diplomsko delo - core · 2017-11-27 · 2. občinsko redarstvo bi lahko nadziralo kazenske določbe...
TRANSCRIPT
DIPLOMSKO DELO
Občinsko redarstvo včeraj, danes, jutri
September, 2011 Denis Udovič
DIPLOMSKO DELO
Občinsko redarstvo včeraj, danes, jutri
September, 2011 Denis Udovič
Mentor: Doc. dr. Teodora Ivanuša
Somentor: Prof. dr. Iztok Podbregar
2
KAZALO
1 UVOD ................................................................................. 6
2 METODOLOŠKI PRISTOP ............................................................ 6
2.1 Predmet in cilj proučevanja .................................................. 6
2.2 Raziskovalni vprašanji ......................................................... 7
2.3 Uporabljene metode .......................................................... 7
3 OBČINSKO REDARSTVO VČERAJ ................................................... 7
3.1 Zgodovina občinskega redarstva na Slovenskem .......................... 7
4 OBČINSKO REDARSTVO DANES .................................................. 11
4.1 Zakonodaja ................................................................... 11
4.1.1 Zakon o lokalni samoupravi ............................................ 11
4.1.2 Zakon o občinskem redarstvu ......................................... 12
4.1.3 Zakon o varnosti cestnega prometa .................................. 14
4.1.4 Zakon o pravilih cestnega prometa ................................... 15
4.1.5 Zakon o cestah .......................................................... 17
4.1.6 Zakon o varstvu javnega reda in miru ............................... 17
4.1.7 Zakon o prekrških ....................................................... 19
4.1.8 Zakon o policiji .......................................................... 20
4.1.9 Odloki lokalnih skupnosti .............................................. 21
4.1.10 Občinski program varnosti ............................................. 22
4.1.11 Pravilnik o enotni uniformi, označbah in sluţbeni izkaznici
občinskih redarjev ................................................................ 26
4.1.12 Pravilnik o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev 26
4.1.13 Pravilnik o znakih, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene
uradne osebe pri urejanju in nadziranju cestnega prometa ............... 27
4.2 Izobraţevanje ................................................................. 28
3
4.2.1 Pravilnik o izvajanju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja
občinskih redarjev ................................................................ 28
4.3 Nadzor ......................................................................... 29
4.3.1 Vodja občinskega redarstva ........................................... 29
4.3.2 Ţupan ..................................................................... 30
4.3.3 Komisija za oceno uporabe prisilnih sredstev ....................... 31
4.3.4 Ministrstvo za notranje zadeve ....................................... 32
4.3.5 Inšpekcija za notranje zadeve ........................................ 32
4.4 Problematika ................................................................. 33
4.4.1 Pooblastila občinskih redarjev ........................................ 33
4.4.2 Vpliv ţupana na delo občinskih redarjev ............................ 39
5 OBČINSKO REDARSTVO JUTRI ................................................... 40
5.1 Občinsko redarstvo – Lokalna policija ..................................... 40
5.2 Nove pristojnosti občinskega redarja ..................................... 42
5.2.1 Zakon o zaščiti ţivali ................................................... 43
5.2.2 Zakon o gozdovih ........................................................ 44
5.2.3 Zakon o vodah ........................................................... 44
5.2.4 Zakona o ohranjanju narave ........................................... 45
5.3 Nova pooblastila občinskega redarja ...................................... 46
5.3.1 Fizična oziroma telesna sila ........................................... 46
5.3.2 Plinski razpršilec ........................................................ 47
5.3.3 Palica ..................................................................... 47
6 ZAKLJUČEK ........................................................................ 48
6.1 Verifikacija raziskovalnih vprašanj ........................................ 48
6.2 Povzetek glavnih ugotovitev ............................................... 49
7 LITERATURA IN VIRI .............................................................. 51
4
OBČINSKO REDARSTVO VČERAJ, DANES, JUTRI
POVZETEK:
V diplomski nalogi skušamo na razumljiv, predvsem pa kritičen način prikazati
občinsko redarstvo v Sloveniji.
Seveda nismo mogli pisati o občinskem redarstvu danes, ne da bi se dotaknili
zgodovine. Tako je prvi del diplomske naloge namenjen zgodovini in razvoju
občinskega redarstva na Slovenskem. V tem delu smo ţeleli predvsem
predstaviti občinsko redarstvo kot varnostni organ, ki ni nastal v zadnjih nekaj
letih odkar poznamo Zakon o občinskem redarstvu, ampak je to organ, ki ima
v Sloveniji neko zgodovino , kakorkoli so ga v preteklosti poimenovali.
V osrednjem delu diplomske naloge je prikaz trenutnega stanja občinskega
redarstva na Slovenskem. Zakonodajo v skladu s katero delujejo občinski
redarji in pa sam Zakon o občinskem redarstvu, ki je krovni zakon po katerem
imajo občinski redarji določena pooblastila, smo v tem delu diplomske naloge
še posebej poudarili. Glede na to, da so občinski redarji pooblaščene uradne
osebe, ki imajo določena pooblastila, nismo mogli mimo tega, da se ne
prepričamo, kako je z nadzorom nad delom in uporabo pooblastil občinskih
redarjev. Nazadnje smo v osrednjem delu prikazali še problematiko, s katero
se trenutno srečujejo občinski redarji pri opravljanju vsakdanjega dela.
V zadnjem delu diplomske naloge nam je preostalo le to, da vam predstavimo
pogled na nadaljnji razvoj občinskega redarstva, bolje rečeno lokalne policije
na Slovenskem.
Ključne besede: Občinski redar, lokalna policija, pooblastila, uniforma,
policija.
5
MUNICIPAL CONSTABULARY YESTERDAY, TODAY,
TOMORROW
SUMMARY:
The following dissertation aims to present municipal constabulary in Slovenia
in a comprehensible, yet critical manner.
Discussing municipal constabulary today is of course impossible without
mentioning the history. Therefore, the first part of the dissertation deals with
the history and development of municipal constabulary in Slovenia,
attempting to show that it is a security authority which has not been in
existence only for the last few years since the Act on Local Police came into
force, but is an authority which goes a long way back in the history of
Slovenia, whatever it may have been called in the past.
The main part of the diploma focuses on the current position of municipal
constabulary in Slovenia. Greatest emphasis has been placed on the
legislation which municipal constables control, in particular the Act on Local
Police as the fundamental Act giving municipal constables statutory power.
Considering the fact that municipal constables are authorized public officers
with a certain degree of power, we tried to gain an insight into how their
work is controlled and moreover, how they employ their power. Finally, this
part of the dissertation reveals the problems municipal constables nowadays
face at work.
In conclusion, a vision of further development of municipal constabulary, in
other words local police, in Slovenia is given.
Key words: municipal constable, local police, power of attorney, uniform,
police.
6
1 UVOD
Med mnogimi organi, ki tvorijo nacionalnovarnostni sistem in skušajo Slovenijo
obdrţati na vrhu varnih drţav, je tudi občinsko redarstvo. Občinsko redarstvo
je postalo pomemben subjekt nacionalnovarnostnega sistema predvsem po
letu 2006, ko je bil sprejet Zakon o občinskem redarstvu (Ur. l. RS, št.
139/2006, v nadaljevanju ZORed), ki je občinskim redarjem podelil
pooblastila, predvsem pa uporabo nekaterih prisilnih sredstev. Od sprejetja
ZORed do danes so se pristojnosti občinskih redarjev nenehno širile, predvsem
po sprejetju Zakona o pravilih cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 109/2010, v
nadaljevanju ZPrCP) in Zakona o cestah (Ur. l. RS, št. 109/2010, v
nadaljevanju ZCes-1). Na eni strani nenehno povečevanje področja dela in
pristojnosti občinskih redarjev, na drugi strani pa ZORed, ki se ni spremenil od
leta 2006. Vse to je pripeljalo delo občinskih redarjev v nezavidljiv poloţaj
predvsem pri uporabi pooblastil. Zakonodajna vrzel oziroma sistemske
napake, kot jih nekateri radi poimenujejo, pri uporabi pooblastil občinskih
redarjev bo potrebno odpraviti, da bodo občinski redarji lahko izvajali naloge,
za katere so pooblaščeni.
2 METODOLOŠKI PRISTOP
2.1 Predmet in cilj proučevanja
Kot je razbrati iz naslova diplomske naloge, je predmet proučevanja
zakonodaja na področju delovanja občinskega redarstva. Občinsko redarstvo
kot ga poznamo danes, je v Sloveniji relativno mlad organ, saj je Slovenija
ZORed sprejela leta 2006, v veljavo pa je stopil leta 2007. Do tedaj je
občinski redar imel le nekaj pooblastil predvsem po Zakonu o varnosti
cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 56/2008, v nadaljevanju ZVCP-1-UPB5), ki so
bila enotna za vso Slovenijo. Občinski redarji so do sprejetja ZORed delali
predvsem po občinskih odlokih in obravnavali različna področja dela, odvisno
od občinske oblasti posamezne občine.
Cilj proučevanja je predvsem ugotoviti pomanjkljivosti sedanje zakonske
ureditve, ki ureja področje občinskega redarstva. Nekatere ugotovitve
7
nakazujejo na to, da je ZORed površno napisan in ima precej pomanjkljivosti
predvsem glede uporabe pooblastil občinskih redarjev, kar povzroča precejšne
teţave pri njihovem delu. Področja in delovne naloge, ki jih opravljajo
občinski redarji, so vezana predvsem na področje prometa in različne odloke
lokalnih skupnosti. V Sloveniji imamo precej razvejano mreţo občinskih
redarjev, saj praktično ni občine, ki ne bi imela občinskega redarstva, bodisi
kot občinsko, mestno, ali medobčinsko redarstvo. Z zakonodajo bi lahko tudi
nekatere druge naloge prenesli med pristojnosti občinskih redarjev, predvsem
v mestu in na podeţelju, saj vemo, da se policija bolj nagiba k reševanju
kriminalitete in opušča reševanje manjših prekrškov.
2.2 Raziskovalni vprašanji
1. Kljub sprejetju ZORed, se pojavljajo nejasnosti, ki oteţujejo delo
občinskih redarjev in omogočajo občinam, da si zakon interpretirajo po
svoje, ter ga posledično prilagajajo občinskim potrebam.
2. Občinsko redarstvo bi lahko nadziralo kazenske določbe prekrškov tudi
po drugih zakonih in predpisih.
2.3 Uporabljene metode
Za pisanje diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, metodo
analize pisnih virov (strokovne literature, zakonodaje, člankov, itd.), metodo
analize internetnih virov (Ivanko, 2007) in osebno poznavanje problematike.
3 OBČINSKO REDARSTVO VČERAJ
3.1 Zgodovina občinskega redarstva na Slovenskem
Leto 1849 je v tedanji kraljevini Avstriji pomenilo nov preboj za lokalno
samoupravo, ko je dunajska vlada izdala zakon, ki je urejal delovanje občin. V
svojem bistvu je urejal vrsto nalog, vendar je za naše proučevanje
pomembno, da je določal tudi, da je občina odgovorna za varnost na svojem
območju. Iz tega zakona se je razvila krajevna policija, za katero je avstrijski
notranji minister leta 1850 določil, da občine same določajo oboroţitev
8
pripadnikov krajevne policije, njihova uniforma pa ni smela biti enaka
uniformam redne vojske, oroţništva ali vojaške policijske straţe (Čelik, 2005).
Deţela Kranjska (večji del današnje Slovenije) je v letu 1866 dobila pravila, ki
so določala občinski volilni red. Vsebovala so 13 izvirnih nalog občin. Na
prvem mestu je bilo zapisano, da občina »skrbi, da sta človek in lastnina brez
nevarnosti«. Drţava si je pridrţala pravico, da sme iz višjih razlogov prenesti
opravila krajevnega redarstva z občine na drţavo (Čelik, 2005).
Občine na Slovenskem so največjo pozornost namenile varnosti v kmetijstvu in
na cestah. Deţele so dobile pravice, da s svojimi predpisi urejajo varnost na
nekaterih področjih, predvsem kmetijstvu, gozdarstvu, rudarstvu, lovu,
ribištvu in vodnem gospodarstvu. Za takratne občinske straţnike so veljala
nekatera načela, med njimi, da straţno osebje potrdi in zapriseţe okrajno
glavarstvo, da imajo pravice in dolţnosti javne straţe, če so v uniformi ali vsaj
nosijo vidno znamenje, njihovo pričanje je v kazenskih zadevah enakovredno
izpovedi drţavnih straţnikov (Čelik, 2005).
Občinski straţnik je smel osebo prijeti v dveh primerih, in sicer če jo je zalotil
pri kaznivem dejanju v njegovi pristojnosti, mu je bila nepoznana, ni imela
prebivališča v straţnikovem okolišu, mu je ugovarjala, ga zmerjala ali se mu
upirala, ali pa je zagrešila veliko škodo oziroma hudobijo, če je straţnik sumil,
da je neznana oseba storila ali bi lahko storila kaznivo dejanje iz njegove
pristojnosti. Občinski straţnik je moral osebo takoj oziroma najkasneje v 48
urah predati pristojni oblasti. Če mu je pobegnila, jo je smel loviti tudi zunaj
svojega nadzornega okoliša (Čelik 2005).
Leta 1866 je bila ukinjena policijska direkcija v Ljubljani. Zaradi tega je
Ljubljana morala vzpostaviti svoje mestno varnostno straţo. Od leta 1898 je
policijske zadeve v Ljubljani vodil policijski urad pri magistratu, ki je štel 9
oseb. Mestna straţa mu je bila podrejena in je štela 2 vodji, 10 nadstraţnikov,
20 straţnikov in 18 pomoţnih straţnikov ter enega detektiva. Leta 1912 je
mestno redarstvo v Ljubljani štelo ţe 90 oseb. Med zaposlenimi sta bili tudi
dve ţenski kot pomoţni uradnici (Čelik, 2005).
Leta 1887 je Vojvodina Kranjska sprejela svoj posebni zakon, ki je urejal
znamenja čuvajev. Tako znamenje je po zaprisegi moral nositi vsak čuvaj v
9
poljedelstvu, gozdarstvu, lovstvu, ribištvu ali vodnem gospodarstvu. Določilo
ga je deţelno »oblastvo«. To je bil podolgovat obel ščit iz medenine ali
rumenega kositra, ki je bil 10 centimetrov visok in 8 centimetrov širok. Na
sredi ščita je bil orel iz deţelnega grba Kranjske, na desni strani napis
»Offentliche Wache«, na levi pa »Javna straţa«. Črke so bile velike en
centimeter in črne barve, enake barve je bil tudi orel. Znak je bilo treba
nositi na levi strani prsi. Naslednje področje urejanja občin je bilo cestni
promet in delitev cest, kar je pomenilo tudi pristojnosti za njihovo
nadzorstvo. Tako je Vojvodina Kranjska leta 1874 sprejela predpise, ki so
vsebovali vsa pravila in kazni za kršitve (Jeršin, 2008).
Med prvo svetovno vojno so bile organizirane tako imenovane občinske straţe,
ki so predvsem pazile na sumljive osebe, tujce, varovale mostove na deţelnih
cestah, pomembne vodovode in poštne, telefonske, telegrafske ter ţelezniške
naprave. V času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) in Kraljevine
Jugoslavije, so v začetku veljali predpisi iz cesarskih časov. Razdrobljenost
policijskih sil je motila oblasti v Beogradu, hkrati pa je vplivala tudi na slabo
učinkovitost teh sil. Nekatere občine v Sloveniji so obdrţale svoje straţnike, ki
so jih vzdrţevale iz svojih sredstev. Ti straţniki so bili občinski usluţbenci.
Občinski straţniki so opravljali sluţbo po starem izročilu, ki je bilo odvisno od
značaja in pomembnosti občine, bili so skromno izobraţeni in uporabljali so
jih za razna opravila, dejansko so bili »deklice za vse« (Čelik, 2005).
V Sloveniji so v tem času le redke občine imele straţnike, saj so imele teţave
z zagotavljanjem finančnih sredstev za njihovo vzdrţevanje in izobraţevanje.
V takratni kraljevini so bili v letu 1933 občinski straţniki v 60 občinah oziroma
mestih, plačevale so jih občine. Tako je Zveza organizacij občinskih
usluţbencev v letu 1935 pisno predlagala banski upravi, da naj bi predlagala
strokovni tečaj za »občinske izvršilne in varnostne organe«, ki naj bi trajal tri
tedne. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev do izvedbe tečaja ni prišlo
(Čelik, 2002).
Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo do revolucionarnega prevzema oblasti, so
se občine preoblikovale v ljudske odbore, krajevni ljudski odbor pa je imel
tudi nalogo, da skrbi za javni red in mir in je za ta namen vodil pomoţno
10
milico. Med njihovimi nalogami, ki so bile na las podobne nalogam bivših
straţnikov, čuvajev in redarjev, je bilo na prvem mestu varstvo javnega reda
in miru, osebna varnost ter premoţenjska varnost. Pomoţna ljudska milica je
bila neuspel poskus, ki verjetno ni uspel zaradi kadrovskih in prostorskih teţav
poklicne (ljudske) milice. Na neuspeh pomoţne milice pa je vplivala tudi
zakonodaja, ki je pristojnosti ljudske milice vse bolj vezala na krajevni
občinski ljudski odbor. Izjemna moč krajevnih odborov oziroma skupščin se je
kazala v tem, da so v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve
ustanavljali in odpravljali postaje oziroma oddelke milice ter imenovali
vodstvene starešine enot. Komandir postaje milice v občini je bil za svoje delo
in delo enot odgovoren občinski skupščini in njenemu svetu za notranje
zadeve (Jeršin, 2008).
Kasneje je zakonodaja prinesla nekaj sprememb, povečala sta se moč in vpliv
republiškega sekretarja za notranje zadeve. V okviru druţbene samozaščite in
splošnega ljudskega odbora je bila leta 1976 vzpostavljena narodna zaščita, ki
je v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah skrbela za varovanje
pogojev dela, druţbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje
reda in zagotavljanje varnega in mirnega ţivljenja. Leta 1980 so občine dobile
zakonsko moţnost, da občinska skupščina ustanovi organ za nadzor nad
izvajanjem predpisov o javnem redu in miru, parkiranju motornih vozil in
komunalnih urejenosti. Pravice, dolţnosti in obveznosti teh delavcev je lahko
določil odlok občinske skupščine, hkrati pa je bila občinski skupščini podeljena
pravica, da postaji milice s splošnim delovnim področjem daje smernice in
napotke za opravljanje njenih nalog, pomembnih za varnost v občini, torej
nerešeno komunalno vrednoto (Čelik, 2002).
Leta 1991 je prišlo do razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije
(SFRJ) in do ustanovitve neodvisne drţave Republike Slovenije, ki je s svojo
zakonodajo in razvojem policije in občinskih redarstev prišla do stopnje
razvoja, kot smo jo pričakovali danes (Sodja, 2008).
11
4 OBČINSKO REDARSTVO DANES
4.1 Zakonodaja
4.1.1 Zakon o lokalni samoupravi
Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZLS-UPB2)
določa, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki se
določijo s splošnim aktom občine ali z zakonom. Z zakonom je tu mišljen ZLS-
UPB2, ki sistemsko ureja lokalno samoupravo, kot tudi zakoni, ki urejajo
posamezna področja druţbenega ţivljenja (področna zakonodaja). ZLS-UPB2
je torej nekoliko razširil ustavno definicijo, tako da lahko občina opravlja
lokalne zadeve javnega pomena (pri čemer poudarja, da gre v tem primeru za
tako imenovane izvirne naloge občine), kar je bolj v skladu z evropskimi
gledanji, zlasti z načelom subsidiarnosti. Po tem načelu namreč drţavni organi
opravljajo samo tiste naloge, ki jih lokalna samouprava ni sposobna opravljati.
Poleg teh nalog pa občina opravlja tudi posamezne naloge iz drţavnih nalog,
torej ima poleg izvirnih, tudi prenesene pristojnosti (Grdina, 2008).
V okviru svojih nalog lahko občina poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi
vrstami premoţenja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter določa svoj
proračun. Za prenesene naloge mora drţava zagotavljati ustrezna sredstva za
njihovo opravljanje. V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla
drţava, opravlja drţavni organ nadzor nad primernostjo in strokovnostjo
njihovega dela, v zadevah, ki pa so v izvirni pristojnosti lokalnih skupnosti pa
tudi nadzor nad zakonitostjo dela organov teh skupnosti (Grdina, 2008).
Pravna podlaga za ustanovitev občinskega redarstva izhaja ţe iz ZLS-UPB2,
ZORed ter odlokov lokalnih skupnosti, na podlagi katerih občine ustanovijo in
organizirajo delovno področje občinskega redarstva. Razlike v nazivih
poimenovanja občinskega redarstva izhajajo iz različnih statusnih
organiziranosti občin, tako da lahko ustanovijo:
- Mestne občine (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Koper) »Mestno
redarstvo«
- Občine (Izola, Piran, Šempeter) »Občinsko redarstvo«.
12
- Dve ali več občin pa »Medobčinsko redarstvo« (npr. enotno
medobčinsko redarstvo občin Mirna peč, Dolenjske Toplice in
Ţuţemberk).
Zaradi vseh moţnih oblik organiziranosti občinskega redarstva bomo v nalogi
uporabljali enoten naziv za vse oblike, in sicer občinsko redarstvo in občinski
redar.
4.1.2 Zakon o občinskem redarstvu
ZORed je temeljni zakon za delovanje takšnega občinskega redarstva, kot ga
poznamo danes. Ureja uresničevanje pristojnosti občin za ustanovitev in
organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog občinskega redarstva
ter določa pogoje za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb občinskega
redarstva, pooblastila, uniformo, označbe in opremo občinskih redarjev ter
vsebino in način vodenja evidenc (Krnel, 2010).
ZORed je nastal predvsem iz naslednjih razlogov:
- Uresničitev nalog občine na podlagi določb ZLS-UPB2 (21. člen) za
ustanovitev redarske sluţbe, ki skrbi za red v lokalni skupnosti,
- Slabšanje vloge lokalnih skupnosti ter večjo učinkovitost pri urejanju
javnega reda in miru na lokalnem nivoju,
- Umik slovenske policije iz neposrednega ţivljenjskega okolja na lokalni
ravni,
- Lokalna skupnost ţeli postati aktivni partner pri delovanju na področju
javne varnosti ter javnega reda in miru, ker se zaveda pomembnosti in
odgovornosti, ki jih ima do druţbene skupnosti,
- Pomanjkanje ustrezne pravne ureditve, ki bi omogočala zagotavljanje
javne varnosti na lokalni ravni,
- Razbremenitev del in nalog policije.
ZORed je občinske redarje pooblastil, da lahko izrekajo opozorila, ustne
odredbe, ugotavljajo istovetnost, opravijo varnostni pregled osebe, zaseţejo
predmete, zadrţijo storilca prekrška do prihoda policistov ter uporabijo
13
fizično silo ter prisilna sredstva (sredstva za vklepanje in vezanje ter uporabo
plinskega razpršilca) (Grdina, 2008).
Iz zakona nadalje izhaja, da morajo uradne osebe občinskega redarstva
izpolnjevati splošne pogoje (nekaznovanost, najmanj srednješolska
izobrazba), opraviti morajo predpisan preizkus znanja za vodenje in odločanje
v prekrškovnem postopku ter preizkus znanja za opravljanje nalog občinskega
redarstva in za uporabo pooblastil občinskega redarja (Grdina, 2008).
Zakon tudi določa, da delovno področje in naloge občinskega redarstva določa
zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis. V okviru in v skladu s
predpisi ter z občinskim programom varnosti občinsko redarstvo skrbi za javno
varnost ter javni red na območju občine.
Pristojnosti redarstva so naslednje:
- Nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
- Varovati ceste in okolje v naseljih ter na občinskih cestah zunaj naselij,
- Skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih
javnih površinah,
- Varovati javno premoţenje, naravno in kulturno dediščino,
- Vzdrţevati javni red in mir (Krnel, 2010).
Naloge občinskih redarjev niso določene po principu »numerus clausus«
(točno določeno število nalog), saj je v prvem odstavku 3. člena ZORed
eksplicitno določeno, da delovno področje in naloge občinskega redarstva
določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis (Grdina, 2008).
Pri opravljanju svojih nalog pa imajo tudi enotne uniforme in poloţajne
označbe občinskih redarjev ter oznako imena občine, za katero občinski redar
opravlja nadzor (Grdina, 2008).
Izvajanje določil skladno z ZORed se je v celoti začelo z letom 2009, saj so do
takrat občine imele čas, da izpolnijo vse pogoje za delovanje občinskih
redarstev, predpisanih s tem zakonom (Grdina, 2008).
14
Pristojnosti občinskih redarjev, ki so nadzorovali le zadeve manjšega pomena,
se širijo in povečujejo. Lik občinskega redarja se spreminja v nekakšnega
mestnega policista (Grdina, 2008).
4.1.3 Zakon o varnosti cestnega prometa
Materija, ki jo je do sedaj obravnaval ZVCP-1-UPB5, se sedaj deli na štiri
področja, in sicer, področje pravil cestnega prometa - ZPrCP, področje
voznikov - Zakon o voznikih (Ur. l. RS, št. 109/2010) področje vozil - Zakon o
motornih vozilih (Ur. l. RS, št. 106/2010) in področje cest – ZCes-1.
Področje prometa, in sicer nadzor nad mirujočim prometom je bilo prvo
zakonsko pooblastilo občinskega redarstva, ki mu je bilo dodeljeno na podlagi
ZVCP-1-UPB5. S tem je bil postavljen osnovni pogoj za razvoj občinskega
redarstva, ki se mu je na tak način uspelo rešiti lokalnih spon (interesov) in je
postalo neke vrste drţavni statusni simbol (Beţan 1999: 46). Po mnenju
mnogih je delo po ZVCP-1-UPB5 poglavitno delovno področje občinskega
redarstva, saj zakon določa, da so za varen in nemoten promet na občinskih
cestah odgovorne občine. Te so pristojne za določitev prometne ureditve na
občinskih cestah in način dela občinskega redarstva, za način in pogoje za
hrambo in odstranitev nepravilno parkiranih vozil ter uporabo naprave za
začasno priklenitev nepravilno parkiranega vozila. Na podlagi pooblastil,
določenih v 14. členu ZVCP-1-UPB5, občinski redarji izvajajo nadzor nad:
- prometom na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti in
drţavnih cestah v naselju,
- ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju,
- ravnanjem udeleţencev cestnega prometa v območju umirjenega
prometa in območju za pešce,
- kršitvami1 določenimi v 113. členu tega zakona,
- prometom s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v
katerih se prekrški slikovno dokumentirajo.
1 Kršitve o varstvu cest in okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja
15
Nadzor prometa z merilnimi napravami je vsekakor smiseln, saj je ravno
prevelika hitrost motornih vozil, še posebej v urbanih področjih, eden izmed
najpogostejših vzrokov prometnih nesreč (Jeršin, 2008: 9).
ZVCP-1-UPB5 ni v veljavi od 01.07.2011.
4.1.4 Zakon o pravilih cestnega prometa
ZPrCP obravnava materijo, ki je v cestnem prometu relativno stalna in se ne
spreminja pogosto, kljub temu pa v določenih primerih pomembne novosti na
tehničnem področju vplivajo tudi na vsebino tega zakona. Poleg tega se ta
zakon v konkretnih opredelitvah ukrepov pooblaščenih uradnih oseb
prekrškovnih organov spreminja in dopolnjuje predhodni sistem ukrepov, ki so
se pokazali kot učinkovit vzvod pri obravnavanju najhujših kršiteljev
cestnoprometnih predpisov.
Pooblastila občinskih redarjev so v ZVCP-1-UPB5 zapisana zelo ohlapno in
nedorečeno, ZPrCP njihova pooblastila našteva taksativno, s čimer se
odpravlja različne razlage o obsegu njihovih pristojnosti.
Po ZPrCP izvajajo občinska redarstva na cestah v naselju in občinskih cestah
zunaj naselja ter pri varstvu cest in okolja na občinskih cestah nadzor nad
temi določbami:
- Varstvo okolja;
- Odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov;
- Izločitev iz prometa;
- Odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila;
- Območje umirjenega prometa;
- Območje za pešce, voţnja z vozilom na prehodu za pešce, udeleţba
pešcev v cestnem prometu, označitev pešcev;
- Varnostni pas, zaščitna čelada;
- Prepoved uporabe naprav in opreme, ki zmanjšajo voznikovo slušno ali
vidno zaznavanje ali zmoţnost obvladovanja vozila (maska, slušalke,
mobilni telefon itd.);
16
- Voţnja z vozilom po cesti, svetlobni prometni znak;
- Dovoljene hitrosti, dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil (nadzor
hitrosti se izvaja izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za
nadzor prometa s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem
pa nimajo pravice ustaviti voznika);
- Odpiranje vrat vozila, zapustitev vozila;
- Označitev ustavljenih vozil, ustavitev in parkiranje, parkiranje na
parkirnem mestu, označenem za invalide, območje kratkotrajnega
parkiranja, izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni dovoljeno;
- Pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti;
- Pogoji za opravljanje gospodarske voţnje;
- Varstvo otrok, prevoz oseb;
- Ţivali v prometu;
- Pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v cestnem prometu,
- Prometna signalizacija;
- Tehtanje vozil, ki je urejeno v ZCes-1 (Miklavc, 2010).
ZPrCP je občinskim redarjem dodal pooblastila za nadzor nekaterih določb, ki
jih do sedaj po ZVCP-1-UPB5 niso imeli in pomembno vplivajo na delo in
pooblastila občinskega redarja. Tukaj mislimo predvsem na določbe:
- 17. člen ZPrCP, ki pooblašča občinske redarje, da lahko izločijo vozilo
iz prometa,
- 33. člen (varnostni pas), 34. člen (zaščitna čelada), in 35. člen ZPrCP
(prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno
ali vidno zaznavanje ali zmoţnost obvladovanje vozila), kateri posredno
občinskega redarja pooblaščajo, da lahko z loparjem ali ročno svetilko
za urejanje prometa ustavi vozilo.
Vsekakor se tudi po sprejetju ZPrCP pojavljajo nekatera vprašanja glede
izvajanja pooblastil občinskega redarja. Tukaj mislimo predvsem na urejanje
prometa oziroma ustavljanje vozil. V katerih primerih lahko občinski redar
17
ustavi vozilo, je tisto ključno vprašanje, na katerega v zakonu ţal ne najdemo
odgovora.
4.1.5 Zakon o cestah
V ZCes-1 se iz ZVCP-1-UPB5 prenašajo vsebine s področja varstva cest
(vzdrţevanje cest, uporaba cest, prometne ureditve in prometna signalizacija,
oprema, naprave in ukrepi za umirjanje prometa, pooblastila policistov in
inšpekcijskih organov na področju varnosti cest), ki se nanašajo na drţavne,
občinske in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet in
katere so bile do sedaj urejene v ZVCP-1-UPB5.
Poleg policije in pristojnega inšpekcijskega organa bo za nadzor nad
posameznimi določbami predloga zakona pristojno tudi občinsko redarstvo. S
predlogom zakona dobiva občinsko redarstvo na občinskih cestah, drţavnih
cestah v naselju in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni
promet, pooblastilo za nadzor nad kršitvami v zvezi z izrednimi prevozi,
prekoračitvami dopustnih osnih obremenitev, največjih dovoljenih mas in
skupnih mas motornih vozil, lokalnim prometom in uporabo naleţnih ploskev
koles vozil, ki lahko poškodujejo vozišče (Leskovšek, 2010).
Občinsko redarstvo lahko izvaja pooblastila po tem zakonu in nadzor nad
kršitvijo materialnih določb tega zakona samo na občinskih cestah.
4.1.6 Zakon o varstvu javnega reda in miru
Zakon o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS, št. 70/2006, v nadaljevanju
ZJRM-1) podeljuje občinskim redarjem pooblastila za izvajanje nadzora na
področju javnega reda in miru, in sicer za:
- kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na način,
opisan v 5. točki 2. člena tega zakona (prvi odstavek 7. člena ZJRM-1,
2006);
- kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri
uradnem poslovanju (drugi odstavek 7. člena ZJRM-1, 2006);
- kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na
vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči
18
vznemirjenje ali zgraţanje ljudi (tretji odstavek 7. člena ZJRM-1,
2006);
- kdor na vsiljiv ali ţaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali
druge materialne dobrine (9. člen ZJRM-1, 2006);
- kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, in s
tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroţenosti. Pokanje z naštetimi
sredstvi se izjemoma dovoljuje v času določenih praznikov, vendar se
morajo upoštevati varnostna navodila, ki jih predvideva zakon o
eksplozivih. (prvi odstavek 11. člena ZJRM-1, 2006);
- kdor namerno poškoduje napis ali oznako drţavnega organa, organa
samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil ali kdor
namerno raztrga, zamaţe ali na drug način poškoduje ali odstrani
uradno objavljeno odločbo (odločbe, sklepi) teh organov v času, ko
takšna odločba učinkuje (12. člen ZJRM-1, 2006);
- kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih,
razen na krajih, kjer je to dovoljeno (13. člen ZJRM-1, 2006);
- kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v
nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeleţji in z objekti
javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna
razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih
površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave (16.
člen ZJRM-1, 2006);
- kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem
prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika (18. člen ZJRM-1, 2006);
- kdor pri posamezniku s ščuvanjem ali razkazovanjem ţivali namenoma
povzroči občutek strahu ali ogroţenost (19. člen ZJRM-1, 2006);
- kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali
odredbe uradne osebe (prvi odstavek 22. člena ZJRM-1, 2006);
- kdor se brez razlogov ali po njihovem preteku zadrţuje v prostorih
drţavnega organa, prostorih samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca
19
javnih pooblastil in jih na opozorilo pristojnih oseb ne zapusti (tretji
odstavek 22. člena ZJRM-1, 2006);
- občinski redar ali redarka brez predhodne odločbe pristojnega organa
zaseţe predmete prekrška iz prvega odstavka 11. člena tega zakona
(25. člen ZJRM-1, 2006).
Za izvrševanje navedenih nalog lahko občinski redarji uporabijo naslednje
ukrepe: izrekajo globe, zaseţejo nevarne predmete in opravljajo varnostne
preglede oseb.
4.1.7 Zakon o prekrških
Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 29/2011, v nadaljevanju ZP-1-UPB8) se stalno
spreminja in dopolnjuje, upoštevajoč vse novosti in prakso, ki jo izvajajo
sodišča in drugi prekrškovni organi. Sprememba ZP-1-UPB8, ki je stopila v
veljavo s 1.1.2005 je za lokalno samoupravo zelo pomembna, saj omogoča
ustanovitev občinskih prekrškovnih organov, ki odločajo o prekrških na prvi
stopnji v zadevah, ki jih v okviru lokalne samouprave samostojno urejajo
občine. S tem so na občinske prekrškovne organe prešle naloge nekdanjih
sodnikov za prekrške. Z navedeno spremembo je dokazno breme prešlo na
občinske prekrškovne organe in usluţbence občinskega redarstva. Zelo se je
povečal obseg dela, povečal pa se je tudi pomen občinskega redarstva in
občinskega prekrškovnega organa, saj lahko samostojno odločajo o obliki in
vrsti sankcije, pri tem pa uporabljajo lastno presojo na podlagi teţe prekrška
in olajševalnih okoliščin v korist kršitelja. Pri tem morajo upoštevati, da se za
prekrške, ki so neznatnega pomena, lahko izrekajo ustna opozorila in pisni
opomini, če menijo, da je tak ukrep zadosten za doseganje smisla sankcije
(Grdina, 2008).
ZP-1-UPB8 vsebuje določbe, ki urejajo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati
pooblaščene uradne osebe prekrškovnih organov. ZP-1-UPB8 tako določa, da
mora za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku uradna oseba
izpolnjevati določene pogoje in sicer glede stopnje izobrazbe ter preizkusa
znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po ZP-1-UPB8 in poznavanje
predpisov, katerih izvrševanje oseba nadzoruje (Juvan Gotovac, 2005).
20
Razlikovati pa je potrebno tudi med pooblastili med občinskim prekrškovnim
organom in uradnimi osebami občinskega prekrškovnega organa, saj je na
podlagi ZP-1-UPB8 samo občinski prekrškovni organ pristojen za izdajo
odločbe o prekrških, plačilne naloge pa lahko izdajajo pooblaščene uradne
osebe občinskega prekrškovnega organa, to pa so občinski redarji in
inšpektorji.
ZP-1-UPB8 predpisuje, da se prekrški lahko določijo z zakoni, uredbami vlade
in odloki samoupravne lokalne skupnosti, nadalje določa sankcije za prekrške,
ki so v primeru občinskega redarstva lahko globa, opomin in opozorilo, višine
glob, pravico do vloţitve pravnega sredstva zoper odločbe prekrškovnega
organa, s čimer se zagotavljajo v ustavi določene temeljne pravice do
pritoţbe ali drugega pravnega sredstva v postopkih pri organih, v katerih ti
odločajo o pravicah in dolţnostih drţavljanov. Nadalje ZP-1-UPB8 določa rok
za zastaranje postopkov, postopek za izterjavo neplačanih glob ter natančen
potek postopka o prekršku. V drugem delu pa določa razloge ter moţnosti za
nadaljevanje postopka v rednem sodnem postopku, kar predstavlja
drugostopenjski organ vsem prekrškovnim organom, s čimer se zagotavlja
zakonitost dela posameznih organov, ki so odločali na prvi stopnji v hitrem
postopku (Grdina, 2008).
4.1.8 Zakon o policiji
Tretje poglavje ZORed vsebuje določbe o pooblastilih občinskega redarja, v
členih 10 do 14 pa je določena vsebina posameznih pooblastil.
Drugi odstavek,10. člena, ZORed se glasi: »Če s tem zakonom ni drugače
določeno, se za izvajanje pooblastil opozorila, varnostnega pregleda, zasega
predmetov in uporabo prisilnih sredstev uporabljajo določbe Zakona o policiji
(Ur. l. RS, št. 66/2009, v nadaljevanju ZPol-UPB7) in podzakonskih predpisov,
ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov«.
Z avtorjem se popolnoma strinjamo, ko v svojem prispevku navaja, da je
ZORed pri opisu posameznih pooblastil zelo podoben opisu policijskih
pooblastil iz III. Poglavja ZPol-UPB7 in po opisih splošnih policijskih pooblastil
iz II. Poglavja pravilnika o policijskih pooblastilih (Ur. l. RS, št. 40/2006),
(Baucon, 2004).
21
Primerjava nekaterih pooblastil občinskega redarja s policijskimi pooblastili:
- Opozorilo in ustno odredbo po 10. členu ZORed lahko primerjamo z
opozorilom in ukazom po 34. členu ZPol-UPB7.
- Varnostni pregled osebe po 10. členu ZORed lahko primerjamo z
varnostnim pregledom oseb po 38. členom ZPol-UPB7. Način izvedbe
pooblastila varnostnega pregleda je določen v 22., 23. in 24 členu
pravilnika o policijskih pooblastilih.
- Zadrţanje storilca prekrška in kaznivega dejanja po 10. členu ZORed
lahko primerjamo s policijskim ukrepom omejitve gibanja na
določenem prostoru.
- Zaseg predmetov po 10. členu ZORed lahko primerjamo z 46. členom
ZPol-UPB7, oziroma mora uporabljati določbe ZPol-UPB7 in
podzakonskih predpisov.
- Uporaba prisilnih sredstev po 10. členu ZORed, (fizična sila, sredstva za
vklepanje in vezanje ter plinski razpršilec), se lahko uporabi izključno
po določbah ZPol-UPB7 in podzakonskih predpisov.
4.1.9 Odloki lokalnih skupnosti
Občina s svojimi predpisi ureja področja, ki so z zakonom prenesena nanjo.
Temeljni splošni akt je statut, ki je pomemben za delovanje občine oziroma
občinskega sveta. Sprejme ga občinski svet, ki sprejme tudi poslovnik za svoje
delo in potrjuje odloke lokalnih skupnosti. Z odlokom občine ustanovijo
občinsko redarstvo, lahko kot posamezni organ občinske uprave, lahko kot
organ skupne občinske uprave več občin, ali pa določijo, da naloge občinskega
redarstva opravlja zgolj občinski redar. Občine urejajo z odloki stvari iz svoje
in tudi prenesene pristojnosti, ko je tako določeno z zakonom oziroma
področja iz svoje pristojnosti, ki še niso zajeta v zakonih. V ta namen lahko
občina v skladu z določili ZP-1-UPB8 določi tudi prekrške. Občinska redarstva
najpogosteje nadzorujejo izvajanje odlokov na področju občinskih cest,
ureditvi in varnosti cestnega prometa, plačilu komunalnih taks, plačilu
turističnih taks, urejenosti mesta in naselij, zagotavljanje javnega redu in
miru in drugih.
22
4.1.10 Občinski program varnosti
Za delovanje občinskega redarstva so morale občine na podlagi 6. člena
ZORed sprejeti občinski program varnosti (v nadaljevanju OPV), v njem pa na
podlagi ocene varnostnih razmer v občini podrobneje določiti vrsto in obseg
nalog občinskega redarstva. To je temeljni strateški in programski dokument
za zagotavljanje varnosti v občini, v katerem so opredeljena izhodišča za
zagotavljanje varnega ter kakovostnega ţivljenja prebivalcev. Namen OPV je
določiti enotne kriterije oziroma metodologijo za zagotavljanje varnosti in
opredeliti ukrepe, s pomočjo katerih se bo zagotavljala varnost na območju
občine (Občina Izola 2008: 5). Namen OPV je tudi vzpostaviti sodelovanje med
policijo in občinskim redarstvom pri zagotavljanju javne varnosti v občini
oziroma pri izvajanju vseh pristojnosti občinskih redarjev. OPV je trajni
dokument, kar pomeni, da ga je treba upoštevati in dosledno izvajati od
dneva njegove veljavnosti. Zaradi merjenja rezultatov, ki jih prinaša, občinski
organ oceni njegovo izvajanje. OPV je v primeru spremembe varnostnih
razmer v občini mogoče ustrezno spremeniti (Krnel, 2010).
Zaradi pomembnosti in zahtevnosti OPV ZORed predpisuje, da strokovno
pomoč pri pripravi in izvajanju le-tega daje Ministrstvo za notranje zadeve. V
ta namen je ministrstvo pripravilo smernice in navodila za izdelavo ter jih
objavilo na svoji spletni strani. V skladu s tem morajo občine za zagotavljanje
večje varnosti občanov:
- izdelati občinski program varnosti,
- izdelati oceno varnostnih razmer in
- vzpostaviti občinsko redarsko sluţbo.
OPV mora vsebovati naslednje:
1. Pravno podlago;
2. Oceno ogroţenosti in varnostnih tveganj kot strokovna podlaga
programa;
3. Namen vzpostavitve mestnega/občinskega redarstva po ZORed;
4. Cilje delovanja občinske redarske sluţbe;
23
5. Varnostne potrebe, izhajajoče iz ocene varnostnih razmer;
6. Organiziranost mestnega/občinskega redarstva;
7. Kadrovski sestav mestne/občinske redarske sluţbe;
8. Način vodenja mestne/občinske redarske sluţbe;
9. Kakšne so pristojnosti mestnega/občinskega redarstva;
10. Kakšni so pogoji za delovanje mestnega/občinskega redarstva
(prostori, oprema, vozila, sredstva zvez);
11. Vrste in obseg nalog mestnega/občinskega redarstva:
- naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v
naseljih(nadzor prometa v naselju, izven naselja pa samo varnost cest
in okolja),
- naloge zagotavljanja varnosti javnega premoţenja ter naravne in
kulturne dediščine,
- naloge vzdrţevanja javnega reda in miru,
- naloge na področju preprečevanja kriminalnih pojavov,
- naloge na področju varstva okolja.
12. Način izvajanja zakonskih pooblastil občinskega redarja;
13. Način uporabe prisilnih sredstev;
14. Sistem dela občinskega redarstva – razporejanje redarjev na delo in
drugo;
15. Sodelovanje s policijsko postajo v občini in s policisti na terenu;
16. Sodelovanje z občinskimi redarstvi in občinskimi redarji sosednjih
občin;
17. Povezanost občinskega redarstva z Operacijsko-komunikacijskim
centrom policijske uprave (OKC PU) in z Regijskim centrom za
obveščanje (RCO);
18. Sodelovanje občinskega redarstva v občinskem sistemu zaščite in
reševanja;
24
19. Načine sodelovanja občinskih redarjev in zasebnih varnostnikov;
20. Strokovno pomoč Ministrstva za notranje zadeve;
21. Administracijo in vodenje evidenc;
22. Informacijski sistem občinskega redarstva;
23. Interno nadzorstvo nad izvrševanjem nalog občinskega redarstva
(ţupan);
24. Inšpekcijsko in drugo upravno-strokovno nadzorstvo (Ministrstvo za
notranje zadeve, policija in druge inšpekcije).
Smernice in navodila za izdelavo OPV so pripomoček za izdelavo le-tega.
Vsebina oziroma sestava listine je navedena samo primeroma. Vsaka občina si
mora sama zastaviti cilje in jih opredeliti skladno z varnostno ter drugo
problematiko v občini (Ministrstvo za notranje zadeve, 2007).
Eden od namenov OPV je določiti enotne kriterije za zagotavljanje javne
varnosti v občini. Opredeliti je treba tudi ukrepe, ki zagotavljajo javno
varnost na območju občine. Pri tem se pojavi vprašanje pomena pojma javne
varnosti, saj si vsak posameznik ta pojem drugače razlaga. Smernice za
izdelavo OPV opredeljujejo pojem javna varnost kot dobrino, ki jo lahko
pridobivamo in uţivamo na druţbeno organiziran način, ki mora biti v določeni
količini na razpolago vsem članom druţbe, ki ima to posebno značilnost, da se
zagotavlja vedno le na javnopraven, na drţavo naslonjen in zato arbitraren
način, ki jo lahko zagotavljamo samo ter izključno s pomočjo drţave. Pomeni
tudi stanje, v katerem so izključeni materialni protipravni akti, s katerimi se
rušijo ali ogroţajo temeljne svoboščine in pravice občanov, osnovni elementi
druţbene ureditve ali druge zaščitene vrednote.
Javna varnost je ena od temeljnih dobrin, ki zagotavlja kakovosten javni
prostor, kar pomeni predvsem zadovoljstvo vseh občanov, tako odraslih kot
otrok, z okoljem, kjer ţivijo, delajo, se šolajo, igrajo ipd. ter občutek
varnosti in javnega reda v tem okolju, kar je izraţeno z urejenostjo in
varnostjo na vseh javnih površinah. Pri tem je zelo pomembna varnost
občinskih prometnih površin, kot so ceste, pločniki in ulice, saj se na ţalost
veliko prometnih in drugih nesreč zgodi prav na tem območju. Za doseganje
25
tega zadovoljstva ter občutka varnosti in javnega reda je zelo pomembna
kakovostna storitev občinskega redarstva, saj lahko in morajo skladno z
veljavno zakonodajo le občinski redarji v sodelovanju s policijo doseči ta
občutek pri svojih občanih.
Strateški cilj OPV je dvig kakovosti ţivljenja in dela občanov ter dvig stopnje
varnosti javnega prostora v občini. To je dosegljivo z ustrezno kakovostno
storitvijo občinskega redarstva, zaradi česar OPV določa posamezne
operativne cilje, do katerih lahko vodi le kakovostna storitev občinskega
redarstva.
Ti cilji so:
- varnost cestnega prometa: zmanjševanje števila prometnih nesreč in
njihovih posledic, zmanjšanje prometnih prekrškov na cestah v naseljih
in na občinskih cestah izven naselij, zagotovitev prevoznosti in
prehodnosti intervencijskih poti ter povečanje pretočnosti prometa z
operativno dinamiko občinske redarske sluţbe in policijske postaje;
- varstvo javnega reda in miru: obvladovanje javnega prostora s fizično
navzočnostjo redarjev na način, ki je v skladu s pravnimi predpisi;
- oceno varnostnih razmer in varnostno stroko;
- varnost občinskih javnih poti in rekreacijskih površin: varnostno
obvladovanje javnih poti in rekreacijskih površin z navzočnostjo
občinskih redarjev ob strokovni pomoči policistov;
- pretočnost intervencijskih poti: varnostno obvladovanje intervencijskih
poti z navzočnostjo občinskih redarjev;
- varnost zgradb ter drugih objektov naravne in kulturne dediščine:
preprečevanje ogroţenosti kulturne dediščine, kot so zgradbe,
spomeniki, muzeji, arheološka najdišča ipd. ter napadov nanjo na
območju občine;
- varstvo okolja: izboljšanje pregleda nad stanjem in dogajanji na
področju;
26
- varstva okolja ter povečanje obsega in profesionalnosti nad
obvladovanjem;
- občinske okoljske problematike. Za doseganje ciljev je treba zagotoviti
kakovostno storitev občinskega redarstva, ki temelji na strokovnem in
učinkovitem delovanju občinskega redarja. V ta namen se občinski
redarji v okviru izobraţevanja, usposabljanja in izpopolnjevanja
spoznavajo z veljavno zakonodajo in prakso (Ministrstvo za notranje
zadeve, 2007).
4.1.11 Pravilnik o enotni uniformi, označbah in sluţbeni izkaznici
občinskih redarjev
Na podlagi ZVCP-1-UPB5 je minister, zadolţen za lokalno samoupravo in
regionalno politiko, izdal Pravilnik o enotni uniformi, označbah in opremi
občinskih redarjev (Ur. l. RS, št. 103/2007). S tem je bilo konec obdobja
zmešnjav glede uniforme občinskih redarjev po Sloveniji.
Do tedaj so imeli ti v vsaki občini različne uniforme. Moramo se zavedati, da
uniforma pomeni poenotenje, torej je to navzven najbolj vidni simbol
redarstva, takšen kot statusni simbol (Beţan, 1999: 47).
Na podlagi tretjega odstavka 24. člena in četrtega odstavka 26. člena ZORed
je minister, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko izdal
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o enotni uniformi, označbah
in sluţbeni izkaznici občinskih redarjev (Ur. l. RS, št. 64/2010).
Spremembe se nanašajo predvsem na barvo uniforme občinskega redarja,
simbole občinskega redarja in poloţajne oznake občinskih redarjev.
Pomembna dopolnitev pravilnika je tudi tehnična specifikacija za izdelavo
enotne uniforme občinskega redarja, ki je tudi priloga tega pravilnika.
4.1.12 Pravilnik o opremi in načinu uporabe opreme občinskih
redarjev
Pravilnik o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev (Ur. l. RS, št.
78/2007) določa opremo in način uporabe opreme občinskih redarjev. V
opremo občinskih redarjev po tem pravilniku štejemo sluţbena vozila,
tehnično opremo in osebno opremo.
27
Sluţbena vozila občinskega redarstva po tem pravilniku so: osebni avtomobili,
motorna kolesa, kolesa z motorjem, kolesa ter druga prevozna sredstva.
Nadalje pravilnik opredeljuje barvo sluţbenih vozil in napis na njih.
Tehnična oprema občinskega redarja je: prenosna naprava za brezţično
radijsko zvezo, oprema za komunikacijo z zbirkami osebnih podatkov,
fotoaparat, oprema za izvajanje redarskih pooblastil, oprema za urejanje
cestnega prometa in nadzor nad njim, posebna tehnična sredstva in posebni
tehnični pripomočki, informacijska oprema, telekomunikacijska oprema,
oprema ter pripomočki za usposabljanje.
Med osebno oprema občinskega redarja pravilnik uvršča: kovinske lisice,
plastično zatego, plinski razpršilec, delovni pas s torbico za lisice in torbico za
plinski razpršilec, sluţbeno torbico, odsevni brezrokavnik, piščalko z vrvico,
STOP loparček in ţepno svetilko.
Priloga pravilnika je tudi tipizacija oziroma tehnična specifikacija osebne
opreme.
4.1.13 Pravilnik o znakih, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene
uradne osebe pri urejanju in nadziranju cestnega prometa
Pravilnik o znakih, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene uradne osebe
pri urejanju in nadziranju cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 43/2011) občinske
redarje uvršča med druge pooblaščene osebe. V drugem odstavku pravilnik
narekuje, da druge pooblaščene uradne osebe lahko lopar ali ročno svetilko za
urejanje prometa uporabljajo le za ustavitev vozila.
V skladu s pravilnikom občinski redarji ne smejo uporabljati znakov, ki jih
dajejo policisti s poloţajem telesa in z rokami. Občinski redarji lahko le
ustavljajo vozila z loparjem oziroma svetilko.
V celoti se strinjamo z mnenjem komisije za občinsko redarsko sluţbo, ki
pravi, da redarji nimajo pooblastila za urejanje prometa v kriţiščih in si tega
pooblastila tudi ne ţelijo. Poudarjajo pa, da je uporaba znakov potrebna pri
nadzoru varnega in neoviranega prometa, ki spada v osnovno dejavnost
občinskih redarjev. Občinski redar si v cestnem prometu ţeli najprej pomagati
občanom, sodelovati z upravljavci in vzdrţevalci cest, nuditi pomoč policiji
28
itd. Prav tako ne ţelijo zamuditi priloţnosti in obveznosti, da ne bi ob prvem
šolskem dnevu v okolici šole vozniku pokazali, naj zmanjša hitrost, da ne bi
pred prehodom za pešce zaustavili voznika in omogočili varen prehod ceste
prvošolčku, da ne bi zaustavili skupine otrok, starejšega ali mladostnika na
rolkah in jih opozorili na nevarnost tovornega ali hitrega vozila v njihovi bliţini
(Mohor, 2011).
4.2 Izobraževanje
4.2.1 Pravilnik o izvajanju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja
občinskih redarjev
ZORed predpisuje, da se usposobljenost pooblaščenih uradnih oseb za
opravljanje nalog občinskega redarstva, uporabo pooblastil, določenih z
zakonom, ter za ravnanje z napravami in tehničnimi sredstvi zagotavlja s
strokovnim usposabljanjem in obdobnim izpopolnjevanjem ter preizkusom
znanja. Vse to je predpisano s Pravilnikom o izvajanju strokovnega
usposabljanja in izpopolnjevanja občinskih redarjev (Ur. l. RS, št. 24/2011).
Pravilnik določa dve vrsti usposabljanja, in sicer osnovno strokovno, s katerim
se kandidati za občinske redarje usposobijo ter pripravijo za opravljanje nalog
pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva, in obdobno strokovno
izpopolnjevanje, s katerim redarji osveţijo znanja ter se seznanijo z novostmi
s področja dela občinskega redarstva (Krnel, 2010).
1. Strokovno usposabljanje občinskih redarjev.
Za opravljanje nalog občinskega redarja morajo kandidati po
opravljenem osnovnem strokovnem usposabljanju, ki obsega 450 ur
strokovno teoretičnega in praktičnega usposabljanja, opraviti še
preizkus znanja, ki obsega pisni ter praktični del. Dokler kandidat ne
opravi predpisanega preizkusa znanja je redar pripravnik, del in nalog
občinskega redarja pa ne sme opravljati samostojno. Redar pripravnik
mora najkasneje v roku enega leta od podpisa pogodbe o zaposlitvi
opraviti še predpisani preizkus znanja (Krnel, 2010).
Udeleţenec po uspešno zaključenem programu izobraţevanja pridobi
poklicno kvalifikacijo občinski redar/občinska redarka.
29
2. Obdobno usposabljanje občinskih redarjev.
Namen obdobnega strokovnega izpopolnjevanja redarjev je osveţitev
znanj in seznanitev z novostmi s področja dela. Program strokovnega
izpopolnjevanja traja 32 ur in je namenjen vsem občinskim redarjem in
vodjem občinskega redarstva. Občinski redarji se morajo v triletnem
obdobju udeleţiti programa obdobnega izpopolnjevanja in opraviti
preizkus znanja.
Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje izvaja Ministrstvo za
notranje zadeve.
4.3 Nadzor
4.3.1 Vodja občinskega redarstva
- Vodja občinskega redarstva odloča o zadevah iz pristojnosti občinskega
redarstva, organizira in koordinira delo pooblaščenih uradnih oseb ter v
okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela
občinskega redarstva (5. člen ZORed, 2006).
- O zadrţanju osebe in uporabi prisilnih sredstev je občinski redar dolţan
napisati poročilo in ga predloţiti v pregled vodji občinskega redarstva
oziroma svojemu nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti (16. člen
ZORed, 2006).
- Če je osebi med postopkom povzročena telesna poškodba ali smrt, je
dolţan vodja občinskega redarstva nemudoma obvestiti ţupana občine,
kjer je sedeţ občinskega redarstva (16. člen ZORed, 2006).
- Vodja občinskega redarstva mora na podlagi poročila iz prvega odstavka
prejšnjega člena oceniti, ali je bilo ravnanje občinskega redarja
zakonito in strokovno. Ob ugotovljenih kršitvah je dolţan sproţiti
postopek za ugotavljanje odgovornosti (17. člen ZORed, 2006).
30
4.3.2 Ţupan
- Vodjo občinskega redarstva imenuje in razrešuje ţupan, vodjo
medobčinskega redarstva pa imenujejo in razrešujejo ţupani občin
ustanoviteljic soglasno (drugi odstavek 5. člena ZORed, 2006).
- Ţupan oziroma ţupani občin ustanoviteljic imenujejo neodvisno, največ
petčlansko, komisijo za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja
občinskega redarstva (v nadaljnjem besedilu: komisija). V komisiji
mora biti direktor občinske uprave, v primeru medobčinskega redarstva
pa direktor občinske uprave s sedeţem medobčinskega redarstva,
predstavnik policije in predstavniki nevladnih organizacij,
zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin
(prvi odstavek 17. člena ZORed, 2006).
- V primeru, da je bila osebi pri uporabi prisilnih sredstev povzročena
telesna poškodba ali smrt, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno proti
več kot trem osebam, oceno ravnanja občinskega redarja opravi
komisija. Sejo komisije skliče ţupan. (tretji odstavek 17. člena ZORed,
2006).
- Posameznik, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja
občinskega redarja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30
dneh pritoţi ţupanu (prvi odstavek 19. člena ZORed, 2006).
- Ţupan mora pritoţbo iz prejšnjega odstavka proučiti in o svojih
ugotovitvah in ukrepih v 30 dneh pisno obvestiti pritoţnika (drugi
odstavek 19. člena ZORed, 2006).
- O disciplinskih kršitvah občinskega redarja se odloča v disciplinskem
postopku v skladu z zakonom, ki ureja poloţaj javnih usluţbencev
(tretji odstavek 19. člena ZORed, 2006).
- Sluţbeno izkaznico izda ţupan oziroma ţupan občine, v katerem je
sedeţ medobčinskega redarstva, pooblaščeni uradni osebi občinskega
redarstva ob imenovanju v naziv. Pooblaščena uradna oseba mora
sluţbeno izkaznico izročiti ţupanu oziroma ţupanu občine, v katerem je
31
sedeţ medobčinskega redarstva, če ji preneha delovno razmerje v
občinskem redarstvu. (tretji odstavek 26. člena ZORed, 2006).
- Za nadzorstvo nad izvrševanjem nalog občinskega redarstva, določenih
z občinskimi predpisi, je pristojen ţupan. (31. člen ZORed, 2006).
4.3.3 Komisija za oceno uporabe prisilnih sredstev
- Ţupan oziroma ţupani občin ustanoviteljic imenujejo neodvisno, največ
petčlansko komisijo za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja
občinskega redarstva (v nadaljnjem besedilu: komisija). V komisiji
mora biti direktor občinske uprave, v primeru medobčinskega redarstva
pa direktor občinske uprave s sedeţem medobčinskega redarstva,
predstavnik policije in predstavniki nevladnih organizacij,
zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin
(prvi odstavek 17. člena ZORed, 2006).
- Komisija obravnava pritoţbe zoper delo občinskega redarstva in lahko
obravnava tudi druge primere uporabe prisilnih sredstev v postopkih
občinskega redarstva, kadar oceni, da je to potrebno. K sodelovanju
lahko povabi tudi druge strokovnjake, če meni, da je njihovo
sodelovanje pomembno za odločitev v konkretnem primeru. Komisija
svoje poslovanje natančneje uredi s poslovnikom (četrti odstavek 17.
člena ZORed, 2006).
- Komisija iz prejšnjega člena zbere potrebna obvestila in dokaze o
okoliščinah, dejstvih in razlogih uporabe prisilnih sredstev. V zvezi s
tem lahko od občinske uprave in policije zahteva potrebno pomoč in
sodelovanje. Pri svojem delu smiselno uporablja določbe zakona o
splošnem upravnem postopku (prvi odstavek 18. člena ZORed, 2006).
- O zbranih obvestilih, dokazih in ugotovitvah komisija najkasneje v 30
dneh od dneva imenovanja sestavi zapisnik, v katerem poda tudi
mnenje, ali je bilo ravnanje občinskega redarja v skladu s predpisi
strokovno in sorazmerno (drugi odstavek 18. člena ZORed, 2006).
- Če komisija ugotovi znake kaznivega dejanja, katerega storilec se
preganja po uradni dolţnosti ali na predlog, zlorabe človekovih pravic
32
in temeljnih svoboščin ali drugih kršitev, za katere so z zakonom
določene sankcije, obvesti o tem pristojni organ (tretji odstavek 18.
člena ZORed, 2006).
4.3.4 Ministrstvo za notranje zadeve
- Program in čas strokovnega usposabljanja ter način opravljanja
preizkusa znanja za opravljanje nalog občinskega redarstva, program in
način obdobnega izpopolnjevanja ter vsebino in način vodenja evidence
usposabljanja in izpopolnjevanja, opravljenih preizkusov in izdanih
potrdil o usposobljenosti, predpiše minister, pristojen za notranje
zadeve. Minister, pristojen za notranje zadeve, imenuje komisijo za
opravljanje preizkusov znanja (drugi odstavek 21. člena ZORed, 2006).
- Nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih organov, občinskih uprav in
občinskih redarstev pri izvrševanju tega zakona opravlja ministrstvo,
pristojno za notranje zadeve (prvi odstavek 30. člena ZORed, 2006).
- Nadzorstvo nad zakonitostjo izvrševanja posameznih pooblastil
občinskih redarstev in organ, pristojen za nadzor, določa zakon, s
katerim so ta pooblastila določena (drugi odstavek 30. člena ZORed,
2006).
4.3.5 Inšpekcija za notranje zadeve
- Za prekrške, določene s tem zakonom, je pristojna inšpekcija za
notranje zadeve (tretji odstavek 30. člena ZORed, 2006).
Vlada Republike Slovenije zagotavlja enoten in enovit nadzor nad vsemi
represivnimi organi v Republiki Sloveniji. S sklepom Vlade RS št. 01201-
9/2010/3 z dne 27. 5. 2010 je bila namreč ustanovljena medresorska delovna
skupina za pripravo normativne podlage za vzpostavitev neodvisnega
strokovnega nadzora in enovitega pritoţbenega mehanizma nad izvajanjem
nalog drţavnih organov z represivnimi pooblastili. Medresorska delovna
skupina je pred koncem 2010 ţe pripravila osnutek Zakona o drţavnem
nadzorniku, ki je po naši oceni primeren instrument za dodaten nadzor nad
uporabo represivnih sredstev oziroma mehanizem varovanja človekovih pravic
in temeljnih svoboščin. Osnutek zakona posega tudi v določbe od 16. do 19.
33
člena ZORed, ki se nanašajo na uporabo prisilnih sredstev občinskega redarja
ter na pritoţbeni postopek (Lavtar, 2011).
4.4 Problematika
4.4.1 Pooblastila občinskih redarjev
Tretje poglavje ZORed vsebuje določbe o pooblastilih občinskega redarja, ki
so osrednja vsebina tega zakona. 10. člen ZORed določa, da ima občinski
redar pri opravljanju nalog naslednja pooblastila:
- opozorilo;
- ustna odredba;
- ugotavljanje istovetnosti;
- varnostni pregled osebe;
- zaseg predmetov;
- zadrţanje storilca prekrška in kaznivega dejanja;
- uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter plinskega
razpršilca (v nadaljnjem besedilu: prisilna sredstva).
1. Opozorilo (ZPol-UPB7)
Opozorila so lahko ustna, pisna oziroma dana z drugimi primernimi
sredstvi. Vselej morajo biti kratka, korektna in nedvoumna ter morajo
vsebovati razlog in namen opozarjanja. Ob upoštevanju navedenega je
potrebno upoštevati, da gre pri uporabi opozorila kot pooblastila
redarja za pooblastilo, ki ga ima redar po ZORed. Tako lahko redar
pooblastilo opozorila uporabi v primerih, ko osebo v postopku seznanja
(opozarja) na nevarnosti. Za neupoštevanje opozorila, ki ga izreče
redar na podlagi določil ZORed, niso določene nobene posledice (Čas,
2011).
Poudariti je treba, da imajo občinski redarji moţnost izreka opozorila
tudi po ZP-1-UPB8, ki določa, da lahko pooblaščena uradna oseba
prekrškovnega organa namesto izreka sankcije, kršitelja opozori.
34
2. Ustna odredba (11. člen ZORed)
Z ustno odredbo občinski redar daje obvezna navodila in prepovedi,
odreja ukrepe in dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno
opravljanje nalog iz pristojnosti redarstva. Z odredbo se zahteva, da
mora kdo kaj storiti ali opustiti zaradi zagotovitve teh nalog (Čas,
2011).
Teţave z ustno odredbo nastopijo, ko redar na terenu naleti na
kršitelja in uporabi svoje zakonsko pooblastilo in kršitelju ustno odredi,
naj s kršitvijo preneha. Kršitelj se mirno obrne k redarju, mu pokaţe
sredinec in nadaljuje s svojo kršitvijo. Po Zakonu o občinskem
redarstvu, se na tem mestu redarska pooblastila končajo, saj redar
nima druge moţnosti, kot v danem primeru poklicati policijo, kar pa
lahko stori vsak občan. Tukaj se šele ugotovi, da se redarska pooblastila
bistveno razlikujejo od policijskih, saj policist v primeru neupoštevanja
ustne odredbe lahko sistematično preide od milejše do ostrejše
uporabe danih pooblastil in na koncu kršitelja tudi obvlada in prepreči
nadaljnje izvrševanje prekrška, kar pa občinski redar ne more, saj na
podlagi zakona nima takšnih pooblastil. (Sindikat občinskih redarjev
Slovenije, 2011).
3. Ugotavljanje istovetnosti (12. člen ZORed)
Občinski redar ugotavlja istovetnost osebe, ki s svojim obnašanjem in
ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da
bo ogrozila varnost ljudi ali premoţenja, izvršuje ali je izvršila prekršek
ali kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolţnosti (Čas, 2011).
V petem odstavku istega člena je določba, ki pravi, da če občinski redar
ne more ugotoviti istovetnosti osebe, jo zadrţi in obvesti policijo, ki
mora prevzeti postopek nadaljevanja identifikacijskega postopka.
Občinski redar teţko realizira pooblastilo ugotavljanja istovetnosti v
kolikor storilec prekrška ne ţeli dati na vpogled osebnega dokumenta.
Občinski redar namreč nima na voljo takšnih sredstev za ugotavljanje
istovetnosti, kot jih ima policist, oziroma ni za to predviden takšen
35
identifikacijski postopek, kot ga predvidevajo členi 14 do 18 pravilnika
o policijskih pooblastilih (Baucon, 2004).
4. Varnostni pregled osebe (ZPol-UPB7)
Občinski redar ima pri opravljanju nalog pooblastilo izvajanja
varnostnega pregleda osebe. Za izvajanje pooblastila varnostnega
pregleda, občinski redar uporablja določbe ZPol-UPB7 in podzakonskih
predpisov, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil
policistov. Občinski redar lahko pri opravljanju nalog, določenih z
zakonom, v primeru, ko obstaja verjetnost napada ali samopoškodbe s
strani določene osebe, opravi varnostni pregled te osebe (Čas, 2011).
5. Zaseg predmetov (ZPol-UPB7)
ZORed določa, da imajo občinski redarji pooblastilo za zaseg
predmetov, pri tem pa morajo uporabljati določbe ZPol-UPB7 in
podzakonske predpise, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnega
pooblastila policistov.
ZP-1-UPB8 določa da se smejo odvzeti predmeti, ki so bili uporabljeni
ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, če so
storilčeva last, ali če z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec
prekrška. Predmeti se smejo vzeti tudi, če niso storilčeva last, ali z
njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila prekršek, če to terjajo
splošna varnost, varovanje ţivljenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in
ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v
drugih primerih, ki jih določa zakon. S tem pa ni prizadeta pravica
drugih terjati odškodnino od storilca (Čas, 2011).
Določbo ZP-1-UPB8 lahko uporabi tudi občinski redar pri izvajanju
pooblastila zasega predmetov.
ZJRM-1 določa, da lahko redar zaseţe brez odločbe pristojnega organa
acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, če je pri njihovi
uporabi prišlo do vznemirjanja ali občutka ogroţenosti ljudi. ZJRM-1 ne
vsebuje določbe, ki bi dala pooblastilo (natančni postopek), da lahko
občinski redar uporabi fizično prisilo (npr. zaseg predmetov). Na kakšen
36
način bo izvajal nadzor nad določbami zakona, če mu kršitelj ne bo
hotel posredovati ustreznih zahtevanih podatkov ali izročiti zahtevanih
predmetov? Dodatno pa se postavlja vprašanje, ali lahko občinski redar
poleg odvzema predmetov izreče tudi stransko sankcijo in kakšna je ta
stranska sankcija (Kušar, 2005).
6. Zadrţanje storilca prekrška in kaznivega dejanja (13. člen ZORed)
Občinski redar sme na kraju dogodka zadrţati storilca prekrška in
osebo, zaloteno pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po
uradni dolţnosti ali na predlog.
Zadrţanje storilca prekrška za katerega občinski redar ne more
ugotoviti identitete sme trajati do prihoda policistov, vendar najdlje
eno uro.
Zadrţanje storilca prekrška in kaznivega dejanja (redar kršitelju odredi
zadrţanje do prihoda policistov, kršitelj pa mu pokaţe sredinec, izreče
par sočnih kletvic in mirno odide. Tukaj se pooblastilo zadrţanja za
redarja konča, saj storilca redar za razliko od policistov ne sme fizično
zadrţati. To mu lahko namreč zgolj odredi, oziroma ga, če se malce
pošalimo, prosi, če bi ţelel počakati na prihod policistov) (Sindikat
občinskih redarjev Slovenije, 2011).
7. Uporaba prisilnih sredstev
ZORed v 1. Odstavku 10. člena določa, da ima redar pri opravljanju
nalog pravico in dolţnost uporabiti tudi prisilna sredstva. Drugo
odstavek istega člena pa določa, da se za uporabo prisilnih sredstev
uporabljajo določbe ZPol-UPB7 in podzakonski predpisi, ki urejajo
načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov, če ZORed ne
določa drugače. Občinski redar sme uporabiti sledeča prisilna sredstva:
- Fizično silo
- Sredstva za vklepanje in vezanje
- Plinski razpršilec.
37
Fizično silo in plinski razpršilec sme redar uporabiti samo v primeru, če
drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega
protipravnega napada, sredstva za vklepanje in vezanje pa zoper
osebo, ki jo sme v skladu z ZORed zadrţati, če se upira zadrţanju ali
ţeli pobegniti.
Ta določba nam nakazuje na t. i. »numerus clausus« določanja vrst
prisilnih sredstev, ki jih bo smel pri izvajanju svojih nalog uporabiti
občinski redar. Občinski redar sme načeloma uporabiti te tri vrste
prisilnih sredstev in nič več (Ţaberl, 2007).
Natančnejša analiza teh določil nam nakaţe več nejasnih vprašanj, ki
lahko porodijo dvom o ustreznosti takih določb. Najprej se nam lahko
postavi vprašanje smiselnosti prvega odstavka 14. člena, ki ne določa
nič drugega kot kazenskopravne pogoje in definicijo silobrana iz 11.
člena Kazenskega zakonika. Ali je torej zakonodajalec ţelel zgolj
poudariti, da bo smel občinski redar v primeru silobrana ali
samoobrambe, kakor ponesrečeno zapiše Lavtar, uporabiti ti dve vrsti
prisilnih sredstev, ostaja neznanka. Poleg tega, da je taka omejitev v
nasprotju z elementom sorazmernosti splošnega kazenskopravnega
instituta silobrana, kot je predpisan s Kazenskim zakonikom, tak sklep
tudi ni v skladu z določili drugega odstavka 70. člena Pravilnika o
policijskih pooblastilih, po katerem bi smel v skladu z analogijo,
določeno v drugem odstavku 10. člena tega zakona, občinski redar
zaradi ţivljenjske ogroţenosti izjemoma uporabiti katerokoli drugo
sredstvo (Ţaberl, 2007).
Problematična bi lahko bila tudi redarjeva uporaba drugih vrst prisilnih
sredstev ob izkazanem upiranju ali pobegu. Logični in kronološki diskurz
nam nakaţe, da bo moral občinski redar pred uporabo sredstev za
vklepanje in vezanje upirajočo se osebo ali osebo, ki poskuša pobegniti,
najprej »fizično obvladati«, da ji bo lahko nataknil »lisice«.
Upoštevajoč določila drugega odstavka 14. člena pa zakonodajalec ne
dopušča uporabe drugih vrst prisilnih sredstev v represivne namene.
Celo več. V prvem odstavku 14. člena zakonodajalec zapove, da se
38
smeta fizična sila in plinski razpršilec uporabiti zgolj zaradi odvrnitve
istočasnega protipravnega napada, kar pomeni zgolj v preventivne
namene. »Argumentum a contrario« - to pomeni, da se fizična sila ne
sme uporabiti v primerih upiranja? Ostaja torej vprašanje, kako bo
občinski redar preprečil nadaljnje upiranje ali beg osebe, da bo lahko
osebo zadrţal in po potrebi uporabil sredstva za vklepanje in vezanje
(Ţaberl, 2007).
Ko pa je zakonodajalec ţelel občinskemu redarju podeliti mandat za
represivno uporabo sile, pa bi moral poleg uporabe sredstev za
vklepanje in vezanje, uzakoniti tudi moţnost uporabe fizične oziroma
telesne sile (Ţaberl, 2007).
Popolnoma se strinjam z zgornjim komentarjem g. Ţaberla, ki je ţe
leta 2007 po sprejetju ZORed omenil in pravilno utemeljil
pomanjkljivosti zakona, katerega do danes še niso spremenili oziroma
dopolnili.
V spodnjem odstavku je mnenje oziroma del članka, ki ga je javnosti
posredoval Sindikat občinskih redarjev Slovenije, v katerem ponazarja,
kako je v sedanjem ZORed nesmiselno urejena uporaba prisilnih
sredstev.
Uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in plinskega razpršilca (to
pooblastilo lahko redar za razliko od policistov uporabi zgolj, če je
fizično napaden, kar pa lahko malodane stori vsak drţavljan, saj gre v
tem primeru za silobran, ki je dopuščen vsakemu človeku. Zanimiva je
dikcija zakona, ki določa kdaj občinski redar lahko uporabi sredstva za
vklepanje oziroma lisice, ki določa, da lahko redar kršitelja vklene le,
če se oseba upira zadrţanju oziroma ţeli pobegniti. Tukaj pa je nujno
potrebno poudariti, da pri vklepanju ne sme uporabiti fizične sile, kot
to lahko uporabijo policisti, kar pomeni, da lahko redar kršitelja vklene
le, če le ta to sam ţeli, oziroma če kršitelj redarju ponudi roke, da ga
bo le ta vklenil. V nasprotnem primeru pa lahko kršitelj brez slabe vesti
odide s kraja kaznivega dejanja, redar pa lahko zopet le pokliče
policijo).
39
Glede na navedeno je povsem jasno, da občinski redar zaradi
neprimerno umeščenega Zakona o občinskem redarstvu, ki ni le slab
temveč je absurden in povsem nesistemski, saj občinskim redarjem
naravnost onemogoča samostojno opravljanje zakonsko danih
pooblastil, s tem pa se tudi pojavlja vprašanje o upravičenosti
ustanavljanja občinskih redarstev, ki lahko povsem samostojno izvajajo
zgolj nadzor nad mirujočim prometom, kar pa so redarstva izvajala ţe
pred uveljavitvijo novega Zakona o občinskem redarstvu. Iz navedenega
torej izhaja, da so redarji pri izvajanju svojih zakonskih pooblastil
povsem odvisni od policije, ki pa ima ţe sama s sabo dovolj teţav in
zaradi velikega kadrovskega pomanjkanja največkrat celo svojim
delavcem na terenu ne more zagotoviti podpore in hitre asistence pri
izvajanju svojih rednih nalog zagotavljanja varnosti drţavljanom.
(Sindikat občinskih redarjev Slovenije, 2011).
Za Ţurnal24 (01.08; 2011) je predsednik Sindikata policistov Zoran
Petrovič izjavil: »Pri njih je težava, da imajo že v osnovi izjemno slabo
spoštovanje predpisov. Za nočno delo ne dobijo dodatka - nič ne
dobijo. Položaj redarja v družbi se bo moral definirati in mi jih pri
tem podpiramo. Njihov položaj je urejen različno od občine do občine.
Ogromno težav imajo zaradi nedoslednega spoštovanja zakonodaje. Po
eni strani jim ta daje obilo pristojnosti, po drugi strani pa izvedbeni
del zelo šepa, ker niti nimajo pooblastil za ukrepanje. Fizične sile
recimo ne smejo uporabiti, razen če so napadeni.« (Barič, 2011).
4.4.2 Vpliv ţupana na delo občinskih redarjev
ZORed določa, da vodja občinskega redarstva odloča o zadevah iz pristojnosti
občinskega redarstva, organizira in koordinira delo pooblaščenih uradnih oseb
ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela
občinskega redarstva, določa pa tudi, da vodjo redarstva imenuje in razrešuje
ţupan. Logično je predpostavljati, da je ţupan prvi moţ občine, ki lahko s
svojimi vzvodi in zahtevami preko vodje občinskega redarstva posredno
uresničuje svoje zahteve glede obsega in področja dela.
40
Ţupan lahko z občinskimi predpisi uredi posamična področja, ki še niso zajeta
v zakonih in za njih predpiše globo za tovrsten prekršek. V praksi se je ţe
pokazalo, da lahko ţupani občin, kateri imajo podporo večine občinskih
svetnikov sprejmejo odloke, ki niso popolnoma v skladu z obstoječo
zakonodajo. Eden izmed primerov je Mestna občina Ljubljana, ki je sprejela
odlok o cestnoprometni ureditvi Mestne občine Ljubljana, ki je zajemal
nekatere določbe o prekrških z višjo globo, kot jih je takrat določal ZVCP-1-
UPB5.
Ministrstvo za promet je glede na podane navedbe pozvalo Mestno občino
Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, da v roku 30 dni
uskladi besedilo občinskega odloka oziroma v določenem roku poda pisno
obrazloţitev svojih stališč do odprtih vprašanj ter vrsto in čas aktivnosti za
njihovo odpravo (Ministrstvo za promet, 2010).
Sindikat občinskih redarjev Slovenije navaja, da sistemske napake in
pomanjkljivosti ZORed-a največkrat izkoriščajo predvsem Ţupani večjih občin,
ki na veliko zagovarjajo masovno izrekanje glob za nepravilno parkiranje in s
tem polnjenje občinskih proračunov, manj pozornosti pa namenjajo varnosti v
cestnem prometu, ki je poslanstvo organov redarstva zaradi česar so bili tudi
ustanovljeni (Sindikat občinskih redarjev, 2011).
5 OBČINSKO REDARSTVO JUTRI
5.1 Občinsko redarstvo – Lokalna policija
V slovarju slovenskega knjiţnega jezika za besedno zvezo občinski redar
dobimo slednjo razlago:
- redár -ja m (á) 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi:
redarji so skušali pomiriti mnoţico; redar na prireditvi, pri pohodu. 2.
jur., do 1918 pripadnik redarstva: redarji so tatove kmalu izsledili /
mestni, občinski redar ● zastarelo, redar je opazil poţar nočni čuvaj ♪
(Slovar slovenskega knjiţnega jezika, 2000).
41
Andrej Orač in Roman Fortuna z mestnega redarstva sta v strategiji med
drugim zapisala, »da je trend razvoja lokalnih varnostnih struktur jasen, saj se
obseg njihovih nalog in pristojnosti veča, porajajo se tudi novi varnostni izzivi
in teţnja po uvedbi mestne policije. Vse to narekuje nove oblike dela,
uvajanje različnih pristopov pri opravljanju nalog in uporabo visokotehnološko
razvite opreme za zagotavljanje nadzora in neposredno pomoč občanom«
(Petančič, Ţerjavčič, Kraţmar, 2011).
Z mnenjem Orača in Fortune se v zgornji trditvi strinjamo predvsem v teţnji
po uvedbi mestne, oziroma bolje rečeno lokalne policije, ne glede na to ali se
bodo pooblastila in oblike dela občinskega redarja spremenile.
Miha Mohor iz Skupnosti občin Slovenije uvedbe mestne policije ni neposredno
zavrnil, zapisal pa je, da je občinsko redarstvo doţivelo izjemno hiter razvoj,
pri čemer se je v praksi pokazalo, da so tako lokalne skupnosti kot občani
večjo aktivno vlogo občin pri varnosti v cestnem prometu ter pri zagotavljanju
reda in miru ugodno sprejeli. Redarstva so se po njegovi oceni dokaj uspešno
in strokovno lotila reševanja teţav, ki jih je policija morda nekoliko
zanemarila. V lokalnem okolju so namreč moteče prav majhne, varnostno
manj zanimive kršitve, na primer beračenje, pisanje grafitov, nedostojno
vedenje na javnem kraju in podobno, ki z drţavnega vidika ne pomenijo
večjega varnostnega tveganja (Petančič, Ţerjavčič, Kraţmar, 2011).
Menimo, da besedna zveza občinski redar ni najbolj primerna za
poimenovanje pooblaščene uradne osebe. Beseda redar je v pogovornem
jeziku pogosto uporabljena za osebo, ki opravlja redarska dela v določenem
lokalu ali prireditvenem prostoru. Z leti je beseda redar dobila negativen
predznak predvsem po zaslugi »redarjev nočnih lokalov«, ki so za red in
disciplino skrbeli na svojstven način.
Mislimo, da je besedna zveza »občinski redar« neustrezna in ni dovolj
prepoznavna predvsem v postopkih s tujci, ki se tako znajdejo pred
pooblaščeno uradno osebo za katero ne najdejo ustreznega prevoda v svojem
matičnem jeziku.
42
V medijih in strokovnih člankih avtorji pogosto poimenujejo občinsko
redarstvo z občinska, mestna ali lokalna policija, kar je razumljivo, saj je ta
besedna zveza veliko bolj znana širši javnosti.
Nov Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS, št. 76/2008), ki naj bi
začel veljati hkrati s Kazenskim zakonikom (Ur. l. RS, št. 55/2008 v
nadaljevanju KZ-1), 1. novembra 2008 bo paznike preimenoval v pravosodne
policiste. Predlagatelj, ministrstvo za pravosodje z Lovrom Šturmom na čelu,
trdi, da novela bistveno zmanjšuje administrativne obremenitve strokovnih
delavcev v zaporih, kot tudi paznikov in drugega zaporskega osebja. Novi
zakon pa dejansko povečuje pooblastila in posledično tudi dolţnosti paznikov
oziroma pravosodnih policistov (Zupan, 2008).
Po našem mnenju bi bilo potrebno ime organa »občinsko redarstvo«
preimenovati v »lokalna policija« saj smo mnenja, da ime organa ni v
nikakršni meri povezano, oziroma odvisno od oblike in obsega dela občinskega
redarstva.
Naj še omenimo, da smo še pred nekaj leti imeli v Upravi za izvrševanje
kazenskih sankcij zaposlene »paznike«, katere so na predlog ministrstva za
pravosodje z uvedbo sprememb in dopolnitev Zakona o izvrševanju kazenskih
sankcij preimenovali v pravosodne policiste.
5.2 Nove pristojnosti občinskega redarja
Po podatkih Sluţbe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko
2009/2010 imamo v Sloveniji zaposlenih v 165. občinah, od skupno 210,
pribliţno 170 občinskih redarjev, ki izvajajo nadzor iz pristojnosti določenimi
z zakoni in občinskimi odloki. (Lavtar, 2011).
Obseg dela in nalog občinskih redarjev se nenehno povečuje, kar se je zgodilo
tudi po sprejetju ZPrCP in ZCes-1. Naloge občinskih redarjev bi lahko razširili
tudi na druga področja dela, ki niso povezana samo s prometom.
Širitev področja dela in nalog občinskih redarjev si predstavljamo predvsem
pri nadzoru nekaterih določb sledečih zakonov:
43
5.2.1 Zakon o zaščiti ţivali
Občinski redarji bi lahko opravljali nadzor nad določbami nekaterih členov
Zakona o zaščiti ţivali (Ur. l. RS, št. 43/2007, v nadaljevanju ZZZiv-UPB2).
Tukaj mislimo, predvsem na člene, ki jih imajo nekatere občine sedaj urejene
z občinskimi odloki.
- skrbnik ţivali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi
ukrepi zagotoviti, da ţival ni nevarna okolici (drugi odstavek 11. člena
ZZZiv-UPB2, 2007);
- skrbnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako,
da je pes na povodcu (tretji odstavek 11. člena ZZZiv-UPB2, 2007);
- skrbniki ţivali in prevozniki ţivali morajo zagotoviti fizično varstvo
nevarnih ţivali (prvi odstavek 12. člena ZZZiv-UPB2, 2007);
- skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega
izmed naslednjih načinov: da so psi na povodcu in opremljeni z
nagobčnikom, da so zaprti v pesjaku ali objektu, da so v ograjenem
prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z
opozorilnim znakom (drugi odstavek 12. člena ZZZiv-UPB2, 2007);
- nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od
16 let (tretji odstavek 12. člena ZZZiv-UPB2, 2007).
Bilo bi smotrno, da bi nadzor nad omenjenimi členi opravljalo tudi občinsko
redarstvo, tako bi lahko dodatno okrepili nadzor nad ravnanjem lastnikov
ţivali, policiji in inšpekcijskim sluţbam bi olajšali delo, predvsem pa bi
zagotovili celovitejši in obseţnejši nadzor po celotni drţavi.
Na sestanku komisije za občinsko redarsko sluţbo, ki deluje po okriljem
Skupnosti občin Slovenije so članice in člani obravnavali pobudo veterinarske
uprave, da pooblastila po ZZZiv-UPB2 prenese tudi na občinske redarje. Ti bi
po novem skupaj s policijo in veterinarsko inšpekcijo nadzirali uporabo
povodca za pse na javnih površinah ter uporabo nagobčnika nevarnih psov.
Člani komisije so pobudo veterinarske uprave podprli (Mohor, 2011).
44
5.2.2 Zakon o gozdovih
Glede na veliko število gozdov, ki jih imamo v Sloveniji in pa na majhno
število inšpektorjev in nadzornikov smo mnenja, da bi občinski redarji lahko
izvajali nadzor tudi nad nekaterimi določbami Zakona o gozdovih (UR. l. RS,
št. 30/1993, v nadaljevanju ZG), predvsem tistimi, ki se nanašajo na voţnjo in
uporabo gozdnih poti.
- uporabi gozdno prometnico za namen, ki ni povezan z gospodarjenjem
z gozdovi, s čimer zmanjša ali prepreči uporabo gozdne prometnice
oziroma poveča stroške njenega vzdrţevanja (četrti odstavek 37. člena
ZG, 1993);
- uporablja gozdne ceste v nasprotju z določenim reţimom uporabe
(drugi odstavek 39. člena ZG, 1993);
- se razen za namene gospodarjenja z gozdovi ali reševanja ljudi oziroma
njihovega premoţenja vozi v gozdu ali gozdnem prostoru zunaj gozdnih
cest z izjemo voţnje s kolesom brez motorja (prvi odstavek 40. člena
ZG, 1993);
- se vozi po gozdnih cestah z vozili nad določeno teţo, kadar je to zaradi
razmočenosti tal prepovedano (drugi odstavek 40. člena ZG, 1993);
- brez dovoljenja oziroma v nasprotju z dovoljenjem čezmerno uporablja
gozdne ceste (tretji odstavek 41. člena ZG, 1993);
- v predpisanem roku ne odpravi morebitnih posledic čezmerne uporabe
ali ne plača odškodnine (četrti odstavek 41. člena ZG, 1993);
- zapre gozdno cesto brez predhodnega dovoljenja Zavoda (tretji
odstavek 42. člena ZG, 1993);
- ovira izvajanje nalog javne gozdarske sluţbe (51. člen ZG, 1993).
5.2.3 Zakon o vodah
Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 67/2002, v nadaljevanju ZV-1) je temeljni zakon,
s katerim se določa upravljanje z vodami, priobalnimi zemljišči, doseganje
dobrega stanja voda in drugih z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje
varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih
45
količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe
voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoloţljivih vodnih virov in
njihove kakovosti.
Občinsko redarstvo bi lahko imelo nadzor nad nekaterimi določbami ZV-1.
Povzeli smo predvsem določbe, katerih kršitev bi lahko povzročila večjo
škodo, oziroma bi bilo potrebno nad tako kršitvijo takoj odreagirati.
- gnoji ali uporablja sredstva za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v
nasprotju z določbami 65. člena;
- pere vozila in druge stroje in naprave v površinskih vodah ali na vodnih
in priobalnih zemljiščih v nasprotju s 67. členom;
- izliva, odlaga ali odmetava v vode snovi ali predmete, ki lahko ogroţajo
ţivljenje in zdravje ljudi, vodnih in obvodnih organizmov, ovirajo
pretok voda ali ogroţajo vodne objekte in naprave; ali če izliva, odlaga
ali odmetava odpadke (prvi odstavek 68. člena);
- na vodnem ali priobalnem zemljišču odlaga ali pretovarja nevarne snovi
v trdni, tekoči ali plinasti obliki; odlaga ali odmetava odkopne ali
odpadne materiale ali druge podobne snovi ali če odlaga odpadke
(drugi odstavek 68. člena).
5.2.4 Zakona o ohranjanju narave
Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/2004, v nadaljevanju ZON)
omenjamo, ker v drugi točki drugega odstavka 177. člena podaljša nadaljnjo
uporabo Uredbe o prepovedi voţnje z vozili v naravnem okolju (Ur. l RS. št.
19/1995), za katero smo mnenja, da bi lahko imeli nadzor nad nekaterimi
določbami tudi občinski redarji.
Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo Uredbo o spremembah in
dopolnitvah Uredbe o prepovedi voţnje z vozili v naravnem okolju, (v
nadaljevanju uredba).
V zadnjem desetletju se je zelo povečalo število ljubiteljev oblik športa in
rekreacije z motornimi vozili, ki omogočajo tudi voţnjo izven cest. S
tehnološkim napredkom in dostopnostjo teh vozil širšemu krogu ljudi se je
število voţenj povečalo, temu pa ni sledila ureditev infrastrukture za take
46
voţnje. Po naših podatkih ni bilo urejeno niti eno območje za te športe, ki bi
imelo tudi ustrezno dokumentacijo oz. dovoljenja. Posledica tega je, da se
število voţenj izven cest, v naravi, stalno povečuje (Ministrstvo za okolje in
prostor, 2010).
V uredbi Ministrstvo za okolje in prostor predlaga, da nadzor nad izvajanjem
določb te uredbe izvajajo tudi občinske redarske sluţbe in medobčinske
inšpekcijske sluţbe.
Predlog uredbe Ministrstva za okolje in prostor je popolnoma razumljiv in
upravičen s tem ko predlaga, da nadzor nad izvajanjem določb uredbe
prevzamejo tudi občinski redarji, saj povečanemu pritisku zlasti motoriziranih
voznikov v naravi ni sledila kadrovska okrepitev sluţb inšpekcijskega nadzora,
kot tudi ne moţne oblike naravovarstvenega nadzora z naravovarstvenimi
nadzorniki.
5.3 Nova pooblastila občinskega redarja
Kot ţe omenjeno v opisu posameznih pooblastil občinskega redarja po ZORed,
občinski redar ne more samostojno izvajati pooblastila iz svojih pristojnosti
brez pomoči policije.
Po našem mnenju bi bilo potrebno za učinkovito in samostojno delo
občinskega redarja ZORed dopolniti, oziroma spremeniti, da bi lahko
zagotovili izvajanje ţe obstoječih pooblastil. Tukaj vidimo predvsem
pomanjkljivosti prvega odstavka 14. člena ZORed, kateri je po našem mnenju
nepotreben, saj ni nič drugega kot povzetek dikcije silobrana po KZ-1,
katerega pa lahko uporabi vsak drţavljan.
5.3.1 Fizična oziroma telesna sila
Za učinkovito in celovito izvajanje trenutnih pooblastil občinskega redarja bi
bilo potrebno zakonsko opredeliti, da sme občinski redar uporabiti telesno
silo2 in sredstva za vklepanje in vezanje zoper osebo, ki jo sme v skladu s tem
zakonom zadrţati, če se upira zadrţanju ali ţeli pobegniti. Tako bi zagotovili,
2 Za uporabo telesne sile se šteje neposredna uporaba sile policistov s strokovnimi prijemi,
udarci in meti.
47
da občinski redar nalogo izvede samostojno od začetka do konca postopka,
brez potrebe po posredovanju policije. S stopnjevanjem uporabe od milejšega
do stroţjega pooblastila bi tudi kršitelja privedli do tega, da upošteva in se
ravna po navodilih občinskega redarja, kar je sedaj prej izjema kot pravilo.
5.3.2 Plinski razpršilec
Občinski redar bi lahko uporabil plinski razpršilec samo, če so izpolnjeni
pogoji za uporabo telesne sile.
5.3.3 Palica
Med prisilna sredstva občinskega redarja bi bilo potrebno uvrstiti tudi palico3.
Za uporabo prisilnega sredstva »palica« občinskega redarja bi se smiselno
uporabljajo določbe ZPol-UPB7 in podzakonskih predpisov, ki urejajo načela in
način uporabe istovrstnih pooblastil policistov.
Trenutno je v branju Drţavnega zbora predlog Zakona o nalogah in
pooblastilih policije v katerem je napisano, da smejo policisti uporabiti palico
samo, če je bila uporaba telesne sile ali plinskega razpršilca neuspešna ali če
glede na okoliščine ni mogoče pričakovati, da bi bila njuna uporaba uspešna.
V nadaljevanju tudi piše, da za obvladovanje pasivnega upiranja palice ne
smejo uporabiti, razen če ne morejo uporabiti drugega, milejšega prisilnega
sredstva, s katerim bi obvladali takšno upiranje.
Podobno, kot je to urejeno za policiste v predlogu Zakona o nalogah in
pooblastilih policije, bi lahko bilo urejeno za občinske redarje.
Občinski redar bi lahko uporabil palico le v primeru, ko z izvedbo drugih
pooblastil in uporabo milejših prisilnih sredstev ne bi mogel uspešno opraviti
nalog, ki jih določa zakon.
Podobnega mnenja glede uporabe prisilnih sredstev in pooblastil občinskih
redarjev je tudi g. Fortuna Roman, vodja odseka za redarstvo Mestnega
redarstva Mestne uprave Mestne občine Ljubljana ( MR MU MOL). G. Fortuna
3 Za uporabo palice se šteje neposredna uporaba gumijevke, palice z ročajem-tonfe, zloţljive
in druge sistematizirane palice za udarjanje.
48
pravi, da bi moral fizično silo občinski redar uporabiti vedno, ko z milejšim
pooblastilom ne more uspešno opraviti svoje naloge in ne samo v primeru, če
drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega protipravnega
napada (Fortuna, 2011: osebni vir).
Tudi sam opravljam delo občinskega redarja. Zato tukaj zagovarjamo
upravičenost potrebe po spremembi ZORed predvsem v delu, ki se nanaša na
pooblastila in prisilna sredstva občinskega redarja. Med izvajanjem
vsakodnevnih nalog se lahko hitro zgodi, da ti kršitelj ne izroči dokumenta ali
ne upošteva zakonite ustne odredbe. V takih primerih imamo samo dve
moţnosti. Ena je, da se obrnemo in odidemo. V kolikor se odločimo, da bomo
izpeljali postopek do konca, pa nam ne preostane nič drugega, kot da hitro
pokličemo policijo in upamo, da bodo prišli še preden bo storilec prekrška ţe
doma. Takih primerov je lahko v enem dnevu kar nekaj.
Kaj to pomeni za policijo, ali jo lahko še dodatno obremenimo glede na
dejstva, da je prepustila nadzor mirujočega prometa občinskim redarjem in se
tako posvetila predvsem hujšim prekrškom in kriminaliteti?
Pooblastila in prisilna sredstva občinskega redarja v ZORed je potrebno
spremeniti oziroma dopolniti, da bo lahko občinski redar postopek izvedel
sam, tudi z uporabo fizične sile, plinskega razpršilca ali palice, brez pomoči
policije.
6 ZAKLJUČEK
6.1 Verifikacija raziskovalnih vprašanj
Uvodoma smo postavili dve raziskovalni vprašanji, ki ju lahko popolnoma
potrdimo. V nadaljevanju bomo na kratko opisali, kateri so glavni razlogi za
potrditev obeh hipotez.
1. Kljub sprejetju zakona o občinskem redarstvu se pojavljajo
nejasnosti, ki oteţujejo delo občinskih redarjev in omogočajo
občinam, da si zakon interpretirajo po svoje, ter ga posledično
prilagajajo občinskim potrebam.
49
ZORed je krovni zakon, v katerem so urejena pooblastila občinskega
redarja. Občinski redar lahko zadrţi osebo pod pogoji, ki so določeni v
ZORed, vendar pri tem ne sme uporabiti fizične sile. Na vprašanje,
kako zadrţati osebo brez uporabe fizične sile, nam tudi ZORed s
komentarjem ne ponuja odgovora. Pooblastilo uporabe fizične sile in
uporabe razpršilca se po ZORed lahko uporablja samo v primeru
»silobrana«, kar je popoln nesmisel, saj lahko element silobrana v
samoobrambi uporabi vsak drţavljan. Veliko nejasnosti je povzročal
sedaj ţe bivši ZVCP-1-UPB5, ki so ga nekatere občine izkoristile v svoj
prid predvsem s povišanjem glob za nekatere prekrške in pa
interpretacijo nadzora prometa po svoje, tako da so nekateri občinski
redarji ustavljali vozila, čeprav za to niso imeli pooblastil. Prvo
hipotezo v celoti potrjujemo, saj menimo, da s tako ohlapno
zakonodajo občinski redarji ne morejo povsem varno in strokovno
opravljati vseh svojih pristojnosti in nalog.
2. Občinsko redarstvo bi lahko nadziralo kazenske določbe prekrškov
tudi po drugih zakonih in predpisih.
Za nekatere zakone, ki jih omenjamo v diplomski nalogi, so ţe
predlagane spremembe. Nadzor nad nekaterimi določbami omenjenih
zakonov bi opravljali tudi občinski redarji. Predvsem gre tu za določbe
zakonov, nad katerimi je sedaj nadzor pomanjkljiv. Večino določb, nad
katerimi naj bi po novem opravljali nadzor tudi občinski redarji, sedaj
opravljajo nadzorniki in policisti. Glede na napisano v diplomski nalogi
in trenutne predloge sprememb zakonov, ki smo jih omenili, lahko to
hipotezo v celoti potrdimo.
6.2 Povzetek glavnih ugotovitev
Krajevna policija, kot so tedaj imenovali podobno sluţbo, ki jo danes poznamo
kot občinsko redarstvo, se je na področju sedanje Slovenije pojavila ţe okrog
leta 1950. Vse od tedaj pa do današnjega dne, je lokalna skupnost preko
različnih organov samostojno urejala in nadzirala nekatera področja varnosti
na svojem območju. V današnjem času ima večina občin v Sloveniji
50
ustanovljeno Občinsko redarsko sluţbo, ki skrbi za nadzor nad izvajanjem
odlokov samoupravnih lokalnih skupnosti in nad določbami nekaterih zakonov.
Leta 2006 je bil sprejet ZORed, ki je poenotil delovanje občinskih redarjev po
celotni drţavi. Po sprejetju ZORed so se pokazale tudi nekatere slabosti tega
zakona, na katere so opozarjali pravni strokovnjaki ţe pred njegovim
sprejetjem. Pomanjkljivo navedena pooblastila občinskega redarja se
odraţajo predvsem pri izvedbi nalog iz pristojnosti občinskih redarjev.
Občinski redarji naj bi svoje delo opravljali samostojno, vendar je to z
obstoječo zakonodajo teţko izvedljivo, saj morajo pri večini postopkov na
pomoč poklicati policijo, da lahko postopek uspešno izvedejo.
Po našem mnenju bi bilo potrebno spremeniti ZORed predvsem v delu, kjer so
navedena pooblastila. Občinskim redarjem bi morali omogočiti uporabo
fizične sile, ne samo v silobranu, ampak tudi v primerih, ko ne morejo
drugače zagotoviti izvedbe ţe obstoječih pooblastil po ZORed in drugih
zakonih. Seveda se tukaj pojavi bojazen zlorabe, oziroma prekoračitve
uporabe prisilnih sredstev s strani občinskih redarjev. Od veljavnosti ZORed je
minilo ţe 5 let. V tem obdobju nismo zasledili veliko primerov prekoračitve
uporabe prisilnih sredstev s strani občinskih redarjev, bilo je pa kar nekaj
fizičnih napadov na občinske redarje med opravljanjem dela. Menimo, da
imajo občinski redarji dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko morebitna nova
prisilna sredstva uporabljali strokovno, zakonito in zmerno.
Nad uporabo prisilnih sredstev pooblaščenih uradnih oseb bi morali imeti
stalen nadzor. Opaţamo, da je nadzora uporabe prisilnih sredstev pri
občinskih redarjih premalo, oziroma je pomanjkljiv, čeprav ZORed določa
organe nadzora. Potrebno bi bilo zagotoviti, da organi nadzora dejansko vršijo
nadzor nad delom in uporabo pooblastil občinskih redarjev. Po našem mnenju
bi bilo najbolje, da le-tega opravlja inšpektorat za notranje zadeve.
Tudi naziv občinski redar ni ravno v pomoč pri prepoznavnosti ali spoštovanju
poklica. Prej bi rekli, da škoduje, saj jih ljudje primerjajo z redarji ali
reditelji v lokalih in na vaških veselicah. Potrebno je spremeniti naziv občinski
redar v občinski ali lokalni policist, tudi če se področje dela in pooblastila
občinskega redarja trenutno precej razlikujejo od področja dela in pooblastil
51
policista. Naj še poudarimo, da prevod naslova Zakon o občinskem redarstvu
(Ur. l. RS, št. 139/07) v angleškem jeziku glasi Act on Local Police, kar nam še
dodatno potrjuje potrebo po spremembi naziva.
Večji ugled občinskih redarjev v javnosti bi lahko dosegli tudi s širjenjem
pristojnosti na druge zakone, ki ne obravnavajo samo udeleţence cestnega
prometa. Tukaj mislimo predvsem na varstvo ţivali in narave, ki je po našem
mnenju zaradi kadrovske podhranjenosti inšpektorjev in nadzornikov
zapostavljeno. Občinski redarji bi lahko postali pomemben subjekt pri
zagotavljanju nadzora omenjenega področja dela in tako pripomogli k
izboljšanju soţitja z okoljem v katerem ţivimo.
Občinski redar – lokalni policist naj ne bo samo uradna oseba, ki piše globe in
polni občinski proračun, naj bo oseba, ki nam pomaga, svetuje in nudi
informacije, ko jih potrebujemo.
7 LITERATURA IN VIRI
Barič, T. (03. 08. 2011). Redarji brez osnovnih pravic. Zurnal24.si.
Pridobljeno 03.08.2011 na http://www.zurnal24.si/redarji-brez-
osnovnih-pravic-clanek-131020
Baucon, P. (2004). Prezahtevna pooblastila. Pravna praksa, 04(23), 11.
Beţan, I. (1999). Naloge in oprema pooblaščenih delavcev občinskega
redarstva. V S. Vlaj (ur.), Občinske inšpekcije, (str. 46-48). Ljubljana:
Inštitut za lokalno samoupravo pri Visoki upravni šoli.
Čas, T. (2011). Represivna in nadzorstvena pooblastila državnih organov in
varnostna pooblastila policije in drugih državnih organov. Ljubljana:
Fakulteta za varnostne vede.
Čelik, P. (2002). Slovenski stražniki 1918-1941. Ljubljana: Fakulteta za
druţbene vede.
Čelik, P. (2005). Orožništvo na Kranjskem 1850-1918. Ljubljana: Zveza
zgodovinskih društev.
52
Grdina, I. (2008). Predlog izboljšanja odnosov med občinskim redarstvom in
občani (Diplomsko delo). Koper: Visoka poslovna šola Doba.
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2008). Slovar
slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno 26.07.2011 na
http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ob%C4%8Dinski+redar
&hs=1
Ivanko, Š. (2007). Raziskovanje in pisanje del. Kamnik: Cubus image.
Jeršin, R. (2008). Naloge pooblaščenih oseb občinskega redarstva včeraj,
danes in jutri. V J. Šifrer (ur.), Zasebno varstvo in občinsko redarstvo,
9. Slovenski dnevi varstvoslovja. Ljubljana: Fakulteta za varnostne
vede. Pridobljeno 03.08.2011 na http://www.fvv.uni-
mb.si/dv2008/zbornik/clanki/Jersin1.pdf
Juvan Gotovac, V. (2005). Občinski predpisi o prekrških, Pravna praksa,
05(29), 8.
Kazenski zakonik [KZ-1]. (2008). Uradni list RS, (55).
Krnel, Č. (2010). Zadovoljstvo občanov s storitvami občinskega redarstva
(Diplomsko delo). Koper: Fakulteta za management.
Kušar, J. (2005). Pooblastila občinskim redarjem. Pravna praksa, 05(25), 12.
Lavtar, R. (24. 07. 2011). So spremembe zakona o občinskem redarstvu res
potrebne. Članek dobljen 24.07.2011 na:
http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-
sam05/obcine/sou/zbornik-SOU-marec-2011.pdf
Leskovšek, D. (2010). Zakon o cestah kot odgovor na sistemska vprašanja.
Pravna praksa, 10(35), 17.
Lipuš, K. (2010). Primerjalna analiza mestnih redarjev in zasebnih
varnostnikov v Mariboru (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za
varnostne vede.
Miklavc, B. (2010). Zakon o pravilih cestnega prometa. Pravna praksa, 10(35),
17.
53
Ministrstvo za notranje zadeve. (2007). Občinski program varnosti, smernice
za izdelavo. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve.
Ministrstvo za promet. (22. 07. 2010). Stališče MZP do Odloka o
cestnoprometni ureditvi Mestne občine Ljubljana. Pridobljeno
22.07.2011 na:
http://www.mzp.gov.si/si/splosno/cns/novica/article/771/6362/245d8
06c99/
Mohor, M. (26. 27. 2011). Nova pooblastila in hkrati nove omejitve dela
občinskih redarjev. Pridobljeno 26.07.2011 na
http://www.skupnostobcin.si/fileadmin/sos/datoteke/pdf/CASOSPIS/c
aSOSpis8_210x280_press_1___1_.pdf
Pravilnik o izvajanju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja občinskih
redarjev. (2011). Uradni list RS, (24).
Pravilnik o enotni uniformi, označbah in sluţbeni izkaznici občinskih redarjev.
(2007). Uradni list RS, (103).
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o enotni uniformi, označbah
in sluţbeni izkaznici občinskih redarjev. (2010). Uradni list RS, (64)
Pravilnik o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev. (2007).
Uradni list RS, (78).
Pravilnik o znakih, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene uradne osebe
pri urejanju in nadziranju cestnega prometa. (2011). Uradni list RS,
(43).
Pravilnik o policijskih pooblastilih. (2006). Uradni list RS, (40).
Petančič, S., Ţerjavič, P. in Kramţar, B. (23. 07. 2011). Mestno redarstvo in
policija: drobljenje varnostnih sluţb povzroča nepreglednost. Delo.si
Pridobljeno 23.07.2011 na http://www.delo.si/novice/politika/mestno-
redarstvo-in-policija-drobljenje-varnostnih-sluzb-povzroca-
nepreglednost.html
54
Sindikat občinskih redarjev Slovenije. (2011). Pojasnilo medijem o zavajanju
javnosti glede redarskih pooblastil. Pridobljeno 26.07.2011 na
http://www.si21.com/?action=news&nid=71343
Sodja, B. (2008). Javni red – pristojnost občinskega redarja nekoč in danes. V
Zbornik 3. Dnevi prekrškovnega prava (str. 125 - 132). Ljubljana: GV
Zaloţba.
Uredba o prepovedi voţnje z vozili v naravnem okolju. (1995). Uradni list RS,
(19).
Zakon o cestah [ZCes-1]. (2010). Uradni list RS, (109).
Zakon o gozdovih [ZG]. (1993). Uradni list RS, (30).
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij [ZIKS-1-UPB1]. (2006). Uradni list RS,
(110).
Zakon o lokalni samoupravi [ZLS-UPB2]. (2007). Uradni list RS, (94).
Zakon o motornih vozilih [ZMV]. (2010). Uradni list RS, (106).
Zakon o ohranjanju narave [ZON]. (2004). Uradni list RS, (96).
Zakon o občinskem redarstvu [ZORed]. (2006). Uradni list RS, (139).
Zakon o policiji [ZPol-UPB7]. (2009). Uradni list RS, (66).
Zakon o pravilih cestnega prometa [ZPrCP]. (2010). Uradni list RS, (109).
Zakon o prekrških [ZP-1-UPB8]. (2011). Uradni list RS, (29).
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
[ZIKS-1C]. (2008). Uradni list RS, (76).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih [ZG-B]. (2007). Uradni
list RS, (110).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah [ZV-1A]. (2008). Uradni
list RS, (57).
Zakon o varnosti cestnega prometa [ZVCP-1-UPB5]. (2008). Uradni list RS,
(56).
Zakon o varstvu javnega reda in miru [ZJRM-1]. (2006). Uradni list RS, (70).
55
Zakon o varstvu kulturne dediščine [ZVKD-1]. (2008). Uradni list RS, (16).
Zakon o vodah [ZV-1]. (2002). Uradni list RS, (67).
Zakon o voznikih [ZVoz]. (2010). Uradni list RS, (109).
Zakon o zaščiti ţivali [ZZZiv-UPB2]. (2007). Uradni list RS, (43).
Zupan, Š. (18. 06. 2008). Pazniki - pravosodni policisti. 24ur.com. Pridobljeno
26.07.2011 na http://24ur.com/novice/slovenija/pazniki-pravosodni-
policisti.html
Ţaberl, M. (2007). Občinski redar in uporaba sile. Pravna praksa, 07(4), 20.
TRR: SI56 0110 0600 0006 231 ID št. Za DDV: SI71674705
Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Kotnikova 8, SI-1000 Ljubljana, telefon 01 3008 300, faks 01 2302 687, www.fvv.uni-mb.si, [email protected]
Obr. D-8
IZJAVA O AVTORSTVU
DIPLOMSKEGA DELA 1. STOPNJE
Spodaj podpisani(a) DENIS UDOVIČ , z vpisno številko 0 7 0 7 0 1 8 8
rojen(a) 0 7 . 0 2 . 1 9 7 0 v kraju KOPER
sem avtor(ica) diplomskega dela 1. stopnje z naslovom
OBČINSKO REDARSTVO VČERAJ, DANES, JUTRI
S svojim podpisom zagotavljam, da:
je predloţeno delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
sem poskrbel(a), da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloţenem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
sem poskrbel(a), da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloţenega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili;
sem pridobil(a) vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloţeno delo in dem to tudi jasno zapisal(a) v predloţenem delu;
se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje drugih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi ukrepom Fakultete za varnostne vede v skladu z njenimi pravili;
se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno delo in za moj status na Fakulteti za varnostne vede.
V Ljubljani, dne 04.08.2011 DENIS UDOVIČ
Podpis avtorja(ice)