaten fiskalni pritisk na financiranje in prispevke. Vse večji primanjkljaji pri shemah z vnaprej določenimi pravicami, ki nastajajo zaradi zmanjšanja vrednosti naložb, imajo dve posledici. Za člane skladov se prilagajajo pravila o indeksaciji ali prispevne stopnje, in da sheme ne sprejemajo več novih članov. Pri ljudeh, ki vplačujejo v pokojninske sisteme z vnaprej določenimi prispevki, je učinek krize najbolj odvisen od razporeditve naložb sklada in starosti člana. Starejši delavci z visokim deležem lastniških instrumentov so najbolj prizadeti, saj so najbližje upokojitvi, vrednost njihovih naložb pa je padla (Evropska komisija 2009 b).

Oblikovalci politik, regulativni in nadzorni organi morajo spodbujati preudarno upravljanje pokojninskih prihrankov ljudi. Potrebno bo skrbno spremljanje ter poglobljena in odprta razprava o pokojninskih sistemih v Evropi ter zlasti kritičen pregled posameznih vlog, zasnov in uspešnosti zasebnega stebra (prav tam, 2009).

35  

V sedanjem kritičnem času, ko je gospodarska dejavnost zelo zmanjšana in prihodnje možnosti zelo negotove, je sposobnost Evrope, da se hitro reši iz recesije in se sooči z izzivi staranja prebivalstva, zelo odvisna od tega, kako bo ukrepe, sprejete v podporo obnovi, povezala z dolgoročnejšimi strukturnimi reformami. Ciljno usmerjeni in dobro usklajeni politični odzivi, kot je poudarjeno v evropskem načrtu za oživitev gospodarstva, naj bi spodbujali naložbe v prave spretnosti in znanja, energijsko učinkovitost, čiste tehnologije, infrastrukturo in v povezave za spodbujanje učinkovitosti in inovaciji, s čimer se bo povečal potencial Evrope za rast (prav tam, 2009).

Glavna prednostna naloga mora nedvomno biti izvajanje evropskega načrta za oživitev gospodarstva, da se zagotovi, da EU zaradi finančne krize in recesije ne bo imela trajno nizke rasti pri zaposlovanju in produktivnosti dela, kar bi vplivalo tudi na njeno sposobnost za obvladanje posledic staranja prebivalstva (prav tam, 2009).

Evrospka komisija (Bruselj) v četrtletnem poročilu o območju evra, ugotavlja, da je območje evra je še vedno globoko v recesiji, a gospodarski kazalci in finančni trgi že kažejo prve znake izboljšanja (STA, 2009). Potem ko se bo Evropa rešila iz krize, bodo dolgoročne možnosti odvisne tudi od stopnje odločenosti za hitro vrnitev k zdravim javnim financam, kar je priporočeno v evropskem načrtu za oživitev gospodarstva in za nadaljevanje reform, ki so potrebne zaradi demografskih sprememb in ki bodo zdaj toliko bolj pomembne za obnovo zaupanja kot del strategije za izhod iz krize. Prav tako je treba okrepiti program strukturnih reform, s katerim naj bi rešili demografski izziv. To pomeni, da je treba bistveno povišati stopnje zaposlenosti ter zlasti pomagati in spodbujati starajočo se „baby boom“ generacijo k temu, da ostane na trgu dela, namesto da se predčasno upokoji, kar so pogosto počele prejšnje generacije (prav tam, 2009).

V večini se bo po navedbah Evropske komisije število prebivalcev v Sloveniji zmanjšalo (STA 2009). Za obnovo prebivalstva so potrebni ukrepi za oblikovanje družinam prijaznega družbenega okolja, otrokom prijazne družbe in pogojev, ki bodo omogočali boljše razmerje med delom in zasebnim življenjem. V državah, v katerih je težko uskladiti delo in zasebno življenje, so stopnje zaposlenosti pri ženskah po navadi nizke, saj matere pogosto zapustijo trg dela, prav tako pa so nizke stopnje rodnosti, saj veliko ljudi meni, da si ne morejo privoščiti otrok. Politični ukrepi za spodbujanje usklajevanja dela in družine ter enakosti moških in žensk morajo ostati prednostna naloga. Pri teh ukrepih gre predvsem za ustvarjanje boljših pogojev za starševski dopust in spodbujanje očetov, da se odločijo zanj ter za zagotovitev več visokokakovostnih storitev otroškega varstva. Prav tako bi se lahko proučilo zmanjšanje davčne obremenitve oseb, katerih dohodki predstavljajo drugi vir prihodka v gospodinjstvu, ker pri njih znižanje davka močneje vpliva na njihovo delovno aktivnost. Ti ukrepi prinašajo dolgoročne koristi, saj omogočajo, da lahko zlasti ženske ostanejo povezane s trgom dela. Zaradi recesije ne smemo prenehati izvajati reform pokojninskega sistema in zmanjšati pomembnih naložb v izobraževanje in raziskave. Danes so reforme nujno potrebne kot še nikoli prej, saj so ti ukrepi bistveni za prihodnjo gospodarsko moč Evrope (Evropska komisija 2009 b).

36  

6 SKLEP

Visoko razvite države, med katere spada tudi Slovenija, se soočajo z višanjem povprečne starosti prebivalstva. Najbolj pomembna vzroka za ta pojav sta v upadanju rojstev in upočasnjevanju umrljivosti. Tudi v prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnjo staranje prebivalstva, saj demografskih trendov ne bo mogoče hitro spremeniti.

Slovenija se mora pripraviti na upokojitev „baby boom“ generacije to so otroci, ki so se narodili v prvih letih po drugi svetovni vojni. Danes so ti prebivalci stari od 51 do 55 let, torej se bliža čas njihove upokojitve. Tudi lastniki in vodstva slovenskih podjetij bodo morala ne samo zavedati se problema staranja prebivalstva ampak tudi uresničevati ukrepe v smeri ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Delodajalci bodo morali spodbujati aktivno staranje ter skrbeti za oblikovanje delovnih mest po meri zaposlenih in za organizacijo delovnega časa po meri starejših. Pomembno je tudi skrb za rehabilitacijske programe, prerazporeditev na druga delovna mesta ter prožne oblike dela. Trenutno se podjetja ukvarjajo s problemom finančne krize in recesije, kar je prineslo za posledico, da podjetja še dodatno odpuščajo delavce, to pa bo privedlo do še večje neenakosti med zaposlenimi in upokojenci. Podjetja bodo morala najprej rešiti finančno krizo, nato pa se osredotočiti na problem staranja njihovih zaposlenih.

Starejši zaposleni se morajo zavedati, da bodo morali delati vedno dlje in se izobraževati na svojih delovnih mestih vse do časa upokojitve. Za starejše zaposlene je zato pomemben vidik tudi zdravje. Vso prebivalstvo bi se moralo ukvarjati več s športom in prehranjevati bolj zdravo, saj zdravi zaposleni delajo dalj časa, zaradi česar bosta večja delovna aktivnost in produktivnost. Zdravje pa pomeni tudi manj zdravstvenih storitev, zaradi česar bo pritisk na javne finance manjši.

Dodatna pokojninska zavarovanja so bila uvedena, ker je varčevanje za dodatno pokojnino, zaradi učinkov donosnosti veliko bolj učinkovito kot plačevanje pokojninskih prispevkov v skupno vrečo javnega sistema medgeneracijske solidarnosti. Vendar je prišlo zaradi recesije do preobrata, kajti rekordni padci delniških indeksov so temeljito znižali vrednost pokojninskih prihrankov. Za ohranitev ravnotežja pokojninskih stroškov bomo potrebovali premišljene ukrepe. Potrebno bo klasično zaostrovanje pogojev za upokojitev in ponovne okrepitve zaupanja v dodatna pokojninska zavarovanja. Staranje prebivalstva z ekonomsko krizo terja celostne rešitve.

37  

7 POVZETEK

Z upadanjem števila rojstev in z upočasnjevanjem umrljivosti se prebivalstvo vedno bolj stara, tako se Slovenija sooča z višanjem povprečne starosti prebivalstva. Prav tako se spreminja prebivalstvena piramida Slovenije, saj se spodnji del, ki predstavlja mlado prebivalstvo, vse bolj oža. Staranje prebivalstva vedno bolj vpliva na uspešnost gospodarstva, predvsem kot velik pritisk na javne finance, razmere na trgu dela, na slovenska podjetja ter na poslovanje bank. Zaposleni morajo za dodatno pokojnino varčevati sami, saj država ne bo zmogla bremena pokojnin v celoti. Tako bodo morali biti vsi zaposleni dodatno pokojninsko zavarovani in tudi premije vplačil zavarovancev se bodo morala povišati nad 35 evrov. Med drugim se bo moralo povečati število aktivnih delavcev, kar je mogoče doseči z večjo aktivnostjo v mladih letih in s podaljševanjem aktivnosti tistih, ki bi že izpolnili pogoje za upokojitev. Za oboje pa velja, da mora biti na voljo dovolj dela, kar pa za sedanji čas finančne krize in recesije ne velja. Pomembno je, da najprej svetovno, potem evropsko in posledično slovensko gospodarstvo spet oživi, da Slovenija ne bo imela trajno nizke rasti pri zaposlovanju. V Sloveniji ne smemo prenehati izvajati reform pokojninskega sistema in ne smemo zmanjšati naložb v izobraževanje ljudi. Staranje prebivalstva je odgovornost države, podjetij in posameznikov, zato mora vsak prispevati k rešitvi tega velikega izziva. Ključne besede: Slovenija, demografski razvoj, staranje prebivalstva, starostna struktura prebivalstva, ekonomski učinki, izzivi in ukrepi, finančna kriza.  ABSTRACT With the dwindling of births and the slowing down of the mortality rate, the population is ageing and Slovenia is facing an increase in the average age of the population. The population pyramid of Slovenia is changing as well, because the bottom part, which represents young population, is narrowing. The ageing population has an increasing impact on the successfulness of the economy, especially in the form of pressure on public finances; on the situation on the labour market; on Slovenian companies and on bank operations. Employees have to save for their additional pension, because the state won't be able to cover the burden of pensions in whole. But the recession opened up another problem. Record high drops of equity indexes have considerably cut the value of pension savings. We therefore cannot anticipate adequate pension incomes in the future due to the combination of a public pension system and additional pension insurance. Among other things, the number of active workers will have to increase, which can be attained through increased activity of young people and with the prolongation of activity of those, who already fulfilled conditions for retirement. It is true for both that enough work must be available, which isn’t the case in the current period of the financial crisis and recession. It is important that the international, European and later Slovenian economy is revived again so that Slovenia won't have a permanently low level of the growth of employment. Slovenia should continue with the realization of reforms of the pension system and shouldn't reduce investments into the education of people. The ageing of the population is a responsibility of the state, companies and individuals. This means everyone must contribute to the settlement of this challenge. Keywords: Slovenia, demographic development, ageing of the population, age structure of the population, economic effects, challenges and measures, financial crisis

38  

LITERATURA

Bešter, Helena. (Januar, 2008a). Ali smo v Sloveniji pripravljeni na izzive, povezane s staranjem prebivalstva? Industrijska demokracija [online]. Dostopno na: http://www.kapitalskadruzba.si/_files/578/helena_bester_clanek_Industrijska_demokracija.pdf [16.3.2009]. Bešter, Helena. (2008b). Demografske spremembe: ali bomo doživeli upokojitev pokojninskega sistema? [online]. Dostopno na:http://www.kapitalskadruzba.si/_files/720/Ali_bomo_doziveli_upokojitev_bester.pdf. [16.3.2009]. Bešter, Helena. (2009). Pokojninska zavarovanja v času krize [online]. Dostopno na: http://www.kapitalskadruzba.si/pokojninski_sistem/strokovni_prispevki/strokovni_prispevek?aid=342 [22.7.2009].ne Cvahte, Bojana. (2004). Položaj starejših oseb na trgu delovne sile [online]. Dostopno na: http://www.varuhrs.si/index.php?id=1370&tx_ttnews%5Bpointer%5D=33&tx_ttnews%5Btt_news%5D=470&tx_ttnews%5BbackPid%5D=48&cHash=aeef788db4 [21.6.2009]. Dimovski, Vlado. Žnidaršič Jana. 2008. Staranje delovne sile:nov izziv za slovenska podjetja. V: Staranje prebivalstva Izziv in odgovornost države, podjetij in posameznikov. Ljubljana: Kapitalska družba. Festič, Mejra. 2007. Pomen staranja prebivalstva za banke. Bančni vestnik. 4, april. 2-3 Filipič, Peter. (2005). Pokojninsko zavarovanje do leta 2025 [online]. Dostopno na: http://www.kurator.si/slo/storitve/pokojnine%201.doc [17.3.2009].ja Jakoš, Aleksander. (2008). Planiranje in demografska kriza razvitih držav [online]. Dostopno na: http://www.urbinstitut.si/images/081118_UI%20predavanje_Aleksander%20Jakos.pdf [11.6.2009].ja Kidrič, Dušan. 2008. Staranje prebivalstva:odgovor(nost)i države, podjetij in posameznikov. V: Staranje prebivalstva Izziv in odgovornost države, podjetij in posameznikov. Ljubljana: Kapitalska družba. Kraigher, Tomaž. 2005. Srednjeročna in dolgoročna projekcija demografskega razvoja Slovenije in njegovih socialno-ekonomskih komponent. Delovni zvezek, št. 1. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Kraigher, Tomaž. Vpliv različnih možnosti demografskega razvoja na ekonomsko vzdržnost staranja prebivalstva v Sloveniji [online]. Dostopno na: www.stat.si/radenci/referat/KRAIGHER.doc [26.9.2009].

39  

Malačič, Janez. (2008) Socialnoekonomske posledice staranja prebivalstva. Zdravniški Vestnik [online], 6 strani. Dostopno na: http://vestnik.szd.si/st08-12/793-798.pdf [10.6.2009]. članek

Marušič, Dorjan. Ceglar, Jakob. (2009). Zdravstvo v času gospodarske krize-smo pripravljeni na spremembe? 16. Strokovno srečanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu [online]. Dostopno na: http://www.devz.si/wp-content/uploads/2009/05/12_srecanje_ekonomistov_pomlad_09_web.pdf [24.8.2009].

Medved, Robert. Tičar, Zdenka. (2008). Pogled ministrstva za zdravje na staranje prebivalstva in ukreoi za zadovoljevanje potreb starostnikov. Zdravniški Vestnik [online], 3 strani. Dostopno na: http://vestnik.szd.si/st08-12/799-801.pdf [29.6.2009]. članek Ramovš,Jože. 2008. Evropska in slovenska strategija starajoče se družbe in medgeneracijski menedžment staranja na delovnem mestu (sedanje demografsko stanje in smer reševanja). V: Staranje prebivalstva Izziv in odgovornost države, podjetij in posameznikov. Ljubljana: Kapitalska družba. Smole, Jože. 2008. Pogled in stališče slovenskih delodajalcev na staranje delovne sile. V: Staranje prebivalstva Izziv in odgovornost države, podjetij in posameznikov. Ljubljana: Kapitalska družba. Sedej, Mateja. (2009). Izobraževanje starejših v luči trga dela in strategije aktivnega staranja [online]. Dostopno na: http://tvu.acs.si/datoteke/AK/2009/Prispevek_Sedej.pdf [29.6.2009]. STA (29.6.2009). Območje evra še vedno v recesij, a prvi znaki izboljšanja. Ljubljanske novice [online], 8 odstavkov. Dostopno na: http://www.mtaj.si/default.asp?podrocje=26&menu=5&novica=102321 [27.6.2009]. Strajnar, Sara. Se pomlajujemo ali staramo? Silaq [online], 1 odstavek. Dostopno na: http://www.silaq.org/publikacije.htm#clanek3 [29.8.2009]. T, V. (24.6.2009). Evropska komisija napoveduje postopek proti Sloveniji. Žurnal24 [online], 7 odstavkov. Dostopno na: http://www.triera.net/novica.php?id=A1202067 [30.6.2009].

UMAR – Urad za makroekonomske analize in razvoj (16.07.2009). Strukturne spremembe izdatkov sektorja država. Ekonomski izzivi [online]. 73 strani. Dostopno na: www.uradni-list.si/files/RS_-2008-072-03163-OB~P021-0000.PDF [23.8.2009].

Vasle, Boštjan. Kidrič, Dušan. (2009). Poročilo o pripravi projekcij javnih izdatkov, ki so posledica staranja prebivalstva, z rezultati projekcij-predlog za obravnavo. Generalni sekretariat vlade Republike Slovenije [online]. Dostopno na: http://209.85.129.132/search?q=cache:n0wBPR7bDSkJ:www2.gov.si/upv/vladnagradiva-08.nsf/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/6d34b67a34677411c125754600386569/%24FILE/Poro%C4%8Dilo%2520%2520staranje.doc+Glavne+spremenljivke+makroekonomskih+predpostavk&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si [25.8.2009].

40  

Verša, Dorotea. Položaj starejših na trgu delovne sile [online]. Dostopno na: http://www.zveza-zotks.si/starejsi/gradivo/trg/gradivo1.html [15.6.2009].

Verša, Dorotea. (2001). Starejši na trgu deloven sile v Sloveniji- položaj in politike [online]. Dostopno na: www.ess.gov.si/SLO/Predstavitev/.../SlovenskoGradivo.doc [17.7.2009]. Vošner, Mirko. (2007). Staranje delovne sile nov izziv za strokovne delavce [online]. Dostopno na: http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Varnost_in_zdravje_pri_delu/5_Konferenca/BVD_-_5_konferenca_IRSD__18_4_2007_.pdf [8.6.2009]. Zupančič, Magda. 2008. Staranje prebivalstva kot izziv Slovenije na področju zaposlovanja. V: Staranje prebivalstva Izziv in odgovornost države, podjetij in posameznikov. Ljubljana: Kapitalska družba.

  

41  

VIRI

Evropska komisija. (2009 a). Kako varna je vaša pokojnina? [online]. Dostopno na: http://ec.europa.eu/news/employment/090309_1_sl.htm. [28.6.2009]. Evropska komisija. (21.4.2009 b). Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij [online]. Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52009DC0180:SL:NOT [30.6.20009]. Evropska komisija. (2008). Namesto v pokoj v službo [online]. Dostopno na: http://ec.europa.eu/news/employment/090309_1_sl.htm. [28.6.2009]. KD - Kapitalska družba. (2008). Staranje prebivalstva: izziv in odgovornost, države, podjetij in posameznikov [online]. Dostopno na: http://www.kapitalska-druzba.si/_files/666/razlagalno_gradivo_podjetja.pdf [29.6.2008]. Regionalne strategije in demografsko staranje. (2006). Priročnik za pregled dokumentov z vidika staranja [online]. Dostopno na: http://www.cor.europa.eu/migrated_data/f_cdr5421-2006_doc-int_sl.pdf [4.6.2009]. SID - Slovenska izvozna in razvojna banka. (2009). Ukrepi in prilagoditve ekonomske politike zaradi poslabšanja gospodarskih razmer [online]. Dostopno na : www.gzs.si/pripone/22802 [30.6.2009]. SURS - Statistični urad Republike Slovenije. (7.7.2005). Svetovni dan prebivalstva [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=2299 [5.6.2009]. SURS - Statistični urad Republike Slovenije. (2007). Statistične informacije [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/doc/statinf/07-SI-008-0802.pdf [9.6.2009]. SURS - Statistični urad Republike Slovenije. (24.4.2009). Prebivalstvena piramida, Slovenija [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2299 [5.6.2009]. ZDS - Združenje delodajalcev Slovenije. (2008). Staranje delovne sile - kako se spoprijeti z izzivom [online]. Dostopno na: http://www.zds.dop.si/upload/Staranje%20delovne%20sile.pdf [20.6.2009]. ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (2007). Statistični podatki o prejemnikih pokojnin in drugih denarnih dajatev ter o zavarovancih [online]. Dostopno na: http://www.zpiz.si/src/letno_porocilo/2006/2.html [17.3.2009].

ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2009). Predlog ukrepov za zagotavljanje vzdržnosti sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja [online]. Dostopno na: www.zdrzz.si/.../2.%20seja%20skupscine%20-%20gradivo%20-%20tocka%207_3.pdf [26.8.2009].

42  

KAZALO SLIK

Slika 1: Starostna struktura Slovenije ........................................................................................... 11 Slika 2: Odstotek prebivalstva v Sloveniji po starosti 0−14, 15−64, 65 let in več, za leti 1950 in 2050............................................................................................................................................... 12 Slika 3: Primerjava prebivalstvenih piramid Slovenije za leti 1971 in 2008................................ 14 Slika 4: Življenjska piramida slovenskega naroda v letih 1985, 2003 in 2020 ............................ 14 Slika 5: Število aktivnih zavarovancev in upokojencev ter razmerje med aktivnimi zavarovanci in upokojenci, 1999−2006 ............................................................................................................ 18 Slika 6: Aktivnost prebivalstva po spolu in starostnih skupinah Slovenije četrtega četrtletja 2007....................................................................................................................................................... 25

43  

KAZALO TABEL

Tabela 1: Projekcija deleža izdatkov za pokojnine v bruto domačem proizvodu......................... 17 Tabela 2: Projekcija deleža javnih izdatkov za zdravstvo v bruto domačem proizvodu .............. 21 Tabela 3: Projekcija finančnega poslovanja ZZZS v obdobju 2009−2011, v mio evrih .............. 21 

44  

SEZNAM KRATIC

APZ – Aktivna politika zaposlovanja BDP – bruto domači proizvod EU – Evropska unija HRM – (human resource management) menedžment za delo z ljudmi KD – kapitalska družba MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve SID – Slovenska izvozna in razvojna banka SURS –Statistični urad Republike Slovenije ZPIZ – Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZRSZ – Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Tf – Totalna rodnost UMAR – Urad za makroekonomske analize in razvoj ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije RS – Republika Slovenije ZDS – Združenje delodajalcev Slovenije RNPZV – Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva