diplomsko delo - connecting repositories · iv zahvala za pomo č in koristne nasvete pri...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

DIPLOMSKO DELO

Damjan Grebenc

II

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov

PRENOVA PROIZVODNEGA PROCESA V PODJETJU JANEZ ČAS s.p.

Mentor: Kandidat: Izred. prof.dr. Miro Jeraj Damjan Grebenc Lektor: Eva Vrhovnik, prof. slovenščine

Celje – Krško, 27.10.2008

III

UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS

A thesis submitted for the degree of Bachelor of Science in System Logistics of University Degree Programme

PRODUCTION PROCESS RENOVATION IN JANEZ ČAS s.p. FIRM

by

Damjan Grebenc

Supervisor: Izred. prof.dr. Miro Jeraj Proofreader: Eva Vrhovnik, prof. slovenščine

Celje – Krško, 27.10.2008

IV

ZAHVALA Za pomoč in koristne nasvete pri diplomskem delu se iskreno zahvaljujem mentorju prof. dr. Miru Jeraju. Prav tako sem iskreno hvaležen gospodu Janezu Času, ki mi je omogočil izdelavo diplomskega dela znotraj njegovega podjetja. Zahvalil pa bi se tudi vsem, ki so mi bili v pomoč in me podpirali.

V

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Damjan Grebenc, roj. 31.3.1985 študent Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Logistika sistemov, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Prenova proizvodnega procesa v podjetju Janez Čas s.p. pri mentorju dr. Miro Jeraju, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. Damjan Grebenc Celje – Krško, 27.10.2008

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Diplomsko delo Logistika sistemov

Damjan Grebenc: Prenova proizvodnega procesa v podjetju Janez Čas s.p. Stran 6 od 72

POVZETEK Podjetje Janez Čas s.p. ima majhno proizvodnjo, kjer opravljajo delavci z raznimi stroji. Tako kot vsa druga podjetja se tudi to podjetje sooča z težavami, ki pa vse bolj bremenijo podjetje. Razlogov za težave je več, bistveni iz katerega izhajajo ostali, pa je prostorska stiska, ki onemogoča normalno funkcioniranje proizvodnega procesa. Ker proizvodni proces ni bil pravilno planiran, se opravljajo številna dela, ki le podaljšujejo čas proizvodnje in predstavljajo za delavce težji fizičen napor. Podjetje nima ustreznega kadra, ki bi prevzel vodenje proizvodnje, saj to funkcijo opravlja lastnik, ki pa kot vemo ima tudi druga pomembna opravila v podjetju. Vsi ti dejavniki, pa dajejo slabe rezultate, kateri vplivajo na slabše poslovanje podjetja. Ker se v podjetju tega zavedamo, je nujno potrebna prenova proizvodnega procesa, ki pa jo je potrebno natančno planirati. Planirati je potrebno vse operacije od raztovarjanja dostavljenega materiala, do odpreme gotovih polizdelkov. Pri prenovi smo povečali tudi prostor, kjer so se določile lokacije za postavitev strojev, regalov, skladišča in ostalih stvari, ki bodo omogočale čim krajše transportne poti. Prav tako smo v proizvodnjo vključili tudi stroj Rems, ki bo povečal količino proizvedenih polizdelkov. Prenova procesa, bo podjetju omogočila boljše delovanje znotraj proizvodnega obrata, to pa bo vplivalo tudi na povečanje prodaje. Ključne besede: nabavni proces, proizvodni proces, skladiščenje, odprema, prenova proizvodnega procesa, optimizacija transportnih poti.



ABSTRACT Janez Čas s.p. firm owns a small production, where workers operate on various machines. Like every other firm this one confronts many difficulties that are continuously burdening the firm. There are many reasons for these difficulties, the essential one, from which other reasons result, is the lack of space, which rends the production process functioning impossible. Because of inappropriate production process planning many works are done and they only lengthen the production time and aggravate the extent of workers' physical labour. The firm does not have an appropriate worker to take over the production direction for this position is currently taken by the owner, who has, as we know, other important occupation in the firm. These factors cause bad results which have a bad influence on the firm operation. Because we are aware of that fact in our firm, it is highly necessary to renovate the production process that should be precisely planned. It is necessary to plan all operations from delivered material unloading to finished semimanufactures dispatching. During the renovation we also enlarged the space, where we defined the locations for setting up of the machines, shelves, warehouse and other things that would enable the shortest transport routes. We have also included in the production the Rems machine that would enlarge the quantity of made semimanufactures. The process renovation should enable better functioning within the production plant and this would also influence the sale growth. Key words: purchase process, production process, storage, dispatching, production process renovation, transport route optimisation



Kazalo 1 UVOD................................................................................................................. 11

1.1 Predstavitev problema................................................................................... 11 1.2 Predstavitev podjetja..................................................................................... 11

1.2.1 Organizacijska struktura podjetja ........................................................... 12 1.3 Namen in cilji ............................................................................................... 13 1.4 Predpostavke in omejitve .............................................................................. 13 1.5 Metode dela .................................................................................................. 14

2 TEORETIČNE OSNOVE.................................................................................... 15 2.1 Proizvodni proces ......................................................................................... 15 2.2 Motilni dejavniki v sistemu........................................................................... 18 2.3 Transport ...................................................................................................... 18 2.4 Značilnosti načrtovanja materialnih tokov..................................................... 19 2.5 Skladiščenje.................................................................................................. 20 2.6 Zaloge .......................................................................................................... 21

3 OBSTOJEČE STANJE........................................................................................ 23 3.1 Posnetek stanj ............................................................................................... 23

3.1.1 Nabava................................................................................................... 23 3.1.2 Proizvodnja............................................................................................ 24 3.1.3 Prodaja................................................................................................... 27 3.1.4 Opis nalog delavca................................................................................. 27 3.1.5 Opis delovnega mesta ............................................................................ 28 3.1.6 Opis hodograma procesa proizvodnje..................................................... 30 3.1.7 Hodogram.............................................................................................. 31 3.1.8 Lastnosti stroja Koenig .......................................................................... 35 3.1.9 Zapis procesa v verbalni obliki............................................................... 37

3.2 KRITIČNA ANALIZA................................................................................. 39 3.2.1 Ishikawa ................................................................................................ 39 3.2.2 Obrazložitev ishikawa............................................................................ 40

4 PRENOVA PROIZVODNEGA PROCESA ........................................................ 43 4.1 Besedni detajlni opis operacij ....................................................................... 45

4.1.1 Nabava................................................................................................... 45 4.1.2 Prodaja................................................................................................... 46 4.1.3 Proizvodnja............................................................................................ 47 4.1.4 Opis nalog delavca................................................................................. 57 4.1.5 Opis delovnega mesta ............................................................................ 58 4.1.6 Opis hodograma procesa proizvodnje(Stroj Koenig, Rems).................... 59 4.1.7 Hodogram.............................................................................................. 60 4.1.8 Zapis procesa v verbalni obliki............................................................... 62

4.2 Primerjava obstoječega in prihodnjega stanja ................................................ 63 5 ZAKLJUČKI....................................................................................................... 66

5.1 Ocena učinkov.............................................................................................. 66 5.2 Možnosti nadaljnjega razvoja........................................................................ 67

LITERATURA IN VIRI......................................................................................... 68



PRILOGE .............................................................................................................. 69 Kazalo slik Slika 1 : Osebna izkaznica podjetja......................................................................... 12 Slika 2: Organizacijska struktura podjetja............................................................... 12 Slika 3: Struktura proizvodnega sistema ................................................................. 16 Slika 4: Struktura delovnega procesa ...................................................................... 16 Slika 5: Faktorji poslovne uspešnosti...................................................................... 17 Slika 6: Vrste skladišč ............................................................................................ 21 Slika 7: Material za proizvodnjo ............................................................................. 23 Slika 8: Boks paleta................................................................................................ 23 Slika 9: Hidravlično olje......................................................................................... 24 Slika 10,11: Rezalne ploščice, žaga ........................................................................ 24 Slika 12: Odpadni material ..................................................................................... 24 Slika 13,14: Lokacija za raztovarjanje dostavljenega materiala ............................... 25 Slika 15,16: Stroj Koenig ....................................................................................... 25 Slika 17,18,19: Merjenje,izpihovanje,zlaganje polizdelkov..................................... 26 Slika 20: Skladiščenje polizdelkov ......................................................................... 26 Slika 21: Odprema polizdelkov............................................................................... 27 Slika 22: Skica delovnega mesta............................................................................. 29 Slika 23: Kontrolni plan ......................................................................................... 33 Slika 24: Skica proizvodnje .................................................................................... 34 Slika 25,26: Sestavni deli stroja Koenig.................................................................. 35 Slika 27: Meritve stroja .......................................................................................... 36 Slika 28: Kritična analiza........................................................................................ 39 Slika 29: Regal za cevi ........................................................................................... 40 Slika 30: Zlomljena žaga ........................................................................................ 41 Slika 31: Stroj Koenig ............................................................................................ 41 Slika 32: Skica predlagane proizvodnje .................................................................. 44 Slika 33: Regal ....................................................................................................... 48 Slika 34: Pomik regala stroja Koenig pri natovarjanju cevi na regal stroja Rems .... 49 Slika 35: Regal stroja Koenig ................................................................................. 50 Slika 36: Regal stroja Koenig pri vnašanju cevi ...................................................... 50 Slika 37: Plinski viličar LINDE H16T – 03 ............................................................ 51 Slika 38: Ročni viličar TM 25 (quick lift) ............................................................... 52 Slika 39,40: Stroj Rems.......................................................................................... 53 Slika 41: Izpihovanje polizdelkov........................................................................... 54 Slika 42: Merilec polizdelkov................................................................................. 54 Slika 43: Boks paleta .............................................................................................. 55 Slika 44: Tehtnica................................................................................................... 56 Slika 45: Delovno mesto......................................................................................... 58 Slika 46: Primerjava količine proizvedenih polizdelkov.......................................... 65



Kazalo tabel Tabela 1: Količina odpremljenih polizdelkov ......................................................... 27 Tabela 2: Procesna karta......................................................................................... 38 Tabela 3: Predlagana količina odpremljenih polizdelkov ........................................ 47 Tabela 4: Podatki o velikosti veza cevi ................................................................... 48 Tabela 5: Podatki o plinskem viličarju.................................................................... 51 Tabela 6,7: Podatki za izbiro viličarja..................................................................... 52 Tabela 8: Podatki o ročnem viličarju ...................................................................... 52 Tabela 9: Izračun števila polizdelkov v boks paleti ................................................. 55 Tabela 10: Evidenca polizdelkov ............................................................................ 56 Tabela11: Skladiščenje polizdelkov........................................................................ 57 Tabela 12: Procesna karta ....................................................................................... 63



1 UVOD 1.1 Predstavitev problema Problem, ki ga obsega diplomska naloga zajema proizvodni proces za izdelavo polizdelka Buchse različnih velikosti in mer. Pri proizvodnji teh polizdelkov ugotavljamo, da proizvodni proces ni bil pravilno načrtovan, saj se opravljajo številne operacije, ki podaljšujejo čas proizvodnega procesa. Prav tako je potrebno za opravljanje teh operacij večje število delavcev, vse to pa le povečuje stroške, ki po nepotrebnem bremenijo podjetje. Ker v podjetju ugotavljamo, da se opravljajo številne nepotrebne operacije, ki podaljšujejo čas celotnega proizvodnega procesa, smo mnenja, da je nujno potrebna prenova. Takšne operacije se pojavljajo skoraj v vseh fazah proizvodnega procesa:

� Ročno raztovarjanje dostavljenega materiala � Ročna oskrba stroja z materialom � Kontrola, čiščenje in vodenje evidence polizdelkov � Skladiščenje polizdelkov � Odprema polizdelkov

Vzrok za takšne motnje je bilo nepravilno planiranje proizvodnega procesa, saj v podjetju temu niso posebej namenili časa. Proizvodnja se je iz leta v leto širila, pri tem pa ni bilo ustreznega planiranja glede operacij in lokacij, ki jih bo proizvodnji proces zajemal. Prav tako je potrebno za izdelavo polizdelkov v proizvodnjo vključiti tudi stroj REMS, ki je trenutno izključen iz proizvodnega procesa, saj nima ustrezne lokacije. 1.2 Predstavitev podjetja Podjetje Janez Čas s.p. je bilo ustanovljeno leta 1999. Ustanovitelj in lastnik podjetja je Janez Čas, ki je vpisan v register kot samostojni podjetnik posameznik. Glavna dejavnost podjetja je izvajanje transportnih storitev, predvsem izvoz blaga iz Slovenije v druge države Evropske Unije ( Avstrija, Nemčija, Francija, Anglija). Skupno število tovornih vozil je 12, od tega 6 prikoličarjev in 6 vlačilcev. Število vozil v podjetju se vsako leto povečuje, zato se je podjetje tudi odločilo urediti svoj vozni park, kjer bodo lahko opravljali razna pretovarjanja, popravila, polnjenje z gorivom, ter druga potrebna dela za normalno opravljanje te dejavnosti. Podjetje. ima poleg transportne dejavnosti tudi proizvodno dejavnost, ki poteka na 300 m2, kjer se proizvajajo polizdelki za podjetje Gorenje GA d.d., ter podjetje Benteler trgovina d.o.o. Sprva je podjetje uporabljalo za proizvodnjo le en prostor, nato pa se je zaradi povečanega povpraševanja po polizdelkih razširilo na tri prostore, kjer zaposleni opravljajo z desetimi stroji.



Skupno število zaposlenih v podjetju je 22., od tega v proizvodnji 6 in na področju transporta 16. Osebna izkaznica podjetja

Slika 1 : Osebna izkaznica podjetja (Vir: http://www.bizi.si/podjetje/o-

podjetju.aspx?cpbNcJFw36RSJCzDyLQjtZ3ZFa95ru0i4fo4BUYgt9k%3d)

1.2.1 Organizacijska struktura podjetja

Slika 2: Organizacijska struktura podjetja

Podjetje

Janez Čas s.p.

Računovodstvo, kadrovsko poslovanje

Transport

Nabava,

proizvodnja, prodaja



Lastnik podjetja vodi podjetje, določa strateške cilje, ter organizacijo za dosego teh ciljev. Prav tako skrbi tudi za nabavo materiala, ki ga potrebuje proizvodnja, organizira in določi potek proizvodnje, ter ureja prodajo. Računovodsko in kadrovsko poslovanje skrbi za zaposlovanje delavcev, njihove plače, ter finančno poslovanje podjetja. Za nemoteno delovanje transporta skrbi transportni oddelek, ki ureja in organizira prevoz blaga z tovornjaki. Strateški cilji podjetja, ki jih namerava podjetje uresničiti v prihodnjih letih so:

� Postavitev voznega parka s skladiščnim prostorom � Povečanje števila transportnih vozil � Prenova proizvodnega procesa

1.3 Namen in cilji Namen diplomskega dela je prikazati proizvodni proces za izdelavo polizdelka Buchse različnih velikosti in mer v podjetju Janez Čas s.p. V podjetju se zavedamo, da je nujno potrebna prenova, ki bo zagotovila optimalne transportne poti in primerne lokacije, ki bodo omogočale nemoteno opravljanje proizvodnih dejavnosti. Prenova proizvodnega procesa, pa pomeni za podjetje tudi boljše poslovanje, ki bo omogočilo povečanje prodaje in zmanjšanje proizvodnih stroškov. Cilji diplomskega dela so:

� Posnetek obstoječega stanja proizvodnega procesa v podjetju � S pomočjo kritične analize proizvodnega procesa prikazati slabosti, ki jih je

potrebno odpraviti � Prikazati prenovo proizvodnega procesa, ki bo zagotovila izboljšanje

delovanja proizvodnega procesa � Primerjati obstoječe stanje s prenovljenim proizvodnim procesom

V praktičnem delu smo poskušali teorijo povezati s prakso in tako analizirati celoten proizvodni proces od nabave, proizvodnje, ter do odpreme in prikazati izboljšave, ki jih bo prinesla prenova procesa. 1.4 Predpostavke in omejitve Pri izdelavi diplomskega dela smo izhajali iz naslednjih predpostavk:

� V podjetju je potrebno natančno planirati proizvodni proces � Transportne poti, ki se opravljajo morajo biti čim krajše � Lokacije opravljanja določene dejavnosti morajo biti točno določene



� Iz procesa je potrebno izključiti nekoristno delo Težave so se pojavljale predvsem pri pridobivanju potrebnih podatkov o strojih, zalogah, ter polizdelkih, saj v podjetju nimajo ustreznega kadra, ki bi posebej opravljal to funkcijo. V raziskavi smo se omejili na konkreten primer v podjetju, predvsem na spremembo lokacij konzolnega regala, namestitve strojev, skladišča, lokacije odpadnega materiala in lokacije za razkladanje, nakladanje vozil. Najpomembnejša omejitev, ki jo je bilo potrebno upoštevati v vseh fazah prenove pa je prostorska omejitev, saj je za širitev proizvodnje na voljo le določen prostor. 1.5 Metode dela Diplomsko delo je poslovna raziskava, saj je osredotočena na posamezno področje podjetja, in sicer proizvodni proces. Gre za statično raziskavo, v kateri smo opisali teoretične podlage za izboljšanje logističnih procesov. Uporabili smo tudi dinamično metodo, saj smo preučili sedanje stanje proizvodnega procesa in prikazali trenutno situacijo, ter jo skušali na osnovi strokovnih literatur različnih avtorjev tudi izboljšati. Podatke za diplomsko delo smo črpali iz domače in tuje literature. Potrebno gradivo smo pridobili v Univerzitetni knjižnici Maribor, nekaj literature v podjetju Janez Čas s.p., ostalo pa preko interneta.



2 TEORETIČNE OSNOVE 2.1 Proizvodni proces Kot navaja Ljubič (2006) je proces dinamično zaporedje soodvisnih pojavov, ki si sledijo v času; večina procesov je ireverzibilnih, kar pomeni, da lahko potekajo le v eni smeri. Proizvodni proces je proces proizvajanja (izdelave) proizvodov; sistem, v katerem se dogaja proizvodni proces, je proizvodni sistem. Teorija sistemov najširše opredeljuje sistem kot množico elementov v določenih medsebojnih povezavah, ki temelje na določenih zakonih in načelih, ta množica elementov je umeščena v okolje. Vsak sistem ima v vsakem trenutku neko stanje. Statični sistemi so mirujoči, njihovo stanje je ves čas enako in se ne spreminja. Dinamični sistem pa svoje stanje stalno spreminja, v njem se dogaja določen proces, transformacija vhodne množice v množico izhodov (transformacijski proces). Ciljno usmerjen sistem je dinamični sistem, ki ima nek smoter, namen (in ni namenjen le samemu sebi). Spremembe stanja v ciljno usmerjenem sistemu so hotene, zavestne, tak sistem je vodljiv. Če sistem namreč prepustimo samemu sebi, se njegovo stanje sčasoma slabša, kar v skrajnosti privede do razpada ( v prenesenem pomenu: smrti) sistema. Z vodenjem stanje sistema stalno popravljamo in izboljšujemo in ga tako (spet v prenesenem pomenu) vzdržujemo v življenju. Tudi proizvodni sistemi sodijo v razred dinamičnih, ciljno usmerjenih in vodljivih sistemov. V širšem proizvodnem sistemu teče:

� v transformacijskem pod(sistemu) proizvodnja, temeljni transformacijski proces oziroma reprodukcijski proces, v katerem se dogaja fizična transformacija vložka (inputa – materiala in energije ter informacij) v izhod (output – izdelke/storitve in odpadke ter informacije),

� v regulacijskem pod(sistemu) regulacijski proces – proces vodenja in

upravljanja, ki vodi (krmili) in upravlja transformacijski proces, ter

� v informacijskem pod(sistemu)informacijski proces, sestavljen iz podprocesov planiranja, nadzora (kontrole) in analize, ki zajema podatke o vložku, dogajanju v procesu, izhodu iz procesa, podatke o ciljih procesa in podatke iz okolja, jih obdeluje (procesira) ter tako zagotavlja informacijski vhod v regulacijski pod(sistem).



Slika 3: Struktura proizvodnega sistema (Vir: Jeraj, 2008) Vsak proces, pa je sestavljen iz množice dejavnosti, ki ji izvaja mnogo ljudi, ki v delo vključujejo mnogo virov. Te dejavnosti pa pomenijo tudi delitev dela, ki razdeli obsežne, kompleksne delovne naloge na manjše, parcialne (elementarne) naloge. Delitev dela je nujna, saj posameznik tega ni sposoben opraviti fizično, časovno, strokovno in gospodarno (Kaltnekar, 1989). Da bi proizvodni sistem deloval – funkcioniral in delovni proces v njem tekel, je potrebno najmanj priskrbeti vire, proizvesti proizvode in jih na trgu prodati. Tako pridemo do treh osnovnih funkcij, ki se morajo izvajati, da bi delovni sistem deloval: nabavna, proizvodna in prodajna funkcija.

Slika 4: Struktura delovnega procesa ( Vir: Kaltnekar 1989)

Če še enkrat povzamemo po Jeraj (2008) je proizvodni proces (delovni proces): dinamično povezovanje proizvodnih ali (in) neproizvodnih delovnih operacij v logično zaporedje, ki naj omogoči racionalno pretvarjanje vložka v materialne proizvode za zadovoljevanje človeških potreb in želja, zahteva pa zagotovitev vseh potrebnih materialnih, energetskih in informacijskih pogojev za nemoten potek.



Osnovni gradniki proizvodnega procesa

� struktura in zaporedje delovnih operacij � povezovanje dejavnosti, združevanje elementov dela, tok

dejavnosti � vstopanje vložka v različnih oblikah:

� informacija � material � energija

� pretvarjanje vložka v materialne in nematerialne proizvode – transformacija, ustvarjanje nove vrednosti

� zagotavljanje pogojev za delovanje ob skrbi za racionalnost FAKTORJI POSLOVNE USPEŠNOSTI

Slika 5: Faktorji poslovne uspešnosti (Vir: Beranger 1989)

� PROIZVODI, ki morajo ustrezati pričakovanju kupcev � LJUDJE, ki morajo biti odgovorni, motivirani, sposobni � ORGANIZIRANOST celotnega poslovnega sistema in poslovnega procesa � PROIZVODNA TEHNOLOGIJA, ki omogoči proizvodnjo proizvoda ob

najnižjih stroških. Kot navaja Kaltnekar (1989) je cilj poslovnega sistema v njegovem delovanju, torej ustvarjanju ( materialnih in nematerialnih) dobrin za zadovoljevanje človeških potreb in želja.



2.2 Motilni dejavniki v sistemu Motilni dejavniki v sistemu so del vsakdanjika. Beranger (1989) navaja naslednje motilne dejavnike v sistemu: Ozka grla Zahtevane serije niso vedno usklajene s številom strojev, ki se uporabljajo v različnih stopnjah izdelave. Rezultat tega so ozka grla, ki tudi sama podaljšujejo roke in povečujejo zaloge. Dolge poti v proizvodnji Težko si je predstavljati številne kilometre, ki jih naredijo material ali deli od svojega vstopa do svojega izhoda iz tovarne. Seveda se položaj še slabi, če načrti razporeda proizvodnje niso optimizirani. Okvare Okvare strojev so pogoste. Podaljšujejo roke in lahko v določenih primerih povzročajo v proizvodnji velike probleme. Da bi omejili ta tveganja, nam vsakdanja praksa narekuje, da moramo izdelati več delov, kot je potrebno, in to tedaj, ko izdelava dobro teče. Kakovost Kadar končna kontrola odkrije kakšno pomanjkljivost, je pogosto potrebno delno demontirati izdelek, da bi popravili ali nadomestili oporečni del. To lahko močno podaljša roke in seveda poveča tudi stroške. Da bi ta problem omejili, pogosto izdelujemo več delov, kot jih potrebujemo. Povečane zaloge Povečane zaloge se v oddelkih proizvodnje spremenijo v napoto, nered, pomanjkanje prostora, dezorganizacijo in težavnosti za vodenje in določanje prostora za tisoče delov, ki so hkrati v proizvodnji. 2.3 Transport Transport je eden od pogojev človekovega življenja in bivanja. Zelo redko ali nikoli niso v danem trenutku na danem mestu na razpolago vse možnosti za človekov obstoj. Največkrat je med človekom in soljudmi ter različnimi materialnimi pogoji večja ali manjša razdalja, ki jo je iz najrazličnejših vzrokov treba premagati. Ljudje in različni predmeti morajo torej spreminjati svojo lego v prostoru. Transport, pa je tista funkcija, ki to spremembo kraja omogoča. V odnosu na proizvodne procese ločujemo (Kaltnekar, 1993): Transport kot sestavni del materialne proizvodnje, je nujen del proizvodnega procesa. Je ožilje, ki omogoča življenje v poslovnem sistemu.



Naloge:

� Organizirati poslovanje notranjega transporta, določiti odnose z drugimi področji v podjetju

� Planirati poslovanje notranjega transporta � Pravilen izbor transportnih naprav in skrb za njihovo racionalno rabo � Oblikovanje tovorov � Opravljanje vseh premikov materiala znotraj podjetja � Kontrola in analiza celotnega dogajanja v notranjem transportu � Ugotavljanje transportnih stroškov

Transport zunaj materialne proizvodnje, je planska dostava materiala po najnižjih stroških. Pojem planska dostava pomeni, dostavljanje določenih količin materiala, določene kakovosti ob točno postavljenih časovnih terminalih. Naloge:

� Kontinuiteto proizvodnje � Planirati in organizirati poslovanje zunanjega transporta � Nabaviti transportne storitve (raziskava nabavnega trga, zbiranje ponudb,

sklepanje pogodb…) � Pravilen izbor transportnih naprav in skrb za njihovo racionalno rabo � Oblikovanje tovorov � Opravljanje zunanjega transporta

2.4 Značilnosti načrtovanja materialnih tokov Materialno poslovanje mora skrbeti za plansko preskrbo celotnega sistema delovne organizacije z vsemi potrebnimi materialnimi prvinami procesa. Vsak delovni proces za svoje delovanje potrebuje materialni vložek, ki se v z delom preoblikuje v izložek. Pretoki materiala v notranjem transportu so največkrat popolnoma določeni z zahtevami proizvodnje. Ta določa mesto in čas porabe materiala in s tem tudi prostorska in časovna zaporedja pretokov. Le redko je mogoče spreminjati zaporedja obdelave in jih s tem prilagajati pretokom (Kaltnekar 1989). Materialne tokove kot navaja Kaltnekar (1993), je treba ustrezno oblikovati:

� kadar planiramo in postavljamo nove proizvodne zmogljivosti � ob rekonstrukciji in širjenju obstoječih naprav � pri razporejanju posameznih objektov ter strojev in naprav znotraj teh

objektov � ob spremljanju proizvodnega programa in uvajanju novih proizvodnih metod

ali postopkov � pri izbiranju in nabavi novih proizvodnih in predvsem transportnih naprav



Cilji:

� zmanjšanje obsega zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala, ter s tem povečanja produktivnosti in boljše izkoriščanje njenih zmogljivosti

� zmanjšanja deleža časa proizvodnih delavcev za transportna opravila � manj zadrževanja materiala v proizvodnem procesu, s tem hitrejši pretok

materiala skozi proizvodnjo in večji delež obdelave v skupnem pretočnem času

� boljše izkoriščanje proizvodnega prostora (manj prostora za vmesno odlaganje materiala, manj in ožje poti)

� dobro izkoriščanje transportnih naprav po času in nosilnosti � manj odvečnih in praznih voženj � direktni pretoki materiala s čim manjšim obsegom vračanj in križanj � minimalne transportne razdalje � najmanjši možni obseg tovorov

2.5 Skladiščenje Pomen skladiščenja:

Na strani VHODA: Proizvodnja mora imeti na razpolago material in gradnike za izdelavo izdelkov tisti trenutek, ko jih potrebuje

Na strani IZHODA: Podjetje mora biti vsak trenutek spodobno, da zadovolji povpraševanje – potrebe trga

Skladišče je tako nekak amortizer, ki omogoča:

� izravnavo nihanja porabe � kontinuiteto proizvodnje � kompenzacijo napak zaradi

• neprimernih metod planiranja • netočnih podatkov o stanju • nepričakovanih nihanj porabe • odklonov dobavljenih količin • odklonov dobavnih rokov

� pripravo blaga za uporabo (zorenje, staranje,..) in tudi � ekonomske učinke (kupimo takrat, ko je neko blago poceni in ga porabimo

kasneje). Celoten obseg dela v skladiščih in v zvezi z njimi je bistveno odvisen od obsega zalog. Le te določajo potreben skladiščni prostor in njegovo opremljenost, pa tudi število zaposlenih delavcev v skladiščih in njihov organiziranost. Od vsega tega so odvisni tudi vsi skladiščni stroški. Najpomembnejše vprašanje skladiščnega poslovanja je torej iskanje optimalne višine zalog. (Kaltnekar 1993).



Slika 6: vrste skladišč (Vir: Jeraj, 2008)

2.6 Zaloge Zalogo razumemo kot neko količino blaga odloženo (uskladiščeno) na nekem mestu (skladišču) v podjetju. Čeprav se jim v sodobno organiziranih proizvodnih sistemih skušamo izogibati, obstojijo zaloge v različnih oblikah kar na nekaj mestih v logistični verigi (Kaltnekar 1993):

� zaloge materialov na vhodu v transformacijski proces � medfazne zaloge nedokončane proizvodnje v transformacijskem procesu � zaloge (končnih) izdelkov na izhodu iz transformacijskega procesa, pa tudi � zaloge orodij in priprav � zaloge pomožnih in režijskih materialov � zaloge rezervnih delov za delovna mesta

Slabosti nizkih (majhnih) zalog:

� ne omogočajo zadovoljevanja vseh potreb (nizka stopnja servisiranja) � otežujejo natančno planiranje � zahtevajo pogosto spreminjanje delovnih in prodajnih nalogov � zaradi zamud dobav podjetje izgublja posle in dobro ime na tržišču

Slabosti visokih (velikih) zalog:

� visoki stroški skladiščenja � velika sredstva, vezana v zalogah � investiranje v skladišča in opremo � nevarnost kvarjenja in poškodb materiala � verjetnost poteka roka uporabnosti materiala



Značilnosti normativov zalog V praksi uporabljamo številne normative in računske kategorije za kontrolo zalog. Kot normative lahko upoštevamo tri višine zalog, ki jih imenujemo: Varnostna zaloga Pogosto jo imenujemo tudi minimalna zaloga ali zlata rezerva, ki je namenjena premostitvi nepričakovanih dogodkov v materialni preskrbi. To so predvsem zamude v dobavi ali nepričakovane večje potrebe porabnikov materiala. Signalna zaloga Je tista višina zaloge, pri kateri je potrebno sprožiti postopek za nabavo. Določiti jo je potrebno tako, da bo nova količina materiala prispela prav takrat, ko bo dosežena varnostna zaloga v skladišču. Maksimalna zaloga Predstavlja zgornjo mejo v višini zalog, do katere je še gospodarno uskladiščevati material. Ta meja v principu ne sme biti nikoli prekoračena, ker bi to po nepotrebnem zviševalo skladiščne stroške in oteževalo delo in preglednost v skladiščih zaradi prenatrpanosti. Kot posebne računske količine upoštevamo še naslednje:

� Povprečna zaloga � Aktivna zaloga � Povprečna aktivna zaloga in � Optimalna količina naročila



3 OBSTOJEČE STANJE 3.1 Posnetek stanj 3.1.1 Nabava Nabava ima nalogo da priskrbi vse potrebne količine materiala za nemoteno delovanje proizvodnje. Naloge, ki jih mora izdelati nabava so:

� naročanje cevi za proizvodnjo: Cevi za proizvodnjo polizdelkov se nabavljajo od podjetja Benteler trgovina d.o.o. Naročilo obsega 1100 m jeklenih cevi velikosti Ø 52 (zunanji premer) x 3 (debelina stene) in 340 m jeklenih cevi velikosti Ø 53 x 3.

Slika 7: Material za proizvodnjo

� naročanje boks palet: Pri naročanju boks palet mora nabava pridobiti

podatke od prodaje o predvideni količini proizvedenih polizdelkov, da lahko naroči potrebno količino boks palet. Za boks palete je značilen krožni tok, kar pomeni, da podjetje odda polne boks palete, prejme pa prazne.

Slika 8: Boks paleta

� naročanje hidravličnega, hladilnega olja: Za nemoteno delovanje stroja, je potrebno tudi redno naročanje hidravličnega in hladilnega olja, količina naročila, pa je odvisno od porabe, ter cene na trgu.



Slika 9: Hidravlično olje

� naročanje rezalnih ploščic in žag za proizvodnjo: Ploščice za stroj se

naročajo po potrebi, saj je njihova obraba različna. Za razliko od ploščic, se žage brusijo do določene velikosti, nato pa je potrebno naročiti nove.

Slika 10,11: Rezalne ploščice, žaga

� naročanje odvoza odpadnega materiala: Prav tako je potreben tudi odvoz

odpadnega materiala, ki ga odvaža Surovina d.d.

Slika 12: Odpadni material

3.1.2 Proizvodnja

Proizvodnjo planira, organizira in vodi Janez Čas, ki skrbi, da se naslednje operacije pravilno izvajajo: Raztovarjanje dostavljenega materiala Raztovarjanje materiala opravlja delavec ročno, pri tem mora vsako cev prenesti od vozila do regala, ki je oddaljen približno šest metrov. Na regalu se cevi razporejajo na različno mesto, glede na vrsto cevi. Dolžina vseh cevi je 6m. Raztovarjanje materiala poteka do 2 uri, odvisno od količine materiala, ter hitrosti posameznega delavca pri raztovarjanju cevi.



Slika 13,14: Lokacija za raztovarjanje dostavljenega materiala

Potek tehnološke operacije (stroj KOENIG):

� Priprava stroja: Pred pričetkom proizvodnje polizdelkov, dobi delavec navodila glede količine in vrste polizdelkov, ki se bodo proizvajali. Nato se po potrebi izvede programska nastavitev stroja, kjer se nastavijo podatki po kontrolnem listu, vendar ni potrebno vedno ponovno vnašati podatkov, saj ima računalnik stroja podatke že shranjene na disku. Menjava orodja obsega menjavo žage, ki se menja pri količini 2500 proizvedenih polizdelkov, ter menjavo ploščic, ki se opravi po potrebi, glede na obrabo. Menjava žage traja 5 min, menjava orodja pa do 8 ur, v primeru da je potrebno vse nastaviti na novo. Pri pripravi stroja se preveri tudi ali je potrebno odstraniti ostružke, ki nastanejo med proizvodnjo kot odpadni material, ali je potrebno doliti hladilno tekočino, olje za hidravliko, ter ali je potrebna oskrba stroja z materialom. Material se ročno prenaša do stroja, ki je oddaljen 7 m, prenos posamezne cevi traja 30 sekund, namestitev pa 60 sekund.

Slika 15,16: Stroj Koenig

� Proizvajanje, kontrola in uskladiščenje polizdelkov: Stroj potrebuje za razrez in struženje posameznega polizdelka 6 s. Vsak proizveden polizdelek se vizualno pregleda, po potrebi pa se opravi tudi kontrola z merilnim instrumentom, kadar gre za ponovno oskrbo stroja z materialom ali zamenjavo orodja. Polizdelke z napakami se zlaga v posebno škatlo, ločeno od ostalih polizdelkov. Ko se posamezen zaboj napolni je potrebno ostružke na polizdelkih izpihati s pomočjo zračne kompresije. Nato se na listek, ki se doda v zaboj, zabeleži vrsta polizdelka, podpis delavca in zaboj se prenese na določeno mesto za uskladiščenje, ki je oddaljeno 7m.



Slika 17,18,19: Merjenje, izpihovanje, zlaganje polizdelkov

� Pregled polizdelkov z napako in dodelava: Polizdelke z napako je potrebno ponovno pregledati, ter oceniti ali je možna dodelava, v nasprotnem primeru nastane izmet. Pri dodelavi polizdelkov, se polizdelek z napako popravi na drugem stroju (univerzalna stružnica), čas dodelave pa traja 5 sekund.

Odprema polizdelkov

� Pri odpremi polizdelkov se najprej pripravijo boks palete, v katere se nato nasipavajo polizdelki, ki jih je potrebno ročno prenesti na razdalji 13 m. Pred nasipavanjem boks palet, se z merilnim instrumentom opravi še kontrola naključnega polizdelka v vsakem plastičnem zabojniku, sproti pa se beleži tudi število polizdelkov v posameznem zaboju. Pri nasipavanju polizdelkov je potrebno paziti, da se polizdelki različnih velikosti, med seboj ne pomešajo (kar se lahko zgodi v primeru, da delavec ni pozoren in nasipava napačno boks paleto).

Slika 20: Skladiščenje polizdelkov

� Ko se nasipajo vse boks palete, se vsaki boks paleti doda tudi dokument1

(izda ga končni odjemalec, pri katerem se polizdelki tudi vgradijo), ki vsebuje vse potrebne podatke za sledljivost polizdelkov. Nato sledi natovarjanje polizdelkov na tovornjak.

1Dokument, ki se doda vsaki boks paleti, je priložen v prilogi.



Slika 21: Odprema polizdelkov

3.1.3 Prodaja

Naloge prodaje so sprejemanje naročil o količini polizdelkov, ki jih podjetje Benteler trgovina d.o.o. naroča tedensko. Prav tako prodaja pošlje naročilo glede potrebnega števila polizdelkov v proizvodnjo, ter obvesti nabavo glede potrebnega števila boks palet za odpremo. Naloga prodaje je tudi izdelava dokumenta, ki se pri odpremi doda vsaki boks paleti in služi za nadaljnjo sledljivost polizdelkov. Ker ima podjetje svoja lastna vozila za prevoz boks palet, se obvesti transportni oddelek o potrebnem prostoru na vozilu, ter času odpreme boks palet. Odprema polizdelkov se izvaja tedensko, in sicer v naslednjih količinah:

OPIS KOLIČINA (KOS) Buchse G – Punkt L= 52 10000 Buchse H – Punkt L= 30 10000 Buchse W – Punkt L= 50 10000

Tabela 1: Količina odpremljenih polizdelkov

V tabeli so prikazane količine, ki se običajno proizvajajo, možne pa so tudi spremembe, odvisno od naročnika.2 3.1.4 Opis nalog delavca Proizvodnja polizdelkov poteka v treh izmenah, v vsaki izmeni je en delavec, ki opravlja naslednje naloge potrebne za proizvodnjo polizdelkov: Priprava stroja: Se opravi, ko je potrebno zamenjati orodje, namestiti drug program, zamenjati žage, ploščice ali doliti hladilno tekočino, prav tako je potrebno sproti odstranjevati odstružke, ki nastanejo med proizvodnjo.

2 Primer naročila polizdelkov, ter načrti polizdelkov so priloženi v prilogi



Oskrba stroja z materialom: Delavec mora sproti oskrbovati stroj z materialom, pri tem mora material tudi vizualno pregledati, saj so možne napake materiala, ki bi lahko povzročile okvaro stroja ali polizdelke z napakami. Kontrola polizdelkov: Delavec opravlja vizualna kontrolo polizdelkov, kjer se pregleda vsak polizdelek, ter kontrolo z merilnim instrumentom, ki jo delavec opravi po potrebi ( v primeru, da se menja orodje, žaga ali ploščice). Čiščenje in zlaganje polizdelkov: Pregledane polizdelke delavec izpiha s pomočjo zračne kompresije, ter jih zloži v plastičen zabojnik. Popravilo polizdelkov: Polizdelke z napako, ki jih je možno dodelati, delavec dodela na drugem stroju (univerzalna stružnica). Vodenje evidence, ter uskladiščenje polizdelkov: Ko se napolni posamezen zabojnik, delavec zapiše vrsto polizdelkov, se podpiše, ter listek priloži v zabojnik in ga odnese na določeno mesto za uskladiščenje. 3.1.5 Opis delovnega mesta Delovno mesto, kjer se opravljajo vse potrebne operacije za proizvodnjo polizdelkov, zajema 150 m2. Center delovnega mesta predstavlja prostor, kjer se nahaja stroj Koenig s katerim se proizvajajo polizdelki. V tem prostoru poteka tudi oskrba stroja z materialom, kontrola, izpihovanje in zlaganje polizdelkov v plastične zabojnike, ter popravilo polizdelkov na stroju Hunger. Delovno mesto obsega tudi prostor, kjer se nahaja regal z materialom, skladiščenje polizdelkov, hidravlično olje, hladilna tekočina, prazni plastični zabojniki, boks palete, ter zabojnik za ostružke.



SKICA DELOVNEGA MESTA

Slika 22: Skica delovnega mesta



3.1.6 Opis hodograma procesa proizvodnje Naročilo proizvodnje Pred pričetkom proizvodnega procesa vodja proizvodnje posreduje potrebne informacije glede proizvajanja polizdelkov. Priprava stroja Pred pričetkom proizvodnje polizdelkov, je potrebno preveriti ali je potrebno pripraviti stroj. Pri pripravi stroja se preveri ali je potrebno zamenjati rezila, orodje, doliti tekočino za hlajenje, olje za hidravliko, odstraniti ostružke, ter ali je nameščen ustrezen program. Nato se preveri ali je potrebno oskrbeti stroj z materialom. Ko so vse potrebne operacije za proizvodnjo opravljene, se prične proizvodnja polizdelkov. Proizvodnja polizdelkov Proizvodnja polizdelkov zajema operaciji odrez cevi, ter struženje polizdelka, ki zajema fazo zunaj, fazo znotraj, ter čelno na dolžino. Kontrola polizdelkov Pri kontroli polizdelkov, se sproti vizualno pregleda vsak polizdelek, pri vsaki ponovni oskrbi stroja z materialom, pa se na prvih nekaj polizdelkih opravi še kontrola z merilnim instrumentom. V primeru, da polizdelek ne ustreza meritvam ali se na njem opazi napaka, se zloži v poseben zabojnik. Ti izdelki se nato ponovno preverijo, nekatere je možno dodelati, drugi pa postanejo izmet. Uskladiščenje polizdelkov Polizdelki, ki uspešno opravijo kontrolo, se izpihajo in zložijo v plastičen zabojnik, ki se nato prenese na določeno mesto za uskladiščenje. Zaključevanje delovnega procesa Na koncu celotnega postopka, vsak delavec zabeleži katero vrsto, ter koliko polizdelkov je izdelal in se tudi podpiše.



3.1.7 Hodogram da ne da ne

Naročilo proizvodnje

Odrez cevi

Namestitev cevi na stroj

Ročno prenašanje cevi do stroja

Menjava žage, orodja, dolivanje tekočine za hlajenje, dolivanje olja za hidravliko, namestitev programov, odstranitev ostružkov

Priprava

stroja

Oskrba stroja z

materialom

Struženje, faza zunaj, faza znotraj, čelno na dolžino



ne ne da da

Kontrola, opravljena

izmet

Uskladiščenje

Zlaganje v plastičen zabojnik

Zlaganje v posebno škatlo

popravilo polizdelka

Dodelava polizdelka

Zaključevanje delovnega procesa

Izpihovanje ostružkov



KONTROLNI PLAN

Slika 23: Kontrolni plan ( Vir: podjetje Janez Čas, 2008)

Podan je kontrolni plan za polizdelek Busche G – Punkt.



SKICA PROIZVODNJE

Slika 24: Skica proizvodnje



3.1.8 Lastnosti stroja Koenig Stroj KOENIG je bil izdelan leta 1992, vendar je opravil do leta 2003 zelo malo delovnih ur. Nato je podjetje Transport in proizvodnja Janez Čas s.p. kupilo stroj in do danes je stroj opravil 28800 delovnih ur. Gre za namenski stroj za mehansko obdelavo jeklenih cevi. Polizdelki, ki se proizvajajo se uporabljajo v avtomobilski industriji, kot sestavni deli avtomobilov. Stroj ima tudi svoj procesor, kjer se opravljajo vse potrebne programske nastavitve za proizvodnjo polizdelkov. Najpogostejša opravila, ki se redno opravljajo na stroju poleg obdelave cevi, so tudi menjava krožnih žag, ter karbidnih rezalnih ploščic. Sedem hidravličnih črpalk poganja stroj neprekinjeno 24 ur pet dni v tednu. S strojem proizvajajo tri vrste polizdelkov, za katere so bile tudi opravljene meritve, ki so prikazane spodaj v tabeli.

Slika 25,26: Sestavni deli stroja Koenig



Meritve stroja Podane so meritve stroja pri proizvodnji polizdelkov Busche G-Punkt.

Slika 27: Meritve stroja ( Vir: podjetje Janez Čas, 2008)



3.1.9 Zapis procesa v verbalni obliki Primer proizvodnje polizdelkov Busche G – Punkt:

1. Ob 6.00 uri delavec dobi nalog za proizvodnjo 3000 polizdelkov serije Buchse G – Punkt.

2. Delavec najprej prenese cev od regala do stroja, ki je oddaljen 7 m, za kar

porabi 30 sekund in nato še 60 sekund, za namestitev cevi na stroj. Delavec porabi za proizvodnjo polizdelkov 28 cevi.

3. Ko delavec namesti cevi na stroj, odstrani ostružke iz stroja in jih prenese do

zabojnika, ki je oddaljen 15 m, ter porabi čas 25 s. Ostružke prenese med proizvodnjo polizdelkov 12 krat.

4. Proces, ki zajema rezanje in struženje polizdelka traja 6 s.

5. Med samo proizvodnjo delavec izvaja tudi vizualno kontrolo vsakega

polizdelka, za kar porabi čas 2 s.

6. Po opravljeni kontroli, delavec vsak izdelek izpiha in ga zloži v plastičen zabojnik (5s).

7. Ko se napolni posamezen zaboj, se ga prenese do mesta za uskladiščenje

(10s), ki je oddaljeno 7 m. V 8 urah delavec prenese 29 zabojev.

8. Ob 10 uri prispe dobava in delavec mora 400 m cevi prenesti na razdalji 7 m, posamezna cev pa meri 6 m. Čas potreben za prenos 1 cevi je 30s.

9. Ko delavec razloži dostavno vozilo, je potrebno zamenjati žage na stroju, čas

menjave pa je 300 s. Stroj ima dve žagi.

10. Ob 14:00 se prične nasipavanje boks palete, kjer delavec prenaša po en plastičen zabojnik na razdalji 13 m. Čas prenosa enega zabojnika v katerem je 105 polizdelkov, je 20 s, prenesti pa je potrebno 3000 polizdelkov. Med prenašanjem se z merilnim instrumentom izvaja tudi kontrola naključnega polizdelka v zabojniku, traja pa 5s.



ZAPIS PROCESA S POMOČJO PROCESNE KARTE IN SIMBOLOV ASMI:

Tabela 2: Procesna karta

V procesu je 11 opravil, ki zajemajo skupen čas 46285 sekund, pri tem pa je opravljenih 2850 metrov poti. Koristno delo traja 18000 sekund (točka 4), torej 38,9 % skupnega časa. Potrebno, a nekoristno delo traja 27685 sekund ( točke 1,2,3,5,6,7,8,10,11), oziroma 59,8 % skupnega časa. Nekoristno delo (točka 9) traja 600 sekund oziroma 1,3 % skupnega časa.



3.2 KRITIČNA ANALIZA 3.2.1 Ishikawa

Slika 28: Kritična analiza



3.2.2 Obrazložitev ishikawa Raztovarjanje dostavljenega materiala Ob dostavi materiala za proizvodnjo, je potrebno najprej narediti prostor za dostavno vozilo. Podjetje nima ustrezne lokacije, ki bi bila namenjena raztovarjanju vozil, ampak se raztovarja pred vhodom v proizvodnjo. Pri tem je potrebno umikati palete, plastične zaboje, ter morebitne druge ovire, ki tedaj onemogočajo dostavo vozila. Raztovarjanje vozila opravlja delavec ročno, pri tem mora vsako 6 metrsko cev prenesti iz vozila do regala, ki je oddaljen približno šest metrov. Ker tehta posamezna cev 20 kg, mora delavec večkrat narediti tudi premor, posledica tega je daljši čas raztovarjanja, ki traja tudi do 2 uri, odvisno od hitrosti posameznega delavca. Oskrba stroja z materialom Material je potrebno ročno prenesti do stroja, ki je oddaljen 7 metrov. Pri prenosu cevi mora delavec dvigniti sprednji del cevi 2 metra visoko čez sam stroj, da jo lahko zasuče za 90 stopinj v levo, in pri tem paziti, da ne poškoduje kakšne stvari, saj je transportna pot do stroja zelo ozka. Ročno izpihovanje in kontrola polizdelkov Delavec mora vsak polizdelek ročno izpihati, ter vizualno pregledati, to pa zajema dodaten čas, ki traja do 5s za vsak polizdelek. Ker se takšno delo ponavlja 8 ur, je možnost napake večja. Zastoji med proizvodnjo Med samo proizvodnjo prihaja pogosto do zastojev zaradi naslednjih dejavnikov:

� Pomanjkanje materiala Nabava materiala se planira tedensko, vendar ne vedno ob istem terminu, prav to pa je posledica, da proizvodnja včasih v celoti zastoji, saj material ni bil naročen ali pa ni prišel pravočasno. Prav tako povečuje stroške nabave pogostost naročil, saj podjetje nima ustrezne lokacije, kjer bi se lahko uskladiščila večja količina dostavljenega materiala.

Slika 29: Regal za cevi



� Tehnične okvare Tehnične okvare so posledica slabega izvajanja remontov, ter obnove strojev, saj stroj obratuje že 16 let in temu primerne so tudi pogostejše okvare, popravilo teh pa vpliva na zastoj proizvodnje.

Slika 30: Zlomljena žaga

� Nastavitev stroja Kadar je potrebno stroj programsko ali tehnično, nastaviti, se mora o tem obvestiti lastnika podjetja, ki pa ni ves čas prisoten v proizvodnji. V primeru, da lastnika ni v proizvodnji, je potrebno počakati, čas čakanja pa je zelo različen.

Slika 31: Stroj Koenig

Ponovna kontrola polizdelkov Polizdelki na katerih se pri kontroli opazi napaka, se morajo zlagati posebej, pri tem pa ni določeno, da se izdelki, ki se lahko dodelajo ločijo od izdelkov, ki so izmet. Ker se ti polizdelki zlagajo skupaj, je potrebo pri dodelavi še enkrat vse pregledati, to pa povzroča nekoristen čas. Prav tako, oba primera slabih polizdelkov vplivata na daljši čas proizvodnje, saj je za dodelavo potreben dodaten čas, v primeru izmeta pa je bil čas proizvodnje le tega nekoristen. Zaradi slabega vodenja evidence o polizdelkih, je potrebno večkrat opraviti ponovno kontrolo, v primeru, da delavec ni zabeležil katera vrsta polizdelkov je v posameznem zabojniku. Prav tako, pa se lahko listki, ki vsebujejo podatke o polizdelkih med seboj pomešajo ali izgubijo.



Nasipavanje boks palet Pri nasipavanju boks palet mora delavec prenesti plastičen zaboj, ki tehta 20 kg na razdalji 13 metrov. Nasipavanje običajno opravljata dva delavca, pri tem pa se morata umikati drug drugemu, saj je transportna pot zelo ozka. Ker gredo v vsako boks paleto drugačni polizdelki, se delavec lahko zmoti in polizdelke med seboj pomeša. V tem primeru, pa je potrebno ponovno pregledati vse polizdelke v boks paleti. Število polizdelkov, ki se nasipavajo v določeno boks paleto, se sešteva med samim nasipavanjem, kar zahteva dodaten čas, prav tako pa se lahko pojavijo napake pri seštevanju.



4 PRENOVA PROIZVODNEGA PROCESA Prenova proizvodnega procesa pomeni za podjetje novost, ki jo je potrebno skrbno načrtovati, saj je njen glavni namen izboljšati obstoječe razmere. Pomembno je, da delavec pri svojem delu opravi čim krajše transportne poti, predvsem pa čim manj nepotrebnih opravil. Prenova bi zajemala naslednje faze procesa:

� raztovarjanje dostavljenega materiala � namestitev strojev, regalov � oskrbo strojev z materialom � kontrola, čiščenje in vodenje evidence polizdelkov � skladiščenje polizdelkov

Omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri prenovi so vezane na prostor, ki se sme širiti le v smeri, kot je narisano na skici, zato smo se tudi omejili na ta prostor, ter poiskali najbolj ustrezne možnosti, ki bodo pripomogle k izboljšanju proizvodnega procesa. Na skici spodaj je narisana predlagana proizvodnja, katera bi se povečala za 85 m2, znotraj proizvodnje pa bi se proizvajali polizdelki s strojem REMS in KOENIG. Vsak stroj bi imel tudi svoj regal, kamor bi se naložil po en vez cevi, ki bi služil za oskrbo stroja z materialom. Regal na katerem bi se nahajala večja količina cevi, pa bi imel lokacijo zunaj proizvodnje. Zabojnik za ostružke bi bil nameščen poleg proizvodnje, ostružki pa bi se vanj transportirali iz proizvodnje po členkastem transporterju. Lokacija za raztovarjanje in natovarjanje je narisana poleg zunanjega regala in vhoda v proizvodnjo, da je transportna pot pri raztovarjanju in oskrbi strojev čim krajša. Prav tako bi se skladišče in zabojnik za ostružke nahajala zelo blizu strojev, saj se s tem transportne poti bistveno skrajšajo. Vhod v proizvodnjo bi bil možen preko treh vhodov, od tega bi bil manjši vhod namenjen prevažanju boks palet, ter ostalemu materialu manjših velikosti, večji vhod poleg, pa bi bil namenjen predvsem oskrbi strojev z materialom. Tretji vhod bi služil prav tako raztovarjanju in natovarjanju boks palet, v primeru da sta prvi in drugi vhod zasedena.



SKICA PREDLAGANE PROIZVODNJE

Slika 32: Skica predlagane proizvodnje



4.1 Besedni detajlni opis operacij

4.1.1 Nabava

Z vključitvijo stroja REMS v proizvodnjo, se bo povečala tudi količina nabavljenega materiala. Pri tem se bo naročilo povečalo na 3300 m cevi velikosti Ø 52 x 3 in 2040 m cevi velikosti Ø 53 x 3 na teden.

� Izračun potrebnega števila cevi za 1 teden: 216 m * 3 (izmene) * 2,5 dni = 1620 m cevi velikosti L = 52 x 3 224 m * 3 (izmene) * 2,5 dni = 1680 m cevi velikosti L = 52 x 3 136 m * 3 (izmene) * 5 dni = 2040 m cevi velikosti L = 53 x 3 En vez cevi vsebuje od 40 do 70 cevi. Povprečno število cevi, ki jih vsebuje en vez: (40+70) / 2 = 55 Število polizdelkov (Buchse W – Punkt) v 8 urah: 4000 Dolžina 1 cevi velikosti 52 x 3,0 je 6 m Dolžina 1 polizdelka: 50 mm + 4 mm (odstružki) = 54 mm Skupna dolžina 4000 polizdelkov: 4000 * 54 mm = 216000 mm = 216 m Število cevi v 8 urah: 216m / 6 m = 36 Potrebno število vezov na teden: 36 * 3(izmene) * 2,5 dni / 55 = 4,9 5 Število polizdelkov (Buchse G – Punkt) v 8 urah: 4000 Dolžina 1 cevi velikosti 52 x 3,0 je 6 m Dolžina 1 polizdelka: 52 mm + 4 mm (ostružki) = 56 mm Skupna dolžina 4000 polizdelkov: 4000 * 56 mm = 224000 mm = 224 m Število cevi v 8 urah: 224 m / 6 m = 37 Potrebno število vezi na teden: 37 * 3 (izmene) * 2,5 dni / 55 = 5 Število polizdelkov (Buchse H – Punkt) v 8 urah: 4000 Dolžina 1 cevi velikosti 53 x 3,0 je 6 m Dolžina 1 polizdelka: 30 mm + 4 mm (ostružki) = 34 mm Skupna dolžina 4000 polizdelkov: 4000 * 34 mm =136000 mm = 136 m Število cevi v 8 urah: 136 m / 6 m = 23 Potrebno število vezi na teden: 23 * 3 (izmene) * 5 dni / 55 = 6,27 6

� Postopek naročanja: Material se bo naročal, glede na količino cevi na regalu. Ko bo dosegla količina cevi signalno zalogo, se bo naročila nova količina cevi. Čas za dostavo cevi je 1 dan, tovornjak pa lahko prepelje naenkrat po 8 vezov cevi, vsak vez pa vsebuje v povprečju 55 cevi.



Signalna zaloga: 3 vezi cevi velikosti 52 x 3; 3*55 = 165 cevi 2 veza cevi velikosti 53 x 3; 2*55 = 110 cevi

Čas potreben za dostavo je 1 dan (3 izmene po 8 ur)

Obdelava 165 cevi velikosti 52 x 3 zajema čas: 165/37(število cevi na 8 ur) = 4,5 izmene / 3 = 1,46 dni Obdelava 110 cevi velikosti 53 x 3 zajema čas: 110/23(število cevi na 8 ur) = 4,7 izmene / 3 = 1,5 dni Obrazložitev: Izračun nam pokaže, da je potrebno pri signalni zalogi naročiti novo količino materiala, saj se bo ta porabila v dnevu in pol, dostava materiala pa zajema čas en dan. Ker traja dostava en dan, signalna zaloga pa se porabi v dnevu in pol, je pol dneva namenjeno varnostni zalogi. Naročilo bi obsegalo: 5 vezov cevi velikosti 52 x 3 in

3 veze cevi velikosti 53 x 3. Čas porabe 5 vezov cevi velikosti 52 x 3 : 5 * 55 = 275 cevi / 37 cevi = 7,4 izmene Čas porabe 3 veze cevi velikosti 53 x 3 : 3 * 55 = 165 cevi / 23 cevi = 7,1 izmene Če naročimo 5 vezov cevi velikosti 52 x 3 in 3 veze cevi velikosti 53 x 3, lahko vidimo, da se obe količini porabita približno v enakem času. 4.1.2 Prodaja Naročilo polizdelkov se bo povečalo, saj se bo v proizvodnjo vključil stroj REMS, ki bo proizvajal polizdelke Buchse H – Punkt in Buchse G – Punkt, medtem ko bo stroj KOENIG proizvajal polizdelke Buchse W – Punkt. Oba stroja bosta proizvajala pet dni v tednu po 3 izmene (24ur).

� Planirala se bo naslednja količina polizdelkov na teden: Število cevi potrebnih za proizvodnjo v 8 urah:

• Buchse W Punkt - 36 • Buchse G – Punkt – 37 • Buchse H – Punkt - 23

Izračun števila cevi potrebnih za proizvodnjo polizdelkov v 8 urah je prikazan pri naročilu materiala za proizvodnjo.



Trajanje 1 izmene: 8h – 28800 s Potreben čas izdelave enega polizdelka: 6 s Čas namestitve ene cevi na stroj: 60 s Čas namestitve 37 cevi na stroj v 8 urah: 37 * 60 s = 1850 s Čas ostalih opravil (menjave žage, menjave ploščič,…) v 8 urah: 1150 s Čas malice: 1800 s Čas proizvajanja polizdelkov v 8 urah: 28800 – 1850 – 150 - 1800 = 24000 s Število proizvedenih polizdelkov v 8 urah: 24000/6 = 4000 Obrazložitev: Za izračun smo uporabili največje število cevi 37, saj je potreben maksimalen čas za planiranje. TIP POLIZDELKA IZRAČUN ŠTEVILO/TEDEN

Buchse W – Punkt 4000 * 3(izmene) *5 (dnevi v tednu) 60000 Buchse H – Punkt 4000 * 3(izmene) * 2,5 (dnevi v tednu) 30000

Buchse G – Punkt 4000 * 3(izmene) * 2,5 (dnevi v tednu) 30000

Tabela 3: Predlagana količina odpremljenih polizdelkov

4.1.3 Proizvodnja RAZTOVARJANJE DOSTAVLJENEGA MATERIALA Pri raztovarjanju dostavljenega materiala je potrebno poiskati ustrezno lokacijo, kjer bo možno raztovarjati material s pomočjo viličarja, saj bi s tem razbremenili delavca težjega fizičnega dela, prav tako pa bi se bistveno skrajšal tudi čas raztovarjanja. Na skici je narisana lokacija regala zunaj proizvodnje, zato bi bilo potrebno streho podaljšati za 3 m, da material ostane suh tudi v primeru padavin. Poleg regala je narisana tudi lokacija za raztovarjanje in natovarjanje vozil, ki zajema minimalno transportno pot med vozilom in regalom.

� Predviden čas raztovarjanja: 5 min za 1 vez cevi, kar pomeni skupno 8 * 5 = 40 min za 8 vezov cevi Prihranek pri času v primerjavi z ročnim raztovarjanjem cevi:

Čas ročnega raztovarjanja 4 veze: 180 min Čas raztovarjanja 4 veze cevi: 20 min Prihranek pri času: 180 min – 20 min = 160 min



� Regal Pri načrtovanju regala je potrebno upoštevati količino materiala, ki je potreben za proizvodnjo. Glede na to, da bo nabava obsegala 8 vezov cevi in je potreben tudi rezervni prostor, smo predlagali naslednjo skico regala. Skica regala za material

Slika 33: Regal

Ker se posamezni vezi cevi med seboj razlikujejo po velikosti, smo uporabili podatke največjega veza, saj je za načrtovanje potrebna največja velikost. Največji vez cevi:

Podatki mere dolžina 6 m širina 0,65 m višina 0,5 m

Tabela 4: Podatki o velikosti veza cevi

Izračun potrebnih dolžin za načrtovanje regala: Število potrebnih nosilcev za cevi: 3 Razmik med nosilcema: 6 m / 3 = 2 m Dolžina regala: 2 m * 2 = 4 m Širina regala: (0,65 m + 0,05 m (dodatek na širino) * 3 (št. vezov)= 2,1 m Višina regala: (0,5 m + 0,2 m (dodatek na višino)) * 4 (št. vezov)= 2,8 m



OSKRBA STROJA Z MATERIALOM Pri oskrbi stroja z materialom bi ključno vlogo odigral viličar, ki bi delavca razbremenil težjega fizičnega dela, prav tako pa bi prihranili pri času, saj bi viličar naenkrat prepeljal cel vez cevi, ki vsebuje povprečno 55 m cevi. Predviden čas oskrbe strojev z materialom: 5 min stroj REMS 5 min stroj KOENIG, Prihranek pri času v primerjavi z ročnim prenašanjem cevi do stroja KOENIG:

Čas potreben za prenos 1 cevi: 30s Čas potreben za prenos 55 cevi: 55 * 30s = 1650s Prihranek pri času: 1650s – 300s = 1350 s 22 min 30 s (Stroj KOENIG)

� Oskrba stroja REMS: Pri oskrbi stroja bi bilo potrebno najprej odmakniti regal, ki je namenjen za oskrbo stroja KOENIG. Na skici je regal narisan pred strojem REMS in ovira dostop materiala do tega stroja. Kot rešitev bi bilo smiselno narediti regal stroja KOENIG na tirnicah, da bi se lahko pomikal od stroja, s tem pa bi se omogočilo viličarju, da prepelje posamezen vez cevi do stroja REMS. Po opravljeni oskrbi tega stroja, bi se regal stroja KOENIG pomaknil po tirnicah nazaj do samega stroja. Namestitev cevi z regala na stroj REMS ni potrebna, saj se cevi avtomatsko pomikajo iz regala na stroj.

Slika 34: Pomik regala stroja Koenig pri natovarjanju cevi na regal stroja Rems



� Oskrba stroja KOENIG: Oskrba tega stroja bi potekala tako, da bi viličar prepeljal posamezen vez cevi do regala in jih odložil na sam regal. Delavcu pri tem ne bi bilo potrebno prenašati vsako cev posebej do stroja, ampak bi moral cev samo pomakniti od regala do stroja, saj stroj nima možnosti avtomatske oskrbe.

Skica regala Delavec mora pri oskrbi stroja dvigniti cev na posebni nosilec, ki je na skici označen z temno zeleno barvo, ter jo potisniti do stroja, nato pa stroj sam avtomatsko pomika cev naprej za obdelavo polizdelkov.

Slika 35: Regal stroja Koenig

Skica regala pri nalaganju cevi Regal ima dve zapirali (na sliki siva barva), ki se odstranita, kadar viličar nalaga nov vez cevi. Nato se zapirali z vijakom privijeta nazaj, da cevi ne padejo z regala.

Slika 36: Regal stroja Koenig pri vnašanju cevi



Regal bi bilo potrebno narediti na tirnicah, da se lahko pomakne od stroja KOENIG in s tem omogoča oskrbo stroja REMS. Na sam regal bi bilo možno naložiti 1 vez cevi (zaradi teže), da bi regal lahko pomikal delavec sam. Višina nosilcev, kjer se cevi pomikata na stroj in razmik med njima, mora biti v enakih merah z strojem. Plinski viličar Za raztovarjanje in prevoz cevi do strojev bi se uporabljal poseben viličar, ki bi imel dvižni mehanizem prirejen tako, da ne zavzema veliko prostora v višino. Takšen viličar je nujen, saj z navadnim viličarjem ni mogoče cevi prepeljati do regalov, ker se dvižni mehanizem pri nakladanju cevi dvigne do višine 3,5 m, razdalja od tal do strehe pa meri 3 m.

Slika 37: Plinski viličar LINDE H16T – 03 (Vir: http://www.seevil.si/rabljeni-

vilicarji/linde-h16t-03)

Tabela 5: Podatki o plinskem viličarju (Vir: http://www.seevil.si/rabljeni-


Na sliki je narisan viličar, katerega podatki ustrezajo kriterijem za manipulacijo z materialom, boks paletami in ostalim materialom v proizvodnji.



Podatki potrebni za izbiro viličarja Glede na nosilnost: Glede na višino:

Tabela 6,7: Podatki za izbiro viličarja

Ročni viličar Za prevoz boks palet znotraj proizvodnje se bo uporabljal tudi ročni viličar.

Slika 38: Ročni viličar TM 25 (quick lift) (Vir: http://www.seevil.si/rabljeni-


Tabela 8: Podatki o ročnem viličarju (Vir: http://www.seevil.si/rabljeni-


Lastnosti:

� hitri dvig (quick lift) � dvojna vulkolan kolesa pod vilicami � ventil za preklop za hitro dvigovanje � 12 mazivnih točk � garancija 2 leti

NOSILNOST Polna boks paleta do 1t Vez cevi do 1,5t

DVIŽNA VIŠINA

Regal REMS do 1,9 m Regal KOENIG do 1,45 m Uskladiščenje do 2 m



Ročni paletni viličar s hitrim dvigom je idealen za delo z lažjim tovorom. Pri dvigovanju tovora do 200kg potrebujemo le 5 potegov ročice, da dosežemo maksimalno višino dviga. Pri večji obremenitvi, nad 200kg, sistem preklopi na običajno dvigovanje (12 potegov ). Viličar ima vgrajen zvezni ventil, ki omogoča kontrolirano spuščanje. V pregibnih delih ima 12 mazivnih točk. Opremljen je z dvojnimi vulkolan kolesi.

PROIZVAJANJE POLIZDELKOV Lastnosti stroja REMS Stroj je bil izdelan leta 1989, podjetje Transport in proizvodnja Janez Čas s.p. pa ga je kupilo leta 2004 in z njim opravilo 5800 delovnih ur. Leta 2006 so stroj zaradi pomanjkanja naročil izključili iz proizvodnje. Gre za namenski stroj za mehansko obdelavo jeklenih cevi, polizdelki, ki so se proizvajali, pa so se uporabljali v avtomobilski industriji, kot sestavni deli avtomobilov. Stroj ima tudi svoj procesor, kjer se opravljajo vse potrebne programske nastavitve za proizvodnjo polizdelkov. Najpogostejše opravilo, ki se redno opravljajo na stroju poleg obdelave cevi, je tudi menjava karbidnih rezalnih ploščic. Ena hidravlična črpalka poganja stroj neprekinjeno 24 ur pet dni v tednu. S strojem bi se proizvajali polizdelki Buchse H – Punkt in Buchse G – Punkt, tedenska količina pa bi zajemala skupaj 60000 polizdelkov.

Slika 39,40: Stroj Rems

Proizvodnja polizdelkov bi zajemala naslednje novosti:

� Avtomatsko izpihovanje polizdelkov Polizdelke, ki se proizvedejo je potrebno izpihati, da se odstranijo ostružki. Da tega dela nebi opravljal delavec, bi bilo smiselno uvesti avtomatske čistilne zračne šobe. Šobe bi se namestile na sam stroj in bi po določenih intervalih izpihale ostružke.



Na sliki je narisano mesto, kjer bi se namestile zračne šobe.

Slika 41: Izpihovanje polizdelkov (Vir: podjetje Janez Čas, 2008)

� Merilec polizdelkov Naslednjo novost, ki bi jo bilo potrebno uvesti, je merilno mesto za avtomatsko merjenje polizdelkov. To merilno mesto bi predstavljal zračni cilinder z merilno letvijo, kjer bi potekala kontrola dolžine polizdelkov. Pred zračnim cilindrom bi se namestila zapora, preko katere bi potovali polizdelki v urejenem zaporedju, tako da cilinder izmeri dolžino vsakega polizdelka posebej. Merilna letev bi izvajala kontrolo dolžine polizdelkov, v primeru napake, bi se sprožil signal, ki bi stroj ustavil in opozoril na napako. Delavec bi polizdelek z napako odstranil in proizvodnja bi potekala dalje. Na sliki je prikazano mesto, kjer bi potekala kontrola dolžine polizdelkov.

Slika 42: Merilec polizdelkov (Vir: podjetje Janez Čas, 2008)



� Zlaganje in štetje polizdelkov Ko polizdelek uspešno opravi kontrolo, se odpre zapora in polizdelek pade v plastičen zabojnik, ki se nahaja v boks paleti. Ko se napolni zabojnik, delavec opravi še vizualno kontrolo naključnega polizdelka in zabojnik zasipa v boks paleto. Ta funkcija je potreba, saj se v primeru vizualne napake, veliko lažje pregleda zabojnik z 50 polizdelki, kot boks paleto z 4000 polizdelki. Na zaporo bi se namestil tudi števec, ki bi štel polizdelke, tako da bi delavec točno vedel koliko polizdelkov je v boks paleti. Kot dodatna kontrola, pa bi se uvedla tehtnica, s pomočjo katere bi se izračunalo število polizdelkov v boks paleti:

Naziv Teža

Neto teža boks palete x

Teža 1 polizdelka x

Skupna teža boks palete x

Tabela 9: Izračun števila polizdelkov v boks paleti

Izračun: (Skupna teža boks palete – neto teža boks palete) / teža 1 polizdelka = št. polizdelkov v boks paleti.

Slika 43: Boks paleta

Tehtnica

• napajanje s pomočjo mrežnega polnilca - vključen v dobavo, možno neodvisno napajanje prek bateriji 6x AA 1,5 V

• ohišje IP 54, delovni pogoji - temperatura +10° do +30°, vlažnost do max. 80% (ne kondenzira)

• lastna teža cca 28 kg, koleščka na spodnji strani za enostavni premik • tehtna plošča iz nerjavečega jekla, s protidrsno gumjasto podlogo • velik LCD ekran za odčitavanje, velikost številk 25 mm, mere 220 x 09 x 40

mm • Cena: 2 618,74 €



Slika 44: Tehtnica ( Vir: http://www.manutan.si/tehtnica-animal-xxl_M735140.html)

� Evidenca polizdelkov Posamezni boks paleti se bo dodala tudi etiketa, ki bo vsebovala naslednje podatke:

PROIZVODNJA POLIZDELKOV Šarža cevi x Vrsta polizdelka x Št. polizdelkov x Neto teža boks palete x Skupna teža boks palete x Datum izdelave x Podpis delavca x

Tabela 10: Evidenca polizdelkov

Na podlagi teh podatkov se bo lahko vodila evidenca polizdelkov, prav tako pa se bo lahko opravila tudi kontrola. SKLADIŠČENJE POLIZDELKOV Ker gre za proizvodnjo polizdelkov, potrebuje podjetje prostor, kjer se lahko polizdelki tudi uskladiščijo. Na skici je narisano skladišče, kjer se bodo nahajale prazne in polne boks palete, velikost skladišča pa je odvisna prav od njihovega števila. Izračun potrebnega števila praznih in polnih boks palet: Število polizdelkov v 24 urah: 24000 Število polizdelkov v eni boks paleti: 4000 Število boks palet v 1 dnevu: 24000 / 4000 = 6 Število boks palet v 5 dneh: 5 * 6 = 30 Odprema polizdelkov: predvidoma ponedeljek



Podatki o boks paleti: Širina boks palete: 840 cm Dodatek na širino: 5 cm na vsaki strani Dolžina boks palete: 1240 cm Dodatek na dolžino: 5 cm na vsaki strani Višina Boks palete: 970 cm Višina skladišča: 3000 cm Število boks palet v višino: 3000cm / 970 cm = 3,09 zaokrožimo na 3 Število potrebnih mest: 30 / 3 = 10 Potrebna dolžina za 10 polnih boks palet: 10* 840cm + 6 (dodatek) * 5cm = 8730 cm Potrebna širina za 10 boks palet: 1240 cm + 10 cm = 1250 cm Ker je potrebna tudi enaka količina praznih boks palet, se bo planirala naslednja velikost skladišča:

Tabela11: Skladiščenje polizdelkov

4.1.4 Opis nalog delavca Proizvodnja polizdelkov bi poteka v treh izmenah, v vsaki izmeni je en delavec, ki bi opravljal z obema strojema naslednje naloge potrebne za proizvodnjo polizdelkov: Priprava strojev: Se opravi, ko je potrebno zamenjati orodje, namestiti drug program, zamenjati žage, ploščice ali doliti hladilno tekočino, prav tako je potrebno sproti odstranjevati ostružke, ki nastanejo med proizvodnjo. Oskrba strojev z materialom: Delavec pri oskrbi strojev prepelje z viličarjem vez cevi do regala, kjer jih nato odloži. Med proizvodnjo mora redno nameščati vsako cev na stroj KOENIG, medtem ko mu tega pri stroju REMS ni potrebno, saj stroj sam namešča cevi za proizvodnjo. Kontrola polizdelkov: Delavec opravlja vizualno kontrolo naključnega polizdelka, preden zasipa zabojnik v boks paleto. Popravilo polizdelkov: Polizdelke z napako, ki jih je možno dodelati, delavec dodela na drugem stroju (univerzalna stružnica).

SKLADIŠČE Višina skladišča 3 m Dolžina skladišča 10 m Širina skladišča 2,5 m



Vodenje evidence, ter uskladiščenje polizdelkov: Ko se napolni posamezna boks paleta, delavec preveri količino polizdelkov na tehtnici, izpolni evidenčni list, ter ga priloži k zabojniku, ki ga prepelje do mesta za uskladiščenje. 4.1.5 Opis delovnega mesta Delovno mesto, kjer se bodo opravljaje vse potrebne operacije za proizvodnjo polizdelkov, bo zajemalo 160 m2. V prostoru se bosta nahajala oba stroja z regaloma, prav tako pa bo v tem prostoru tudi lokacija za uskladiščenje polizdelkov. V prostor bo možno vstopiti preko treh vhodov, kjer bodo nameščena avtomatska dvižna vrata, preko katerih bo možna tudi oskrba strojev z viličarjem. Iz prostora se bodo transportirali ostružki preko členkastega transporterja, tako da delavcu ne bo več potrebno prenašati ostružkov do zaboja.

Slika 45: Delovno mesto



4.1.6 Opis hodograma procesa proizvodnje (Stroj Koenig, Rems) Naročilo proizvodnje Pred pričetkom proizvodnega procesa, vodja proizvodnje posreduje potrebne informacije glede proizvajanja polizdelkov. Priprava stroja Pred pričetkom proizvodnje polizdelkov, je potrebno preveriti ali je potrebno pripraviti stroj. Pri pripravi stroja se preveri ali je potrebno zamenjati rezila, orodje, doliti tekočino za hlajenje, olje za hidravliko, odstraniti ostružke, ter ali je nameščen ustrezen program. Nato se preveri ali je potrebno oskrbeti stroj z materialom. Pri obeh strojih prepelje vez cevi do regala viličar, nato na stroj KOENIG cevi namešča delavec, pri stroju REMS, pa se nalagajo avtomatsko. Ko so vse potrebne operacije za proizvodnjo opravljene, se prične proizvodnja. Proizvodnja polizdelkov Proizvodnja polizdelkov zajema operaciji odrez cevi, struženje polizdelka, ki zajema fazo zunaj, fazo znotraj, ter čelno na dolžino, izpihovanje polizdelkov, ter merjenje dolžine polizdelkov. Kontrola polizdelkov Kontrolo polizdelkov opravlja zračni cilinder, kjer preveri dolžino vsakega polizdelka posebej, nato pa opravi delavec še vizualno kontrolo naključnega polizdelka. V primeru, da polizdelek ne ustreza dolžini, se stroj ustavi in z utripajočo lučjo opozori delavca, da ga izloči. Prav tako delavec izloči polizdelek, ki ne opravi vizualne kontrole. Polizdelek nato pregleda, če je možno se dodela, drugače nastane izmet. Uskladiščenje polizdelkov Polizdelki, ki uspešno opravijo kontrolo se zasipajo v boks paleto. Polna boks paleta se nato stehta, da se opravi kontrola števila polizdelkov, ter se nato prepelje do mesta za uskladiščenje. Zaključevanje delovnega procesa Na koncu celotnega postopka, vsak delavec izpolni evidenčni list, ter ga priloži k boks paleti.



4.1.7 Hodogram da ne da ne

Naročilo proizvodnje

Odrez cevi

Namestitev cevi na stroj

Prevoz cevi do stroja

Menjava žage, orodja, dolivanje tekočine za hlajenje, dolivanje olja za hidravliko, namestitev programov, odstranitev ostružkov

Priprava

stroja

Oskrba stroja z

materialom

Struženje, faza zunaj, faza znotraj,čelno na dolžino

Izpihovanje polizdelkov



ne ne da

da

Kontrola, opravljena

izmet

Uskladiščenje

Nalaganje v boks paleto

Zlaganje v posebno škatlo

popravilo polizdelka

Dodelava polizdelka

Zaključevanje delovnega procesa



4.1.8 Zapis procesa v verbalni obliki Primer prenove proizvodnje polizdelkov Busche G – Punkt (stroj Koenig):

1. Ob 6.00 uri delavec dobi nalog za proizvodnjo 4000 polizdelkov serije Buchse G – Punkt

2. Delavec najprej namesti cev na stroj, za kar porabi 60 s. Za proizvodnjo 4000

polizdelkov porabi delavec 37 cevi. 3. Ko delavec namesti cevi na stroj, odstrani ostružke iz stroja in jih prenese do

zabojnika, ki je oddaljen 5 m, ter porabi čas 15 s. Ostružke prenese med proizvodnjo polizdelkov 15 krat.

4. Proces, ki zajema rezanje, struženje in izpihovanje polizdelka traja 6 s. 5. Nato se opravi avtomatska kontrola vsakega polizdelka, ki zajema čas 5 s, po

opravljeni kontroli, pa gredo polizdelki v boks paleto. 6. Ko je v boks paleti dovolj polizdelkov, jo delavec prepelje do mesta za

uskladiščenje (60 s), ki je oddaljeno 10 m. V 8 urah delavec prepelje 1 boks paleto.

7. Ob 10 uri prispe dobava in delavec mora s pomočjo viličarja razložiti 8 vezov

cevi na razdalji 7 m, za prevoz 1 veza cevi porabi 5 min.

8. Ko delavec razloži dostavno vozilo, je potrebno zamenjati žage na stroju, čas menjave pa je 300 s. Stroj ima dve žagi.

9. Ob 14:30 delavec prepelje boks paleto na razdalji 5 m, kjer opravi kontrolo

števila polizdelkov v boks paleti, za kar porabi čas 60s.

10. Po opravljeni kontroli sledi natovarjanje boks palete na tovornjak (3 min) na razdalji 15 m.



ZAPIS PROCESA S POMOČJO PROCESNE KARTE IN SIMBOLOV ASMI:

Tabela 12: Procesna karta

V procesu je 9 opravil, ki zajemajo skupen čas 50345 sekund, pri tem pa je opravljenih 317 metrov poti. Koristna delo traja 24000 sekund (točka 3), torej 47,7 % skupnega časa. Potrebno, a nekoristno delo traja 25745 sekund ( točke 1,2,4,5,6,8,9), oziroma 51,2% skupnega časa. Nekoristno delo (točka 7) traja 600 sekund oziroma 1,1 % skupnega časa. 4.2 Primerjava obstoječega in prihodnjega stanja Iz diplomske naloge je razvidno, da predstavlja prenovljen proizvodni proces bistvene izboljšave, ki so natančno opisane, ter predstavljene. Če povzamemo samo končne rezultate potem dobimo naslednjo oceno učinkov: Nabava materiala za proizvodnjo

� Pri nabavi materiala, bi se količina nabavljenega materiala povečala iz 4 na 8 vezov cevi, to pa pomeni, da izkoristimo ves razpoložljiv prostor na tovornjaku in s tem prepeljemo maksimalno količino, ki se lahko prepelje naenkrat.



� Naročanje materiala ni natančno določeno, pri prenovi pa je določena signalna zaloga, pri kateri je potrebno naročiti novo količino materiala za proizvodnjo.

Proizvodnja

� Raztovarjanje nima ustrezne lokacije in poteka ročno, kar predstavlja velik fizičen napor. Prenova pa omogoča točno določeno lokacijo namenjeno samo raztovarjanju, ki bi se izvajalo s pomočjo viličarja, kar pa bi omogočilo tudi hitrejše raztovarjanje:

Čas raztovarjanja (obstoječe stanje): do 2 uri Čas raztovarjanja (prenova): do 40 min

� Transport cevi do stroja se pri prenovi bistveno skrajša, saj ni več potrebno

prenašati posamezne cevi do stroja, ampak se prepelje cev vez cevi s pomočjo viličarja. Prihranek pri času v primerjavi z ročnim prenašanjem cevi do stroja KOENIG:

Čas potreben za prenos 1 cevi: 30s Čas potreben za prenos 55 cevi: 55 * 30s = 1650s Čas potreben za prevoz cevi z viličarjem = 300 s Prihranek pri času: 1650s – 300s = 1350 s 22 min 30 s

� Pri proizvodnji polizdelkov je potrebno ročno izpihati vsak polizdelek, prav

tako je potrebno ročno opraviti kontrolo naključnega polizdelka. Pri prenovi pa to delo prevzame avtomatsko izpihovanje in merjenje vsakega polizdelka, kar zmanjša možnost napake.

� Zlaganje 4000 polizdelkov v plastične zabojnike opravlja delavec, za kar

porabi do 2 uri. Pri prenovi, pa se polizdelki po opravljeni kontroli več ne zlagajo, ampak gredo v boks paleto in tako prihranimo čas zlaganja.

� Vodenje evidence polizdelkov se izvaja s sprotnim štetjem vsakega

plastičnega zabojnika, pri prenovi pa se to opravi s pomočjo merilnika na stroju, ter z dodatno kontrolo, s pomočjo tehtanja.

� Uskladiščenje polizdelkov zajema čas 5 min, delavec pa mora ročno prenesti

zaboje do mesta za uskladiščenje. Pri prenovi ni več potrebno prenašati vsakega zaboja posebej, ampak se prepelje napolnjena boks paleta s pomočjo viličarja, operacija bi zajemala čas 60s.

� Odprema nam prikaže bistvene spremembe, saj zajema čas nasipavanja ene

boks palete 10 min, kar pomeni 50 min za 5 boks palet. Pri prenovi pa se ta čas izniči, saj so polizdelki že nameščeni v boks paletah.



Če povzamemo še primerjavo procesnih kart, lahko vidimo, da se koristno delo poveča za 9%, potrebno, a nekoristno delo pa se za 9% zmanjša. Skrajša se tudi število operacij iz 11 na 9, poveča pa se število proizvedenih polizdelkov iz 3000 na 4000. Čas proizvodnega procesa se pri prenovi ne skrajša, samo določene operacije se prenesejo iz delavca na stroj, s tem pa bi delavec lahko opravljal z dvema strojema hkrati (Koenig, Rems). Prodaja Prenova zajema vključitev stroja Rems v proizvodnjo, s tem pa bi se prodaja povečala iz sedanjih 30000 na 120000 proizvedenih polizdelkov, kar pomeni za 400%.

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

Obst

oječe

stan

je

Prenova

Slika 46: Primerjava količine proizvedenih polizdelkov



5 ZAKLJUČKI 5.1 Ocena učinkov Vsaka novost zahteva tudi investicije, ki jih je težko natančno določiti, saj lahko prihaja do odstopanj med načrtovanjem in uresničevanjem načrtovanega. Investicija pri prenovi bi se nanašala na:

� povečanje prostora za 85 m2 � tehnična sredstva kot so plinski viličar, ročni viličar, tehtnica, merilna

naprava, regal � kader, kjer bi se zaposlila strokovno usposobljena oseba za planiranje,

vodenje in kontroliranje dela v proizvodnji. Ocenjujemo, da bi bila za prenovo proizvodnega procesa potrebna investicija v višini 26.000,00 €. Prihranki podjetja pri prenovi bi se nanašali na:

� raztovarjanje dostavljenega materiala (11,8 €) � opravljanje dveh strojev z enim delavcem (5,9 €/h) � nasipavanje boks palet (17,7 €) � proizvajanje polizdelkov s strojem Rems (7 €/h)

Izračun prihrankov v 1 letu: Raztovarjanje dostavljenega materiala: 53 tednov * 11,8 € = 625,4 € Opravljanje dveh strojev z enim delavcem: 5760 ur * 5,9 € = 33.984 € Nasipavanje boks palet : 53 tednov * 17,7 € = 938 € Proizvajanje polizdelkov s strojem Rems: 5760 ur * 7 € = 40.320 € Skupni prihranek v 1 letu: 75.867 €

Investirana vrednost: 26.000 €

Dobiček v prvem letu: 75.867 € – 26000 € = 49.867 €

Skupni prihranek v 1 mescu: 75.867 € / 12 mesecev = 6322 € Povrnitev investirane vrednosti: 26000 € / 6322 € = 4,1 mesecih



Na podlagi prihrankov ocenjujemo, da bi se investirana vrednost povrnila v 4,1 mesecih. 5.2 Možnosti nadaljnjega razvoja Vsako podjetje potrebuje za uspešno poslovanje tudi informacijsko podporo, ki omogoča hiter pretok informacij za hitrejše in učinkovitejše poslovanje. Pri nadaljnjem razvoju podjetja, bi bilo potrebno vzpostaviti informacijsko podporo za:

� naročanje materiala � obvladovanje zalog � vodenje evidence o polizdelkih � sledljivost polizdelkov � zasedenosti strojev � vodenje odpreme polizdelkov



LITERATURA IN VIRI

1. Beranger, P. (1989) Nova pravila proizvodnje, GV, Ljubljana. 2. Gattorna J.( 2001): The Gower Handbook of Logistics and Distribution

Management, Gower Publishing Company,

3. Kaltnekar, Z. (1988) Organizacija delovnih procesov, Založba Moderna organizacija, Kranj.

4. Kaltnekar, Z. (1993) Logistika v proizvodnem podjetju, Založba Moderna

organizacija, Kranj.

5. Jeraj, M. (2008) Zapiski predavanj: Načrtovanje logistike v proizvodnji

6. Janez Čas s.p. (2008) Delovno gradivo: Rems ADM96, Koenig, proizvodni proces

7. Ljubič T. (2006) Operativni management proizvodnje, Založba Moderna

organizacija, Kranj.

8. Mikeln P.(2000) Ergologija 2, Založba Moderna organizacija, Kranj

9. Rusjan B.(1999) Management proizvodnje, Ekonomska fakulteta, Ljubljana,

10. Čas Janez S.P., Pridobljeno 12.9.2008. Internetna stran:

http://www.bizi.si/podjetje/opodjetju.aspx?cpbNcJFw36RSJCzDyLQjtZ3ZFa

95ru0i4fo4BUYgt9k%3d)

11. TM 25 (Quick lift), Pridobljeno 15.9.2008. Internetna stran:

http://www.seevil.si/rabljeni-vilicarji/linde-h16t-03

12. Čelni/plinski – LINDE, Pridobljeno 17.9.2008. Pridobljeno: http://www.seevil.si/rabljeni-vilicarji/linde-h16t-03)

13. Tehtnica animal xxl, Pridobljeno 20.9.2008. Internetna stran: http://www.manutan.si/tehtnica-animal-xxl_M735140.html)



PRILOGE Priloga 1: Načrt polizdelka Bushe W-punkt Priloga 2: Primer naročila polizdelkov Priloga 3: Odpremni dokument



PRILOGA 1: NAČRT POLIZDELKA BUSCHE W – PUNKT

Vir: Janez Čas s.p. 2008



PRILOGA 2: PRIMER NAROČILA POLIZDELKOV




PRILOGA 3: ODPREMNI DOKUMENT


diplomsko delo - connecting repositories · iv zahvala za pomo č in koristne nasvete pri...

Documents