diplomsko delo visokoŠolskega strokovnega ...4.5 medo Činsko redarstvo.....22 4.6 svet za...
TRANSCRIPT
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA
Varnost in policijsko delo
Zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju: primer občine Oplotnica
November, 2016 Gašper Pečar
Mentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar
3
KAZALO
1 UVOD...................................................................................................................................................... 7
1. 1 OPREDELITEV PROBLEMA ...................................................................................................................... 7
1.2 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA .................................................................................................................. 7
2 POMEN POLICIJE ZA LOKALNO SKUPNOST .............................................................................................. 8
2.1 OPREDELITEV LOKALNE SKUPNOSTI ......................................................................................................... 8
2.2 OPIS OBČINE OPLOTNICA ...................................................................................................................... 9
2.3 POLICIJSKO DELO V LOKALNI SKUPNOSTI ................................................................................................. 10
3 POMEN LOKALNE SKUPNOSTI V RESOLUCIJI O PREPREČEVANJU IN ZATIRANJU KRIMINALITETE ........... 12
3.1 PODROČJA PREPREČEVANJA IN ZATIRANJA KRIMINALITETE .......................................................................... 13
4 VARNOSTNI ORGANI NA OBMOČJU OBČINE OPLOTNICA ....................................................................... 19
4.1 POLICIJA .......................................................................................................................................... 19
4.2 OBMOČNA POLICIJSKA POSTAJA............................................................................................................ 19
4.3 VLOGA IN PRISTOJNOSTI VODJE POLICIJSKEGA OKOLIŠA .............................................................................. 20
4.4 VARNOSTNI SOSVET ........................................................................................................................... 21
4.5 MEDOBČINSKO REDARSTVO ................................................................................................................. 22
4.6 SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE OPLOTNICA ................................................. 24
5 OBČINSKI NAČRT VARNOSTI OBČINE OPLOTNICA .................................................................................. 25
5.1 STRATEŠKI CILJI ................................................................................................................................. 25
5.2 OPERATIVNI CILJI OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE OPLOTNICA ................................................... 26
6 OPIS UPORABLJENE METODE, VZORCA IN INSTRUMENTARIJA .............................................................. 27
7 PREDSTAVITEV IN INTERPRETACIJA REZULTATOV RAZISKAV ................................................................. 31
7.1 REZULTATI ANKETE ............................................................................................................................ 31
7.2 RAZGOVOR Z VODJO POLICIJSKEGA OKOLIŠA ............................................................................................ 44
8 SKLEPI .................................................................................................................................................... 46
9 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................. 49
10 UPORABLJENI VIRI ................................................................................................................................. 51
11 PRILOGE ................................................................................................................................................. 53
4
KAZALO GRAFIKONOV
GRAFIKON 1: DELEŽ ANKETIRANCEV GLEDE NA SPOL. .............................................................................................. 28
GRAFIKON 2: STAROSTNA STRUKTURA ANKETIRANCEV ............................................................................................ 28
GRAFIKON 3: IZOBRAZBENA STRUKTURA ANKETIRANCEV.......................................................................................... 28
GRAFIKON 4: ZAPOSLITVENI STATUS ANKETIRANCEV ............................................................................................... 29
GRAFIKON 5: KAKO MOČNO NA OBMOČJU OBČINE OPLOTNICE OBČUTITE OGROŽENOST, DA BI POSTALI ŽRTEV KAZNIVEGA
DEJANJA? ............................................................................................................................................. 31
GRAFIKON 6: V KOLIKŠNI MERI NAVEDENI DEJAVNIKI VPLIVAJO NA VAS, DA BI POSTALI ŽRTEV KAZNIVEGA DEJANJA? ............ 32
GRAFIKON 7: ALI TRENUTNO UPORABLJATE KATEREGA IZMED SPODAJ NAŠTETIH SAMOZAŠČITNIH OZIROMA VAROVALNIH
UKREPOV? ............................................................................................................................................ 33
GRAFIKON 8: V KOLIKŠNI MERI NAVEDENE DEJAVNIKE OBČUTITE V OBČINI OPLOTNICA? ................................................ 34
GRAFIKON 9: IZOGIBAM SE NEKATERIH PREDELOV NAŠE OBČINE. ............................................................................... 35
GRAFIKON 10: PONOČI ME JE STRAH SAM/A HODITI PO SVOJEM KRAJU IN OKOLICI. ...................................................... 35
GRAFIKON 11: NA NAŠEM OBMOČJU SE MI NE MORE ZGODITI NIČ SLABEGA. ............................................................... 36
GRAFIKON 12: ZARADI STRAHU, DA BI POSTAL/A ŽRTEV KAZNIVEGA DEJANJA, SE POGOSTO ODPOVEM NOČNEMU ŽIVLJENJU. 36
GRAFIKON 13: LJUDJE NA NAŠEM OBMOČJU SI MEDSEBOJNO POMAGAJO. .................................................................. 37
GRAFIKON 14: LJUDEM SE ZDIM PRIVLAČNA TARČA KAZNIVIH DEJANJ. ........................................................................ 37
GRAFIKON 15: TUJCEM NA NAŠEM OBMOČJU NE ZAUPAM. ...................................................................................... 38
GRAFIKON 16: STE BILI V ZADNJEM ČASU ŽRTEV ALI PRIČA KAZNIVEGA DEJANJA? .......................................................... 38
GRAFIKON 17: STE KAZNIVO DEJANJE PRIJAVILI POLICIJI? ......................................................................................... 39
GRAFIKON 18: STE BILI S POSREDOVANJEM POLICIJE V VAŠEM PRIMERU ZADOVOLJNI? .................................................. 39
GRAFIKON 19: OCENE PRIČAKOVANJ OD SUBJEKTOV/ORGANIZACIJ/INŠTITUCIJ K ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI ..................... 41
GRAFIKON 20: MNENJE OBČANOV O DELU POLICISTOV ........................................................................................... 42
GRAFIKON 21: OCENE BIVANJA IN VARNOSTI V OBČINI ............................................................................................ 43
KAZALO TABEL
TABELA 1: VARNOSTNI POJAVI V OBČINI OPLOTNICA OD LETA 2013 DO PRVEGA POLLETJA 2015 (OBČINA OPLOTNICA, 2013,
2015)........................................................................................................................................................... 23
TABELA 2: OPERATIVNI CILJI OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE OPLOTNICA PO POSAMEZNIH PODROČJIH (VIR:
OBČINSKI NAČRT VARNOSTI OPLOTNICA). ............................................................................................................. 26
TABELA 3: ZAKAJ KAZNIVEGA DEJANJA NISTE PRIJAVILI POLICIJI? ................................................................................ 40
5
Povzetek
V zadnjem desetletju je prišlo v Sloveniji do korenitih družbenih sprememb:
gospodarske krize s številnimi negativnimi posledicami, nazadovanja v gospodarstvu,
naraščanjem brezposelnosti ter revščine, v zadnjem času iščemo rešitve tudi za
migracijske tokove. Vse negativne posledice povečujejo možnosti za kriminaliteto na
nekaterih področjih preprečevanja in zatiranja kriminalitete, zato zahtevajo
učinkovite ukrepe zagotavljanja varnosti. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako se
zagotavlja varnost v lokalnem okolju.
Naloga je razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opredelili lokalno
skupnost, pojasnili organizacijo Slovenske policije, predstavili občino Oplotnica,
povzeli rezultate predhodnih raziskav s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih
skupnostih, osvetlili pomen delovanja policije v lokalni skupnosti, predstavili pomen
drugih organov (varnostnega sosveta, občinskih redarjev idr.), povzeli varnostni načrt
Občine Oplotnica, predstavili trende varnostnih pojavov v obdobju 20132015 in
predstavili vlogo lokalne policije, opredeljeno v Resoluciji o preprečevanju in
zatiranju kriminalitete. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika
ugotavljali, kako varno se počutijo občani, kakšna so njihova pričakovanja od
varnostnih organov, subjektov in institucij, kakšno mnenje imajo o policiji idr.
Uporabne informacije smo preko razgovora pridobili tudi od vodje policijskega
okoliša.
Čeprav so navedeni družbeni premiki državnega in celo mednarodnega pomena, je
kakovostno zagotavljanje varnosti na lokalni ravni pomembno in smiselno zaradi
nešteto možnosti sodelovanja med prebivalci in varnostnimi organi, možnosti
neformalnega opazovanja, nadzora in hitrega odziva, tesnejše vpetosti policije ter
drugih organov v življenja občanov ter s tem hitrejšega pretoka informacij ter
ukrepanja. Predhodne raziskave in tudi naša potrjujejo, da je zagotavljanje varnosti
zelo učinkovito tudi na področju preprečevanja kriminalitete.
Ključne besede: lokalna skupnost, občina, program varnosti, območna policijska
postaja, medobčinsko redarstvo, varnostni sosvet, področja preprečevanja
kriminalitete.
6
Summary – Ensuring the safety in local environment:
example municipality of Oplotnica
Radical social changes took place in Slovenia within last decade: economic crises
with numerous negative consequences, regressions in an economy, increasing of
unemployment and poverty, lately also migration flows. All these negative
consequences are increasing possibilities for criminality on some fields of preventing
and repressions of criminality, therefore they demand efficient measures of safety
ensurinf. In my thesis we have been wondering, how safety is ensured in local
environment.
The thesis has two parts. In its theoretical part we determinated local community,
explained organization of Slovenian police department, introduced Municipality of
Oplotnica, summarized results of previous researches about safety ensuring in local
communities, lited up the purpose of other bodies (safety advisory group, the
municipal traffic wardens, etc.), summarized safety plan of Municipality of
Oplotnica, introduced trends of safety occurences within time period from 2012 to
2015 and introduced role of local police considering Resolution of the prevention and
combating of crime. In the empirical part we used questionnaire and, based on that,
we found out, how safe citizens feel, what are their expectations of security and
safety agencies, what opinion do they have about police, etc. We gained useful
informations also over a conversation with the executive of precinct.
Although these listed social moves have national and international import, ensuring
of safety is important well on local level and reasonable because of countlessly
options of cooperation between residents and security agencies, possibilities of
informal observance, surveillance and quick response, tigher connection of the police
and other bodies with residents and their lifes, which leads to faster flux of
information and acting. Preliminary researches as our own confirm, that ensuring of
safety is very efficient also on field of preventing criminality.
Keywords: local community, municipality, programme of safety, regional police
station, multi-municipality of traffic warden, safety advisory group, fields of
preventing criminality.
7
1 Uvod
1.1 Opredelitev problema
Leta 2008 je tako kot v večini članic Evropske unije prišlo do velikih družbenih
sprememb na področju gospodarstva (brezposelnost, stečaji podjetij, korupcije,
množično priseljevanje, nezaupanje javnosti v politiko in njeno vodstvo), za katere
predpostavljamo, da prizadevajo in vplivajo na življenje in vedenje ljudi na manjših
lokalnih območjih, kot so občine, ob tem pa spreminjajo oziroma so potrebni
spremeniti način in strategije zagotavljanja varnosti. Te strategije je potrebno
prilagoditi družbenim spremembam. Tudi na območju manjše občine oziroma
območja, kjer se prebivalci med seboj praviloma dobro poznajo, so v tesnih
medosebnih stikih in bi se po tej logiki počutili varne, se lahko tovrstne spremembe
še kako odražajo in negativno vplivajo na varnost in strah pred kriminaliteto.
Zagotavljanje varnosti bomo v pričujoči diplomski nalogi raziskovali na primeru
občine Oplotnica. Kljub majhnosti je ta občina območje s številnimi naravnimi in
kulturnimi znamenitostmi ter prireditvami. Oplotnica, osrednje mesto pod Pohorjem,
je obcestni kraj, ki s številnimi cestnimi odcepi vodi do večjih naselij in turističnih
točk, kjer se zbirajo množice ljudi, zato sta promet in gibanje ljudi razmeroma
gosta. Zanimali so nas varnostni pojavi na tem območju ter njihovo preprečevanje.
Predmet raziskovanja je predstaviti policijsko dejavnost in druge modele
zagotavljanja varnosti, sodelovanje med policisti kot temeljnimi protagonisti v občini
Oplotnica z drugimi varnostnimi organi, institucijami in občani.
1.2 Namen diplomskega dela
Namen dela je predstaviti policijsko dejavnost ter druge modele zagotavljanja
varnosti v občini Oplotnica, v sodelovanju z varnostnimi organi in institucijami.
Zanimalo nas je tudi sodelovanje policije z drugimi institucijami oziroma varnostnimi
organi (šole, vrtci, gasilska društva, občinsko redarstvo, morebitne družbe za zasebno
varovanje), ki prav tako pomembno prispevajo ne le k preventivi, temveč k
zagotavljanju varnosti.
Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem, teoretičnem, smo predstavili
organizacijo Slovenske policije na državni, regionalni in lokalni (slednja je za našo
raziskavo ključna). Na tem mestu smo opredelili pojem lokalne skupnosti, vlogo in
delovanje policije v lokalni skupnosti, predstavili delo vodje policijskega okoliša KS
8
Oplotnica, povzeli in osvetlili namen ter naloge občinskega programa varnosti ter
osvetlili delo in naloge občinskih redarjev ter Sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu Občine Oplotnica. Ob tem smo na zlasti na področju delovanja
policije v lokalni skupnosti pregledali in povzeli izsledke raziskav. Za osvetlitev in
razmejitev nalog ter pristojnosti posameznih organov smo prebrali zakonodajo in
drugo literaturo ter uporabili pomembne podatke in rezultate.
2 Pomen policije za lokalno skupnost
2.1 Opredelitev lokalne skupnosti
Lokalno skupnost opredeljujemo kot organizirano skupino ljudi, ki sama odloča o
svojih, lokalnih zadevah. Temeljne samoupravne lokalne skupnosti so občine ali
mestne občine, te pa se samostojno odločajo o povezovanju v širše skupnosti, tudi
pokrajine, ki urejajo in opravljajo lokalne zadeve širšega pomena. Mestne občine se
delijo na mestne četrti oziroma četrtne skupnosti, medtem ko se občine delijo na
lokalne skupnosti, naselja oziroma krajevne skupnosti (Zavezanci in njihove
dolžnosti, 2011).
Po Stokerju (1991; v Brezovšek & Haček: 2012) je lokalna samouprava »ključni
element v političnem sistemu (evropske) demokracije«. Brezovšek in Haček (2012)
dodajata, da je lokalna samouprava civilizacijska pridobitev in teoretična ter
praktična sestavina vseh sodobnih demokratičnih političnih sistemov. Opredeljujeta
jo kot tisto raven oblasti oziroma vladanja, ki je najbližja državljanom oziroma
občanom, tako da je njena naloga zastopanje pomena in stališča lokalnosti.
Po Vlaju (1998: 17) je lokalna skupnost tista teritorialna skupnost, kjer se na najnižji
ravni pojavljajo določene skupne potrebe prebivalstva, ki jih je mogoče reševati le
skupno. Lokalne skupnosti so naravne skupnosti, ki so nastale z zgodovinskim
razvojem in imajo svojo ozemeljsko razsežnost. Drugi element lokalne skupnosti so
ljudje, ki jih v skupnosti povezujejo potrebe (v mestu so drugačne kot na podeželju).
Vlaj glede na številne definicije lokalne skupnosti povzame njihove bistvene
elemente:
določeno ozemlje;
ljudje, ki so naseljeni na tem ozemlju;
skupne potrebe in interesi teh ljudi;
zavest ljudi o skupnosti, ki ji pripadajo.
9
Šmidovnik lokalno skupnost konkretno opredeljuje kot prvo in najnižjo v hierarhiji
skupnosti, ki se na višjih nivojih pojavljajo bodisi kot lokalne skupnosti širšega
pomena, zlasti pa kot državne teritorialne skupnosti. Gre torej za najožjo
teritorialno oziroma elementarno teritorialno skupnost ljudi (1995: 18).
V naši raziskavi smo se osredotočili na zagotavljanje varnosti na območju Občine
Oplotnica. Pred empirično raziskavo v omenjenem območju smo se poglobili v
rezultate že opravljenih raziskav, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti v drugih
lokalnih skupnostih. Med drugim nas je zanimalo, kakšno vlogo ima na teh območjih
policija. Čeprav ob zagotavljanju varnosti večina ljudi pomisli na policijo, so na
lokalnem območju pomembni tudi drugi organi in vsi občani.
2.2 Opis občine Oplotnica
Občina Oplotnica leži v severovzhodnem delu Slovenije. Pod jugovzhodnimi obronki
Pohorja se razprostira na 33 km2, na nadmorski višini od 320 do 679 m in ima 4076
prebivalcev (podatek iz leta 2016). Vključuje 21 zaselkov (Občinski program varnosti,
2008).
Izmed vseh dejavnosti sta najbolj razvita poljedelstvo in vinogradništvo, živinoreja in
gozdarstvo pa bolj na obrobju Lačne Gore, Fošta, Gorice in Okoške Gore (Občinski
program varnosti, 2008).
Iz kraja vodijo ceste na Pohorje, Roglo, v Zreče, Slovenske Konjice, Tepanje in
Slovensko Bistrico. Občina Oplotnica meji na občine: Zreče, Slovenske Konjice in
Slovensko Bistrico (Občinski program varnosti, 2008).
V občini Oplotnica je 1342 gospodinjstev (2015), povprečna velikost gospodinjstva je
2,8 člana (2015). Na področju gospodarstva je 225 podjetij (2014), število kmetijskih
gospodarstev 248 (2010) in kmetijskih zemljišč v uporabi 350 ha (2010). Občinske
ceste zajemajo 113,4 km (2012), državne 12,2km od tega je lokalnih 41,0 km,
javnih poti pa 72,4 km. Gostota cestnega javnega omrežja je 3,8 km/km2 (Statistični
urad RS, 2016).
Izmed izobraževalnih ustanov se na tem območju nahajajo trije vrtci, ena matična OŠ
in ena podružnična OŠ (Statistični urad RS, 2016).
10
2.3 Policijsko delo v lokalni skupnosti
V eni izmed raziskav je zapisano, da »sodobno zagotavljanje varnosti na lokalni ravni
temelji na t. i. policijskem delu v skupnosti; poleg represivne dejavnosti policija
izvaja tudi preventivne naloge in sodeluje z lokalnim prebivalstvom, lokalno
skupnostjo in različnimi službami, ki izvajajo svoje dejavnosti na lokalni ravni.
Omenjeni pristop predstavlja temeljni način preprečevanja in soočanja s
kriminaliteto v zahodnem svetu t. i. multiagencijski pristop« (Meško, Sotlar,
Lobnikar, Jere, Tominc, 2012: 63).
Sklepamo, da je povezanost policije na manjšem območju z življenjem in delovanjem
prebivalcev zelo tesna, za zagotavljanje varnosti pa je pomembno njihovo
sodelovanje. Pomembne so tudi preventivne dejavnosti, ki jih manjše območje kot
takšno zaradi praviloma sodelovalnih medosebnih stikov lahko učinkovito nudi. Zaradi
tovrstne povezanosti in povezovanja menimo tudi, da je pretok informacij (npr. za
preprečevanje kriminalitete) v manjšem okolju hitrejši.
Na kakovost življenja v lokalni skupnosti pomembno vpliva občutek pripadnosti
lokalnemu okolju, ki ga lahko povezujemo z varnostjo in občutkom ogroženosti. V eni
izmed raziskav je zapisano, da »na oblikovanje občutka pripadnosti lokalnemu okolju
in kvaliteto življenja bistveno vpliva posameznikova subjektivna ocena o ogroženosti
v tem okolju oziroma posameznikov občutek ogroženosti« (Meško, Sotlar, Lobnikar,
Jere, Tominc, 2012: 63).
Adam J. Mckee (2001) je definiral merjenje stopnje implementacije policijskega dela
s štirimi, med seboj povezanimi koncepti:
kakovost stikov policistov s prebivalci,
stopnja percepcije kriminalitete in nereda,
strah pred viktimizacijo in
stopnja skupnostne povezanosti.
Tudi ta koncept merjenja stopnje policijskega dela vključuje stike med policisti in
prebivalci oziroma njihovo sodelovanje. Vključuje pa tudi čustvo strah (pred
viktimizacijo), ki se povezuje z občutkom ogroženosti (nasproten je občutek
varnosti). Ena izmed raziskav prav tako ugotavlja, da ima policijsko delo v skupnosti
relativen vpliv na zmanjševanje kriminalitete, predvsem pa pozitiven vpliv na
zmanjšanje strahu pred kriminaliteto pri prebivalcih.
11
Raziskava (Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere, Tominc, 2012: 19) ugotavlja tudi, da naj bi
k večjemu občutku varnosti državljanov in demotivaciji potencialnih storilcev
kaznivih dejanj prispevala predvsem fizična prisotnost policistov na lokalni ravni,
njihova vpetost v življenje lokalnega okolja, kot je na primer osebni stik s
problematičnimi osebami, pomemben je tudi osebni zgled policistov.
Sodelovanje s prebivalci in policisti kot pomembno komponento policijskega dela v
skupnost dokazujejo tudi raziskave, ki jih so jih med drugim zanimali tudi predlogi
občanov za uspešnejše policijsko delo. Njihovi predlogi so sledeči (Meško, Sotlar,
Lobnikar, Jere, Tominc, 2012: 22):
policijske patrulje v lokalnem okolju;
prisotnost in dostopnost policistov na terenu;
izboljšanje komuniciranja in sodelovanja med policisti ter lokalnim
prebivalstvom;
razvijanje komunikacijskih in socialnih veščin ter
poglabljanje znanja policistov s področja kulturne raznolikosti.
Pregledali smo raziskave, ki so ugotavljale, na katerih področjih so občine najbolje
ocenjene. Ugotovili smo, da so občine najbolje ocenjene pri izvajanju nalog, kot so
(Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere, Tominc, 2012: 14):
delovanje vrtcev in šol,
skrb za požarno varnost,
organiziranje reševalne pomoči in
skrb za javno razsvetljavo.
Najslabše so občine ocenjene pri pospeševanju služb socialnega skrbstva in
ustvarjanju pogojev za gradnjo stanovanj (Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere, Tominc,
2012).
Zanimalo nas je, katere dejavnike v lokalni skupnosti občani navajajo kot najbolj
ogrožajoče. Tako prebivalci kot policisti so kot najbolj ogrožajoče dejavnike v lokalni
skupnosti navedli (Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere, Tominc, 2012):
dejavnike negotovosti,
opojne substance,
organizirano kriminaliteto in
ogrožanje varnosti v prometu.
12
3 Pomen lokalne skupnosti v Resoluciji o preprečevanju
in zatiranju kriminalitete
Uvodni del se začne z besedami, da je »življenje v varnem okolju temeljna človekova
pravica in neprecenljiva družbena vrednota.« V nadaljevanju je pojasnjeno, kako
lahko številne negativne, socialne, ekonomske in družbeno-moralne posledice
prizadenejo prebivalce ter v celoti ogrozijo nacionalno varnost. V času globalizacije
predstavljajo grožnjo mednarodni organizirani kriminal, ilegalni migracijski tokovi,
trgovanje z ljudmi, ilegalno trgovanje s prepovedanimi drogami, orožjem ter
predmeti kulturne dediščine. Za zdravje in življenje pa je posebno nevarna ekološka
kriminaliteta, medtem ko nacionalno identiteto slabijo oblike ogrožanja kulturne
dediščine. V nadaljevanju je omenjeno tudi delovanje ljudi v lokalnem okolju, saj
soočanje s kriminaliteto zahteva odziv ne le državnih inštitucij in civilne družbe,
temveč »vseh državljanov na nacionalni, regionalni in lokalni družbeni ravni«
(Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete, 2006).
V poglavju Usmeritve na področju boja proti kriminaliteti, natančneje podpoglavju
Preprečevanje kriminalitete, sta osvetljena pomen in vloga lokalnih skupnosti, kar bo
pojasnjeno v nadaljevanju (Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete,
2006).
Za preprečevanje kriminalitete je pomembna decentralizacija državnih institucij in
njihova večja prisotnost na lokalni ravni (ideje Evropske listine o lokalni samoupravi).
S tem se pri preprečevanju kriminalitete več odgovornosti namenja lokalni upravi.
Prav tako je preprečevanje kriminalitete učinkovito, če je zasnovano na lokalni
ravni. Zaradi narave problematike (preprečevanje kriminalitete je namreč povezano
z vsemi prebivalci lokalne skupnosti) se poleg institucij (policija, lokalna uprava,
šolstvo, mediji ipd.) lahko v aktivnosti neposredno vključijo tudi prebivalci.
Preprečevanje kriminalitete se lahko na lokalni ravni izvaja v obliki preventive v
ožjem smislu, kar lahko zmanjša možnosti in priložnost za izvajanje kaznivih dejanj,
in sicer (Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete, 2006):
s povečanjem prometne varnosti z izgradnjo križišč, nadvozov;
z ureditvijo pločnikov;
z javno razsvetljavo;
s tehničnim in fizičnim varovanjem;
z urbanističnim načrtovanjem in gradnjo stanovanjskih naselij in
z obnovo zanemarjenih naselij, zgradb ipd.
13
Lokalna skupnost je z varnostno problematiko v okolju najbolje seznanjena, zato so
formalne oblike nadzora ter številni ukrepi tudi dejansko učinkoviti. Zaradi
neformalnih oblik nadzora pa so lahko problemi pravočasno prepoznani.
3.1 Področja preprečevanja in zatiranja kriminalitete
Področja preprečevanja in zatiranja kriminalitete, njihove vzroke in rešitve
podrobneje obravnava Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (2006):
3.1.1 Premoženjska kriminaliteta
Republika Slovenija leži na območju, kjer se križajo mednarodne tranzitne poti med
jugovzhodno in zahodno Evropo, kar vpliva na obremenjenost slovenskega prostora s
premoženjsko kriminaliteto. To je najštevilčnejši segment kriminalitete, preiskanost
pa je relativno nizka. Posebno premoženjska kriminaliteta je pogostejša v urbanih
oziroma gosteje naseljenih območjih.
Vzroki zanjo so: odprtost meja, prost pretok ljudi, preoblikovanje gospodarstev v
večini vzhodnoevropskih držav v tranziciji ter oblikovanje novih socialnih kategorij,
predvsem nastanek nove elite, hkrati pa se slabša socialno stanje pomembnega
števila državljanov.
Storilci kaznivih dejanj ropov in tatvin so pogosto nasilni, uporabljajo orožje in druge
nevarne predmete. Storilci ropov so običajno mlajše osebe in pogosto odvisniki od
opojnih substanc. Za objekt oziroma cilj si pogosto izberejo pošte, trgovine in
bencinske servise. Zaznavajo tudi izvrševanje ropov v skupinah, beležijo rope v
finančne ustanove in trgovske centre. Potencialne žrtve so lahko bančni in poštni
uslužbenci, prodajalci, stranke, mimoidoči, uslužbenci podjetij za zasebno varovanje
ter ne nazadnje policisti.
Opazno je, da so storilci medsebojno povezani, in sicer tako med posamezniki kot
tudi med mednarodnimi združbami specialnih povratnikov premoženjskih kaznivih
dejanj, zlasti med združbami z Balkana, Romunije, Madžarske, Poljske ter držav,
nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Za storilce je značilna mobilnost.
3.1.2 Gospodarska kriminaliteta
Pojavne oblike te vrste kriminalitete so odvisne od družbenega in gospodarskega
sistema, v katerem se pojavljajo, zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih
dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje. Značilnost je precejšnje temno polje, saj
posledice največkrat niso neposredno vidne, zlasti takrat, kadar oškodovanec ni
14
fizična ali pravna oseba, temveč država. Gospodarsko kriminaliteto je zelo težko
odkriti, preiskovati in sankcionirati. Vedno bolj je razširjena korupcija, vse več je
tudi organiziranih kaznivih dejanj s področja davčnih zatajitev, obogatitve
posameznikov, ki so si preko sumljivo pridobljenega premoženja z zlorabo položaja,
divjo privatizacijo, neupoštevanjem zakonodaje in pranjem denarja pridobili veliko
premoženja ter gospodarski in politični vpliv.
Leta 2010 je bil z namenom izboljšanja stanja pri obravnavi teh težav ustanovljen
Nacionalni preiskovalni urad. Leta 2003 je Vlada RS sprejela Strategijo obvladovanja
gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji, v kateri so zapisani strateški cilji in
programi za uspešno in učinkovito obvladovanje gospodarske kriminalitete.
3.1.3 Kibernetska kriminaliteta
Informacijsko tehnološko področje se hitro razvija, zato je mogoče napovedati, da bo
v prihodnosti število kaznivih dejanj naraščalo. Pri teh dejanjih je na različne načine
vpletena informacijska tehnologija (pametni telefoni, tablični računalniki in druge
elektronske naprave), prihajale pa bodo nove elektronske naprave. Temu napredku
se bodo morali prilagoditi vsi organi pregona, ki bodo morali učinkovito in tesno
sodelovati.
Tudi za to vrsto kriminalitete je značilno ogromno temno polje, kjer storjena dejanja
niso zaznana oziroma odkrita ali pa ostanejo neprijavljena. Značilnost je tudi
zahtevnost preiskovanja.
Vzroki so v tem, da je v Republiki Sloveniji več vladnih, nevladnih in izobraževalnih
institucij ter pomembnih infrastruktur, za katere je pomembno nemoteno in varno
delovanje informacijskih sistemov. Trenutno v Sloveniji ni vzpostavljenega
učinkovitega, varnega in ažurnega obveščanja ter izmenjave informacij o incidentih
ali napadih na informacijske sisteme vladnih/nevladnih institucij in pomembnih
infrastruktur. Problematično je tudi pomanjkanje računalniških strokovnjakov, veliko
institucij nima izdelanih ustreznih ukrepov in metod delovanja.
3.1.4 Prepovedane droge
Gre za zelo kompleksen družbeni problem. Droge vplivajo tako na posameznika kot
širšo družbo, saj lahko ogrožajo zdravje in varnost. S problematiko drog se na
globalni ravni ukvarjajo različne mednarodne organizacije.
15
V obdobju med letoma 2004 in 2010 se je problematika uporabe heroina pri nas
stabilizirala, leta 2009 je delež uživalcev heroina znatno upadel. Narašča tudi starost
odvisnikov, kar pomeni, da se populacija odvisnikov od heroina v Sloveniji stara.
Ugotavljajo, da imamo premalo informacij o uporabi kokaina in drugih stimulativnih
drog v splošni populaciji. V zadnjem času je bilo zaznati povečanje iskalcev pomoči
zaradi uživanja kokaina, ob tem pa primanjkuje ustreznih programov pomoči za te
uporabnike. Po nekaterih podatkih je delež uporabnikov konoplje še vedno visok.
V novem Nacionalnem programu na področju drog za obdobje 20112020 je glavni
poudarek na celovitem in nadaljnjem razvoju vseh ukrepov, programov in dejavnosti.
Vzroki za to, da je Slovenija država uporabnica prepovedanih drog, so v relativno
razširjeni dostopnosti prepovedanih drog ter v tranzitnosti države, kjer delujejo
organizirane kriminalne združbe. Vzroki za uporabo teh drog so različni in so odvisni
od starosti uporabnika ter trajanja uporabe drog. Otroci in mladostniki začnejo
uporabljati droge zaradi užitka, razburjenja, nizke samopodobe, nezadovoljstva s
samim seboj, občutka manjvrednosti in pomanjkanja zaupanja vase, vpliva vrstnikov,
radovednosti, premajhne ozaveščenosti o posledicah idr. Nekateri ljudje pa se
zatekajo k drogam v stresnih okoliščinah in si skušajo olajšati obremenitve.
3.1.5 Mladoletniško nasilje
Je kompleksen pojav, saj se v njem odražajo družbena vprašanja. Mladoletniško
nasilje je namreč potrebno obravnavati skupaj z vprašanji o socialno-ekonomskem
položaju družin, s položajem mladih v družbi in drugimi družbenimi okoliščinami, ki
vplivajo na mlade.
Eden izmed prostorov, v katerem se srečujejo mladoletniki z nasiljem, je vzgojno-
izobraževalni sistem. V vzgojno-izobraževalni sistem so otroci in mladi vključeni vse
dalj časa in je pomemben socializacijski dejavnik. Uspeh v šoli pa pomembno vpliva
na nadaljnje življenje posameznika.
V VIZ se tako vključujejo učenci, ki so deležni nasilja tudi denimo v družini, kar
vpliva na njihova ravnanja v VIZ. Otroci, zaposleni in starši v šolski prostor in
medsebojne odnose prinašajo tudi svoje vrednote, stališča, stereotipe, predsodke,
moralne norme, ki so jih pridobili v procesu socializacije, preko medijev in drugih
vplivov iz okolja.
16
Zakon o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008 je vlogo vrtca prvič vsebinsko in
sistemsko opredelil kot obvezo in zunanjo pravno odgovornost, Kazenski zakonik je
opustitev prijave nasilja nad otrokom v družini opredelil kot kaznivo dejanje.
V VIZ obstaja več vrst nasilja: vrstniško, ki je najpogosteje omenjeno; nasilje
učiteljev nad učenci; nasilje učencev nad učitelji in nasilje v odnosu med starši in
učitelji. Pri nekaterih gre za izrazito zlorabo moči in izvajanje nadzora
(ustrahovanje, spolno nadlegovanje na delovnem mestu, trpinčenje na delovnem
mestu).
Dejavniki tveganja za mladoletniško nasilje so: odnosi, vzgoja, komunikacija,
vrednote v družini otroka, osebnostna struktura, samospoštovanje, emocionalna
pismenost otrok, sposobnost empatije, vedenjski vzorci idr. Eden izmed pomembnih
dejavnikov je vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov na učno uspešnost, ta pa je
pomemben dejavnik tveganja za mladoletniško nasilje.
3.1.6 Nasilje v družini
Gre za splošen družbeni problem, ki je presegel meje zasebnosti družine. Slovenija je
uveljavila Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08),
Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 20092014
(Uradni list RS, št. 16/08) in Akcijski načrt za preprečevanje nasilja v družini 2011. S
temi dokumenti se je zavezala k soustvarjanju družbe, v kateri nobena oblika nasilja
ni sprejemljiva in kadar se pojavi, jo je potrebno ustrezno sankcionirati.
Od uveljavitve Zakona o preprečevanju nasilja v družini je nasilje obravnavano
drugače kot pred letom 2008. Številne žrtve se prej dolgo niso odločile za prijavo
nasilneža, ker niso verjele, da bo njim samim kot tudi njihovim otrokom zagotovljena
pomoč.
Po kriminoloških raziskavah na obseg nasilja v družini ni mogoče vplivati s
kazenskopravnimi ukrepi, temveč z zagotavljanjem sodelovanja različnih organov in
organizacij in s strokovnim delom, usmerjenim k dolgoročni ureditvi življenjskih
razmer žrtve.
17
3.1.7 Varstvo okolja
V najširšem pomenu zajema varovanje ljudi, živali, rastlin, naravnih in drugih virov.
Zaradi družbenih sprememb so bile potrebne spremembe in prilagoditve zakonodaje
na področju varstva okolja. Vendar je težko reči, da so nam te spremembe prišle v
zavest. V zadnjem času je vedno bolj razširjena ekološka kriminaliteta, o kateri
govorimo, kadar pride do infiltracije organiziranih kriminalnih združb v gospodarsko
sfero z namenom ustvarjanja zaslužka. Pozitiven vpliv pa je imela denimo pobuda
nevladnih organizacij za vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, zaradi
katere se veča število prijav kaznivih dejanj s področja varstva okolja.
Vzroki za težave na področju varstva okolja v Sloveniji so: odsotnost sistematičnega
odkrivanja in proaktivnega preprečevanja kaznivih dejanj, nevarnih za okolje;
premajhen krog pravnih subjektov, ki po zakonu smejo odkrivati in predlagati
postopek o prekršku kršiteljev okoljske zakonodaje in prenizka stopnja tveganja za
kršitelje predpisov s področja varstva okolja.
3.1.8 Pomoč žrtvam kaznivih dejanj
Pomembna ni le zaradi zagotavljanja varnosti in celovite pomoči posameznikom v
stiski, temveč je to pot do prepoznavanja, odkrivanja in prijavljanja kaznivih dejanj.
Državni organi in nevladne organizacije morajo ob usklajenem in enotnem delovanju
učinkovito obravnavati žrtev z različnimi vrstami pomoči (terapevtsko, svetovalno,
nastanitveno idr.). Posebno pozornost je treba nameniti ranljivim skupinam,
otrokom, mladostnikom, starejšim osebam in ženskam. Nasilje se pojavlja v različnih
oblikah (telesno, psihično, spolno, ekonomsko, zanemarjanje).
3.1.9 Strah pred kriminaliteto
Občutki ogroženosti in strah pred viktimizacijo obremenjujejo predvsem starejše in
tiste iz bolj ogroženih skupin. Strah pred kriminaliteto pa zmanjšuje zaupanje
državljanov v skupnost, omejuje ekonomski razvoj in zmanjšuje kakovost življenja.
Zelo pomembno vlogo pri ustvarjanju občutka ogroženosti imajo mediji. Ti imajo
ključno vlogo pri informiranju ljudi in možnostih za njihovo preprečevanje, pri tem
pa seveda obstaja možnost dramatiziranja nekaterih oblik kriminalitete.
Na strah pred kriminaliteto vplivajo naslednji dejavniki: socialne mreže, socialni
kapital, neurejenost soseske, zaupanje v javne institucije, starost, spol,
družbenoekonomski položaj idr.
18
Najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na strah pred kriminaliteto, so povezani z
izkušnjo s kriminaliteto: mediji, ki objavljajo senzacionalne primere; policija,
državno tožilstvo in sodišča, saj oškodovanci želijo, da bi ti odkrili storilce.
3.1.10 Odvzem premoženjske koristi
Pri tem gre za podjetniško organizirane kriminalne družbe, katerih glavni motiv je
finančni dobiček. Vzroki so predvsem v neusklajenem delovanju pristojnih državnih
organov v zvezi z odkrivanjem, začasnim zavarovanjem in odvzemom premoženjske
koristi: nepoznavanje in nerazumevanje pomena zakonsko predvidenih ukrepov za
odkrivanje, začasno zavarovanje in odvzem premoženjske koristi v predkazenskem in
kazenskem postopku; neobstoj pravnih podlag za razširjeni odvzem premoženja
nezakonitega izvora v civilnem postopku.
3.1.11 Obveščevalno vodena policijska dejavnost
Nobena policijska organizacija nima na razpolago neomejenih sredstev zoper celoten
spekter kriminalnih groženj, zato je za učinkovito preprečevanje in omejevanje
kriminalitete potrebno promovirati objektivno kriminalistično obveščevalno
dejavnost, katerega končni produkt je kriminalistična obveščevalna informacija. Ta
po Europolovi definiciji temelji na neobdelani informaciji o kaznivem dejanju,
dogodku, storilcu, osumljencu idr. Poleg tega zagotavlja dodatno znanje o dejavnosti
storilcev kaznivih dejanj in predstavlja nadgradnjo osnovne informacije. Namen te
dejavnosti je izboljšati dejavnost policije.
3.1.12 Izvrševanje kazenskih sankcij
V zadnjih letih je opazna težnja po izrekanju daljših zapornih kazni. Med storilci
kaznivih dejanj je visok odstotek povratnikov, zato je mogoče trditi, da sistem
resocializacije storilcev ni v celoti uspešen.
Motiv večine kaznivih dejanj je pridobivanje premoženjske koristi. Pri teh je ustrezno
visoka denarna kazen lahko učinkovitejša od zaporne kazni.
Večina razvitih držav se je posvetila premoženjski plati kaznivih dejanj in skušala čim
natančneje oceniti škodo, ki jo povzročajo družbi, vključno s stroški državnih organov
in pravosodnega sistema. Organizirani finančni in gospodarski kriminal škodljivo
vpliva na javne finance, dohodke podjetij in premoženje posameznikov. V Sloveniji
se vse bolj uveljavlja spoznanje, da denarno sankcioniranje zaleže bolj kot zaporna
kazen.
19
4 Varnostni organi na območju Občine Oplotnica
4.1 Policija Slovenska policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Svoje delo
opravlja na treh ravneh: državni, regionalni in lokalni. Organizacijsko jo sestavljajo
Generalna policijska uprava, policijske uprave in območne policijske postaje.
Območje policijskih postaj je razdeljeno na policijske okoliše, ki lahko obsegajo eno
ali več občin, lahko pa tudi le del občine (Policija, 2012).
Policijski okoliš je namenjen uresničevanju socialne funkcije policije, vodja
policijskega okoliša pa je nosilec preventivnih nalog na območju lokalne skupnosti. V
primeru oddaljenosti od policijske postaje se določijo policijske pisarne, ki
omogočajo neposredno policijsko prisotnost (Policija, 2012).
Na območju Občine Oplotnica se v okviru Policijske postaje Slovenska Bistrica (ta
spada pod Policijsko upravo Maribor) nahaja policijska pisarna Oplotnica, ki jo vodi
Branko Mesarič. Komandir policijske postaje v Slovenski Bistrici je Aleksander Lubej.
Območje Občine Oplotnice spada torej pod okrilje Policijske postaje Slovenska
Bistrica.
4.2 Območna policijska postaja
Ker diplomska naloga obravnava varnost na območju občine, smo natančneje
opredelili vlogo območne policijske postaje ter navedli njena pooblastila in naloge.
V 27. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji (2013) je območna policijska
postaja opredeljena kot »organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno
opravljanje nalog policije na določenem območju policijske uprave«. Sedež in
območje policijskih postaj določi minister na predlog generalnega direktorja policije.
Prav tako morajo biti območja policijskih postaj usklajena z mejami občin, tako da
ena policijska postaja izvaja naloge policije na celotnem območju ene ali več občin,
lahko pa tudi, tako da na območju ene mestne občine izvaja naloge policije več
policijskih postaj.
V nadaljevanju 27. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji so opredeljene
naloge območne policijske postaje v skladu z letnim načrtom dela, ki ga sprejme
komandir območne policijske postaje. Letni načrt dela mora biti izdelan na podlagi
ciljev generalne policijske uprave in policijske uprave, kamor sodi. Pred pripravo
20
letnega delovnega načrta območna policijska uprava pozove občine, da podajo
predloge prioritetnih nalog pri zagotavljanju varnosti.
Kot pojasnjuje Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (2006), na
lokalni ravni situacijsko preventivno uspešno deluje predvsem policija; že pred leti je
namreč začela izvajati strategijo v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki v
ospredje postavlja situacijsko preventivo. Metode in oblike dela, ki jih uporablja, so:
svetovanje, delo v posvetovalnih telesih, delo v policijskih pisarnah, izobraževanje
otrok in odraslih, neformalne oblike druženja in povezovanja. K večjemu občutku
varnosti pa pomembno prispevajo fizična prisotnost policistov na lokalni ravni,
njihova vpetost v življenje lokalnega okolja ter njihov osebni zgled.
Ob policistih so za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti pomembni tudi drugi
organi organizacije, društva, institucije, zavodi in fizične osebe. Zanimalo nas je,
katere in na kakšen način delujejo na območju Občine Oplotnica. Vloge teh organov,
njihove pristojnosti in naloge so opisane v nadaljevanju.
4.3 Vloga in pristojnosti vodje policijskega okoliša
Kot smo že omenili, je vodja policijskega okoliša na območju KS Oplotnica Branko
Mesarič.
Zakonodaja vodji določa naslednje pristojnosti (Policija, 2012):
opravlja predvsem preventivne naloge v policijskem okolišu;
sodeluje pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju in
prijemanju storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb;
ugotavlja kriminalna žarišča in sodeluje pri njihovem nadzoru;
sodeluje s prebivalci, predstavniki lokalnih oblasti, predstavniki podjetij,
organizacij in društev ter jih seznanja s pojavnimi oblikami kriminalitete in
kršitvami;
svetuje občanom, jih opozarja in jim daje navodila v zvezi s preprečevanjem
kaznivih dejanj in prekrškov ter
obiskuje oškodovance in žrtve kaznivih dejanj, vrača najdene oziroma
zasežene ukradene predmete in z razgovori pridobiva informacije.
Glede na svoje naloge je vodja policijskega okoliša tesno vpet v lokalno dogajanje,
saj sodeluje z različnimi organizacijami, društvi, zavodi, vzgojno-izobraževalnimi
institucijami idr.
21
4.4 Varnostni sosvet
Varnostni sosveti so del strategije policijskega dela v skupnosti in predstavljajo
organiziran način določanja prednostnih nalog na področju kriminalne preventive in
zagotavljanja varnosti na lokalni ravni (Meško, Sotlar, Lobnikar, Jere, Tominc, 2012).
Predstavljali naj bi delovno telo ali organizacijo, kjer se srečujejo lokalna skupnost,
policija in druge interesne skupine iz lokalnega okolja, ki iščejo skupne rešitve za
izboljšanje varnosti na lokalni ravni (Meško, 2006). V sodelovanju s sosednjimi
občinami je bil ustanovljen tudi v občini Oplotnica, kar bo podrobneje pojasnjeno v
nadaljevanju.
Na področju zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja so se župani občin
Oplotnica, Poljčane, Makole in Slovenska Bistrica s policijsko postajo Slovenska
Bistrica dogovorili za projekt partnerskega sodelovanja. Pravno podlago tega akta
predstavljajo: Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o policiji in Statut Občine
Oplotnica. V ta namen so občinski sveti navedenih občin 30. 10. 2012 sprejeli akt o
ustanovitvi Varnostnega sosveta (Občinska uprava Občine Oplotnice). Ponovno je bil
obravnavan na 5. redni seji Občinskega sveta 2. 7. 2015 (Občinska uprava Občine
Oplotnica, 2015).
Varnostni sosvet je posvetovalno telo, ustanovljeno z namenom, da:
obravnava in analizira varnostne razmere s področja klasične kriminalitete,
javnega reda in miru, varnosti v cestnem prometu, zaščite in reševanja;
predlaga ukrepe zagotavljanja prijaznejšega in varnejšega življenjskega in
bivalnega okolja ter
predlaga sporočila s preventivno vsebino.
Stalni člani varnostnega sosveta na območju Občin Slovenska Bistrica, Makole,
Oplotnica in Poljčane so: župan občine Slovenska Bistrica, župan občine Poljčane,
župan občine Makole, župan občine Oplotnica, podžupan občine Slovenska Bistrica,
komandir Policijske postaje Slovenska Bistrica, predstavnik občinskega sveta vsake
občine soustanoviteljice varnostnega sosveta, predsedniki svetov za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu občin soustanoviteljic varnostnega sosveta, predstavnik
službe za zaščito in reševanje, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva,
predstavnik Upravne enote Slovenska Bistrica, predstavnik Centra za socialno delo
Slovenska Bistrica in predstavnik zainteresirane javnosti vsake občine
soustanoviteljice varnostnega sosveta.
22
Člani varnostnega sosveta imajo naslednje naloge:
aktivno sodelujejo pri delu posvetovalnega telesa,
dajejo pobude in predloge za reševanje varnostnih problemov,
izvajajo naloge, ki so jih prostovoljno sprejeli ter
delujejo v korist splošne varnosti.
4.5 Medobčinsko redarstvo
Namen vzpostavitve medobčinskega redarstva je (Občinski program varnosti):
zagotavljanje javne varnosti v lokalni skupnosti oziroma izvajanje vseh pristojnosti
občinskih redarjev, ki so opredeljene v določbi drugega odstavka 3. člena Zakona o
občinskem redarstvu (2006):
varen in neoviran cestni promet v naseljih;
varnost cest in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij;
varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah;
varnost javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine ter
vzdrževanje javnega reda in miru.
Po Zakonu o varstvu javnega reda in miru (2006) je v tretjem odstavku 27. člena
opredeljena pristojnost za odločanje o prekrških:
nedostojno vedenje,
beračenje na javnem kraju,
uporaba nevarnih predmetov,
poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe,
pisanje po objektih,
vandalizem,
kampiranje,
uporaba živali in
neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb.
Pooblastila občinskih redarjev opredeljuje tudi Zakon o varnosti cestnega prometa
(2008), in sicer je v 14. členu navedeno, da:
izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v naselju;
urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih
skupnosti in državnih cestah v naselju;
izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju
umirjenega prometa in območju za pešce in
23
ugotavljajo kršitve določb 113. člena ZVCP o varstvu cest in okolja v naselju in
na občinskih cestah zunaj naselja.
Tabela 1: Varnostni pojavi v občini Oplotnica od leta 2013 do prvega polletja 2015 (Občina
Oplotnica, 2013, 2015).
Področja Število dogodkov z znaki kaznivega dejanja
Leta 2013 Leta 2014 Prvo polletje 2015
Splošna kriminaliteta
53 52 34
Gospodarska kriminaliteta
4 6 3
Organizirana kriminaliteta
0 1 0
Javni red in mir 28 29 9
Prometna varnost (obravnavanje
prometnih nesreč)
24 34
15
Izvajanje predpisov o tujcih
1 0 0
Samomori 2 2 0
Nenadna smrt 0 1 0
Požari 2 3 6
Delovne nesreče 1 0 0
Naravne nesreče 1 0 0
Glede na značilnosti dela policije, kot jih opisuje Informacija o trendih varnostnih
pojavov, so na delo policistov vplivali mnogi zunanji in notranji dejavniki. Območje,
ki ga pokriva Policijska postaja Slovenska Bistrica, je največje na območju Policijske
uprave Maribor in zajema poleg območje Občine Oplotnica tudi območja Občine
Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole. V letu 2013 je bilo stanje varnosti ocenjeno
kot stabilno in kaže upad števila kaznivih dejanj za 15 %, število kršitev zoper javni
red in mir se je zmanjšalo za 10 %, za 4 % se je zmanjšalo tudi število prometnih
nesreč. Celotno območje je poseljeno z mnogimi manjšimi naselji in ga je z
varnostnega vidika težko permanentno nadzirati. To je obenem tudi tranzitno
območje, ki pritegne storilce kaznivih dejanj iz drugih območij. (Informacija o
trendih varnostnih pojavov na območju Občine Oplotnica v letu 2013, 2014).
24
Leta 2014 je bilo stanje varnosti v občini Oplotnica ocenjeno kot stabilno, saj so
policisti realizirali zastavljene naloge in cilje. Za 7 % so porasla kazniva dejanja,
glede na leto 2013 so zabeležili enako število prekrškov zoper javni red in mir, število
prometnih nesreč se je povečalo za kar 42 %. V tem času niso beležili odmevnejših
negativnih pojavov (Informacija o trendih varnostnih pojavov v letu 2014, 2015).
V prvem polletju je stanje stabilno, trendi varnostnih pojavov pa kažejo visok porast
kaznivih dejanj (za kar 54 %), upad kršitev zoper javni red in mir in upad števila
prometnih nesreč za 21 % (Trendi varnostnih pojavov prvem polletju 2015, 2015).
4.6 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine
Oplotnica
Ta organ ima za lokalno skupnost pomembno vlogo, saj prispeva k ozaveščanju in
ocenjuje varnost še pred morebitnimi nezgodami oziroma prometnimi nesrečami.
Zaradi ozaveščanja in vzgojno-izobraževalne vloge predstavlja prispevek
preventivnim dejavnostim. Odlok o ustanovitvi sveta za preventivno in vzgojo v
cestnem prometu Občine Oplotnica je bil sprejet s strani Občinskega sveta Občine
Oplotnica in je začel veljati 19. 7. 2016. Svet deluje kot posvetovalno telo in ima,
kot je navedeno v 5. členu odloka, naslednje naloge (Odlok o ustanovitvi Sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Oplotnica, 2016):
ocenjuje stanje varnosti v cestnem primeru na lokalni rani;
predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in
ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje;
koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa
na lokalni ravni;
sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in
obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne
varnosti;
koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih
gradiv, pomembnih za preventivno in vzgojo v cestnem prometu na lokalni
ravni in
sodeluje z javno agencijo in ministrstvom, pristojnim za promet.
25
5 Občinski načrt varnosti Občine Oplotnica
Občina Oplotnica je novembra leta 2008 izdala Program varnosti, ki je temeljni
strateški dokument, ki opredeljuje izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega
življenja občanov. Namen programa varnosti Občine Oplotnica (2008) je:
določiti enotne kriterije za zagotavljanje javne varnosti v občini Oplotnica;
opredeliti ukrepe, ki zagotavljajo javno varnost na tem območju;
načrtno zagotavljati kvaliteto javnega prostora v občini Oplotnica (to pomeni
predvsem zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer bivajo in delajo ter kjer se
šolajo in igrajo njihovi otroci; pomeni tudi zadovoljivo stopnjo javne varnosti
in javnega reda konkretno to pomeni čisti, urejeni in varni občinski parki,
ulice, ceste ter drugi odprti prostori);
vzpostaviti partnerski odnos med policijo in občinskim redarstvom pri
zagotavljanju javne varnosti v lokalni skupnosti oziroma pri izvajanju vseh
pristojnosti občinskih redarjev (opredeljenih v 3. členu Zakona o občinskem
redarstvu).
Program varnosti pa obenem predstavlja tudi izhodišče za delovanje občinske
redarske službe, katere naloge in pooblastila smo v tem poglavju že pojasnili.
5.1 Strateški cilji
Strateški cilji so dvig kakovosti življenja in dela občanov ter dvig varnosti javnega
prostora v občini Oplotnica. Na tem mestu so navedene tudi aktivnosti ter ukrepi za
doseganje ciljov, ki so: upoštevanje pravnih predpisov; upoštevanje programskih
usmeritev Ministrstva za promet glede varnosti v cestnem prometu, Ministrstva za
notranje zadeve in Policije glede varnosti v cestnem prometu; varnosti javnega reda
in miru; preprečevanje kriminalnih pojavov ter varovanja ljudi in premoženja;
izvajanje operativnih ciljev; preprečevanje prekrškov in kaznivih dejanj;
obvladovanje varnostnih tveganj; zmanjševanje posledic škod in izgub, povezanih z
naravnimi nesrečami, prometnimi nesrečami, onesnaževanjem okolja,
poškodovanjem objektov naravne in kulturne dediščine; uvajanjem standardov
kakovosti ter strokovnim izobraževanjem občinskih redarjev.
26
5.2 Operativni cilji Občinskega programa varnosti Občine
Oplotnica
Zaradi preglednosti so operativni cilji po posameznih področjih navedeni v
preglednici.
Tabela 2: Operativni cilji Občinskega programa varnosti Občine Oplotnica po posameznih
področjih (Vir: Občinski načrt varnosti Oplotnica).
Področje varnosti Operativni cilji
Varnost cestnega prometa
Zmanjšati število prometnih nesreč in njihovih posledic. Zmanjšati število prometnih prekrškov na cestah v naseljih in na občinskih cestah izven naselij. Zagotoviti prevoznost in prehodnost intervencijskih poti. Povečati pretočnost prometa z operativno dinamiko občinske redarske službe in Policijske postaje Slovenska Bistrica.
Varstvo javnega reda in miru
Obvladovati javni prostor s fizično prisotnostjo redarjev na način, ki je v skladu s pravnimi predpisi, oceno varnostnih razmer in varnostno stroko.
Varnost občinskih javnih poti in rekreacijskih površin
Varnostno obvladovati javne poti in rekreacijske površine ob prisotnih občinskih redarjih ter s strokovno pomočjo policistov.
Varnost zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine
Preprečevati ogroženost kulturne dediščine (zgradb, spomenikov) in napade nanjo na območju občine.
Varstvo okolja Izboljšati pregled nad stanjem in dogajanji na področju varstva okolja ter povečanje obsega in profesionalnosti nad obvladovanjem občinske okoljske problematike.
27
6 Opis uporabljene metode, vzorca in instrumentarija
Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo; pregledali in
povzeli smo predhodne rezultate. S povzemanjem dejstev, sklepov in rezultatov
raziskav različnih avtorjev smo uporabili metodo kompilacije. S komparativno metodo
smo primerjali pridobljene podatke, denimo število varnostnih pojavov v različnih
obdobjih ter pomen institucij/organov za zagotavljanje varnosti. V empiričnem delu
naloge smo uporabili metodo anketo, s katero smo pridobili podatke, jih analizirali in
prikazali v grafikonih ter tabelah. Uporabili smo tudi metodo intervjuja oziroma
razgovora.
Ankete smo na terenu razdelili 100 občanom občine Oplotnica ter skušali zagotoviti
reprezentativnost glede na spol, starost, izobrazbo, zaposlitveni status, s čimer smo
zagotovili objektivnost. Vzorec populacije je zajemal 100 anketirancev, izmed
katerih je glede na spol odgovarjalo 44 % moških in 55 % žensk. Glede na starost sta
bila dva anketiranca stara 1519 let, 27 (oziroma 27 %) starih 2029 let, 26 %
anketirancev 3039 let, 18 % 4049 let, 16 % 5059 let, 11 anketirancev pa je bilo
starejših od 60 let. Pod drobnogled smo vzeli tudi izobrazbeno strukturo
anketirancev: 70 % anketirancev je navedlo srednješolsko izobrazbo; 20 % visoko šolo,
univerzo ali akademijo; 6 % jih je obkrožilo, da imajo osnovnošolsko izobrazbo; 2
anketiranca sta navedla višjo šolo, prav toliko tudi specializacijo ali magisterij.
Doktorata ni navedel nihče izmed anketiranih. Pri vprašanju, ki se je nanašalo na
zaposlitveni status, smo ugotovili tudi zaposlitveno strukturo anketirancev: 61 %
anketirancev je ogovorilo, da so zaposleni, 13 % je bilo dijakov ali študentov, 12 %
upokojencev, 8 % samozaposlenih, 5 % brezposelnih in ena gospodinja.
28
Grafikon 1: Delež anketirancev glede na spol.
Grafikon 2: Starostna struktura anketirancev.
Grafikon 3: Izobrazbena struktura anketirancev.
45 550
100
moški ženske
0
5
10
15
20
25
30
15-19 let 20-29 let 30-39 let 40-49 let 50-59 let nad 60 let
01020304050607080
Dokončanaosnovna šola
Dokončanasrednja šola
Dokončana 2-letna višja šola
Dokončanavisoka šola,fakulteta aliakademija
Specializacija,magisterij
29
Grafikon 4: Zaposlitveni status anketirancev.
Izvedli smo terensko anketiranje, raziskava je potekala izključno v občini Oplotnica.
Anketiranci so odgovarjali na zaprti tip vprašanj (z ocenami od ena do pet) ali z da
ali ne.
V anketi so občani občine Oplotnica ocenjevali strah pred tem, da bi postali žrtev
kaznivega dejanja; ocenjevali so dejavnike, ki vplivajo na ta strah; označili, katere
varovalne ukrepe uporabljajo oziroma jih ne; ocenjevali, v kolikšni meri občutijo
dejavnike v občini Oplotnica; ocenjevali, v kolikšni meri trditve držijo za njih;
odgovorili, ali so že bili žrtev ali priča kaznivega dejanja. Sledila so vprašanja o tem,
ali so kaznivo dejanje prijavili, zakaj da ali zakaj ne ipd. Ob navedenih
subjektih/organizacijah/zavodih so navedli, kolikšna pričakovanja imajo od njih
glede na zagotavljanje varnosti v občini.
S pomočjo intervjuja, ki smo ga opravili z vodjo policijskega okoliša Oplotnica
Brankom Mesaričem, smo ugotavljali, kako vodja policijskega okoliša na tem območju
splošno ocenjuje stanje varnosti, kako v občini sodelujejo v vzgojno-izobraževalnimi
institucijami, katere preventivne dejavnosti izvajajo, kakšen je pomen in kakšna je
vloga varnostnega sosveta, kakšen je vpliv trenutne gospodarske situacije in
migracijskih tokov na stanje varnosti. Ugotavljali smo tudi, kako vodja policijskega
okoliša ocenjuje odziv občanov na varnostne pojave ter kateri obliko kriminalitete
ocenjuje kot najbolj problematično in potrebno konkretnih izboljšav.
0
10
20
30
40
50
60
70
30
Pred raziskavo smo si v diplomski nalogi zastavili naslednje hipoteze:
Hipoteza 1: Na območju Občine Oplotnica se je zaradi negativnih družbenih
sprememb zvišala raven splošne kriminalitete, npr. vlomov, ropov in vandalizma.
Hipoteza 2: Tako policija kot občani dobro ocenjujejo preventivne dejavnosti za
preprečevanje kriminalitete oziroma se zavedajo njihovega pomena.
Hipoteza 3: Prebivalci se zavedajo pomena sodelovanja s policijo na lokalni ravni.
31
7 Predstavitev in interpretacija rezultatov raziskav
7.1 Rezultati ankete
Na prvo vprašanje »Kako močno na območju Oplotnice občutite ogroženost, da bi
postali žrtev kaznivega dejanja?«, so anketiranci obkrožili oceno od 1 do 5 (1 = sploh
ne, 2 v zelo majhni meri, 3 v znatni meri, 4 = v veliki meri in 5 = v zelo veliki meri).
Odgovorilo je 100 oseb, izmed katerih jih je kar 41 % odgovorilo, da občutijo
ogroženost v zelo majhni meri, 34 % anketirancev ogroženosti sploh ne občuti. Dobro
petino ali 22 % občutijo ogroženost v znatni meri, v veliki meri pa 3 %. Največje mere
občutka ogroženosti ni izrazil nihče. Glede na pogostost odgovorov 1 in 2 lahko
sklepamo, da se večina občanov v lokalnem območju ne občuti ogrožene.
Grafikon 5: Kako močno na območju Občine Oplotnice občutite ogroženost, da bi postali žrtev
kaznivega dejanja?
Rezultat, ki kaže težnjo, da večina anketirancev ne občuti ogroženosti ali pa je ta
zelo mala, je najverjetneje posledica razmeroma varnega, majhnega lokalnega
območja, kjer se ljudje med seboj dobro poznajo in posledično počutijo varno.
Večina jih tudi ni bila oziroma ni vpeta v kriminaliteto.
34 %
41 %
22 %
3 % 0 %
sploh ne v zelo majhni meri v znatni meri
v veliki meri v zelo veliki meri
32
Pri naslednjem vprašanju so anketiranci ocenjevali, v kolikšni meri navedeni
dejavniki vplivajo na strah, da bi postali žrtev kaznivega dejanja. Odgovorilo je vseh
100 (100 %) anketirancev. Podatke smo obdelali z izračunom aritmetične sredine ter
tako dobili seznam dejavnikov in tako ugotovili, kateri so se znašli na vrhu najbolj
strah vzbujajočih dejavnikov. Dejavniki, ki predstavljajo največji strah občanom, so:
trenutne gospodarske razmere v Sloveniji, aktualne politične razmere ter poročanje
medijev o kaznivih dejanjih. Na dnu lestvice se je znašlo delo, ki ga opravljajo.
Glede na gospodarsko negotovost in družbene spremembe ti strahovi, ki so jih ocenili
anketiranci, niso presenetljivi.
Grafikon 6: V kolikšni meri navedeni dejavniki vplivajo na vas, da bi postali žrtev kaznivega
dejanja?
Glede na nazadovanje gospodarstva v zadnjih letih je ta rezultat pričakovan. Na
drugem mestu so se znašle aktualne politične razmere. Menimo, da strah vzbujajo
predvsem zaradi povišane stopnje ljudi v politiko (v povezavi s slabim gospodarskim
stanjem) in medijev, ki pogosto negativno poročajo o političnih temah.
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3
Trenutne gospodarske razmere v Sloveniji
Aktualne politične razmere v Sloveniji
Poročanje medijev o kaznivih dejanjih
Aktualna migrantska problematika
Izkušnje sorodnikov in prijateljev zrazličnimi oblikami varnostnih pojavov
Moje lastne pretekle izkušnje z različnimioblikami varnostnih pojavov (nesreče,
tatvine, nasilje)
Delo, ki ga opravljam
Povprečne ocene vpliva dejavnikov , ki vplivajo na strah, da bi postali žrtevkaznivega dejanja
33
Sledilo je vprašanje, pri katerem so anketiranci z da ali ne označili, katere
samozaščitne oziroma varovalne ukrepe uporabljajo in katerih ne. Ukrepi, ki jih
anketiranci uporabljajo najpogosteje, so: redno zaklepajo vrata, neznancem ne
odpirajo vrat, ne puščajo ključev na posebnih mestih, v času daljše odsotnosti
poskrbijo, da je videti, kot da je nekdo doma in s seboj ne nosijo vrednejših stvari.
Zelo redki uporabljajo varovalne kamere in alarmne naprave.
Grafikon 7: Ali trenutno uporabljate katerega izmed spodaj naštetih samozaščitnih oziroma
varovalnih ukrepov?
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Da
Ne
34
Ker se občani na tem območju počutijo razmeroma varne, se tudi ne poslužujejo
posebnih varovalnih ukrepov. Njihovi ukrepi se nanašajo predvsem na varovanje
premoženja.
Pri naslednjem vprašanju so anketiranci ocenjevali, v kolikšni meri navedene
dejavnike občutijo v občini Oplotnica (1 = sploh ne, 2 v zelo majhni meri, 3 v znatni
meri, 4 = v veliki meri in 5 = v zelo veliki meri).
Grafikon 8: V kolikšni meri navedene dejavnike občutite v občini Oplotnica?
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5
Brezposelnost
Klasični kriminal (ropi, tatvine)
Točenje alkohola mladoletnim in vinjenim…
Naravne nesreče (poplave, potresi, neurja)
Onesnaženost
Zanemarjanje zgradb
Ogroženost voznikov v prometu
Kopičenje smeti na javnih mestih
Nered in hrup
Zloraba drog na javnih mestih
Gospodarska kriminaliteta
Tuji delavci
Požari v naravnem okolju
Huligani na priredtivah
Nasilje na ulicah
Spolni napadi
Prostitucija
Povprečna ocena vpliva dejavnikov
Povprečna ocena vpliva dejavnikov od 1 do 5
35
Odgovorili so vsi. Najbolj občutijo naslednje dejavnike: brezposelnost (znašla se je
na prvem mestu), alkoholizem, klasični kriminal (ropi, tatvine), revščino, točenje
alkohola mladoletnim in vinjenim osebam in gospodarsko nazadovanje. Sledijo
naravne nesreče, ogroženost kolesarjev v prometu, onesnaženost, prireditve na
prostem, zanemarjanje zgradb, vandalizem idr. Na dnu so se znašli prostitucija,
beračenje in postopaštvo na ulicah, spolni napadi ter ilegalni migranti.
Grafikon 9: Izogibam se nekaterih predelov naše občine.
Rezultat ponovno dokazuje začetno ugotovitev, da se občani počutijo razmeroma
varne, saj se brez strahu gibajo na tem območju.
Grafikon 10: Ponoči me je strah sam/a hoditi po svojem kraju in okolici.
Tudi v nočnem času ni bistvene razlike glede doživljanja strahu, saj se tudi v tem
času anketiranci počutijo razmeroma varne.
71%
14%
10%3% 2%
sploh ne
v zelo majhnimeri
v znatni meri
v veliki meri
v zelo veliki meri
67%
16%
9%4% 4%
sploh ne
v zelo majhnimeri
v znatni meri
v veliki meri
36
Grafikon 11: Na našem območju se mi ne more zgoditi nič slabega.
Ocena te trditve je pokazala, da anketiranci vendarle ne mislijo popolnoma, da se
jim ne more zgoditi nič slabega. Večina se jih zaveda, da vendarle obstaja možnost,
da se jim zgodi kaj slabega.
Grafikon 12: Zaradi strahu, da bi postal/a žrtev kaznivega dejanja, se pogosto odpovem
nočnemu življenju.
Velika večina se ne odpoveduje nočnemu življenju; najverjetneje zato, ker nočno
življenje večinoma preživljamo v skupinah in le redko sami, s čimer je občutek
varnosti povišan.
20%
44%
23%
8% 5% sploh ne
v zelo majhnimeri
v znatni meri
v veliki meri
76%
14%
5% 4% 1%sploh ne
v zelo majhni meri
v znatni meri
v veliki meri
v zelo veliki meri
37
Grafikon 13: Ljudje na našem območju si medsebojno pomagajo.
Rezultat odraža šibko povezovanje in solidarnost med občani, nižjo, kot smo
pričakovali, saj gre za manjše območje, kjer se ljudje med seboj dobro poznajo.
Pomanjkanje solidarnosti in občutek za sočloveka pa lahko ima tudi negativne
posledice za varnostno problematiko, saj je njeno reševanje odvisno tudi od pretoka
informacij in sodelovanja med občani.
Grafikon 14: Ljudem se zdim privlačna tarča kaznivih dejanj.
Večina občanov se ne čuti izpostavljenih kot tarče kaznivih dejanj. Najverjetneje
med anketiranci ni bilo veliko oseb, ki bi imeli kakršen koli razlog za takšno
občutenje (na primer, da bi bili vpeti v gospodarski, premoženjski kriminal, droge
idr.).
5 %
19 %
36 %
30 %
10 %sploh ne
v zelo majhni meri
v znatni meri
v veliki meri
v zelo veliki meri
73 %
10%
10 %5 % 2 %
sploh ne
v zelo majhni meri
v znatni meri
v veliki meri
v zelo veliki meri
38
Grafikon 15: Tujcem na našem območju ne zaupam.
Rezultat ne odraža niti zelo visoke niti nizke stopnje zaupanja v tujce. Stopnja
zaupanja je odvisna od mnogih dejavnikov, tudi od osebnostnih lastnosti in preteklih
izkušenj s kriminaliteto.
Sledilo je vprašanje, pri katerem so anketiranci z da ali ne odgovorili, ali so bili v
zadnjih letih žrtev ali priča kaznivega dejanja. Več kot četrtina (79 %) je odgovorila
nikalno, pritrdilno pa 21 % anketirancev. Anketiranci, ki so na to vprašanje odgovorili
z ne, na nadaljnja vprašanja niso odgovarjali.
Grafikon 16: Ste bili v zadnjem času žrtev ali priča kaznivega dejanja?
Glede na rezultat tega vprašanja je razmeroma malo oseb na tem območju, ki so
imele kakšenkoli stik s kaznivim dejanjem.
Na sedmo vprašanje je odgovorilo je 21 oseb skoraj tri četrtine oziroma 71 % je
dejanje prijavilo policiji, dobra četrtina (29 %) ga ni.
30%
29%
29%
9% 3%sploh ne
v zelo majhni meri
v znatni meri
v veliki meri
v zelo veliki meri
21%
79%
da
ne
39
Grafikon 17: Ste kaznivo dejanje prijavili policiji?
Skoraj tretjina vprašanih dejanja ni prijavila policiji. Zaradi tega podatka bi bilo
dobro razmisliti, kako izboljšati število prijav policiji in raziskati vzroke neprijave
(strah, nezaupanje id.).
Pritrdilno je na osmo vprašanje odgovorilo 15 oseb, izmed teh je bilo več kot
polovica (9 anketirancev oziroma 60 %) nezadovoljnih s posredovanjem policije,
ostalih 6 pa zadovoljnih.
Grafikon 18: Ste bili s posredovanjem policije v vašem primeru zadovoljni?
Rezultat odraža nizko stopnjo zadovoljstva s posredovanjem policije. V nadaljevanju
so anketiranci za to navajali vzroke.
Anketiranci, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili z ne, so med ponujenimi odgovori
izbrali vzroke, zakaj se niso obrnili na policijo. Možnih je bilo več odgovorov, največ
anketirancev je odgovorilo, da se nimajo časa ukvarjati s policijo (trije), ter da ni šlo
za veliko kaznivo dejanje (trije).
71%
29%
da
ne
40%
60%da
ne
40
Tabela 3: Zakaj kaznivega dejanja niste prijavili policiji?
Trditev Število odgovorov
Policija mi ne bi mogla pomagati.
1
Policija mi ne bi hotela pomagati.
2
S prijavo bi si nakopal/a same težave.
2
Nimam časa, da bi se ukvarjal/a s policijo.
3
Prej in bolje sem lahko težavo rešil/a sam/a.
2
Ni šlo za veliko kaznivo dejanje.
3
Strah me je bilo posledic prijave kaznivega dejanja.
1
Najpogosteje izbrana odgovora sta se nanašala na pomanjkanje časa ali sklicevanje,
da ni šlo za tako veliko kaznivo dejanje, da bi bilo vredno prijave. Zaznan je tudi
strah, da bi si s prijavo nakopali same težave ter da bi težavo bolje rešili sami.
Pri desetem vprašanju so anketiranci od 1 do 5 ocenili, kolikšna pričakovanja imajo
od posameznega subjekta/institucije/organizacije k zagotavljanju varnosti, pri
čemer je 1 = nimam nobenih pričakovanj, 2 = imam zelo majhna pričakovanja, 3 =
imam znatna pričakovanja, 4 = imam velika pričakovanja in 5 = imam zelo velika
pričakovanja. V grafu so navedene povprečne ocene odgovorov. Največ pričakovanj
imajo anketiranci od prostovoljnih gasilcev, samih prebivalcev in policije. Na dnu se
je znašel Center za socialno delo.
41
Grafikon 19: Ocene pričakovanj od subjektov/organizacij/inštitucij k zagotavljanju varnosti.
Ni presenetljivo, da so se gasilci znašli na vrhu pričakovanj, saj so tesno in osebno
vpeti v življenje in delovanje občanov, ti pa jim pogosto tudi zaupajo. Da so
prebivalci sami sebe umestili z anketo na drugo mesto, kaže na zavedanje pomena
samih prebivalcev za varnost v lokalnem okolju, kar je spodbujajoče. Policija se je
znašla na 3. mestu.
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5
Center za socialno delo
Detektivi
Zdravstvene službe
Mediji
Podjetja
Zavod za zaposlovanje
Varnostni sosvet
Športna in kulturna društva
Šole, vrtci
Tožilstva
Inšpekcija
Župan in občinska uprava
Občinsko redarstvo
Sodišča
Reševalna društva
Policija
Sami prebivalci
Prostovoljni gasilci
Povprečna ocena pričakovanj
Povprečna ocena pričakovanj
42
Pri 11. vprašanju so anketiranci na podlagi danih trditev ocenjevali delo policistov v
občini.
Grafikon 20: Mnenje občanov o delu policistov.
Za najbolj pritrdilne so se izkazale naslednje trditve: da lahko policiste brez težav
prosijo za pomoč; da si želijo, da bi prebivalci pogosteje sodelovali s policijo in da
imajo s policijo dobre izkušnje. To ponovno kaže na pomen sodelovanja prebivalcev s
policijo v lokalnem okolju. Po drugi strani pa so anketiranci slabše ocenili trditve, da
se počutijo varneje, če vidijo policiste patruljirati peš, ter da policisti v njihovem
območju učinkovito zagotavljajo varnost.
2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 2,9 3 3,1
Varneje se počutim, če vidim policistepatruljirati peš.
Policisti v našem območju učinkovitozagotavljajo varnost.
Zaupam policiji, da se odloča v interesuprebivalcev.
Policisti se trudijo, da je naša občinavarna.
Z delom policistov v naši občini semzadovljen/na.
Policisti so pri obravnavi posamenzikovobjektivni.
Imam dobre izkušnje s policijo.
Želim si, da bi prebivalci našega odmočjapogosteje sodelovali s policijo.
Policiste lahko brez težav prosim zapomoč.
Ocene pričakovanj od 1 do 5
43
Sledilo je zadnje vprašanje z ocenjevanjem, pri katerem so anketiranci navajali, v
kolikšni meri navedene trditve držijo za njih.
Grafikon 21: Ocene bivanja in varnosti v občini.
Vse trditve so ocenili z najmanj 3, torej v znatni meri. Na območju svoje občine se
glede na ocene počutijo varno, svoje sosede poznajo.
0 1 2 3 4 5
Sosedje se med sebojpoznamo
V naši občini se počutimvarno.
Ponoči se v občini počutimvarno.
V času moje odsotnosti selahko zanesem na sosede, da
bodo varovali moj dom.
Prebivalci naše občine si medseboj pomagamo.
Ocene trditev od 1 do 5
44
7.2 Razgovor z vodjo policijskega okoliša
Dne 18. avgusta 2016 smo opravili razgovor z vodjo policijskega okoliša Oplotnica,
gospodom Brankom Mesaričem. Vprašanja so bila predhodno pripravljena.
1. Kako na splošno ocenjujete stanje varnosti v občini Oplotnica?
Stanje varnosti ocenjujem kot dobro oziroma stabilno. Trendi varnostnih
pojavov na območju Občine Oplotnica že nekaj let zaporedoma kažejo rahla
nihanja števila obravnavanih kaznivih dejanj, prekrškov, prometnih nesreč in
drugih dogodkov, ki vplivajo na varnost na tem območju. Pri tem pa
ugotavljamo, da posebej izstopajočih primerov v zadnjih letih nismo
obravnavali.
2. Eden izmed načinov izboljšanja varnosti so tudi preventivne dejavnosti. Ali v
tem smislu sodelujete z vzgojno-izobraževalnimi institucijami (vrtci, šolami)?
Kako in na kakšen način?
Z vzgojno-izobraževalnimi institucijami sodelujemo na več načinov oziroma
izvajamo različne aktivnosti:
aktivnosti pred začetkom novega šolskega leta (pregled prometne
signalizacije v bližini šole in vrtca, sestanek s predstavniki sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu, medobčinskim redarstvom in
predstavnikom občine v zvezi aktivnosti ob začetku šolskega leta);
aktivnosti ob začetku šolskega leta (varovanje otrok na poti v šolo v
prvih 14 dneh šolskega leta, predavanje oziroma razgovor s starši otrok
prvih razredov OŠ, predavanje otrokom prvih razredov in skupen ogled
varne šolske poti);
pri učencih 5. razredov OŠ izvajanje preventivnega projekta Policist
Leon svetuje;
sodelovanje otrok 4. razredov OŠ na Otroški varnostni olimpijadi;
pred božično–novoletnimi prazniki predavanje otrokom višjih razredov
glede zlorabe pirotehničnih izdelkov preventivni projekt Bodi
zvezda, ne meči petard;
predavanje na OŠ pred pričetkom zimskih in letnih počitnic in
druge aktivnosti na željo oziroma pobudo šole (predavanja v zvezi
uporabe varnostnega pasu, oziroma na splošno udeležbe v prometu).
3. Kako ocenjujte vlogo in pomen varnostnega sosveta?
Ocenjujem, da ima varnostni sosvet pomembno vlogo za krepitev splošne
varnosti na območju občine. Na sestankih varnostnega sosveta obravnavamo
aktualno problematiko, pomembno za splošno varnost ljudi in premoženja.
Člani sosveta lahko prenesejo informacije do občanov in jih animirajo k
boljšemu samozaščitnemu ravnanju ter spodbujajo k boljšemu sodelovanju z
vsemi službami, ki skrbijo za splošno varnost.
45
4. Menite, da trenutna gospodarska situacija in migracije vplivajo na varnost v
naši občini?
Trenutna gospodarska situacija in migracije vsekakor vplivajo na varnost, kar
se kaže v nihanju števila kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete. Kakšnih
posebnih negativnih pojavov zaradi migracij pa do sedaj nismo obravnavali.
5. Kakšen je odziv občanov na stanje varnosti v smislu dajanja pobud,
predlogov za izboljšave?
Menim, da odziv občanov ni povsem zadovoljiv, predvsem zato, ker občani v
večji meri ne storijo ničesar za izboljšanje splošne varnosti, dokler niso
osebno prizadeti, bodisi kot žrtve kaznivih dejanj, prekrškov zoper javni red
in mir bodisi zaradi prometnih nesreč. Menim, da še vedno preveč prevladuje
miselnost »češ to se mene ne tiče in se ne bom vmešaval, hodil po sodišču …«.
Prav tako velikokrat opažam nezadovoljivo samozaščitno ravnanje.
6. Katero obliko kriminalitete na območju Oplotnice ocenjujete kot najbolj
problematično oziroma takšno, ki zahteva največ zastavljenih ciljev in
konkretne izboljšave?
Kot je razvidno iz trendov varnostnih pojavov, obravnavamo največ kaznivih
dejanj premoženjske kriminalitete, in sicer je največ tatvin, sledijo velike
tatvine in poškodovanje tujih stvari. Zaradi velike kadrovske podhranjenosti
policijske postaje Slovenska Bistrica, ki pokriva območje Občine Oplotnica, je
prisotnost policijskih patrulj slabša. K izboljšanju te problematike bi
nedvomno pripomoglo ozaveščanje in spodbujanje občanov k boljšemu
samozaščitnemu ravnanju (dosledno zaklepanje, tehnično varovanje, video
nadzori …), odprtost občanov za sodelovanje z vsemi službami, ki delajo za
splošno varnost ljudi in premoženja.
46
8 Sklepi
Po opravljeni raziskavi smo jih bodisi potrdili, delno potrdili ali zavrgli.
Hipoteza 1: Na območju Občine Oplotnica se je zaradi negativnih družbenih
sprememb zvišala raven splošne kriminalitete, npr. vlomov, ropov in vandalizma.
Glede na trende varnostnih pojavov in število dogodkov se je raven splošne
kriminalitete zares zvišala. Tudi anketiranci so na vprašanje, pri katerem so od 1 do 5
ocenjevali, v kolikšni meri navedene dejavnike najbolj občutijo v občini, med prvimi
tremi ocenili prav splošni oziroma klasični kriminal (ropi, tatvine). Poleg teh
informacij lahko dejstvo potrdimo tudi z odgovori vodje policijskega okoliša, g.
Branka Mesariča, po besedah katerega se je zvišala raven premoženjske
kriminalitete; največ je tatvin, sledijo velike tatvine in uničenje tujih stvari.
Menimo, da je k porastu te kriminalitete veliko prispevala tudi višja brezposelnost in
revščina, kot ju je bilo zaznati leta prej.
Hipoteza 2: Tako policija kot občani dobro ocenjujejo preventivne dejavnosti za
preprečevanje kriminalitete oziroma se zavedajo njihovega pomena.
Drugo hipotezo smo lahko preverili s pomočjo odgovorov anketirancev ter razgovora z
vodjo okoliša. Preventivne dejavnosti so denimo prometna signalizacija, vzgojno-
izobraževalne vsebine za otroke, samozaščitna ravnanja idr. Glede na ocene
pričakovanj od subjektov, ki prispevajo k varnosti, so prebivalci sami sebe postavili
zelo visoko na lestvico, takoj za gasilci. Prebivalci sami so pomembni za pretok
informacij in posledičnega ukrepanja, poleg tega pa lahko s samozaščitnim
ravnanjem dokaj uspešno, preventivno zaščitijo sebe. Glede na ta odgovor bi lahko
sklepali, da se prebivalci zavedajo pomena preventive oziroma preprečevanja
kriminalitete. Na vprašanje katere samozaščitne oziroma varovalne ukrepe
uporabljajo, jih je večina navedla »klasične«: redno zaklepanje vrat, ne odpirajo
vrat neznancem, ne puščajo ključev na posebnih mestih, v času daljše odsotnosti
poskrbijo, da je videti, kot da je nekdo doma in s seboj ne nosijo vrednejših stvari.
Gospod Branko Mesarič meni, da odziv občanov ni povsem zadovoljiv, saj občani ne
storijo dovolj za izboljšanje varnosti na svojem območju, pri čemer je podal prav
primer uporabe samozaščitnih ukrepov (tudi video kamere in tehnično varovanje) ter
pomen odprtosti občanov za sodelovanje z vsemi službami, ki skrbijo za varnost ljudi
47
in premoženja. To hipotezo lahko le delno potrdimo, saj sicer zaznavamo zavest
občanov za preventivne dejavnosti, ki pa jih ne izkoristijo v celoti.
Hipoteza 3: Prebivalci se zavedajo pomena sodelovanja s policijo na lokalni ravni.
Tretjo hipotezo smo preverili s pomočjo vprašanja v anketi, ki se nanaša na
sodelovanje s policijo, pričakovanja občanov do varnostnih služb ter odnosa do
policije. Na vprašanje, ali so bili v zadnjih letih žrtev ali priča kaznivega dejanja, jih
je 79 % odgovorilo nikalno, 21 % pa pritrdilno. Izmed teh 21 anketirancev jih je bilo
več kot polovica oziroma 60 % nezadovoljnih s posredovanjem policije, kar je
vsekakor ugotovitev, vredna razmisleka o izboljšavah. Tisti, ki dejanja niso prijavili
policiji, so večinoma podali razlog, da se nimajo časa ukvarjati s policijo ter da ni šlo
za tako veliko kaznivo dejanje. Tudi vodja policijskega okoliša slabo ocenjuje
odzivnost občanov, dokler niso osebno vpleteni, saj kot pravijo, nimajo časa hoditi po
sodiščih in mislijo, da se jih dejanja ne tičejo. Pri ocenjevanju so trditve, ki najbolj
držijo za večino občanov, izkazale, da lahko policiste brez težav prosijo za pomoč; da
si želijo, da bi prebivalci pogosteje sodelovali s policijo in da imajo s policijo dobre
izkušnje, kar sicer kaže določeno stopnjo volje do sodelovanja, zato lahko to
hipotezo le delno potrdimo.
S preverjanjem hipotez smo potrdili, da se je stopnja splošne kriminalitete zvišala,
po drugi strani in glede na dve delno potrjeni hipotezi pa zaznavamo določeno mero
apatije in strahu (najverjetneje zaradi tega, ker občani ne želijo, nimajo časa ali se
bojijo sodelovati, dokler niso osebno prizadeti). Zaznavamo ozaveščenost občanov o
pomenu njihovega sodelovanja, težava pa nastane pri dejanjih oziroma ko je treba
kaznivo dejanje prijaviti. Na tem področju je potrebno še veliko storiti, da bi okrepili
sodelovanje občanov ter stopnjo zaupanja še zvišali.
Tekom raziskave smo prišli še do naslednjih ugotovitev:
Kar tri četrtine anketirancev se v občini Oplotnica počuti varno, saj jih bodisi
sploh ni strah, da bi postali žrtev kaznivega dejanja, bodisi je strah zelo
majhen.
Največji dejavniki, ki povzročajo strah, so gospodarska kriminaliteta, aktualne
politične razmere in poročanje medijev o kaznivih dejanjih.
Izmed dejavnikov, ki jih ocenjujejo kot najbolj ogrožajoče, najpogosteje
navajajo brezposelnost (znašla se je na prvem mestu), alkoholizem, klasični
kriminal (ropi, tatvine), revščino, točenje alkohola mladoletnim in vinjenim
osebam ter gospodarsko nazadovanje.
48
Največ pričakovanj glede subjektov zagotavljanja varnosti imajo anketiranci
od prostovoljnih gasilcev (na prvem mestu), samih prebivalcev in policije. To
je najverjetneje zaradi visoke stopnje zaupanja v gasilce, saj so tesno vpeti v
življenje občanov in pogosto vidni, denimo na prireditvah, ob šolah, vrtcih
idr.
Večina občanov se v občini Oplotnica počuti varno in so tesno medsebojno
povezani. Glede na majhnost kraja to ni presenetljivo.
Stanje varnosti v občini Oplotnica je dobro, stabilno, ni zaznati izstopajočih
primerov, čeprav število obravnavanih dogodkov že nekaj let zaporedoma
niha. Pojavljajo se predvsem prekrški in prometne nesreče.
Policija skupaj z občinskim redarstvom in Svetom za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu sodeluje z vrtcem in šolo preko različnih aktivnosti; s
predavanji, z ozaveščanjem o uporabi varnostnega pasu, s pregledom
prometne signalizacije, z ozaveščanjem glede uporabe pirotehničnih sredstev
idr.
49
9 Zaključek
V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako se zagotavlja varnost v občini Oplotnica;
kateri organi, službe, ustanove in konkretne osebe skrbijo za preprečevanje ter
reševanje varnostne problematike; kako je varnostna problematika lokalnega okolja
opredeljena v zakonodaji; kako jo doživljajo občani in kako sami prispevajo k
zagotavljanju in preprečevanju varnosti; s pomočjo vodje policijskega okoliša smo
ugotavljali, katera področja kriminalitete potrebujejo izboljšave in kaj bi bilo v
praksi še mogoče narediti na področju preprečevanja ter zagotavljanja varnosti.
Na splošno smo ugotovili, da se občani Oplotnice počutijo razmeroma varno, stopnja
zaupanja v policijo pa ni na visoki ravni. Gospodarska kriza skupaj z brezposelnostjo
in revščino negativno vpliva na porast splošne kriminalitete (ropi, tatvine), za razliko
od migracijske problematike, ki pri občanih ne vzbuja pretiranega strahu, niti ne
povečuje kriminalitete. Zvišala se je tudi raven premoženjske kriminalitete. Ugotovili
smo, da na območju Občine Oplotnica delujejo naslednji varnostni organi: Policijska
postaja Slovenska Bistrica, katere komandir je Aleksander Lubej; varnostni sosvet
(ustanovljen v projektu partnerskega sodelovanja med občinami Slovenska Bistrica,
Oplotnica, Poljčane in Makole); vodja policijskega okoliša KS Oplotnica Branko
Mesarič, medobčinsko redarstvo in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Oplotnica. Občina redno sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi institucijami (vrtci in
šolami), s katerimi izvajajo različne preventivne dejavnosti, pri katerih se otroci in
mladostniki že zgodaj srečajo z zagotavljanjem varnosti v cestnem prometu ter
načinom, kako zavarujejo sebe in druge (npr., uporaba pirotehničnih sredstev).
Predlogi in pobude, ki jih ob zaključku navajamo v diplomski nalogi:
Spodbujanje občanov k doslednemu odzivanju na varnostno problematiko in
ozaveščanje občanov o pomenu pretoka varnostnih informacij.
Spodbujanje občanov za sodelovanje s policijo (pred tem pa raziskati, zakaj
sodelovanje ni zadovoljivo in izboljšati zadeve na tem področju).
Izboljšati stopnjo zaupanja občanov v policijo.
Nadaljevanje z dejavnostmi, ki jih policija v Oplotnici izvaja skupaj z
občinskim redarstvom ter Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Oplotnica, saj pozitivno vplivajo na varnostno preventivo.
50
Še podrobneje pod drobnogled vzeti splošno in gospodarsko kriminaliteto na
tem območju, saj sta najbolj problematični.
Menimo, da smo s pregledom virov ter raziskavo dosegli cilje diplomske naloge,
preučili načine zagotavljanja varnosti v občini Oplotnica ter odkrili vrzeli v
zagotavljanju in preprečevanju varnosti, ki se jih zagotovo da izboljšati.
51
10 Uporabljeni viri
Brezovšek, M. in Haček, M. (2012). Politični sistem Republike Slovenije. Ljubljana:
Fakulteta za družbene vede.
Fakulteta za varnostne vede. (2012). Občutek ogroženosti in vloga policije pri
zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. Pridobljeno na:
http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/SOJ/word/Tacen
_15112012/Porocilo_CRP_zagotavljanje_varnosti_v_lokalni_skupnosti_FVV_201
0_2012.pdf
Fakulteta za varnostne vede. (2014). Zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti,
Projekt URBIS – pilotski projekt o zagotavljanju varnosti v Ljubljani.
Pridobljeno na: http://www.fvv.um.si/knjigarna/eknjige/raziskave/projekt-
urbis.pdf
Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. (2004). Zagotavljanje varnosti v lokalni
skupnosti. Pridobljeno na: http://www.inst-
krim.si/fileadmin/user_upload/Gorazd_Me%C5%A1ko.pdf
McKee, A. J. (2001). The community policing evaluation survey: Reliability, validity
and structure. American Journal of Criminal Justice, 25 (2).
Meško, G. (2006): Policing in a post-socialist country: Critical reflections.
Understanding crime: Structural ad Developmental Dimensions, and their
Implications for Policy (Plenary Address at the Annual Conference od the ESC).
Tübingen: Institut für Kriminologie der Universität Tübingen.
Občina Oplotnica (7. 9. 2015). Informacija o trendih varnostnih pojavov na območju
Občine Oplotnica v letu 2014.
Občina Oplotnica. (7. 9. 2015). Trendi varnostnih pojavov na območju Občine
Oplotnica za 1. polletje 2015.
Občina Oplotnica (4. 9. 2013). Trendi varnostnih pojavov na območju Občine
Oplotnica v letu 2013.
Občinski svet Občine Oplotnica. (2008). Občinski program varnosti.
Občinska uprava Občine Oplotnica. (2. 7. 2015). Akt o ustanovitvi varnostnega
sosveta.
Občinska uprava Občine Oplotnice. (25. 5. 2016). Odlok o ustanovitvi sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu Oplotnica.
Policija (2012). Organiziranost. Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/o-
policiji?lang=
Resolucija o preprečevanju in zatiranju kriminalitete. (2006). Uradni list RS, (43/06).
52
Statistični urad Republike Slovenije (1. 1. 2016). Podatki o izbranem naselju.
Pridobljeno na:
http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=O&selNacin=zacetek&
selTip=naselja&ID=5677
Šmidovnik, J. (1995). Lokalna samouprava. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Vlaj, S. (1998). Lokalna samouprava. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Zakon o varstvu javnega reda in miru. (2006). Uradni list RS, (70/2006).
Zakon o občinskem redarstvu. (2006). Uradni list RS, (139/06).
Zakon o varnosti cestnega prometa. (2008). Uradni list RS, (56/2008).
Zakon o organiziranosti in delu v policiji. (2013). Uradni list RS, (15/2013).
Zavezanci in njihove dolžnosti. (2011). Pridobljeno na https://www.kpk-
rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/kdo-so-zavezanci/lokalne-skupnosti
53
11 Priloge
Pozdravljeni,
Sem Gašper Pečar, študent Fakultete za varnostne vede v Mariboru. Študij zaključujem z
diplomsko nalogo Zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju: primer občine Oplotnica. Za
pridobitev rezultatov smo sestavili anketo, ki nam bo pomagala ugotoviti, na kakšen način
prebivalci na tem območju prispevajo k varnosti in preprečevanju kriminalitete. Sodelovanje
v anketi je prostovoljno in anonimno, pridobljene rezultate bomo uporabili izključno v
študijske namene.
ANKETA
1. Kako močno na območju Občine Oplotnica občutite ogroženost, da bi postali žrtev
kaznivega dejanja? Obkrožite ustrezno številko (1 = sploh ne, 2 = v zelo majhni meri, 3 = v
znatni meri, 4 = v veliki meri, 5 = v zelo veliki meri).
1 2 3 4 5
2. V kolikšni meri našteti dejavniki vplivajo na vaš strah, da bi postali žrtev kaznivega
dejanja? (1 = sploh ne, 2 = v zelo majhni meri, 3 = v znatni meri, 4 = v veliki meri, 5 = v
zelo veliki meri). Označite z »X«.
Dejavniki 1 2 3 4 5
Poročanje medijev o kaznivih dejanjih (nesrečah, kaznivih
dejanjih).
Moje lastne pretekle izkušnje z različnimi oblikami varnostnih
pojavov (nesreče, tatvine, nasilje).
Izkušnje sorodnikov in prijateljev z različnimi oblikami
varnostnih pojavov.
Delo, ki ga opravljam.
Aktualna migrantska problematika.
Aktualne politične razmere v Sloveniji.
54
Trenutne gospodarske razmere v Sloveniji.
3. Ali trenutno uporabljate katerega izmed spodaj naštetih samozaščitnih oziroma varovalnih
ukrepov? Označite z »X«.
Ukrepi Da Ne
Imam nameščene varovalne kamere.
Imam nameščene alarmne naprave.
Imam nameščene senzorske luči.
Redno zaklepam vrata.
Vrednejše predmete shranjujem v sefu ali na banki.
Imam ojačana ali posebna protivlomna vrata.
Neznancem ne odpiram vrat.
Imam psa.
Ne puščam ključev na posebnih mestih (predpražniki, lončki za rože, nabiralniki
…).
Imam ustrezno zavarovano premoženje.
Okrog hiše je ograja.
V času daljše odsotnosti poskrbim, da je videti, kot da je nekdo doma.
Pazim, da s seboj po mestu ne nosim vrednejših stvari ali večje vsote denarja.
4. Prosimo vas, da v spodnji tabeli pri vsakem dejavniku označite, v kolikšni meri ga občutite
kot problem v okolju, kjer živite (1 = sploh ne, 2 = v zelo majhni meri, 3 = v znatni meri,
4 = v veliki meri, 5 = v zelo veliki meri).
Dejavniki 1 2 3 4 5
Organiziran kriminal.
Gospodarska kriminaliteta.
55
Nasilje na ulicah.
Klasični kriminal (ropi, tatvine).
Nered in hrup.
Ogroženost pešcev v prometu.
Ogroženost kolesarjev v prometu.
Ogroženost voznikov v prometu.
Onesnaženost.
Točenje alkohola mladoletnim in vinjenim osebam.
Prostitucija.
Mladoletniško prestopništvo.
Beračenje in postopaštvo na ulicah.
Zanemarjanje zgradb.
Vandalizem.
Zloraba drog na javnih mestih.
Alkoholizem.
Kopičenje smeti na javnih mestih.
Prireditve na prostem.
Glasna glasba iz lokalov ali zasebnih zabav.
Tujci.
Tuji delavci.
Ilegalni migranti.
Turisti.
Korupcija.
56
Gospodarsko nazadovanje.
Brezposelnost.
Revščina.
Naravne nesreče (potresi, poplave, neurja).
Tehnološke nesreče.
Požari v naravnem okolju.
Spolni napadi/posilstva.
Huligani na prireditvah.
5. Prosimo vas, da označite, v kolikšni meri spodnje trdite držijo za vas (1 = sploh ne, 2 = v
zelo majhni meri, 3 = v znatni meri, 4 = v veliki meri, 5 = v zelo veliki meri).
Trditev 1 2 3 4 5
Izogibam se nekaterih predelov našega območja oziroma mesta.
Ponoči me je strah sam/a hoditi po svojem kraju/mestu.
Na našem območju se mi ne more zgoditi nič slabega.
Zaradi strahu pred tem, da bi postal/a žrtev kaznivega
dejanja, se pogosto odpovem nočnemu življenju.
Ljudje na našem območju si medsebojno pomagajo.
Ljudem se zdim privlačna tarča kaznih dejanj.
Ljudem in tujcem okrog sebe ne zaupam
6. Ste bili v zadnjih letih žrtev ali priča kaznivega dejanja?
a) da
b) ne (če ste na to vprašanje odgovorili z ne, vam ni potrebno odgovarjati na 7. in 8.
vprašanje)
57
7. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, ali ste to kaznivo dejanje prijavili
policiji?
a) da (če ste odgovorili z da, vam ni potrebno odgovarjati na 9. vprašanje)
b) ne (če ste odgovorili z ne, vam ni potrebno odgovarjati na 8. vprašanje)
8. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, ste bili z delom policije v vašem
primeru zadovoljni?
a) da
b) ne
9. Če ste na 7. vprašanje odgovorili z ne, zakaj kaznivega dejanja niste prijavili? Možnih
je več odgovorov.
a) Policija ne bi mogla pomagati.
b) Policija mi ne bi hotela pomagati.
c) S prijavo kaznivega dejanja bi si nakopal/a same težave.
d) Nimam časa, da bi se ukvarjal/a s policijo.
e) Prej in bolje sem lahko stvar rešil/a sam/a.
f) Ni šlo za tako veliko kaznivo dejanje.
g) Strah me je bilo posledic prijave kaznivega dejanja.
10. V spodnji tabeli so navedeni subjekti/organizacije/institucije. Prosimo, da označite,
koliko pričakujete od posameznega subjekta/organizacije/institucije, da bo s svojim
delom prispeval k zagotavljanju varnosti v občini (1 = nimam nobenih pričakovanj, 2 =
imam zelo majhna pričakovanja, 3 = imam znatna pričakovanja, 4 = imam velika
pričakovanja, 5 = imam zelo velika pričakovanja).
Pričakovanja 1 2 3 4 5
Mediji (televizija, radio, časopis).
Šole, vrtci.
Sodišča.
Tožilstva.
Podjetja.
Župan.
Občinsko redarstvo.
58
Varnostni sosvet.
Inšpekcija.
Športna in kulturna društva.
Reševalna društva.
Poklicni gasilci.
Prostovoljni gasilci.
Policija.
Detektivi.
Zdravstvene službe.
Center za socialno delo.
Zavod za zaposlovanje.
Sami prebivalci
11. V spodnji tabeli je nekaj trditev, ki se navezujejo na vaše mnenje o delu policistov na
območju Občine Oplotnica. Prosimo, da označite, v kolikšni meri držijo za vas (1 =
sploh ne, 2 = v zelo majhni meri, 3 = v znatni meri, 4 = v veliki meri, 5 = v zelo veliki
meri).
Trditev 1 2 3 4 5
Policiste lahko brez težav prosim za pomoč.
Z delom policistov v naši občini sem zadovoljen/na.
Varneje se počutim, če vidim policiste patruljirati peš.
Imam dobre izkušnje s policijo.
Želim si, da bi prebivalci našega območja pogosteje sodelovali s
policijo.
Policisti v našem okolju učinkovito zagotavljajo varnost.
Policisti se trudijo, da je naša občina varna.
Zaupam policiji, da se odloča v interesu prebivalcev občine.
Policisti so pri obravnavi posameznikov objektivni.
59
12. V tabeli je nekaj trditev, ki se nanašajo na bivanje v skupnosti. Označite, v
kolikšni meri držijo za vas (1 = sploh ne, 2 = v zelo majhni meri, 3 = v znatni
meri, 4 = v veliki meri, 5 = v zelo veliki meri).
Trditev 1 2 3 4 5
Prebivalci naše soseske si med seboj pomagamo.
Sosedje se med seboj poznamo.
V naši soseski se počutim varno.
Ponoči se v soseski počutim varno.
V času moje odsotnosti se lahko zanesem na sosede, da bodo pazili na moj
dom.
V svoji okolici poznam ljudi dovolj dobro, da bi jih lahko prosil za pomoč.
13. Spol (obkrožite):
a) Moški
b) Ženski
14. V katero starostno skupino spadate?
a) 15‒19 let
b) 20‒29 let
c) 30‒39 let
d) 40‒49 let
e) 50 let‒59 let
f) 60 let ali več
15. Označite vašo dokončano izobrazbo:
a) Brez osnovne izobrazbe
b) Dokončana osnovna šola
c) Dokončana srednja šola
d) Dokončana 2-letna višja šola
e) Dokončana visoka šola, fakulteta ali akademija
f) Specializacija, magisterij
g) Doktorat