diplomsko delo - core.ac.uk · animirani film – film, ki temelji na animaciji, deli se na risani...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za likovno umetnost
Diplomsko delo
Nina Kolarič
Maribor, 2009
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za likovno umetnost
Diplomsko delo
ANIMIRANI FILM V SLOVENIJI Mentorica: Kandidatka: izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki Nina Kolarič
Maribor, 2009
Lektor: Davorin Kolarič Prevajalka: Nataša Bračko, prof. angleščine in nemščine, MA evropskih kulturnih študij
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Marjeti Ciglenečki za nasvete in
usmerjanje pri pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi bratu Davorinu
Kolariču za lektorski pregled diplomskega dela in Nataši Bračko za prevod
povzetka ter obema za moralno podporo.
Za potrpežljivost, vzpodbudo in pomoč se zahvaljujem fantu Boštjanu Zemljiču,
prijateljem in vsem domačim. Hvala tudi animatorju lutk Dušanu Hrovatinu za
njegovo zgodbo.
Iskrena hvala vsem!
IZJAVA
Podpisana Nina Kolarič, roj. 21. 10. 1981, študentka Pedagoške fakultete
Univerze v Mariboru, smer likovna pedagogika, izjavljam, da je diplomsko delo z
naslovom Animirani film v Sloveniji pri mentorici izr. prof. dr. Marjeti Ciglenečki
avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno
navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
Nina Kolarič
Maribor, 22. 4. 2009
POVZETEK
Animirani film v Sloveniji je slabo raziskano področje. Gradiva je zelo malo in
tudi nasploh se o animiranem filmu malo govori. Vprašanje je, ali lahko govorimo
o animiranem filmu v zvezi z umetnostjo ali je to le zabava za otroke. Namen te
naloge je podati splošen pregled animiranih filmov in zajeti vsa področja
ustvarjanja animiranih filmov pri nas. Poleg iskanja kakovostnih viškov so cilji te
naloge tudi ugotoviti vzroke, zakaj ljudje ne poznamo animiranih filmov, ki so
nastali v Sloveniji. Je razlog v tem, da nimamo dostopa do njih ali imamo tako
skromno produkcijo animiranih filmov ali oboje? V pričujoči nalogi so
klasificirane in opredeljene tehnike animiranega filma in označeni zgodovinski
prelomi tako v svetovnem kot v slovenskem prostoru. V posebnem poglavju je
zbranih sedemnajst avtorjev in animatorjev, katerih animirani filmi so dosegli
vidne rezultate. V poglavju Značilnosti izbranih animiranih filmov iz Slovenije je
strnjenih petindvajset likovno ovrednotenih filmov, ki so pomembni v časovnem
in tehničnem smislu uvrstitve v zgodovino animiranega filma na Slovenskem.
Šele v zadnjih letih je čutiti porast produkcije animiranih filmov, predvsem zaradi
razvoja novih tehnologij in vse številčnejših festivalov, ki vključujejo animirani
film. Razlogi, da je kultura animiranega filma v Sloveniji slabo razvita, so v
dejstvu, da animirani film še vedno ni vključen v izobraževalni sistem, da državne
ustanove nimajo posluha za podporo avtorjem animiranih filmov, in v še vedno
prisotnem splošnem mnenju, da je animirani film le risanka za otroke. Posledica
maloštevilne produkcije v zgodovini animiranega filma v Sloveniji je tako tudi
nizka stopnja kvalitete filmskih animacij.
Ključne besede: animacija, animirani film, lutkovni film, risani film, stop-motion
animacija, zgodovina slovenske filmske animacije
ABSTRACT
The Slovenian animated film is a field that has not been explored very much in
depth. There is little material available and it is not a well-known topic in general.
The main question is whether it is possible to categorise the animated film as
belonging to the domain of art or rather as being mere entertainment for children.
The aim of this thesis is to provide an overview of animated films and encompass
the entire spectrum of animated film production in Slovenia. Besides underlining
its highlights, this thesis also attempts to explain the reasons for the relatively low
level of public familiarity with this kind of films in our country. Is it because such
films are not widely available, is it due to their moderate production, or both? The
thesis classifies and defines animation techniques next to indicating the crucial
milestones in the world and in Slovenia. A separate section is dedicated to
seventeen authors and animators who achieved visible results. The section, titled
'Characteristics of selected Slovenian animated films', presents twenty-five
artistically assessed films, which are important from the chronological and
technical viewpoint regarding their placement in the history of animated film in
Slovenia. The last years, however, show an increase in the production of animated
films, which is mainly due to the development of new technologies as well as
numerous festivals that include the animated film. The reasons for the moderate
development of the animated film culture lie in the fact that this field does not
feature in general education, that state institutions are not willing to support the
artists, and moreover in the widespread belief that this genre produces only
cartoons for children. The consequence of poor production in the history of the
animated film in Slovenia is, among others, a low quality level of film animations.
Keywords: animation, animated film, puppetoon, hand-drawn animation, stop
motion, history of Slovenian film animation
KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................. 1
2 OPREDELITEV POJMOV ...................................................................................................... 2
3 VRSTE IN TEHNIKE ANIMACIJE............................................................................................ 5
3.1 ENOSTAVNA ANIMACIJA................................................................................................. 6 3.1.1 Kalejdoskop .......................................................................................................... 6 3.1.2 Taumatrop ............................................................................................................ 7 3.1.3 Fenakistoskop ....................................................................................................... 7 3.1.4 Zoetrop ................................................................................................................. 8 3.1.5 Kineograf – animacijska knjiga .............................................................................. 9 3.1.6 Praksinoskop ......................................................................................................... 9
3.2 KLASIČNA ANIMACIJA ................................................................................................... 10 3.2.1 Risani film ........................................................................................................... 10 3.2.2 Stop-motion animacija/lutkovni film.................................................................... 12 3.2.3 Animacija kolaža – izrezanka ............................................................................... 14 3.2.4 Metoda pretapljanja ........................................................................................... 14 3.2.5 Animacija predmetov .......................................................................................... 15 3.2.6 Piksilacija ............................................................................................................ 15 3.2.7 Animacija fotografij ............................................................................................ 15
3.3 RAČUNALNIŠKA ANIMACIJA .......................................................................................... 16 3.3.1 2D-računalniška animacija .................................................................................. 16 3.3.2 3D-računalniška animacija .................................................................................. 17
4 PRELOMNICE RAZVOJA ANIMACIJE .................................................................................. 18
4.1 PIONIRSKO OBDOBJE .................................................................................................... 18 4.2 KLASIČNO OBDOBJE ..................................................................................................... 19 4.3 MODERNO OBDOBJE .................................................................................................... 24
4.3.1 Zagrebška šola risanega filma ............................................................................. 24 4.3.2 Češki animirani film ............................................................................................. 26
5 ZGODOVINA SLOVENSKE FILMSKE ANIMACIJE ................................................................. 28
5.1 KLASIČNI ANIMIRANI FILM ............................................................................................ 29 5.2 NOVI ANIMIRANI FILM .................................................................................................. 32 5.3 FESTIVALI ANIMIRANEGA FILMA V SLOVENIJI ................................................................ 38
5.3.1 Animateka .......................................................................................................... 38 5.3.2 Festival neodvisnega filma in videa Slovenije ....................................................... 38 5.3.3 Festival slovenske animacije – Izolanima ............................................................. 39 5.3.4 Festival slovenskega filma ................................................................................... 40 5.3.5 Festival kratkega filma FF600 .............................................................................. 41 5.3.6 Kino otok ............................................................................................................ 41 5.3.7 Luksuz festival poceni filma ................................................................................. 42 5.3.8 Mednarodni festival kratkega filma Novo mesto – Sniff ....................................... 43 5.3.9 Politično nekorektni filmski festival (PIFF) ............................................................ 43 5.3.10 Toti festival ......................................................................................................... 44
6 PREGLED POMEMBNIH AVTORJEV IN ANIMATORJEV ANIMIRANIH FILMOV NA SLOVENSKEM ............................................................................................................................ 45
6.1 ZDRAVKO BARIŠIČ ........................................................................................................ 45 6.2 ZVONKO ČOH ............................................................................................................... 46 6.3 SAŠA DOBRILA .............................................................................................................. 47 6.4 MILAN ERIČ .................................................................................................................. 48 6.5 MILE DE GLERIA ............................................................................................................ 49 6.6 DUŠAN HROVATIN ........................................................................................................ 50 6.7 BOJAN JURC ................................................................................................................. 51 6.8 MARJAN MANČEK ........................................................................................................ 52
6.9 MITJA MANČEK ............................................................................................................ 53 6.10 GREGA MASTNAK ......................................................................................................... 54 6.11 MIKI MUSTER ............................................................................................................... 56 6.12 DUŠAN POVH ............................................................................................................... 59 6.13 BRANKO RANITOVIĆ ..................................................................................................... 60 6.14 KOLJA SAKSIDA ............................................................................................................. 60 6.15 ZVONE SINTIČ ............................................................................................................... 62 6.16 KONI STEINBACHER ...................................................................................................... 63 6.17 ČRT ŠKODLAR ............................................................................................................... 65
7 ZNAČILNOSTI IZBRANIH ANIMIRANIH FILMOV IZ SLOVENIJE ............................................ 67
7.1 ZDRAVKO BARIŠIČ: OBLAST ............................................................................................. 67 7.2 ZVONKO ČOH: POLJUBI MEHKA ME RADIRKA ........................................................................ 68 7.3 ZVONKO ČOH, MILAN ERIČ: SOCIALIZACIJA BIKA? ............................................................... 69 7.4 SAŠA DOBRILA: SEDEM NA EN MAH ................................................................................... 71 7.5 SAŠA DOBRILA: NAJLEPŠI CVET ......................................................................................... 72 7.6 SAŠA DOBRILA: BONGO .................................................................................................. 72 7.7 MILE DE GLERIA: USODNI STREL ........................................................................................ 73 7.8 DUŠAN HROVATIN: KITARIST ........................................................................................... 73 7.9 BOJAN JURC: JUTRI JE NOVO LETO ...................................................................................... 75 7.10 MARJAN MANČEK: HRIBCI – ZAJTRK .................................................................................. 75 7.11 MARJAN MANČEK: BE ................................................................................................... 76 7.12 GREGA MASTNAK: BIZGECI ............................................................................................. 77 7.13 MIKI MUSTER: PUŠČICA .................................................................................................. 78 7.14 MIKI MUSTER: KURIR NEJČEK ........................................................................................... 79 7.15 MIKI MUSTER: ZIMSKA ZGODBA ........................................................................................ 80 7.16 MARTIN PINTARIĆ: DETELČEK .......................................................................................... 81 7.17 DUŠAN POVH: INTERMEZZO ............................................................................................. 82 7.18 BRANKO RANITOVIĆ IN ZLATKO GRGIĆ: KOVČEK .............................................................. 83 7.19 NEJC SAJE: DVORIŠČE ...................................................................................................... 84 7.20 KOLJA SAKSIDA: KOYAA .................................................................................................. 85 7.21 ZVONE SINTIĆ: PREBRISANI JURČEK, JURČEK STRAŽAR, JURČEK V JEČI .......................................... 86 7.22 MIRKO SIMIĆ: GORJANCI ................................................................................................. 88 7.23 KONI STEINBACHER: MOČVIRJE ....................................................................................... 89 7.24 KONI STEINBACHER: LEPA NEDELJA PRI SV. JAKOBU NA RESNIKU .............................................. 90 7.25 ČRT ŠKODLAR: SINTETIČNI HUMOR..................................................................................... 92
8 SKLEP ............................................................................................................................... 94
LITERATURA ........................................................................................................................ 96
PRILOGA: PREGLED ANIMIRANIH FILMOV NA SLOVENSKEM ............................. 100
1
1 UVOD
V zadnjem letniku študija sem se srečala z nalogo, ki sem jo lahko rešila s
poljubno tehniko. Odločila sem se za animacijo. Ugotovila sem, da v Sloveniji ni
veliko teoretičnih knjig, ki bi zajemale animirani film, a je ta vseeno vzbudil
moje zanimanje. Želela sem poglobiti svoje znanje o tej »osmi umetnosti«,
splošno znani pod imenom risanka, za katero se izkaže, da je mnogo več kot le
vrsta otroške televizijske oddaje.
V pričujoči nalogi sem klasificirala in opredelila tehnike animiranega filma,
označila zgodovinske prelome v svetovnem in slovenskem prostoru animiranega
filma, poskušala zajeti vsa področja ustvarjanja animiranih filmov in vse avtorje,
ki so dali na ogled svoje filme v Sloveniji. Pri tem nisem upoštevala reklamnih in
glasbenih animiranih filmov.
Izbrala sem petindvajset filmov, ki so na neki način pomembni v slovenskem
prostoru animacije. Filmi, ki sem si jih ogledala in poskušala likovno ovrednotiti,
so pomembni v časovnem in tehničnem smislu uvrstitve v zgodovino
animiranega filma na Slovenskem.
Veliko animiranih filmov hrani Arhiv RS, ogledati si jih je možno tudi na
festivalih animiranih filmov, nekaj malega pa si je mogoče izposoditi v
knjižnicah. Pri zbiranju podatkov o slovenskih animiranih filmih mi je bil v
pomoč tudi svetovni splet. Poleg že omenjenega Arhiva RS je mogoče na spletu
pregledati bazo nekaterih slovenskih filmskih animacij na straneh Filmskega
sklada RS. Na slovenski spletni strani Slocartoon, katere avtorji se trudijo pokriti
vsa dogajanja v zvezi z animiranim filmom, sem odkrila bazo več kot dvajset tisoč
animiranih filmov iz celega sveta. V tej bazi je popisana tudi velika večina
slovenskih animacij z osnovnimi podatki in kratkimi vsebinami filma.
Prelomnice razvoja animiranega filma modernega obdobja v svetovnem merilu
sem zastavila dokaj omejeno na slovensko območje. Zato sem tudi v podpoglavjih
modernega obdobja opredelila le hrvaški in češki animirani film, za katera menim,
da sta močneje vplivala na slovensko animacijo.
Avtorjem, animatorjem ali drugim sodelujočim pri animiranih filmih se
opravičujem za morebitne netočnosti v zapisu.
2
2 OPREDELITEV POJMOV
Že v otroštvu sem se srečala z mnogimi izrazi za prikupno, zanimivo vrsto
zabave, ki me je razveseljevala iz televizijskega ekrana. Skrivala se je pod
različnimi poimenovanji in bila je raznovrstna. Zakaj toliko različnih imen, mi je
postalo jasno šele sedaj, nekaj jih izvira iz različnih tehnik, nekaj pa tudi iz
različnih poimenovanj strokovnjakov. Zato bom skušala natančno določiti,
opisati rabo različnih terminov.
Animacija – Beseda animacija izvira iz latinske animatio (anima), duša, in
pomeni oživljanje; spodbujanje; navdušenje; živahnost.1
Animacija – Navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s
premikanjem, gibanjem le-teh.2
Animacija – Filmska dejavnost, ki temelji na oživljanju narisanih likov ali
negibnih predmetov. Osnovna tehnika je posamično snemanje (sličica za sličico)
faz gibanja neke figure z animacijsko kamero, pri projekciji pa te negibne sličice
dajo iluzijo povezanega gibanja.3
Animirani film – Film, ki temelji na animaciji, deli se na risani in lutkovni film.4
Animirani film – Naziv za vse vrste filmov (risane, lutkovne) ustvarjene z
različnimi tehnikami animacije.5
Lutkovni film – Film, ki s tehniko animacije oživlja lutke in druge
tridimenzionalne predmete iz različnih materialov.6
1 Miloš TAVZES, Veliki slovar tujk, Ljubljana 2002, str. 49. 2 Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). 3 Bojan KAVČIČ, Zdenko VRDLOVEC, Filmski leksikon, Ljubljana 1999, str. 29. 4 Bojan KAVČIČ, Zdenko VRDLOVEC, Filmski leksikon, Ljubljana 1999, str. 31. 5 Ante PETERLIĆ, Filmska enciklopedija, Zagreb 1986, str. 31. 6 Bojan KAVČIČ, Zdenko VRDLOVEC, Filmski leksikon, Ljubljana 1999, str. 351.
3
Risani film – Najbolj razširjena vrsta animiranega filma, ki temelji na postopnem
snemanju posameznih gibov narisanih likov, pri projekciji pa nastane vtis
povezanega gibanja.7
Risanka – film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja:
rad gleda risanke; risanke in dokumentarni filmi / barvna risanka / ed.
ustvarjalci jugoslovanske risanke risanega filma / filmska risanka.8
Nekoliko bolj obširno razlago in utemeljitev povzemam po Borivoju
Dovnikoviću.9 V sedmih točkah skuša ujeti bistvo animacije.
- Edini pogoj za animacijo je, da jo snemamo sličico za sličico.
- Beseda animacija izhaja iz latinske besede anima (duša). Animirati torej pomeni
dati dušo nečemu, oživiti nekaj. Animator je tisti, ki risbo ali predmet oživi.
- Za film je treba predmetu dati dušo, ga osmisliti, ni ga dovolj samo premakniti.
- Animira se lahko vse, kar se lahko premika in kar lahko ujame kamera sličico
za sličico. To je lahko risba, slika, škatlica vžigalic, lutka, kolaž iz papirja ali
tkanine, kamen v naravi, avto, človek ...
- V klasičnem filmu snemamo realno gibanje, da dobimo posnetek istega
realnega gibanja. V animaciji ustvarimo premike, da dobimo nerealno, umetno
gibanje.
- Ko animiramo predmet, ga premikamo pred kamero kot končni predmet; ko
animiramo risbo (črto), nimamo predmeta, ki bi ga lahko premikali, zato moramo
ustvariti predmet in gibanje. Rezultat je risani film.
- Risani film je vrsta animiranega filma.
Ranko Munitić v svoji knjigi10 filmsko animacijo označi kot obrobno zvrst
kinematografije; v resnici animirana dela ne pripadajo več docela filmski
umetnosti – tisti, ki snema žive, resnične ljudi, prave prostore in stvarne gibe, ki
jih izvajajo pred kamero. V risanem animiranem filmu namreč kamera snema 7 Bojan KAVČIČ, Zdenko VRDLOVEC, Filmski leksikon, Ljubljana 1999, str. 519. 8 (SSKJ). 9 Borivoj DOVNIKOVIĆ, Škola crtanog filma, Zagreb 1996, str. 2. 10 Ranko MUNITIĆ, Dežela animiranih čudes, Ljubljana 1976, str. 16.
4
slike, dolgo vrsto sličic ali sličic – faz, v lutkovnem filmu snema lutke, torej
majhne kipce. To pomeni, da se je ustvarila posebna povezava filmskih prvin
(kamera, filmski trak, projekcija) in likovnih prvin (slika, risba, kiparski izdelki);
iz njih se je s tehniko animacije sestavila celota, ki ne pripada do kraja niti
filmski niti likovni umetnosti, marveč s posameznimi prvinami teh umetnosti
sestavlja svoj lastni svet, svojo novo umetniško celoto. Kinematografska
animacija je zaradi tega izjemna zvrst nekje med čisto filmsko in čisto likovno
obdelavo. Zato jo mnogi štejejo za novo, neodvisno osmo umetnost.
Pri animaciji ni toliko pomembna risba gibajočih se predmetov kot gibanje le-teh.
Kar se dogaja med posameznimi sličicami, je pomembnejše od tega, kar se vidi na
posamezni sličici. Za animacijo je bistveno to, da poda življenje likom.
Ustvarjamo torej svet magičnih učinkov. Takšne magične učinke pa je v veliki
meri pogojeval prav razvoj tehnologije. Jill Nelmes11 meni, da sta pri filmu
umetnost in tehnologija tako tesno skupaj, da postaneta sama vsebina. Tehnologija
spreminja in oblikuje videz filma in kina, ne samo, kako so filmi narejeni, temveč
tudi, kako gledamo nanje in kaj vidimo. Preprosti efekti in animacije za današnjo
ciljno občinstvo niso več sprejemljivi - imamo večja pričakovanja.
Gibljivo sliko lahko ustvarimo na več načinov. Vsem je skupen pogoj, da imamo
štiriindvajset sličic za eno sekundo trajajoče gibanje. Na projekciji, ko so te
sličice predvajane povezano, naše oko v tako kratkem času ne more zaznati vsake
faze posebej, sličica namreč na naši očesni mrežnici ostane malo dalj časa kot ena
štiriindvajsetinka sekunde, zato se ustvari privid gibanja. Animacija se uporablja
tudi v igranem, reklamnem, izobraževalnem in dokumentarnem filmu, kjer je z
njo na primer mogoče prikazati pospešeno rast rastline. Vse bolj se danes animira
s pomočjo računalniške tehnologije.
11 Jill NELMES, An Introduction to Film Studies, New York, 1999.
5
3 VRSTE IN TEHNIKE ANIMACIJE
Animacijo lahko razdelimo na dvodimenzionalno (2D) in tridimenzionalno (3D).
Prvi animirani filmi, ki so nastali pod vplivom šole Walta Disneyja, so hoteli
izrabiti vse elemente igranega filma. Svojemu naslikanemu junaku so dajali
podobo resničnih oseb ter jih postavljali v okolje, ki je dajalo videz naravnega.
Pri ustvarjanju prostora in lika je bilo treba upoštevati trirazsežnost. Prostor v
naravnem okolju ima svojo širino, dolžino in globino. Prav tako je vsak lik v
naravi širok, dolg, in globok. Da bi to dosegli tudi v filmu, so morali s prostorom
in predmeti poudariti globino oziroma ustvariti občutek njihove plastičnosti.
Vzporedno s to šolo so se pojavili nasprotni tokovi, ki so utirali pot drugačnemu
filmu. Prenehali so posnemati resničnost. Prenehali so prerisovati oblike iz
življenja. Avtorji so se odrekli trirazsežnosti, ki je pravzaprav tuja ravni ploskvi
filmskega traku. Lik, ki je bil zdaj le visok in širok, je omogočal drugačno,
lahkotnejšo risbo. Včasih je bila dovolj že skica ali nekaj potez s čopičem.12
Vendar ko govorimo o trirazsežnosti, ne mislimo na tridimenzionalno animacijo.
2D-animacija predstavlja le tehnike, ki so udejanjene na dvodimenzionalni
ploskvi, na folijah ali na papirju ali na filmskem traku itd., o 3D-animaciji
oziroma prostorski animaciji pa govorimo takrat, ko je tehnika animacije vezana
na resnično dimenzijo globine.
Naslednja delitev animacije je odvisna od načina uporabe tehnik animacije. Pri
enostavni animaciji je oživljanje negibnih sličic opravljeno pred našimi očmi s
pomočjo enakomernega in dovolj hitrega vrtenja ali premikanja sličic. Pri
klasični animaciji so sličice že na filmskem traku, zato jih je treba samo
projicirati na filmsko platno. Računalniška animacija se razlikuje od klasične
animacije po tem, da je animacija izvedena s pomočjo računalniških programov.
Sem prištevamo tudi ročno narisane sličice na papir in nato z digitalnim medijem
prenesene in animirane na računalniku. To velja tudi za druge tehnike klasične
animacije. V nekaterih primerih se v eni animaciji prepleta več tehnik.
12 Mirjana BORČIĆ, Osnove filmske umetnosti, Ljubljana 1987, str. 20 in 21.
6
3.1 ENOSTAVNA ANIMACIJA
3.1.1 Kalejdoskop
Poznan od leta 1816. Ponovno ga je izumil Škot Sir David Brewster,13 saj so ga
poznali že v antični Grčiji. Kalejdoskop je cev, ki s pomočjo sistema ogledal
omogoča neskončno možnih kompozicij. V njem so majhni barvni kamni ali
barvna stekla, ki z obračanjem cevi tvorijo različne vzorce, ogledala pa njihove
podobe pomnožijo. (Sl. 1) Obstajajo kalejdoskopi z dvema, tremi, štirimi ali z
dvema dvojnima ogledaloma, ki so obrnjena eno proti drugemu po dolžini cevi.
Od kota, ki ga ogledala oklepajo, je odvisna vrsta kompozicije: centralna
kompozicija ali neskončno polje vzorcev ali vodoravna kompozicija ali dvojna
centralna kompozicija. (Sl. 2)
Sl. 1 Sl. 2
13 Ranko MUNITIĆ, Uvod u estetiku kinematografske animacije, Zagreb 1982, str. 27.
7
3.1.2 Taumatrop
Sl. 3
Najpreprostejša ročno izdelana animacija zahteva le svinčnik in papir. Na trdnejši
manjši kos papirja okrogle oblike (disk) narišemo en predmet, na primer
konjička, na drugi strani pa jezdeca. (Sl. 3) Na levem in desnem robu diska
zavežemo vrvici, ju primemo v obe roki na obeh straneh papirja in zavrtimo.
Dobili bomo občutek, da jezdec sedi na konju.
Napravo je izumil angleški zdravnik John Ayrton Paris14, z njo pa je dokazoval
trajanje učinka vida, leta 1825.
3.1.3 Fenakistoskop
Sl. 4
14 Ranko MUNITIĆ, Uvod u estetiku kinematografske animacije, Zagreb 1982, str. 27.
8
Leta 1832 je belgijski fizik Joseph Plateau s svojimi sinovi predstavil
fenakistoskop. V istem letu je nastal enak izum v Avstriji, napravo je ustvaril
Simon von Stampfer in jo poimenoval stroboskop. Fenakistoskop je vreteno, ki z
nenehnim vrtenjem ustvari iluzijo gibanja. Čeprav je ta princip uporabljal že
starogrški matematik Evklid in je z njim eksperimentiral tudi Newton, ga je trdno
uveljavil šele Joseph Plateau. Obstajata dve verziji fenakistoskopa. Prvi je
sestavljen iz dveh diskov, pritrjenih na isto os. Prvi disk ima reže okoli roba,
drugi pa vsebuje zapovrstne risbe akcije, ki so narisane okrog diska v
koncentričnih krogih. Oba diska se zavrtita v isto smer, in ko gledamo skozi reže
prvega diska, risbe na drugem disku dajejo vtis gibanja. Druga verzija ima samo
en disk, na katerem so prav tako reže in risbe na eni strani. (Sl. 4) Disk zavrtimo
in gledamo z druge strani skozi reže z diskom obrnjenim proti ogledalu, kjer
vidimo odsev risb, ki ustvarijo iluzijo gibanja.
3.1.4 Zoetrop
Zoetrop je izumil William Horner leta 1834. Napravo je zasnoval na podlagi
fenakistoskopa. Sličice so v tem primeru narisane v notranjosti cilindra, nad njimi
so vertikalne reže (Sl. 5). Z vrtenjem cilindra gledalec skozi reže vidi v
notranjosti učinek gibanja, če so sličice narisane z majhnimi premiki od ene do
druge. Za razliko od fenakistoskopa lahko pri zoetropu več gledalcev hkrati gleda
animacijo.
Sl. 5 Sl. 6
9
3.1.5 Kineograf – animacijska knjiga
Malo bolj zapleteno animacijo lahko naredimo na bloku spetih listov, na rob
katerih narišemo majhne premike nekega predmeta ali osebe. (Sl. 6) Nato
primemo s palcem za rob listov in jih hitro spustimo, da nam strani spolzijo pod
prstom, vendar le toliko počasi, da nam strani ne pobegnejo. Več ko bo risb,
manjše razlike premikov od risbe do risbe in večje ko bodo podrobnosti, bolj bo
animacija delovala živo.
Prvi kineograf je patentiral John Barnes Linnet leta 1868.15
3.1.6 Praksinoskop
Praksinoskop je naslednik zoetropa. Izumil ga je Charles-Émil Reynaud leta 1876
v Franciji. Tako kot pri zoetropu so sličice razporejene po notranjosti cilindra.
Praksinoskop je izboljšan v tem, da ima namesto vertikalnih rež v sredini cilindra
krog ogledal, v katerih vidimo odsev sličic. (Sl. 7) Ko gledamo v ogledala,
medtem ko se cilinder vrti, vidimo iluzijo gibanja, ki je jasnejša in manj
popačena kot pri zoetropu.
Sl. 7
15 Ranko MUNITIĆ, Uvod u estetiku kinematografske animacije, Zagreb 1982, str. 27.
10
3.2 KLASIČNA ANIMACIJA
Poleg risanega filma, ki temelji na linearni risbi in tehniki koloriranja, obstajajo
še druge tehnike animacije. Pri klasični animaciji uporabljamo animacijsko
kamero ali »stop kamero«, ki ima poseben mehanizem za zaporedno snemanje
sličice za sličico. Med nenehnim ustavljanjem in ponovnim poganjanjem kamere
spreminjamo prizorišča, položaje likov, razvoj dogajanja itd.16 Animacijska
kamera je pritrjena navpično na animacijsko mizo, na gibljivem stojalu, ki
omogoča njeno spuščanje in dviganje oziroma približevanje risbi in oddaljevanje
od nje, kar ustreza bližnjim in splošnim planom. Posamezne folije z risbami likov
in njihovih premikov ter risbe s statičnim ozadjem so položene na površino iz
kristalnega stekla, ki preprečuje njihovo gubanje; na robovih imajo luknjice, v
katere se zataknejo zobci na tračnicah, ki omogočajo horizontalno premikanje
risb. Gibljiva oziroma vrtljiva je tudi animacijska miza, opremljena z lučema za
osvetljevanje risb in s protilučjo za ozadja.17
3.2.1 Risani film
Sl. 8: Dave Fleischer, Popeye the Sailor Meets Sindbad the Sailor, ZDA, 1936, 16`
Za začetek risanega filma scenarist napiše filmsko zgodbo, scenarij, v kateri je
opisano vse, kar se mora zgoditi v filmu in kako se bo to zgodilo. Režiser je
16 Bojan KAVČIČ, Zdenko VRDLOVEC, Filmski leksikon, Ljubljana 1999, str. 588. 17 Bojan KAVČIČ, Zdenko VRDLOVEC, Filmski leksikon, Ljubljana 1999, str. 31.
11
glavni vodja filmskega moštva, osrednji ustvarjalec filma. Ko sprejme scenarij –
lahko ga sam napiše –, pride na vrsto snemalna knjiga. Snemalna knjiga je
pravzaprav scenarij, preoblikovan in spremenjen v vrsto slik, ki ilustrirajo
dogajanje, osebe in položaje. V bistvu je to neka vrsta dolgega stripa, ki v risbi
ponazarja vse dele prihodnjega filma. Po snemalni knjigi nato umetniki
animiranega filma narišejo like in ambiente (okolja), v katerih se zgodba dogaja.
Tako v sodelovanju z režiserjem glavni risar obdela vse glavne in stranske like,
medtem ko ambiente in dekoracije – interier ali eksterier – nariše risar ozadja ali
scenograf. Ko glavni risar dokonča vse like, pridejo njegove podobe v roke
glavnemu animatorju, umetniku, ki bo spet skupaj z režiserjem določil obliko
gibanja teh oseb in zaznamoval bistvene faze slehernega giba, skrajne položaje,
ki jih imenujemo ekstremi. Ko je to opravljeno, bo med ekstremnimi položaji lika
fazist izrisal vmesne faze, spremembe določenega gibanja – in to toliko in takšnih
faz, kolikor si jih bosta zaželela režiser in glavni risar.18 Risbe z gibljivimi
elementi so narisane na prozorne folije; te položijo na animacijsko mizo in z
animacijsko kamero vsako posebej posnamejo. Uporaba teh folij omogoča, da
statičnih elementov (ozadij) prizora ni treba zmeraj znova narisati za vsako fazo
gibanja likov (risbe s statičnimi elementi so položene pod folije).19
Risanje na filmski trak
Sl. 9: Len Lye, Free Radicals, ZDA, 1958, predelan: 1979, 4`
18 Ranko MUNITIĆ, Dežela animiranih čudes, Ljubljana 1976, str. 18, 19, 20 in 21. 19 Žiga VALETIČ, Uroš ŠETINA, Lili in Žverca, Ljubljana 2002, str. 64.
12
Neposredno na prazni negativ ali pozitiv filmskega traku lahko rišemo ali
slikamo, fazo za fazo. To je različica risanega filma, ki samo napol pripada filmu
in kinematografiji, ker se v tej različici nič ne snema, nič ne prenaša s kamero.20
Filmski trak se potem tako kot pri klasičnem filmu projicira na zaslon. K temu je
mogoče narediti tudi zvočni zapis (Oskar Fischinger, Len Lye, Norman
McLaren).21
3.2.2 Stop-motion animacija/lutkovni film
Sl. 10: Špela Čadež, Ljubezen je bolezen/Liebeskrank, Nemčija, Slovenija, 2007, 8`30``
Tudi animacijo z risanjem na papir ali folijo lahko imenujemo stop-motion
animacija, saj je snemana sličica za sličico, vendar ta termin uporabljamo
predvsem za animacijo tridimenzionalnih objektov: lutke iz različnih materialov
(tekstil, les, plastika, plastelin, les ...), makete itd. Lutke so skonstruirane tako, da
se njihovi deli lahko premikajo. S premikanjem celih lutk ali njihovih delov se s
postopnim snemanjem premikov v projekciji doseže kontinuirano gibanje.22
20 Ranko MUNITIĆ, Dežela animiranih čudes, Ljubljana 1976, str. 15. 21 Ante PETERLIĆ, Filmska enciklopedija, Zagreb 1986, str. 30. 22 Ante PETERLIĆ, Filmska enciklopedija, Zagreb 1986, str. 31.
13
Sl. 11: Dušan Hrovatin pri animiranju lutk v filmu Poroka, r: Janez Menart
Za začetnike lutkovnega filma veljajo James Stuart Blackton (Zakleti hotel/The
haunted hotel, iz leta 1907 – hotel v oblasti nadnaravnih sil, ki povzročijo, da se
predmeti sami gibljejo: nož na primer sam reže kruh), vodilni pionir animiranega
filma Emile Cohl, ki je oživil tudi čevlje, škarje, vžigalice ... Z Vladislavom
Starevičem je lutkovni film postal samostojna zvrst.23 Lutkovna animacija
prevladuje v filmih za otroke, njene možnosti oblikovanja fantastičnih figur (bitij
ali stvari) in oživljanja negibnih predmetov pa so veliko uporabljane tudi v
igranem filmu.24 Majhno lutko pošast lahko na primer vključimo v igrani film, z
dobro montažo lahko ustvarimo vtis, da je tako velika, da drži človeka ali letalo v
roki. (Sl. 12)
Sl. 12: King Kong, ZDA, 1933, 100`
23 Bojan KAVČIČ, Zdenko VRDLOVEC, Filmski leksikon, Ljubljana 1999, str. 351. 24 Bojan KAVČIČ, Zdenko VRDLOVEC, Filmski leksikon, Ljubljana 1999, str. 353.
14
3.2.3 Animacija kolaža – izrezanka25
Sl. 13: Kolažna tehnika animacije italijanskega animatorja Emanuela Luzzatija (1921-2007)
Liki, narisani ali naslikani na papirnatih, plastičnih ali kovinskih folijah, se
izrezujejo in ročno premikajo, faza za fazo, pod kamero. Deli teles so posebej
izrezani. Liki se gibljejo s premikanjem določenega dela njihovega telesa.
Pri tej zvrsti ni treba risati ali slikati vsake faze posebej, zato je ta tehnika veliko
hitrejša od risanega filma.
Pionirka te metode je Lotte Reiniger, njen izstopajoči sodobni predstavnik pa Jan
Lenica.26
3.2.4 Metoda pretapljanja
Sl. 14: Zdenko Gašparović, Satiemanija, Jugoslavija, 1978, 14`
25 Ranko MUNITIĆ, Dežela animiranih čudes, Ljubljana 1976, str. 23. 26 Ante PETERLIĆ, Filmska enciklopedija, Zagreb 1986, str. 30.
15
Slikane površine z olji, akvarelom, pasteli, kredami, flomastri itd. se tudi lahko
animirajo. Zaradi neobvladovanja bogastva površine in teksture slike, v
primerjavi z risanim filmom, se lahko pojavijo velike spremembe od faze do faze,
zato animatorji uporabljajo metodo pretapljanja (najpogosteje v dolžini 4 do 12
sličic). Novejši primer te metode je film Satiemanija (Zdenko Gašparović,
1978).27
3.2.5 Animacija predmetov
Vsak naravni ali ustvarjeni predmet se lahko animira. Edina razlika z lutkovnim
filmom je pri animaciji predmetov ta, da se pri tej pretežno premika cel predmet.
3.2.6 Piksilacija
Pri tem postopku animiramo igralca. Igralec se premika po določenem načrtu od
položaja do položaja, vsak položaj posebej se posname. Piksilacija se je
uporabljala v nekaterih ameriških komedijah. Primer celega filma v tej metodi je
McLarnovo delo Sosedi (1952).28
3.2.7 Animacija fotografij
Faze nekega gibanja se najprej posnamejo s fotoaparatom, zatem posamezno
snemane fotografije s kamero ustvarijo iluzijo gibanja pri projekciji le-teh.29
27 Ante PETERLIĆ, Filmska enciklopedija, Zagreb 1986, str. 30. 28 Ante PETERLIĆ, Filmska enciklopedija, Zagreb 1986, str. 31. 29 Ante PETERLIĆ, Filmska enciklopedija, Zagreb 1986, str. 31.
16
3.3 RAČUNALNIŠKA ANIMACIJA
Ta se v večini primerov uporablja za ustvarjanje posebnih efektov, ki bi jih sicer
morali ustvariti z umetnimi modeli ali z običajnimi animacijami. Pogosto so
računalniške animacije narejene tako realistično, da gledalec sploh ne ve, da so
uporabljene. Nekateri znanstvenofantastični filmi so narejeni izključno z
računalniško animacijo. Danes je običajno, da se pri filmih uporablja
računalniška animacija pri raznih trikih, ki prihranijo čas in denar.
Računalniška animacija pa se ne uporablja samo pri filmih. Uporabljajo jo
znanstveniki pri raziskovanju vesolja, v zdravstvu z njeno pomočjo lažje določijo
diagnozo pacientom, športnikom pomaga izboljšati svojo tehniko, oglaševanje se
podpira s pomočjo računalniške animacije, tudi v izobraževanju se vse pogosteje
uporablja in izboljšuje proces itd.
Računalniško animacijo delimo na 2D- in 3D-računalniško animacijo. Razlika
med njima je precejšnja, tako v končnem izdelku kot v načinu izdelave animacije.
3.3.1 2D-računalniška animacija
Sl. 15: Tomek Ducki, Life Line, Madžarska, 2006, 6`25``, vektorska 2D-računalniška animacija
2D-računalniška animacija se deli na bitno in vektorsko. Bitna 2D-računalniška
animacija izhaja iz klasične risane animacije, imenujemo jo tudi animacija brez
papirja (»paperless animation«). Pri tej tehniki navadno uporabljamo grafično
17
tablico, s pomočjo katere rišemo direktno v program, ki animacijo opravi.
Vektorska 2D-računalniška animacija je izključno računalniška tehnika. Pri tej
tehniki določimo začetno in končno točko animacije. Računalniku tudi ukažemo,
kako naj se predmet premika in kako dolgo naj traja določen gib. Pri vektorski
animaciji torej ne rišemo vsake faze posebej, saj to opravi računalniški program.30
3.3.2 3D-računalniška animacija
Sl. 16: Maria Miletić Dail, Biba Malčka, Slovenija, 2005, 7`
3D-računalniško animacijo ustvarjamo v virtualnem 3D-prostoru in se orientiramo
s prostorskimi koordinatami x, y in z. Ta tehnika je podobna stop-motion
animaciji, le da jo izvajamo z računalniškimi programi in ne v realnem prostoru.
Like in predmete najprej virtualno zmodeliramo, jim dodamo skeletno ogrodje in
določimo lastnosti površine, nato vse skupaj postavimo na sceno, ki deluje kot
gledališki oder, kjer potrebujemo tudi reflektorje. V virtualnem 3D-prostoru
postavimo luči, za snemanje pa uporabimo virtualno kamero, s katero upravljamo
enako kot pri snemanju igranega filma, le da v virtualnem studiu ni fizičnih
omejitev in lahko snemamo s kateregakoli kota, pa tudi kamera se lahko giblje s
kakršnokoli hitrostjo. Gibe v 3D-računalniških programih določamo s ključnimi
pozami, vmesne pa nam ustvari programsko orodje samo z matematičnimi
izračuni.31
30 http://www.animatekafestival.org/files/2007/slon07/pedagosko_gradivo-07.pdf; pridobljeno 10. 2. 2009. 31 http://www.animatekafestival.org/files/2007/slon07/pedagosko_gradivo-07.pdf; pridobljeno 10. 2. 2009.
18
4 PRELOMNICE RAZVOJA ANIMACIJE
Tako kot v vseh umetniških smereh se je tudi filmska animacija razvijala in
spreminjala v času in prostoru. Zgodovina animacije je tesno povezana z
zgodovino filma in je stara že sto let. Razvoj animacije lahko razdelimo na tri
faze, kot jo avtorja filmskega leksikona,32 in sicer na animacijo pred obdobjem
kamere – pionirsko, klasično in moderno.
4.1 PIONIRSKO OBDOBJE
Zaradi Émila Reynauda se je risanka rodila pred filmom. Bil je fotograf,
projekcijski operater, učenec abeja Moigna – pobudnika uporabe projekcije pri
pouku. Émil Reynaud je nekega dne odkril fenakistoskop, »znanstveno igračo«,
pripisano Josephu Plateauju, ki je rekonstruirala gibanje za zabavo otrok.
Njegov praksinoskop, patentiran leta 1877, je nov korak pri velikem pohodu h
kinematografu. Sam je z izredno pretanjenostjo risal trakove s podobami in
organiziral prodajo svojega aparata, katerega uspeh je bil takojšen. Izpopolnil ga
je in izdelal praksinoskop za gledališče in praksinoskop za projekcije z laterno
magico.33
Émile Reynaud se je pri svojih raziskavah usmeril na trak papirja, na katerem so
bile narisane podobe, ki so ga pripeljale k izumu filma. Leta 1889 je uspel s
svojim optičnim gledališčem (Théâtre Optique). Njegov princip temelji na
praksinoskopu za projekcije, za katerega je uporabljal trak velike dolžine, navit na
vreteno, ki se odvija naprej s koleščki, ta pa se zatikajo v perforacijo. Za prve tri
poslikane trakove je porabil tri leta dela. Sliko za sliko je narisal na želatinsko
podlago. Ustvaril je svetlobne pantomime: Dober vrček piva, Klovn in njegovi psi
in Ubogi Pierrot. Optično gledališče ni bilo več igrača za zasebno rabo, ampak
pravi spektakel, ki je od leta 1892 v muzej Grévin privabljal množice gledalcev. V
letih 1892-1900 si je več kot sto tisoč ljudi ogledalo Svetlobne pantomime v
muzeju Grévin.
32 Bojan KAVČIČ, Zdenko VRDLOVEC, Filmski leksikon, Ljubljana 1999, str. 30. 33 Emmanuelle TOULET, Kinematograf, izum stoletja, Ljubljana 1996, str. 69 in 70.
19
Te moderne slikanice so bile zelo krhke: želatina rada poka, perforacija se trga.
Predstave so po skoraj letu dni prekinili, tako da je Émile Reynaud lahko ustvaril
dva nova poslikana trakova, in sicer Sanje ob kaminu in Okoli kabine. Toda le
nekaj mesecev pred predstavami v Grand Caféju je risal in barval svoj zadnji
»film« s 636 slikami.
Zgodba Émila Reynauda ima tragičen konec. Preden se je moral spoprijeti z
dvema nespornima tekmecema, kinetoskopom in kinematografom, je moral
zamenjati svoje ljubke risanke s filmskimi slikami kontrastnih barv. Postopek je
bil dolgotrajen in zapleten. Uspelo mu je posneti le dva filma, in sicer Viljema
Tella, v katerem sta nastopila klovna Foottit in Chocolat, in Prvo cigaro z
igralcem Félixom Galipauxom.
Leta 1909 so filmske novice izrinile Svetlobne pantomime iz Muzeja Grévin.34
4.2 KLASIČNO OBDOBJE
S snemanjem sliko za sliko in modifikacijo »scene« med dvema posnetkoma
dobimo nepričakovane učinke. Prve kamere so po navadi posnele osem slik z
enim obratom ročice, pri čemer je bila potrebna velika natančnost. Snemalci, ki so
jih privlačili posebni učinki, so kmalu izdelali kamere za en posnetek na obrat
ročice. »One turn, one picture« je ameriška definicija tehnike snemanja, ki so jo
pozneje v Franciji poimenovali »image par image« (slika za sliko) in ki je do prve
svetovne vojne ostala »ameriško gibanje«. James Stuart Blackton je s to tehniko
eksperimentiral od leta 1898. Blackton, Anglež, ki je živel v ZDA, je bil novinar
in karikaturist pri časopisu Evening World v New Yorku. Poslali so ga intervjuvat
Thomasa Edisona, izumitelja vitaskopa (1889). Edison ga je povabil v atelje, kjer
so posneli njegov portret s filmsko kamero. Tako je leta 1896 mladi mož vstopil v
svet filma, ki ga je takoj prevzel. Z Albertom E. Smithom je ustanovil
producentsko hišo Vitagraph, ki je kmalu postala ena najpomembnejših v
tedanjem času. Zakaj ne bi animirali risb s kamero? Leta 1906 je Blackton
uporabil svoje nalivno pero pred kamero. Posnel je film Smešni izrazi zabavnih
obrazov (Humorous Phases of Funny Faces).
34 Emmanuelle TOULET, Kinematograf, izum stoletja, Ljubljana 1996, str. 70, 71 in 72.
20
Na platnu vidimo roko, ki riše obraz moškega in ženske. Ko se roka umakne,
obraza začneta vrteti oči in oživita. Roka nato zbriše ti predrzni osebi in pripravi
platno za druge prizore.
Okoli leta 1902 je Segundo de Chomón v Barceloni odprl prvi španski atelje za
barvanje filmov. Leta 1905 je na Pathéjevo povabilo odšel na delo v atelje v
Vincennesu. Skonstruiral je kamero, prirejeno za trik. V stekleni lopi je postavil
ogrodje, s katerega je navpično snemal risbe, položene na podlago. Rodila se je
miza za trik. Animirani prizori iz filma Električno gledališče malega Boba ali
Magnetna kuhinja so zahtevali precej dela. Za Chomónove trike je značilna
odlična izvedba. Ta strokovnjak za posebne učinke je veljal za enega
najsposobnejših snemalcev tedanje dobe.35
Osnovne tehnike filmske animacije so iznašli v drugem desetletju prejšnjega
stoletja, v povojnem obdobju pa je nastopil njen razcvet. Ko se je v produkciji
igranega filma uveljavila delitev dela, so tudi ustvarjalci animiranih filmov
ugotovili, da bi lahko na podoben način risanke izdelovali hitreje in ceneje. Tako
je glavni animator zasnoval like in nadzoroval delo, medtem ko so risarji narisali
vse potrebne risbe. Proces animacije je pospešila tudi izboljšava tehnike, npr.
mehansko kopiranje scenografskih ozadij, ki ga je izumil John Randolph Bray leta
1913, uporaba prozornih folij in risarska tehnika animiranja le dela figure. Earl
Hurd je zasnoval sistem risanja figur na prozorne celuloidne folije (imenovane
cels), ki je omogočal vsak gibljiv del slike narisati na ločene folije, medtem ko so
ozadja pod njimi lahko ostala ista. V drugem desetletju je Raoul Barré tudi izdelal
sistem zatičev, s katerimi je pričvrstil liste z risbami in tako okrepil njihovo
stabilnost v procesu animacije oziroma med snemanjem. Ta sistem zatičev je bil
zelo pomemben za razvoj animacijske tehnike, saj je omogočil, da so se risbe, ki
so jih na folije narisali različni animatorji, gladko ujemale.36
V drugem desetletju so risanke, skupaj z drugimi kratkimi filmi, predvajali pred
dolgometražnimi. V dvajsetih letih so animirani filmi postali popularnejši in bili
del rednega kinematografskega sporeda.
35 Emmanuelle TOULET, Kinematograf, izum stoletja, Ljubljana 1996, str. 72 in 73. 36 David BORDWELL, Kristin THOMPSON, Zgodovina filma 1, Ljubljana 2001, str. 61 in 62.
21
Max in Dave Fleischer sta v drugem desetletju skonstruirala napravo rotoskop, s
katero sta igrani film projicirala na papir in fotogram za fotogramom izrisovala
obrise likov. Z rotoskopom je lahko animator ustvaril like, ki so se gibali v svoji
celotni pojavi, ne pa okrnjeno, le z enim delom telesa kot dotlej. Fleischerja sta
uporabljala tudi standardne tehnike prozornih folij in animiranja samo določenega
dela telesa, toda rotoskopiranje je te postopke precej izboljšalo. Njuna serija Iz
črnilnika je uspevala v dvajsetih letih, v zgodnjem zvočnem obdobju pa sta
Kokoja, glavnega junaka te serije, zamenjala z nič manj priljubljenima junakoma
Betty Boop in Popajem.
Walt Disney je s Parnikom Willie (1928), prvim risanim filmom, ki je vključeval
zvočno tehniko, postal v tridesetih letih vodilni v animiranem filmu.
Leta 1922 se je pojavila serija Maček Feliks, ki je bila najpopularnejša v dvajsetih
letih, katere glavni animator je bil Otto Messmer, čeprav se je pod te filme
podpisal Pat Sullivan. Serija je uspela predvsem zaradi gibkega animacijskega
stila in duhovitega mačjega junaka. Feliksov rep se je včasih tudi odtrgal od telesa
in se oblikoval v vprašaj ali palico, na katero se je maček oprl.
Prva celovečerna risanka, Sneguljčica in sedem palčkov, je nastala leta 1937 v
Disneyjevem studiu, in je bila velika uspešnica. V Bambiju (1942) se je težnja
Disneyjevih studiev k realističnim ozadjem izrazila v mehkih pastelnih barvah
naravnih prizorišč. V tej celovečerni risanki so tudi sistematično uporabljali
večplastno animacijo, ki so jo vpeljali že v Starem mlinu (1937); pri tej tehniki so
liki in prizorišča razmeščeni v več plasteh prozornih folij, pri čemer jih je mogoče
približevati kameri ali jih oddaljevati od nje, kar daje prepričljiv vtis gibanja skozi
tridimenzionalni prostor.
Warner Bros je razvil stil animacije, ki (tudi zaradi pomanjkanja sredstev) ni imel
tako izdelanih ozadij kot Disneyjevi izdelki, marveč je temeljil na hitrosti,
aktualnosti in absurdnem humorju, kvalitetah torej, ki so bile povsem v nasprotju
s sentimentalnostjo in ljubkostjo večine tedanjih animiranih filmov. Warnerjeve
risanke so bile pogosto tudi samonanašalne oziroma so kazale na dejstvo, da so
animirani filmi. V več risankah se iz občinstva dvigne črna silhueta in prekine
dogajanje v filmu, v Razbojnikih grdih obrazov (1939) gledalec pove, da je to
risanko že videl ter pokliče policijo in jo obvesti o gangsterjih. Warnerjeve
risanke so bile privlačne tako za otroke kot za odrasle in so bile izjemno
priljubljene.
22
Nekateri najpomembnejši eksperimentalni filmi tridesetih let so uporabljali
tehnike animacije. Deloma tudi zato, ker animirani filmi v primerjavi z igranimi
zahtevajo razmeroma manjše stroške za scenografijo, igralce in drugo, saj lahko
en sam ustvarjalec ali manjša skupina zgolj s kamero, preprostim materialom in z
veliko potrpljenja ustvari zelo domiselna dela.
Evropski avtorji animiranih filmov večinoma niso uporabljali prozornih folij,
verjetno zato, ker so jih povezovali s hollywoodskim komercializmom. Namesto
tega so si rajši izmišljali vedno nova, alternativna sredstva animacije.
Eden najbolj izvirnih in samosvojih avtorjev tega obdobja je bil Berthold
Bartosch, češki umetnik, ki je v letih po prvi svetovni vojni na Dunaju in v
Berlinu ustvarjal izobraževalne animirane filme. Za doseganje učinkov zemlje,
neba in morja je uporabljal več plasti prozornega materiala. S tem je dosegel tudi
globino. Uporabljal je tudi tonirano steklo, milnico in druge materiale. Čeprav so
njegove človeške figure preproste in togo izrisane, se gibljejo po evokativnih in
prefinjeno osenčenih urbanih ozadjih.
Vplival je na mnoge avtorje, med drugim na Alexandra Alexeieffa (Aleksander
Aleksejev, rojen v Rusiji, ustvarjal v Parizu) in njegovo ženo Claire Parker, ki sta
iznašla animacijsko tehniko, poimenovano »tabla z bucikami«. To je bila v
okvirju napeta tkanina, v katero je bilo vstavljenih pol milijona dvojnih bucik. S
premikanjem bucik po različnih predelih tkanine in v različnih višinah ter z
osvetljevanjem s strani sta lahko Alexeieff in Parkerjeva ustvarjala podobe iz
sivih senc, kakršnih ni mogla ponoviti nobena druga vrsta animacije. Ustvarila sta
med kritiki dobro sprejet film Noč na Golem hribu (1934) in Mimogrede (1943),
preživljala pa sta se v glavnem z reklamnimi filmi. Ti kratki filmi z animiranimi
predmeti danes veljajo za klasiko.37
V tridesetih letih se je obdržala tudi abstraktna animacija. V Nemčiji je Oskar
Fischinger nadaljeval s svojimi poskusi povezovanja gibljivih slik in glasbe.
Njegovo majhno podjetje, ki se je preživljalo predvsem z oglaševanjem, je v
abstraktni animaciji eksperimentiralo z barvami. Triminutni Krogi (1933), na
primer, so prvi evropski barvni film. Sestavljen je iz kompleksnih vzorcev krogov,
ki se obračajo in pulzirajo v skladu z glasbo. Leta 1935 je dokončal Kompozicijo
37 David BORDWELL, Kristin THOMPSON, Zgodovina filma 1, Ljubljana 2001, str. 62, 140, 141, 209, 210, 297 in 298.
23
v modrem, kjer tridimenzionalni objekti poskakujejo v abstraktnem modrem
prostoru. V Ameriki je naredil kratko Optično pesem (1937), pripisujejo mu tudi
soavtorstvo pri filmih Fantazija in Ostržek (oba 1940), saj je nekaj časa delal pri
Walt Disney Studios. Njegov najpomembnejši film v ZDA je Gibljiva slika št. 1
(1947), ki ga sestavlja en sam kader, ki traja približno deset minut. V njem si iz
fotograma v fotogram sledijo nori zamahi čopiča, ki ustvarijo celo kompozicijo,
na kateri se potem začne graditi nova kompozicija in tako naprej. Da je dosegel ta
učinek, je na vrh prve kompozicije položil šest plasti prozornega pleksi stekla in
film nekaj mesecev snemal, ne da bi vedel, ali ta tehnika sploh deluje. Film se po
dolžini ujema z enim od Bachovih Brandenburških koncertov in predstavlja
osupljivo izkušnjo nenehnega širjenja barvnih linij.
Drug pomemben eksperimentalni ustvarjalec v abstraktni animaciji, ki je začel
delati v obdobju nemega filma, je Len Lye. Slikal je neposredno na filmski trak.
Raziskoval je možnosti novih barvnih postopkov, ki so postali dostopni sredi
tridesetih let. V Plesu mavrice (1936) je uporabil podobe iz črno-belega igranega
filma, jih prekril s plastmi barvne emulzije in tako dosegel nenavadno močne in
kompaktne barvne odtenke.
Medtem ko so Bartosch, Alexeieff in Claire Parker, Fischinger, Lye, Mary Ellen
Bute (ameriška slikarka, ki je tudi delala abstraktne animirane filme v tridesetih
letih) idr. raziskovali načine likovne animacije, je svetovno najbolj znani lutkovni
animator Vladislav Starevič (kariero je začel v Rusiji, po revoluciji pa je odšel v
Pariz) nadaljeval v svojem slogu. V enem svojih najdaljših del, Fetiš (1934),
kombinira igrano dogajanje in lutke v zgodbi o revni šivilji, ki izdeluje plišaste
igrače, da bi svojo bolno hčer obdržala pri življenju. Nekatere igrače oživijo, med
njimi pes, ki gre iskat pomarančo za bolnega otroka in na poti srečuje različne
groteskne like. Tu se pokaže Starevičevo mojstrstvo v premikanju več likov hkrati
in v animaciji njihovih ekspresivnih obrazov. Starevič je v Parizu občasno delal
animirane filme vse do svoje smrti leta 1965. Nekateri ga imenujejo očeta stop-
motion animacije.38
38 David BORDWELL, Kristin THOMPSON, Zgodovina filma 1, Ljubljana 2001, str. 298 in 299.
24
4.3 MODERNO OBDOBJE
Novejše obdobje se začne v petdesetih letih z zavračanjem antropomorfnosti
likov in geomorfnosti prostora, z redukcijo dekorja in gibanja figur (t. i.
diskontinuirana animacija) ter nadaljuje v različnih avtorskih poetikah in
oblikovnih smereh.
Zgodovina moderne animacije takoj po drugi svetovni vojni omenja Čehe (Trnka,
Zeman, Brdečka), Američane (Bosustow in UPA) in Kanadčane (McLaren) kot
pionirje avantgardnega medija po že utrujenem Disneyjevem monumentalnem
igranofilmskem konceptu animirane risbe. 1957. in 1958. leta so dali nov
prispevek k temu trendu filmi iz Zagreba – z originalnim pristopom k risbi,
animaciji, vsebini in nasploh k pogledu na umetnost animacije.39
4.3.1 Zagrebška šola risanega filma
Leta 1953 je bil ustanovljen Zagreb film. Podjetje je leta 1956 ustanovilo Studio
za risani film, v katerem se je po nekaj letih mirovanja vzpostavila kontinuirana
proizvodnja animiranega filma na Hrvaškem. Zahvaljujoč umetniški filmski
animaciji, je ta filmska hiša dosegla svetovno slavo.
Od ustanovitve je v njihovem studiu nastalo več kot 600 animiranih, 14 igranih,
okrog 600 dokumentarnih filmov, 800 reklamnih spotov in 600 naslovov
izobraževalnih filmov.
V tem času je dobil Zagreb film več kot 400 nagrad na festivalih po vsem svetu.
Med njimi je tudi nagrada ameriške filmske akademije Oskar za najboljši
animirani film leta 1961 za film Surogat avtorja Dušana Vukotića. Vukotić je s
tem postal prvi neameriški avtor, ki je dobil to nagrado.
Bogastvo žanrov in različni stili, ki so jih gojili v Zagrebu, so bili razlog, da je
francoski filmski teoretik, kritik in zgodovinar Georges Sadoul ustvaril naziv
»zagrebška šola risanega filma«, ki je postal zaščitni znak za kvalitetne in
inovativne filme, ustvarjene v Zagrebu.
39 http://www.zagrebfilm.hr/home_hrv.htm; pridobljeno 16. 4. 2008.
25
Poleg art filmov je Zagreb film proizvajal igrane in dokumentarne. Znane so
njihove animirane serije za otroke: Inšpektor Maska, Profesor Baltazar, Mali
leteči medvedki in Maxi Cat.
Večina teh filmov je mednarodno distribuirana, največji uspeh v svetovnem
merilu pa je dosegel lik profesorja Baltazarja.40
Borivoj Dovniković Bordo v članku Zagreb film – Hiša animiranega filma pravi,
da je imel vsak od zagrebških avtorjev svoj stil in svoj pogled na umetnost
animacije (tako je tudi danes), zato bi lahko rekli, da pojem »zagrebška šola
risanega filma« ni dovolj natančen. Ampak v hrvaški filmski enciklopediji piše,
da Studio za risani film v okviru Zagreb filma ni nikoli funkcioniral kot šola v
dobesednem pomenu niti se niso avtorji, ki so se tu zbirali, kakorkoli podpisovali
z imenom šole, a dejstvo je, da so nastala dela zagrebških avtorjev drugačna od
drugih in da jih lahko enačimo z neko duhovno specifiko. Mnogi po svetu, ki so
povezani z animacijo, trdijo, da prepoznajo zagrebške animirane filme že po eni
sekvenci.
Priznani italijanski kritik in publicist, specialist za animirani film, Giannalberto
Bendazzi je leta 2000 naredil seznam 88 najboljših animiranih filmov v
zgodovini animacije in med njih je uvrstil kar osem filmov Zagreb filma.
V Zagrebu se od leta 1972 bienalno odvija tudi svetovni festival animiranega
filma, ki redno podeljuje nagrado za življenjsko delo avtorjem iz celega sveta, ki
so s svojim opusom prinesli poseben razvoj k umetnosti animacije. Festival spada
med štiri največje svetovne dogodke animiranega filma, skupaj z Annecyjem
(Francija), Hirošimo (Japonska) in Ottawo (Kanada), in je poznan po svojem
sloganu Z kot Zagreb (Z is for Zagreb).41
Ranko Munitić je ob priložnosti Animatekine retrospektive jugoslovanskega
animiranega filma (2007) zapisal: »Več kot pol stoletja je animirani film obstajal
izključno kot film za otroke. Temu splošnemu prepričanju (predsodku?)
najširšega občinstva in (neumni?) drži velike večine kritikov niso mogli do
živega ne Winsor McCay, ne Hans Richter, ne Victor Eggeling, ne Alexandre
Alexeieff, ne Len Lye. Stanje se je začelo spreminjati šele po koncu druge
40 http://www.zagrebfilm.hr/home_hrv.htm; pridobljeno 16. 4. 2008. 41 http://www.zagrebfilm.hr/home_hrv.htm; pridobljeno 16. 4. 2008.
26
svetovne vojne: Jiři Trnka in Stephen Bosustow sta postavila prelomne temelje,
Norman McLaren se je dokopal do svetovne slave, rojeva se zagrebška šola,
prihajajo Poljaki in za njimi vse več inovatorjev z vseh koncev planeta, moderna
reducirana animacija postaja enakopraven “jezik” klasični polni animaciji itd.
Vendar pionirji niso pozabili na otroštvo: ne glede na resne in zapletene
probleme, ki so jih prvaki “odraslega” risanega, kolažnega in lutkovnega
animiranega filma zastavljali in reševali v svojih projektih, so večje ali manjše
dele svojega opusa vendarle posvetili najmlajšim, najbolj zahtevnim gledalcem.
Lepo je videti, kako otroke z vsega sveta s teh koncev nagovarjajo Vukotić,
Mimica, Muster, Petričić, Ćirić … Tako je bilo ustvarjeno pomembno ravnotežje.
V vsakem izmed nas je košček, ki noče odrasti. To je dragulj, ki se ne bo nikoli
nagubal in osivel. Zaradi tega koščka je vsem malo lepše – in cel naš svet je
videti malo manj “odrasel” …«42
4.3.2 Češki animirani film
Mnoge med nami, ki smo odraščali z Živ žavom, so zaznamovale češke risanke
Krtek, Palček Smuk, Maksipes Fik, Jajo in Pajo, Dogodivščine mravljinčka
Ferdinanda, Bob in Bobek, nezamenljivi duo A je to in tako naprej. Naši starši se
gotovo spominjajo prve risanke, ki je bila sinhronizirana v slovenščino. To je bila
češka risanka Razbojnik Rumcajs leta 1968. Najbolj znani glas iz risank je bil glas
Jurija Součka.43
Zgodovina čudovite dobe v češkoslovaškem animiranem filmu se je začela pisati
po drugi svetovni vojni. Najpomembnejši avtorji so bili Jiři Trnka v Pragi, Karel
Zeman in Hermina Tyrlova v drugem centru v Zlinu na Moravskem.
Nacionalizacija filmske industrije je pospešila razvoj češkega animiranega filma.
Leta 1946 je Jiři Trnka osvojil glavno nagrado na festivalu v Cannesu za film
Živali in Petrovčani. Do takrat neznani avtor je porazil imena svetovne animacije,
kot so Walt Disney, Norman McLaren in Paul Grimault.
42 http://www.animatekafestival.org/sl/festival-2007/slonIV; pridobljeno 15. 4. 2008. 43 http://radiostudent.net/article.php?sid=14810; pridobljeno 17. 4. 2008.
27
Trnkove in druge projekte je država podpirala tudi po nastopu komunistične
diktature, ko je nacionalizirala kinematografijo. Trnka in sodelavci so nadvse
uspešno delovali v praškem Ateljeju filmskih trikov (AFIT), ki se je razdelil na
studio lutkovnih filmov in studio risanih filmov. Slavna praška Akademija za
film, televizijo in glasbeno umetnost (FAMU) je takrat dobila katedro za
animacijo. V petdesetih letih so v Trnkovi delavnici ustvarili vrsto uspešnih
filmov, npr. Bajaja (1950), Stare češke povesti (1952), Sen kresne noči (1959) in
druge. S tem so svetovni filmski kritiki Trnki podelili ime Walt Disney vzhoda.
Trnkov zadnji film Roka (1965) je eno najbolj priznanih del. Trnkova sodelovca
Jiři Brdečka in Břetislav Pojar sta prav tako postala popularna po vsem svetu.
Iz zlinskih ateljejev je prišel Zdeněk Miler, oče znanega krtka, ki je s prvo risanko
o njem dobil glavno nagrado na beneškem festivalu. Krtek je postal eden od
simbolov češkega animiranega filma.
V generacijo lutkovnih risank spadajo Lubomir Beneš, Jan Švankmajer in Jiři
Barta. Benešev veliki mednarodni uspeh predstavljata predvsem groteskna lika iz
A je to.
Češki animirani film pa ne počiva na lovorikah. Ponuja nove in nove talentirane in
originalne avtorje, ki čakajo svojo priložnost stopiti na svetovni oder animacije.
Pregled čeških in svetovnih risanih filmov je vsako leto na ogled na mednarodnem
festivalu AniFest v mestu Třeboň na jugu Češke, kjer sodelujejo tudi slovenski
avtorji.44
44 http://www.czech.cz/en/culture/czech-arts/film/animated-film/; pridobljeno 16. 4. 2008.
28
5 ZGODOVINA SLOVENSKE FILMSKE ANIMACIJE
Prvi slovenski animirani filmi so nastali pri podjetju Triglav film. V celotni
njihovi produkciji animiranih filmov so bili filmi lutkovni, razen zadnjih dveh
Škodlarjevih filmov Jutro, jezero in večer v Annecyju (1965), ki je kratki
eksperimentalni film, in Fatamorgana (1968), ki je kombinacija lutkovnega in
risanega animiranega filma.
Sl. 17
Triglav film (Ur. l. LRS, št. 61/46) s sedežem v Ljubljani je Vlada Ljudske
republike Slovenije ustanovila 13. 9. 1946, po ukinitvi državnega filmskega
podjetja. Njegova naloga je bila proizvajati umetniške in dokumentarne filme ter
filmske obzornike. Podjetje je obstajalo do 1. 1. 1975, ko se je združilo z Viba
filmom.45
Podjetje Viba film je bilo ustanovljeno na pobudo Društva slovenskih filmskih
delavcev. Odločbo o ustanovitvi je izdal 16. 6. 1956 Občinski ljudski odbor
Ljubljana Center. Delovna organizacija Viba film v likvidaciji je obstajala do leta
1994, ko jo je kot tehnična baza nasledil filmski studio Viba film (Ur. l. RS, št.
4/94), producentske pravice pa je prevzel Filmski sklad Republike Slovenije.46
Prvi slovenski risani film Puščica je nastal leta 1960 pri Viba filmu, režiral in
animiral ga je Miki Muster. 45 http://www.film-sklad.si/index.php?module=strani&stranid=98&op=oseba&osebaID=4784; pridobljeno 21. 4. 2008. 46 http://www.film-sklad.si/index.php?module=strani&stranid=98&op=oseba&osebaID=4492; pridobljeno 21. 4. 2008.
29
5.1 KLASIČNI ANIMIRANI FILM
Ob priložnosti Animatekine retrospektive slovenskega animiranega filma leta
2004 je Borko Radešček zapisal: »Znotraj različnih zvrsti klasičnega animiranega
filma ima lutkovni film svoje posebno mesto, to pa zato, ker se poleg vseh
značilnosti animiranega filma najbolj oplaja z izraznimi možnostmi igranega
filma. Bistveni kreativni element v lutkovnem filmu zato postane tudi kamera, ki
je pravzaprav kot najbolj filmski element v risanem in kolaž filmu zapostavljena.
Podobno to velja tudi za svetlobo in prostor. K temu se posledično navezuje tudi
filmska režija in montaža lutkovnega animiranega filma.«
V predvojnem obdobju Slovenci še nismo imeli organizirane filmske proizvodnje.
Posamezniki so sicer v tem obdobju dovolj uspešno postavljali temelje tudi tej
novi obliki domače kulture. Na področju animiranega filma so bili le posamezni
poskusi animiranih filmskih napisov Emona filma in otroška raziskovanja
gibljivih slik direktno risanih na filmski trak.47 Zgodovinski začetki slovenskega
animiranega filma segajo v leta med 1920 in 1925, vendar so na žalost materialni
dokazi izgubljeni. Po podatkih Velene Bešter, hčerke slovenskega filmskega in
fotografskega pionirja Veličana Beštra (1891–1938), se je njen oče preizkusil tudi
z risano in lutkovno animacijo. Izdelal je lutkovni film Lutka v narodni noši in
risani film Miki Miška.
Ivan Marinček starejši, oče snemalca in montažerja Ivana Marinčka, je leta 1934
na dvometrski kos filma, ki ga je sin prinesel domov iz tovarne čevljev, s finim
peresom zrisal 105 sličic za 12-sekundno situacijsko humoresko, ki so jo
predvajali s projektorjem na ročni pogon. Film se ni ohranil. Leta 1999 je bil
popolnoma rekonstruiran po spominu Ivana Marinčka ml. Risarski del
rekonstrukcije je opravil Dušan Povh, montažo pa Borko Radešček, ki je postopek
tudi posnel. Dokumentarec z naslovom V spomin je posvečen leta 2000
preminulemu Dušanu Povhu, saj predstavlja njegov zadnji filmski dosežek.
Po besedah slovenskega animatorja Konija Steinbacherja je okrog leta 1940 Juri
Lenasi iz Portoroža direktno na filmski trak zrisal dve minuti družinske risanke.48
47 http://www.animatekafestival.org/2004/slo_retro.php; pridobljeno 20. 2. 2009. 48 http://www.mladina.si/dnevnik/18499/; pridobljeno 21. 4. 2008.
30
Z razmahom organizirane filmske produkcije po letu 1945 so bili izpolnjeni
osnovni pogoji za rojstvo animiranega filma tudi pri nas. Kot prva se je pojavila
prav najzahtevnejša oblika animiranega filma – lutkovni film. V skladu s
takratnimi vizijami razvoja je odšel Saša Dobrila preučevat animirani film na
Češkoslovaško k svetovnemu mojstru klasične filmske lutkovne animacije Jiřiju
Trnki. Ko se je vrnil, je leta 1951 naredil naš prvi animirani film Sedem na en
mah o junačku-krojačku, ki temelji na pravljici bratov Grimm. Odziv je bil
pozitiven. V reviji Film (1952/2) je poročevalec P. B. zapisal, da je ta poskus
treba še prav posebej pozdraviti, ker je nastal sicer ob podpori Triglav filma,
vendar scela iz lastnega dela mladega arhitekta Saše Dobrile. Zapisal je še, da je
še toliko bolj treba pozdraviti prizadevnost Dobrile, da ni čakal, da mu bo kdo
napisal scenarij, napravil lutke in sceno, temveč je vse to naredil sam in posnel le
s peščico prepotrebnih pomagačev, operaterja Janeza Mallyja, asistentke Jelke
Potokarjeve in snemalca zvoka Hermana Kokoveta. Glasbo je napisal Bojan
Adamič.49
Razvoj lutkovnega filma v takratnih programih Triglav filma postane celo
prioriteten. Zato je bil razvoj domačega lutkovnega filma takrat izrazito
dinamičen. Že naslednji film Saše Dobrile Vitez in koš (1952) je povsem
drugačen od prvega. Postavljen je v realno okolje in dramaturško povezan z igro
živega igralca. Lutke je oblikovala Ajša Pengov. Ekipi se je pridružil tudi Mile de
Gleria kot snemalec, ki pa je že v naslednjih letih postal tudi sam avtor dveh
odličnih lutkovnih filmov (Usodni strel in Banka).50
Čeprav film, tako v vsebinskem kot v pogledu oblikovanja lutk, ne prinaša
presežkov, je pomembno že samo dejstvo, da so ga z minimalnimi sredstvi in
amatersko tehniko dokončali. Dobrila je bil najbolj produktiven med letoma 1957
in 1962, ko je posnel kar trinajst lutkovnih animiranih filmov, od teh štiri za
zagrebškega producenta Zora film.
Najlepši cvet je prva jugoslovanska lutkovna animacija v barvah, Bongo je morda
Dobrilov stilsko najbolj dovršen film.51
Po ustanovitvi lutkovnega oddelka pri Triglav filmu se je proizvodnja tovrstnih
filmov povečala. Filmska prizadevanja so popestrili številni novi sodelavci. 49 Borko RADEŠČEK, Ponovno po triindvajsetih letih ali prispevek k zgodovini slovenskega lutkovnega filma, Lutka, Ljubljana 1998, str. 65. 50 http://www.animatekafestival.org/2004/slo_retro.php; pridobljeno 23. 2. 2009. 51 http://www.mladina.si/dnevnik/18499/; pridobljeno 18. 4. 2008.
31
Scenaristi: Žarko Petan, Tone Pavček, Janez Menart (ki je tudi vodil omenjeni
oddelek), Sašo Mali, Smiljan Rozman, Marta Koch, Vida Brest. Oblikovalci lutk
in scene: Mara Kralj, Andra Avčin, Slavko Hočevar, Niko Matul, Mirko Lipužič,
Marijan Amalietti. Režiserji: Zvone Sintič, Črt Škodlar, Dušan Hrovatin, Dušan
Povh. Snemalci: Ivan Marinček, Veka Kokalj, Silvo Hodnik, Marjan Pfeifer.
Zanimivo je, da je bila ekipa animatorjev lutk pravzaprav najmanjša in najbolj
stalna (Črt Škodlar, Dušan in Breda Hrovatin). Vsekakor moramo med animatorji
izpostaviti predvsem delo Dušana Hrovatina, ki ga kot animatorja srečujemo pri
vseh lutkovnih animiranih filmih, razen pri filmih Saše Dobrile, ki je animiral
sam. Poudariti je treba mojstrstvo Dušana Hrovatina, ki je v posameznem filmu
pogosto animiral vse nastopajoče lutke. Tako je v domačem animiranem filmu
ustvaril opus, ki je redek celo v svetovni filmski produkciji. Veliko število
sposobnih in priznanih sodelavcev iz različnih področij je omogočalo kakovostno
rast ter pestro likovno raznovrstnost. Film Čigavo je pismo (1958) je po scenariju
Toneta Pavčka režiral Črt Škodlar, ki je film ob sodelovanju Dušana Hrovatina
tudi animiral. Poleg rednega, bolj klasičnega programa je bilo v takratni
produkciji dovolj prostora tudi za filmski eksperiment, ki ga je takrat zelo uspešno
udejanjal predvsem Škodlar (Jutro, jezero, večer v Annecyju, 1965), ki je blestel v
likovno čistih animiranih bravurah, vezanih na glasbo. Tudi scenarij za film
Poroka (1962) je napisal pesnik, tokrat Janez Menart, ki je film tudi režiral, vse
nastopajoče lutke pa je izvrstno animiral Dušan Hrovatin. Animirani filmi pogosto
težijo k seriji. Lutkovni filmi v osnovi še bolj. Izdelava lutk je ne samo zahtevno
likovno, ampak še bolj tehnično delo. Vendar se je v slovenski filmski lutkovni
produkciji pojavil le en sam poskus serijskega filma, do leta 2003, ko začne Kolja
Saksida razvijati lutkovnoanimirano serijo Koyaa, pa tudi zgodbe o prebrisanem
Jurčku so bile realizirane v le treh različicah (Prebrisani Jurček, 1961, Jurček
stražar, 1961 in Jurček v ječi, 1964). Filme je režiral Zvone Sintič, animiral jih je
Dušan Hrovatin, likovna zasnova pa je delo Marijana Amaliettija. Kljub zelo
hitremu vzponu, dobri začetni organiziranosti, pestrosti avtorjev in zavidljivim
uspehom pa je bil oddelek za lutkovni film ukinjen, kmalu nato je propadel tudi
Triglav film.
Risani animirani film pa je bil že v svojem začetku slabo organiziran, lotevalo se
ga je le malo avtorjev. Avtorsko pomoč so iskali celo v tujini. Redna proizvodnja
praktično nikoli ni stekla. Miki Muster, avtor že takrat zelo popularnih slikanic in
32
stripov, je povsem naravno nadaljeval svoje delo tudi na področju risanega filma.
Toda povsem neurejena produkcija mu je omogočila le tri filme. Zimska zgodba
(1962) je njegov zadnji film, ki je nastal v redni filmski produkciji pri nas. Film je
narisal po ideji in zgodbi Smiljana Rozmana. Tudi povezave s tujimi producenti in
avtorji znamenite šole zagrebškega filma (1 + 1 = 3, 1967) kot sta Zdenko
Gašparović in Branko Ranitović, niso mogle stabilizirati redne proizvodnje risanih
animiranih filmov.52
5.2 NOVI ANIMIRANI FILM
Kot je zapisal kurator Animateke Igor Prassel, se v zadnjih letih slovenskemu
animiranemu filmu veliko dogaja. Čeprav tradicionalni načini verjetno ne bodo
nikoli zamrli, pa navdušenci nad animiranim filmom z radovednostjo čakajo na
eksplozijo 3D-računalniške animacije. Prvi pravi pok je nedvomno povzročil
Dušan Kastelic s 3D-animiranim filmom Perkmandeljc po glasbi skupine Orlek.53
Nove tehnologije so sicer razširile pojavnost animiranega filma, vendar je klasični
animirani film vendarle bližji izvirni likovnosti. V slovenskih razmerah klasičnega
animiranega filma skorajda ni več. Zvesta mu ostajata zgolj Marjan in Mitja
Manček. Tudi širše družbeno okolje je animiranemu filmu vse manj naklonjeno.54
Kljub težavnim pogojem za produkcijo animiranega filma je v zadnjih desetih
letih nastalo nekaj slovenskih animiranih filmov, zaradi katerih lahko govorimo o
avtorskem preporodu slovenskega animiranega filma.
Koni Steinbacher (1940) je gojil zvrst inovativne klasične animacije. Na začetku
je ustvarjal v tandemu z Marinškom (njun mednarodno najbolj odmeven film je
bil Študent (1975)). Uspelo mu je v slovenski animirani film vnesti nove
elemente. Film "A" (1981) je njegovo zrelo in zahtevno delo, inspirirano z
radijsko igro Franceta Puntarja. Njegov film Kamen (1984), čeprav klasično
animiran, se ponaša z izrednim ritmom in zabavno zgodbo, ki je očarala
mednarodna občinstva. S filmom Izdelovalec mask (2002) je leta 2002 prejel
priznanje za scenarij in animacijo na drugem Festivalu slovenskega animiranega
52 http://www.animatekafestival.org/2004/slo_retro.php; pridobljeno 20. 2. 2009. 53 http://www.mladina.si/dnevnik/18499/; pridobljeno 18. 4. 2008. 54 http://www.animatekafestival.org/2004/slo_retro.php; pridobljeno 20. 2. 2009.
33
filma v Izoli.55 Risanemu filmu je ostal zvest vse do danes in ustvaril pomemben
avtorski opus.
Z avtorskim opusom se lahko pohvalijo še nekateri avtorji: Bojan Jurc (Jutri je
novo leto 1982), Marjan Manček, Zvonko Čoh, Milan Erič in Mitja Manček.56
V tem pregledu vsekakor ne moremo mimo Zdravka Barišiča (1938), ki je za
svoj kratki animirani film Oblast leta 1988 na berlinskem festivalu dobil zlatega
medveda. To je najpomembnejša mednarodna nagrada, ki jo je kadarkoli dobil
slovenski animirani film. Barišič, ki je med slovenskimi animatorji eden redkih, ki
imajo svoj studio in se pod svoje filme podpisujejo kot producenti, je prav gotovo
eden najbolj kreativnih avtorjev pri nas. Zadnja leta Barišič preseneča predvsem s
kratkimi alegoričnimi animiranimi filmi o aktualnih političnih temah. V filmu I
Did It My Way (2002) reflektira globalni problem političnega in ekonomskega
nasilja.
Marjan Manček (1948) je eden redkih slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki poleg
knjižne ilustracije goji tudi ljubezen do stripa in animacije. Svojo animatorsko pot
je Manček začel kot scenarist in glavni risar pri koprodukcijah DDU Univerzum
in Zagreb filma. Izkušnje, ki si jih je pridobil v Zagrebu in pri sodelovanju z
marionetnim gledališčem, je izkoristil pri svojem nadaljnjem delu. Zavetje (1982),
Po delu počitek (1982), Ljubo doma (1985), ki sta ga animirala Zvonko Čoh in
Milan Erič, in predvsem Na liniji (1989) so filmi, v katerih se Marjan Manček z
grotesknimi prvinami in ironizacijo obrača k odrasli publiki. Njegov najdaljši film
Kako se znebiš Mačota? (1999) pa je narejen za celo družino (morda zato, ker sta
pri animiranju, barvanju in faziranju sodelovala tudi njegova žena Marta in sin
Mitja), tako kot tudi legendarna animirana serija Hribci. Be (2003), Mančkov
zadnji film – na papir zrisana prigoda slovenske ovce na poti v Evropo –
predstavlja vrh avtorjevega ustvarjanja.
Poseben prispevek k uveljavitvi animiranega filma pri nas je celovečerni
animirani film Socializacija bika? (1998) avtorjev Milana Eriča in Zvonka
Čoha. Zvonko Čoh in Milan Erič sta skupaj z Ivom Štandekerjem in Slobodanom
Vujanovićem spisala scenarij in dialoge. Film, ki je posvečen spominu na Iva
Štandekerja, je na neki način postal kulten že pred javno projekcijo. Umazani in
55 Igor PRASSEL, Slovenski strip in animirani film, Slovenski animirani film 1996-2006, Celje 2006, str. 125. 56 http://www.animatekafestival.org/2004/slo_retro.php; pridobljeno 20. 2. 2009.
34
na trenutke kaotični grafični stil avtorjev, odlična raba barvnih dodatkov, duhovita
glasba Slavka Avsenika mlajšega in hudomušni, čeprav na trenutke nelogični
zapleti in razpleti absurdne, antievolucijske zgodbe so brez dvoma kvalitete prve
slovenske celovečerne risanke.57
Čoh in Erič sta postala arhetipska animatorja in nekakšni očetovski figuri
slovenskega animiranega prostora, kjer večina avtorjev še vedno dela doma
oziroma v precej komornem ozračju. Za sodobne slovenske animacije je tako
značilen subverziven, kritičen in uderground ton, po drugi strani pa pogosto
povezovanje s filmom, televizijo, oglaševanjem, medijsko umetnostjo in glasbo.
Avtorski prijemi so raznovrstni in ne ustrezajo nobenemu posebnemu slogu,
ampak bolj določeni avtonomni, tako rekoč renesančni drži, kjer v tradiciji stripa
sam avtor obvladuje oziroma vsebinsko nadzoruje in tehnično izvaja celoten
proces produkcije animiranega filma.58
Filma Križišče (1998) in Križišče 2 (2000) v režiji Francija Slaka in Miloša
Radosavljevića (risba in animacija sta delo bratov Miloša in Marka
Radosavljevića) odlikuje dobra zgodba, občutek za risbo in 3D-animacijsko
zgradbo. Oba filma sta postavila kvalitetne temelje za nadaljnji razvoj slovenskih
3D-animiranih filmov.59
V Sloveniji je zadnje čase prisotna tudi eksperimentalna animacija. Gorazd Bizjak
in Roman Ražman, delujoča v ZAP! Studiu, sta odprta za projekte, povezane z
animcijo, in kažeta najboljše rezultate na abstraktnem področju.60 Prav tako
eksperimentalen je multimedijski dvojec son:DA (Metka Golec in Miha Horvat),
ki je s svojo mislijo, da »kratke zgodbe in enostavne ideje, povedane skozi
preprosto tehniko obračajo hrbet zahtevni, visokoproračunski in dramaturško
dodelani animaciji«, zadel bistvo novodobne produkcije. Vendar se največji
uspehi obetajo filmom, narejenim v klasičnih tehnikah. Risani film Grege
Mastnaka Bizgeci, iz katerega je nastala nova domača animirana serija, je ob
celovečernem animiranem filmu Zvonka Čoha in Milana Eriča Socializacija bika?
doživela največji mednarodni uspeh v zgodovini slovenskega animiranega filma. 57 Igor PRASSEL, Slovenski strip in animirani film, Slovenski animirani film 1996-2006, Celje 2006, str. 125 in 126. 58 Igor ŠPANJOL, Slovenski strip in animirani film, Izginjajo barve, izginja nebo, iz teme pristaja nekdo, Celje 2006, str. 132. 59 Igor PRASSEL, Slovenski strip in animirani film, Slovenski animirani film 1996-2006, Celje 2006, str. 126. 60 http://www.culturalprofiles.org.uk/slovenia/Directories/Slovenia_Cultural_Profile/-6814.html; pridobljeno 23. 4. 2008.
35
Dušan Kastelic deluje kot grafični oblikovalec, ilustrator, programer
računalniških iger, avtor stripov, v zadnjem času pa predvsem kot filmski
animator. Perkmandeljc (2002) je njegov prvi poskus v 3D-računalniški animaciji
in njegov prvi kratki animirani film. Perkmandeljc je požel pravo slavo, predvajali
so ga tudi v ZDA, Japonski in drugod po Aziji, Evropi (predvsem v Nemčiji in
Švedski) pa tudi v Avstraliji. Njegov zadnji projekt, prav tako animirani film v
tehniki 3D-računalniške animacije, Čikorja an´ kafe (2008), je eden največjih
dosežkov slovenske animacije in kratkega filma sploh, kot je ob podelitvi nagrade
na Festivalu slovenskega filma 2008 obrazložila žirija.61
Risanke Bizgeci Grege Mastnaka so bile deležne velikega zanimanja na
festivalih (29 mednarodnih festivalov) ter prodajnega uspeha (televizijske pravice
za Švedsko, Švico, Korejo ...). S posredovanjem Unicefa so risanki kazali tudi
otrokom v amazonskih pragozdovih. Zaradi takega uspeha so se v produkcijski
hiši Casablanca odločili za produkcijo serije risank z istimi karakterji in isto risbo.
V letu 2004 so prejeli razvojna sredstva od EBU (Evropsko združenje nacionalnih
televizij), s katerimi so pripravili vse potrebno za produkcijo trinajst petminutnih
risank. Leta 2006 je bila produkcija uspešno zaključena in po Medvedu Bojanu
smo dobili prvo mednarodno uspešno slovensko animirano serijo.
Kreativni opus Mateja Lavrenčiča obsega strip, ilustracijo in animirani film. Za
svoj prvi animirani film Dušan (2002) je na 2. bienalu slovenske animacije v Izoli
prejel priznanje za najboljši debitantski film, na 7. festivalu neodvisnega filma in
videa Slovenije leta 2002 pa priznanje za drugo mesto med animiranimi filmi.
Špela Čadež je za svoj prvi lutkovnoanimirani film Zasukanec (2002) napisala
scenarij, oblikovala lutke in scenografijo, ga režirala, opravila animacijo in
zmontirala. Glasbo za film je napisala Mateja Starič. Žirija mednarodnega
festivala animiranega filma v Bruslju je filmu podelila glavno študentsko nagrado.
Prav tako uspešen je njen zadnji lutkovnoanimirani film, njeno diplomsko delo,
Liebeskrank/Dom zdravja (2007). Film je obiskal številne festivale, med drugim
pa je prejel nagrado za najboljšo animacijo na 35. mednarodnem filmskem
festivalu v mestu Algarve na Portugalskem (FICA), nagrado za najboljši
študentski film na festivalu Animadrid v Španiji in diplomo FIPRESCI na
mednarodnem festivalu animiranega filma Balkanima v Beogradu.
61 http://www.ljudmila.org/kinodvor/drupal/node/482; pridobljeno 23. 2. 2009.
36
Kolja Saksida se je z animiranim filmom začel ukvarjati leta 1998, ko je
predvsem eksperimentalno risal na filmski trak super 8mm. Leta 1999 je dokončal
svoj prvi amaterski lutkovni film Mosk, s katerim je skozi uporabo kreatur Marka
Kovačiča prvič prišel v stik s kinetiko animiranega filma. Med letoma 2000 in
2003 sta z Markom Kovačičem dokončala trilogijo o Plastosih. Iz filma v film se
dviguje tako tehnična kot vsebinska izpopolnjenost. Saksida začne vedno bolj
podrobno preučevati gibanje in konstrukcijo skeletov ter zunanje zgradbe likov, ki
so narejeni iz t. i. penastega lateksa (ang. foam latex). Saksida je leta 2001
ustanovil avdiovizualni studio Zvviks, katerega dejavnost je predvsem produkcija
animiranega filma. Leta 2003 je pod okriljem novonastalega studia začel razvijati
stop-motion animacijo, lutkovnoanimirano serijo Koyaa in leta 2004 dokončal dve
epizodi, ki sta bili predvajani na nacionalni televiziji (oddaja Hribar). Serija
trinajstih epizod se je zaključila leta 2005 s predvajanjem v oddaji Televizije
Slovenija Tistega lepega popoldneva. Lep mednarodni uspeh predstavlja odkup
štirih epizod serije Koyaa s strani nemškega distributorja Interfilm. Animirani
film Mulc Frača naj bi bil gledalcem predstavljen septembra 2009.
Lutkovnoanimirani film režiserja Nejca Sajeta (1976) Dvorišče so razglasili za
zmagovalni film festivala slovenske animacije Izolanima leta 2006, dobil pa je
tudi nagrado za najboljšo animacijo na Festivalu slovenskega filma v Portorožu.
Dvorišče je primer za domače razmere zelo uspešne filmske produkcije. Nejc Saje
je leta 1998 skupaj z mladimi soustvarjalci ustanovil multimedijsko umetniško
skupino Strup, v okviru katere se vse od takrat eksperimentalno in profesionalno
ukvarja s fotografijo, animacijo, filmom, videom, gledališčem in še čim.
Petindvajsetminutni družinski lutkovni animirani film Dvorišče odlikujejo izvirna
zgodba, domišljena scenografija ter oblikovanje lutk, nadstandardna
sinhronizacija in zapletena animacija kar petnajstih likov. Na žalost liki nimajo
zobovja, tako da se pri izgovorjavi izgubi realistični učinek, vendar glede na
zahtevnost lutkovne animacije nivo filma dosega kvaliteto tujih produkcij.
Novi obraz na slovenski sceni animiranega filma je tudi Gorazd Norčič. Norčič
sam ni animator, pač pa producent, ki je s svojim podjetjem Qollective prerasel
meje Slovenije. Za zdaj šele razvija komercialne projekte za televizije, mobilne
telefone in splet, s prvo epizodo serije Biba Malčka (2005) pa je dokazal, da se
lahko kosa s konkurenco v svetovnem merilu.
37
Omeniti je treba tudi mlade in malo manj mlade avtorje in avtorice, ki so s svojimi
bolj ali manj uspešno narejenimi amaterskimi animiranimi filmi dali smisel
obstoju Festivala slovenske animacije. Med najmlajšimi avtorji izstopajo: Tina in
Nina Vareško (nagrada v kategoriji otroški film za prvenec Magda) ter drugi
avtorji in avtorice, ki se udeležujejo filmskih delavnic v organizaciji Luksuz
produkcije iz Krškega; Gašper Rus, ki je na prvem festivalu v Izoli za svoj
prvenec Medved in mrož na koncertu dobil priznanje za zvočno opremo, film pa
odlikujeta tudi dovolj kvalitetna raba 2D-računalniške animacije in humorna
zgodba. Med neodvisnimi ustvarjalci največ obetajo Klemen Gorup, akademski
slikar in podiplomski študent video umetnosti, ki animira v klasičnem načinu s
pomočjo 2D-računalniških programov; Andrej Štular, aktivni član multimedijske
skupine Strip Core in Lutkovnega gledališča Nebo, ki je eden najbolj
eksperimentalnih slovenskih stripovskih avtorjev in animatorjev (njegovi
animirani filmi so največkrat direktno praskani na filmski trak); Urban Velkavrh,
diplomant ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko, ki se enako
uspešno loteva abstraktnega kakor tudi narativnega animiranega filma; Mirko
Stančič, prav tako diplomant ljubljanske Fakultete za računalništvo in
informatiko, ki je dejaven predvsem v okviru društva AnimeSlovenija, za katerega
je naredil serijo odličnih promocijskih spotov, uspešno pa dela tudi
kratkometražne animirane filme.
Posebno poglavje bi si zaslužili avtorji animiranih glasbenih spotov, vendar se
podobno kot pri reklamnih animiranih filmih njihovi filmi ne arhivirajo v
nacionalnem filmskem arhivu in tako je otežen dostop do podatkov o teh
produkcijah. Nacionalna televizija animiranih videospotov ne prikazuje več in
tako se glasbene skupine ne odločajo več za naročanje le-teh, saj le prikazovanje
na Festivalu slovenske animacije ni dovolj. Edini način za uveljavitev tako ostane
tujina, vendar je tam konkurenca zelo huda. Nedvomno pa se animirani videospoti
Oliverja Marčete, Vladimirja Ristića, Blaža Erzetiča in Luke Lorencija lahko
primerjajo z izdelki zahodnoevropskih ali ameriških avtorjev.62
62 Igor PRASSEL, Slovenski strip in animirani film, Slovenski animirani film 1996-2006, Celje 2006, str. 126, 127, 128 in 129.
38
5.3 FESTIVALI ANIMIRANEGA FILMA V SLOVENIJI
5.3.1 Animateka
Mednarodni festival animiranega filma Animateka, ki se je prvič zgodil v
ljubljanskem Kinodvoru leta 2004, slovenskim avtorjem ponuja možnost
tekmovanja s kolegi iz srednje in vzhodne Evrope. Poleg tekmovalnega značaja je
na Animateki posebno pomembna tudi dejavnost v okviru delavnic animiranega
filma, na katerih v koprodukciji s Šolo uporabnih umetnosti Famul Stuart v
Ljubljani sledijo trendom in novostim na področju animacije. Festival za
slovenske avtorje predstavlja tudi možnost spoznavanja s tujimi avtorji in
dogovarjanja o bodočih skupnih projektih. Posebna pozornost festivala Animateka
je skrb za najmlajše, katerim ob posebej za njih pripravljenih filmskih programih
organizatorji pokažejo tudi, kako se naredi animirani film in na kaj morajo biti kot
gledalci pozorni ob gledanju animiranih filmov.63
Organizatorji Animateke menijo, da je vloga avtorja pomembna, zato vsako leto
po izboru mednarodne žirije podarijo nagrado neposredno izbranemu avtorju. Od
leta 2005 podeljujejo tudi nagrado po izboru občinstva.64
5.3.2 Festival neodvisnega filma in videa Slovenije
Festival od leta 1996 organizira društvo KUD Cineast, namenjen pa je promociji
filmske in video produkcije, ki ne nastaja na televiziji in je ne financira Filmski
sklad Republike Slovenije. S festivalom želijo prikazati in ovrednotiti vse tisto
filmsko in video ustvarjanje, ki ga drugi festivali ne zajamejo. Festival je odprt za
vsakršno ustvarjalnost, ki nastaja zunaj filmskih in televizijskih institucij.
Svojčas je bila v Sloveniji razvita amaterska filmska ustvarjalnost, ker pa je
tradicionalni izraz "amaterski film" že nekoliko pozabljen, so se odločili za naziv
"neodvisni film in video", kar vključuje vse tiste izdelke, ki so posneti brez
63 Igor PRASSEL, Slovenski strip in animirani film, Slovenski animirani film 1996-2006, Celje 2006, str. 129. 64 http://www.animatekafestival.org/sl/festival/about-animateka; pridobljeno 25. 4. 2008.
39
komercialnih ciljev in v neprofesionalnih razmerah in ki so jih posneli
posamezniki ali skupine neodvisno od televizijskih postaj ali producentskih
podjetij. Dopuščajo pa sponzorstvo in tehnične usluge s strani ustanov in podjetij.
Festival posveča veliko pozornost vrednotenju filmov strokovne žirije in
festivalskemu katalogu, v katerem so objavljena mnenja žirije o vsakem
nagrajenem in opaženem filmu.65
5.3.3 Festival slovenske animacije – Izolanima
Oktobra 2000 je v Izoli potekal prvi Festival slovenske animacije. Organizirali so
ga izolski animatorji, ki imajo na področju produkcije animiranih filmov eno
najbogatejših tradicij pri nas. Glavni namen Festivala slovenske animacije je
spodbujanje in razvoj kakovosti nacionalne filmske in video produkcije. Ideja za
festival se je rodila, ko je Koni Steinbacher na sestanek slovenske sekcije ASIFE
(mednarodno združenje animiranega filma) prinesel predlog za organizacijo
festivala, ki so ga podprle Občina Izola, JSKD, Center za kulturo, šport in
prireditve Izola ter Filmski sklad RS. Steinbacher se je po nekajletnem vodenju
delavnic animacije, na katerih mladi s pomočjo računalnika ustvarjajo svoje prve
filme, ugotovil, da bi bil festival lahko spodbuda uveljavljenim avtorjem kot tudi
tistim, ki se z animiranim medijem šele srečujejo.
Festival je namenjen otrokom, neodvisnim ustvarjalcem (amaterjem),
ustvarjalcem propagandnih oglasov, ustvarjalcem videospotov in animatorjem
filmov slovenske produkcije. Dela ocenjuje mednarodna žirija, ki podeljuje
nagrade, v glavnem za mlade režiserje in profesionalne animatorje. Posebne
nagrade podeljujejo za scenarij, zvok in grafično podobo. Dogodek ponavadi
spremljajo razstava risb, program sodobnega animiranega filma, program
animiranih filmov, ki so nastali na Akademiji za gledališče, radio, film in
televizijo (AGRFT) v Ljubljani in na Akademiji za film v Perugii, ter mednarodne
delavnice, srečanja slovenskih članov ASIFE in srečanja članov Alpe-Adria
Anime.66
65 http://www.ljudmila.org/kudcineast/drustvo/festival.htm; pridobljeno 25. 4. 2008. 66 http://www.culturalprofiles.net/Slovenia/Units/4364.html; pridobljeno 25. 4. 2008.
40
Festival se nadaljuje kot bienalni dogodek, kar časovno omogoča vsakemu
slovenskemu avtorju stvaritev vsaj enega filma.
Plaketa prvega izolskega festivala z denarno nagrado je bila podeljena Zavodu za
usposabljanje Janeza Levca, ki je na festivalu predstavil kar štiri otroške
animirane filme. Od teh je žirija posebej izpostavila film Cirkus, kolaž otroških
fantazijskih vtisov po obisku v cirkusu, in mu podelila priznanje za animacijo.
Najbolj zaslužen za to nagrado je vsekakor Borko Radešček, ki v zavodu vodi
delavnico animacije v terapevtske namene in gojence uvaja v skrivnosti
najrazličnejših animacijskih tehnik, od risbe na papirju do 2D-računalniške
animacije, animacije predmetov in piksilacije.
Druga in tretja edicija izolskega festivala sta pokazali velik porast prijavljenih
filmov v kategoriji neodvisni ustvarjalci. To dejstvo kaže, da je izolski festival
zelo pomemben za razvoj in obstoj animiranega filma v Sloveniji. 4. festival
slovenske filmske, video in računalniške animacije se je leta 2006 predstavil z
novim imenom Izolanima in poleg obstoječih kategorij še z novo mednarodno
kategorijo študentskega animiranega filma. Izolanima je dobil tudi stabilnejši
termin, dogajal se bo zadnji konec tedna v oktobru in tudi v Sloveniji
populariziral mednarodni dan animatorjev, 28. oktober.67
5.3.4 Festival slovenskega filma
Festival slovenskega filma (FSF) je pregled avdiovizualne produkcije zadnjega
leta, ki se zaključi s podelitvijo nagrad za najvidnejše dosežke in ustvarjalce.
Festival je naslednik Tedna domačega filma v Celju, ustanovljenega v
sedemdesetih letih 20. stoletja, ki se je po osamosvojitvi preimenoval v Slovenski
filmski maraton in preselil v Portorož, kjer je bil leta 2007 uspešno zaključen že
10. Festival slovenskega filma.
Zaradi številčnega obsega produkcije in temu zelo raznoterih estetsko-kreativnih
dosežkov med posameznimi deli je razdeljen na tekmovalni spored in
informativni program. Festival prikazuje igrane, dokumentarne, kratke, animirane,
eksperimentalne idr. filme.
67 http://www.filmofil.com/index.php/id/679/Izolanima_2006; pridobljeno 23. 4.2008.
41
Festival slovenskega filma ima ob tekmovalnem sporedu še vrsto drugih
vzporednih nalog: retrospektivo, kakšen priložnostni hommage ali predstavitev
kakšnega posebnega sodobnega avtorskega ali drugega nacionalnega cikla,
srečanja filmskih producentov ali članov kakšnega drugega profesionalno
filmskega sektorja. V glavnem pa gre za to, da se več dni zapored prikazujejo
filmi, ki jih skupaj z ustvarjalci spremlja večja ali manjša publiciteta, in se tako
avtorjem ponuja možnost, da se uveljavijo. Tudi Festival slovenskega filma je
torej nekak ritual in filmsko slavje hkrati, obenem pa kulturni in poslovni
dogodek.68
5.3.5 Festival kratkega filma FF600
Prvi Festival kratkega filma FF600 je potekal 4. marca 2005, organizirala pa sta
ga Dharmafilm, društvo za filmsko in video produkcijo, in Mladinski klub Jarše.
Festival poteka vsakoletno v Ljubljani. Glavni cilj festivala je predstaviti dela
obetavnih mladih ustvarjalcev javnosti in poklicnim filmskim ustvarjalcem.
Program FF600 je razdeljen na šest kategorij: animirani filmi, videospoti,
enominutni filmi, eksperimentalni filmi, kratki igrani filmi in dokumentarni filmi.
V vsaki kategoriji žirija, ki jo sestavljajo trije poklicni filmski ustvarjalci, izbere
najboljši film. Nagrajeni filmi se predstavijo na filmskih festivalih po Sloveniji in
drugod po Evropi.
5.3.6 Kino otok
Med 25. in 29. majem 2004 je v Izoli zaživel mednarodni filmski festival Kino
Otok, festival kinematografij Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope
s prijatelji.69 Program vsako leto vključuje tudi animirane filme iz celega sveta.
Prvo leto so podrobno predstavili sodobni južnokorejski animirani film. Na
drugem festivalu Kino Otok pa so zavrteli filme avtorjev iz Rusije, Ukrajine,
Indije, Konga, Burkina Fasa in Urugvaja. S tretjo edicijo festivala sta se 68 http://www.fsf.si/index.php?module=strani&stranid=124; pridobljeno 26. 3. 2009. 69 http://www.isolacinema.org/05/?page_id=263; pridobljeno 23. 4. 2008.
42
Animateka in Otok strateško povezala prek Otoške Animateke. Tako so leta 2006
črpali animirane filme, razen dveh ruskih filmov, v jugovzhodni Aziji. Program
kratkih animiranih filmov na Otoku je sestavljen po principu avtorske
raznolikosti, tako v umetniškem slogu/tehniki animacije kot v naraciji. Posebna
pozornost gre tudi izboru mladih, perspektivnih avtorjev, ki jih postavljajo ob bok
že uveljavljenim mojstrom oživljanja podob. Četrta Otoška Animateka je bila
posvečena sodobnemu kitajskemu avtorskemu kratkometražnemu animiranemu
filmu.
Filmskega festivala Kino Otok v letu 2008 ni bilo, ker je Filmski sklad RS ukinil
financiranje festivala.
5.3.7 Luksuz festival poceni filma
Na spletni strani društva DZMP (Društvo zaveznikov mehkega pristanka), ki
organizira Luksuz festival poceni filma, pravijo, da »digitalna demokratizacija«,
pocenitev in dostopnost tehnike omogočajo mladim in še neuveljavljenim
ustvarjalcem, da lahko sebe in svojo dejavnost, poglede, stališča, kritiko ipd.
artikulirajo (tudi) skozi sodobne medije – video, film, internet ... Luksuz festival
poceni filma želi prikazati kratkometražno in nizkoproračunsko produkcijo
domačih in tujih avtorskih, eksperimentalnih, alternativnih, aktivističnih filmov in
videov, predvsem mlajših avtorjev (do 30 let), ki nastajajo v tradicionalnih ali
"garažnih" produkcijah, v klubih, v okvirih nekomercialne, eksperimentalne,
avtorske neinstitucionalne produkcije in pomenijo alternativno kulturno medijsko
podobo sicer dominantni množični uradni distributerski ponudbi, ki jo povečini
obvladujejo veliki distributerji s tradicionalno "hollywoodskim" programom.
Od leta 2003 dalje v Krškem priredijo dvodnevni festival, ki je tudi tekmovalne
narave, saj podelijo nagrade najboljšim filmom, med katerimi se vsako leto
znajdejo tudi animirani filmi.
Društvo DZMP se od leta 1997 ukvarja tudi s produkcijo filmov. V njihovi
Luksuz produkciji so ustvarili že več kot 300 dokumentarnih, igranih,
eksperimentalnih in animiranih filmov.70
70 http://www.drustvo-dzmp.si/festival/; pridobljeno 25. 4. 2008.
43
5.3.8 Mednarodni festival kratkega filma Novo mesto – Sniff
Sniff, prvi mednarodni festival kratkega filma pri nas, je bil v letih 2002, 2003 in
2004 edini festival kratkega filma v Sloveniji. Program je obsegal kakovostne
profesionalne (sekcija Filter), študentske (Fronta) in amaterske (Fanatik) izdelke,
za nameček pa še Digital, Fokus in Retro predal ter spremljevalno dogajanje od
delavnic, diskusij, razstav, koncertov. Na festivalu je bilo mogoče videti številne
igrane, dokumentarne, animirane in eksperimentalne filme.71
Prva nosilca projekta sta bila Društvo 3 Mini in Baltazar in Društvo novomeških
študentov, koproducenta pa zavod LokalPatriot in Kulturni center Janeza Trdine
Novo mesto, soorganizator delavnice Fabrike pa Javni sklad RS za kulturne
dejavnosti, Območna izpostava Novo mesto. Festival svoje tradicije po tretji
ediciji ni več nadaljeval.
5.3.9 Politično nekorektni filmski festival (PIFF)
Politično nekorektni filmski festival je leta 2004 ustanovilo neprofitno Društvo za
preoblikovanje družbene komunikacije PIFF. Festival vsakoletno poteka v
Ljubljani, v Kinodvoru, v dvorani ZRC SAZU, na Metelkovi in v tovarni Rog.
Četrti festival leta 2006 je potekal tudi v Mariboru v sodelovanju s Pekarno
magdalenske mreže.
Festival prikazuje kratke in celovečerne filme, ki z dokumentarnim, igranim,
animiranim ali eksperimentalnim pristopom poglobljeno reflektirajo družbene,
politične in socialne vsebine, obenem pa s poudarkom na vsebini želi odpirati
diskusijo o pogosto privzetih in zlorabljenih pojmih politično/nepolitično in
korektno/nekorektno.72
71 http://www.filmofil.com/index.php/l/2005/m/8; pridobljeno 9. 3. 2009. 72 http://www.dnevnik.si/novice/kultura/82588; pridobljeno 9. 3. 2009.
44
5.3.10 Toti festival
Kino klub Maribor, zdaj imenovan Film in video klub Maribor, je leta 1998
organiziral 1. video festival Maribor. Leta 2000 so festivalu dodali mednarodno
razsežnost in ga preimenovali v TOTI – Mednarodni video festival Maribor,
Slovenija. 27. oktobra 2000 je potekal prvi Toti, mednarodni festival
nekomercialnega filma v Narodnem domu v Mariboru in od takrat poteka vsako
leto. Žirija je pregledala 48 prispelih video filmov iz devetih držav in podelila
nagrade najboljšim dokumentarnim, igranim, animiranim in eksperimentalnim
filmom ter diplome s pohvalo. Toti festival organizirajo JSKD, Območna
izpostava Maribor, Zveza kulturnih društev Maribor in Film in video klub
Maribor.
45
6 PREGLED POMEMBNIH AVTORJEV IN ANIMATORJEV ANIMIRANIH FILMOV NA SLOVENSKEM
6.1 ZDRAVKO BARIŠIČ
Rodil se je leta 1938 v Zenici. Končal je srednjo tehniško šolo v Ljubljani,
služboval v industrijskih podjetjih in se med tem likovno izobraževal. Leta 1999
je zapustil službovanja in pridobil status svobodnega umetnika. Je avtor nekaj
najuspešnejših slovenskih kratkih filmov. Od leta 1984 se ukvarja s filmsko
animacijo in je eden naših najproduktivnejših ustvarjalcev na tem področju.
Njegov prvi film Pot je dobil nagrado Metoda Badjure leta 1986.73 Na festivalu
jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma v Beogradu je prejel dve
veliki medalji (npr. za film Prilagajanje leta 1987) in leta 1988 zlatega medveda
za film Oblast na filmskem festivalu v Berlinu, kar je doslej najpomembnejša
nagrada kakemu slovenskemu animatorju. Za ta film je istega leta prejel
nominacijo za oskarja. Leta 1998 se je njegova Balkanska ruleta uvrstila v
tekmovalno kategorijo kratkega filma v Cannesu. Leta 2001 je prejel nagrado
newyorške filmske akademije na berlinskem festivalu za najizvirnejši scenarij za
film Hop, skip and jump, ki ga je režiral Srdjan Vuletić.74
Leta 1990 je ustanovil Atelje za risani film Ljubljana (ARF). Animirani filmi pod
režisersko taktirko Zdravka Barišiča, ki so nastali v produkciji ARF, so Made in
Ex-Yu, 1992, HI & FI, 1993, in I Did It My Way, 2002. V tem studiu so
producirani tudi naslednji animirani filmi Konija Steinbacherja: serija Briši piši,
1995-1997, Peter Klepec, 1998, in Večerja, 2000.75
Barišičevo pripovedovanje je polno simbolizma. Leta 2002 je posnel film
Disident, o fižolčku, ki ga je oblast Fižolije v interesu sistema obsodila na smrt.
Toda naredila je veliko napako, saj ga je zakopala v zemljo in na pomlad je iz
fižolčka zrasel stročji fižol in v njem nešteto novih disidentov. Dvominutna
animirana filma Zdravka Barišiča Imperij po naročilu (2006) in Kdo je za grmom
73 Nerina KOCJANČIČ, 1. festival slovenskega filma, Ljubljana 1998, str. 15. 74 Filmski sklad RS (http://www.film-sklad.si/). 75 http://www.culturalprofiles.org.uk/slovenia/Units/4580.html; pridobljeno 3. 3. 2008.
46
(2006) sta aktualistična satirična komentarja, kratka skeča, eden o Evropski uniji,
drugi pa o vojni v Iraku. Barišič je s skrajno racionalnimi sredstvi povedal
veliko.76
Marcel Štefančič, jr., ga je označil za legendo slovenskega filma, ki je posnel
serijo sijajnih, nagrajenih filmov.77
6.2 ZVONKO ČOH
Zvonko Čoh se je rodil v Celju, 7. avgusta 1956, je slikar, ilustrator, animator in
scenograf. V Ljubljani je končal Srednjo šolo za oblikovanje, diplomiral iz
slikarstva na Akademiji za likovno umetnost, in sicer pri Janezu Berniku,
specialko pa je opravil pri Štefanu Planincu. Že med študijem se je spoznaval z
ilustracijo in umetniškim animiranim filmom. Kot svobodni umetnik ustvarja
predvsem ilustracije za otroško literaturo, animirane filme in televizijske spote.
Opus Zvonka Čoha obsega več kot 40 ilustriranih knjižnih del, za katera je bil
večkrat nagrajen. Leta 1983 je dobil zlato pero, Levstikovo nagrado je dobil
dvakrat – leta 1988 in leta 1999, priznanje Hinka Smrekarja leta 1995, nagrado
Hinka Smrekarja leta 2002, priznanje najlepša slovenska knjiga za otroke leta
2003, nagrado izvirna slovenska slikanica leta 2004, istega leta pa je bil uvrščen
tudi na častno listo mednarodne zveze za otroške knjige Ibby (International Board
on Books for Young People). Knjige o Jadranu Krtu, Kekec in Bedanec, Obuti
maček, Zvezdice, Bedak Jurček in Marela so le nekatere izmed knjig, ki so izšle
pri založbi Mladinska knjiga in jih je z ilustracijami opremil Zvonko Čoh.
Priznani slovenski ilustrator je bil nagrajen tudi za dosežke na področju risanega
filma. Leta 1999 sta z Milanom Eričem, s katerim pri filmskih animiranih
podvigih največ sodeluje, dobila nagrado Prešernovega sklada za celovečerno
risanko Socializacija bika?78
Dobil je tudi zlato ptico za risani film (1983), grand prix za najboljši debitantski
risani film na mednarodnem festivalu risanega filma (Zagreb, 1985), nagrado za
76 Valentina PLAHUTA SIMČIČ, Kako je videti noč po nekem jutru, Delo, 2006, str. 13. 77 http://www.mladina.si/tednik/200741/clanek/kul--film-marcel_stefancic_jr/index.print.html-l2; pridobljeno 3. 3. 2008. 78 http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=6&c_id=32770&tokens=zvonko+%C4%8Doh; pridobljeno 4. 3. 2008.
47
najbolj smešni film na mednarodnem festivalu risanega filma (Stuttgart, 1986),
nagrado Metoda Badjure (Celje, 1987), nagrado za najboljšo animacijo (Treviso,
1987) in nagrado Metoda Badjure (Portorož, 1996).79
Z Marjanom Mančkom je sodeloval pri filmu Ljubo doma (1985). Zvonko Čoh je
poleg Milana Eriča in Marte Manček film animiral, režiral ga je Marjan Manček.
6.3 SAŠA DOBRILA
Saša Dobrila se je rodil leta 1922. Ustvaril je prvi slovenski animirani film,
Sedem na en mah, katerega zgodba je povzeta po pravljici bratov Grimm.
Predstavljen je bil 5. novembra 1952 v Ljubljani.
S tehnikami in triki lutkovne animacije se je seznanil med študijem v Pragi, ko je
stažiral pri enem najuspešnejših avtorjev lutkovnega animiranega filma Jiřiju
Trnki. Kasneje je animiral filme in risal stripe za več publikacij.80 Za prvi
slovenski pravi strip z oblački velja njegov Mačji grad iz leta 1941;81 čeprav je po
Iztoku Sitarju v knjigi Zgodovina slovenskega stripa: 1927-2007 prvi slovenski
strip Zamorček Bu-ci-bu, avtorja Milka Bambiča, ki je izšel leta 1927 v Trstu v
mesečniku Naš glas.
Petra Dobrila, svetovalka v Zavodu RS za šolstvo, pravi zase in za svojega brata,
da sta imela v družini veliko možnosti za seznanjanje z različnimi zvrstmi
umetnosti. Ista doživetja v otroštvu so potem porodila različna zanimanja. Pravi
še, da ji je zanimanje za film vzbudil brat, po naravi likovnik. Risal je in različne
stvari oblikoval z rokami tako kot njun oče, ki je rad rezbaril. Po drugi svetovni
vojni je šel Saša v Prago k sorodnikom in se tam vpisal na arhitekturo. Končal je
le prvo stopnjo. Ker pa se je že kot otrok preskušal v lutkarstvu, je v Pragi hotel
spoznati tehniko lutkovnega filma. Delal je pri Jiřiju Trnki in se pri njem tudi
izučil. Zaradi informbiroja se je leta 1948 vrnil domov in takrat začel pripravljati
svoj prvi lutkovni film Sedem na en mah. Vse kar je bilo potrebno za realizacijo
tega filma, je naredil sam.82
79 Nerina KOCJANČIČ, 1. festival slovenskega filma, Ljubljana 1998, str. 6. 80 http://www.mladina.si/dnevnik/9881/; pridobljeno 3. 3. 2008. 81 http://www.posta.si/Namizje.aspx?tabid=218&artikelid=3868; pridobljeno 3. 3. 2008. 82 Mirjana BORČIĆ, Filmska vzgoja na Slovenskem, Ljubljana 2007, str. 48.
48
V nadaljevanju je Saša Dobrila naredil veliko kratkih filmov v sodelovanju z
ljubljanskima podjetjema Triglav film in Viba film, kasneje pa zaradi boljših
delovnih pogojev odšel v Zagreb. Za Zora film je režiral in animiral filma Tri
ljenčine (1959) in Pijana ulična lampa (1962) ter animiral prav tako lutkovni film
2 + 2 = 3 (1961).83
Nekaj filmov je naredil tudi v Sarajevu. Za sarajevski Sutjeska film je Dobrila
naredil tudi humoristično zgodbico o fiču in oslu Ne diži nos (1962). Po zadnjih
informacijah je bila kopija v Sarajevu med vojno uničena.84
Dobrila ima za seboj obširen opus animiranih filmov, ki so bili za zgled kasnejšim
animatorjem. V filmu Vitez in koš (1952) se pretapljata lutkovna animacija in
igrani film, v Brihtnih bučah (1957) prepoznamo Butalce v lutkovni verziji,
Najlepši cvet (1957) je prva jugoslovanska lutkovna animacija v barvah, Otok
(1957) pa je lutkovna parafraza Robinzona. Njegov zadnji lutkovni film Naredi si
sam je nastal leta 1975.
6.4 MILAN ERIČ
Milan Erič se je rodil 31. oktobra 1956 v Slovenj Gradcu. Na Akademiji za
likovno umetnost v Ljubljani je študiral slikarstvo pri profesorju Janezu Berniku.
Diplomiral je leta 1979. Študij je nadaljeval na specialki za slikarstvo pri
profesorju Janezu Berniku in ga zaključil leta 1982.85 Živi in dela v Brezovici.
Poleg slikarstva se ukvarja še z ilustracijo in risanim filmom. Razstavlja od leta
1980; v tem času se je predstavil na več deset samostojnih razstavah, zlasti v
osemdesetih letih (slike in risbe, Obalne galerije Piran, 1983, Mala galerija
Ljubljana, 1985), in skupinskih razstavah (Moderna galerija Ljubljana, 1991,
Obalne galerije Piran, 1997).86
V sodelovanju z Zvonkom Čohom je nastal njun prvi skupni projekt, 45-minutni
animirani film Poskušaj migati dvakrat, ki je pet let kasneje doživel kreativni
83 Filmski sklad RS (http://www.film-sklad.si/). 84 http://www.mladina.si/dnevnik/9881/; pridobljeno 3. 3. 2008. 85 http://www.gpn.kranj.si/nagrade/nagrajenci/02123.htm; pridobljeno 4. 3. 2008. 86 http://www.glu-sg.si/nadsvetovi/biografije.htm; pridobljeno 4. 3. 2008.
49
rimejk oziroma “director's cut” v pravem pomenu besede, saj sta ga avtorja
skrajšala za sedemnajst minut. Pred desetimi leti sta kot napol animirana lika
nastopila v dokumentarcu Utrinki s snemanja in za režiserja Amirja Muratovića
zrisala še serijo animiranih vložkov.87
Socializacija bika? je prvi slovenski celovečerni animirani film. Erič in Čoh sta
vanj vložila dvanajst let prostega časa. Premiero je doživel leta 1998. Socializacija
bika? je bizaren, nadrealističen celovečerni animirani film, nekakšen nadnaravni
ljubezenski mnogokotnik s stripovsko ekspresivnimi risanimi vložki, ki so prežeti
s seksualno simboliko. Risanka, ki ni zgolj za otroke, pa tudi za tiste ne, ki se
imajo strogo za odrasle.88
Umetnika sta se širši javnosti med drugim predstavila tudi z najavno špico za Res
je, zabavno oddajo TV Slovenija.
V Moderni galeriji v Ljubljani sta leta 2006 postavila razstavo risb iz njunega
opusa, ki jih je bilo približno pet tisoč. Toliko sta jih morala zrisati, da bi lahko
njuni animirani filmi oživeli. Rdeča nit razstave, ki je nosila naslov Laboratorij
profesorja Rozine - Narisani filmi, ubrisane risbe in druge čičke čačke, je namreč
bila Socializacija bika?89
Nagrade za dosežke na področju risanega filma, ki jih je dobil Milan Erič: zlata
ptica za risani film (1983), nagrada za najbolj smešni film na mednarodnem
festivalu risanega filma (Stuttgart, 1986), nagrada Metoda Badjure (Portorož,
1996).90 Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1999 za celovečerni risani
film Socializacija bika?
6.5 MILE DE GLERIA
Mile de Gleria se je rodil v Ljubljani 19. aprila 1927. Umrl je 1. januarja 1986. V
filmih, ki jih je režiral in bil tudi scenograf, Usodni strel (1953) in Banka (1960),
je lutke animiral, v filmu Vasovalec (1959) režiserja Zvoneta Sintiča pa sta
animirala lutke z Janezom Mallyjem. Bil je direktor fotografije pri več kot 80 87 http://www.mladina.si/tednik/200612/clanek/kul-profil--max_modic/index.print.html-l2; pridobljeno 4. 3. 2008. 88 http://www.mladina.si/tednik/200612/clanek/kul-profil--max_modic/index.print.html-l2; pridobljeno 4. 3. 2008. 89 http://www.mladina.si/tednik/200612/clanek/kul-profil--max_modic/index.print.html-l2; pridobljeno 4. 3. 2008. 90 Nerina KOCJANČIČ, 1. festival slovenskega filma, Ljubljana 1998, str. 6.
50
filmih, večinoma kratkometražnih. Montažo je opravil v dveh lutkovnih filmih: v
filmu Otok (1957) Saše Dobrile, kjer je bil tudi scenograf filma, in v Usodnem
strelu.
Leta 1975 je dobil nagrado Prešernovega sklada za filmsko kamero v slovenskih
celovečernih in kratkih filmih.
6.6 DUŠAN HROVATIN
Dušan Hrovatin se je rodil v Ljubljani, 15. junija 1929. Je zelo ustvarjalen in
aktiven na različnih področjih. Filmsko animacijo, s katero se je ukvarjal, sam
poimenuje nekdanji »hobi«, vendar je za tedanje razmere ustvaril prave
mojstrovine. Animiral je lutke v enajstih lutkovnih filmih, enega je sam tudi
režiral. Njegova posebnost je v tem, da je v posameznem filmu pogosto animiral
vse nastopajoče lutke. V domačem animiranem filmu je ustvaril opus, ki je redek
celo v svetovni filmski produkciji.91
Svojo pot animatorja je začel v ljubljanskem lutkovnem gledališču leta 1953. Za
Dušana Hrovatina je bila animacija lutk, gledališka ali filmska, vedno velik izziv.
Razumljivo je, da ga je močno zainteresirala filmska animacija lutke, ki se v
marsičem razlikuje od animacije lutke v lutkovnem gledališču. Žlahtnost
animacije se odraža v premikanju znotraj giba, kar opredeljuje pomen gibanja, s
tem pa tudi lastnosti animiranega predmeta. To žlahtnost je težko doseči in Dušan
Hrovatin jo je. V njegovi animaciji je pristna sposobnost opazovanja in stilnega
preoblikovanja neživega v živo. Predmeti, ki jih oživlja, zaživijo na estetski ravni
in omogočajo gledalcu doživetje umetniškega dela. Brez občutljivosti za
kinetično, ki je prav gotovo del njegovega doživljanja okolja, bi težko dosegal vse
te učinke, ki se gledalcem zasidrajo v spomin. To delo zahteva ogromno
zbranosti, potrpljenja ter vživljanja v koncept režiserja na eni strani, na drugi pa v
karakter lika, ki ga posamezna lutka predstavlja. Študij giba, ki naj označi
karakter lika, njegovo čustveno stanje in trenutni odnos do okolja, mu je
narekoval tudi raziskovanje novih možnosti giba. To ga je oddaljilo od klasične
lutke in pripeljalo do pomembne inovacije – izdelave novega skeleta lutke. Prvič
je to uporabil v filmu Dušana Povha Intermezzo. Za animacijo v tem filmu je
91 http://www.animatekafestival.org/2004/slo_retro.php; pridobljeno 5. 3. 2008.
51
prejel nagrado za izreden preskok v animaciji lutkovnega filma. Leta 1964 je vse
svoje izkušnje združil v filmu Kitarist, ki ga je po scenariju Janeza Menarta, z
lutkami Mare Kraljeve in ob glasbi Boruta Lesjaka, režiral in animiral sam. Za
njegov razvoj kot filmskega animatorja je bilo prav gotovo usodno njegovo
sodelovanje z znanim poljskim avtorjem Edwardom Sturlisom, ki je leta 1962 v
proizvodnji Triglav filma režiral film Klativitez. Poljski lutkovni film je takrat že
veljal za enega vodilnih na tem področju. Sodeloval je z režiserji Črtom
Škodlarjem, Dušanom Povhom, Zvonetom Sintičem, Janezom Menartom in že
omenjenim Edwardom Sturlisom. Moral se je vživljati v razne koncepte in ob tem
ostati samosvoj in ustvarjalen. Razvejena paleta čustev in razpoloženj, iz filma v
film drugačnih, je od Hrovatina zahtevala, da se vživlja v psiho posameznega lika
in sinhronizira zbir neštetih gibov, ki ga opredeljujejo.92
»Ekipa, ki je v glavnem sodelovala pri lutkovnih filmih, je bila Breda Vintar
Hrovatin kot asistent animacije in psihološki steber ekipe, Veka Kokalj za kamero
in Darinka Peršin kot montažerka slike. Glasbo je prispeval Borut Lesjak,« je
povedal Dušan Hrovatin o nastajanju filmov. Marijan Amalietti je bil scenograf in
avtor lutk pri filmih Don Pedro (1961), Prebrisani Jurček (1961), Jurček stražar
(1961) in Jurček v ječi (1964), ki jih je Hrovatin animiral, z glasbo pa opremil
Mojmir Sepe.93
Ustvaril je tudi nekaj reklamnih filmov: »Vremenske napovedi« za Lincoln
productions USA (po njihovih skicah), reklamo za samopostrežne trgovine preko
Viba filma za italijansko podjetje in pri avstrijskem podjetju »Salzburg film«
režiral in animiral film Plesni korak.
6.7 BOJAN JURC
Bojan Jurc, rojen 10. septembra 1950 v Ljubljani, je ilustrator. Diplomiral je na
Akademiji za likovno umetnost iz slikarstva. Prve ilustracije je objavil v otroški
reviji Ciciban. Kmalu po diplomi se je zapisal med filmske ustvarjalce in se po
vmesnem študijskem bivanju na Danskem pričel ukvarjati z risanim filmom za
otroke in odrasle. Po scenariju Polonce Kovač je narisal film Jutri je novo leto leta
92 Mrjana BORČIĆ, Lutkovni film, Osebni arhiv Dušana Hrovatina, 28. 3. 2002. 93 Filmski sklad RS (http://www.film-sklad.si/).
52
1982. Po literarni predlogi Slavka Pregla je pripravil seriji Basni in Zgodbe na
dvoru kralja Janeza. Sledila je nova serija Pregovori in TV-film Pastirček. Znana
je njegova animirana špica za nekdanji Festival jugoslovanskega filma v Pulju.94
Najraje vdihuje življenje ilustracijam preko spleta. Udeležuje se festivalov doma
in po svetu, mnogokrat na njih tudi predava o računalniški animaciji.95
Vse svoje animirane filme riše in animira sam.
6.8 MARJAN MANČEK
Rojen je 3. januarja 1948 v Novem mestu. Danes ga poznamo ne samo kot avtorja
Hribcev, ampak tudi kot likovnega ustvarjalca številnih knjig, avtorskih slikanic
in animiranih filmov. V otroških letih je z največjim veseljem prebiral ilustrirane
knjige, zlasti moških ilustratorjev, denimo Milana Bizovičarja, navduševal ga je
tudi Miki Muster.96 Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleščine
in zgodovine. Med študijem se je preživljal z risanjem karikatur za domače in tuje
časopise ter revije. Ilustrira knjige in mladinsko periodiko, ustvarja stripe,
avtorske slikanice, likovne zasnove za lutkovne predstave in animirane filme.
Večkrat je razstavljal doma in v tujini ter prejel nekaj nagrad. Živi in dela v
Selščku nad Cerknico.97
Svoje znanje na področju animiranega filma si je širil tudi pri izkušenejših kolegih
v Zagrebu. Pri nekaterih filmih z njim sodelujeta žena Marta in sin Mitja, ki je
tudi začel svojo pot animatorja.
Marjan Manček je samouk z imenitnim smislom za humor. V času socializma so
njegovi animirani filmi za odrasle dovolj skrivali groteskno in ironično vsebino,
da niso bili cenzurirani. Danes nadaljuje s še bolj kritičnim očesom in je še vedno
komičen.98
Sodeloval je pri animiranih filmih Zimska želja (1982, režiser Leo Fabiani) in
Ogledalce (1985, režiser Pavao Štalter), ki sta jih producirala Zagreb film in DD
Univerzum Ljubljana. Pri obeh je bil glavni risar in scenarist.
94 Filmski sklad RS (http://www.film-sklad.si/). 95 http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/bojan_jurc.htm; pridobljeno 6. 3. 2008. 96 Jelka ŠUTEJ ADAMIČ, Črta je osnova, barva izziv, Delo, 2002, str. 8. 97 Filmski sklad RS (http://www.film-sklad.si/). 98 http://www.culturalprofiles.net/Slovenia/Directories/Slovenia_Cultural_Profile/-6814.html; pridobljeno 7. 3. 2008.
53
V intervjuju v časniku Delo pravi o sebi: »Sem predvsem ilustrator. /.../ Ustvarjam
zelo različne stvari na področju ilustracije, stripa, avtorske slikanice in
animiranega filma. Že 20 let se z veliko ljubeznijo posvečam animiranemu filmu
(na tem področju mi veliko pomaga žena Marta), ker v tem vidim poseben in
drugačen izziv; figuro, ki jo narišeš, poskušaš oživiti, daš ji gibanje in zvok, kar se
v končni fazi odrazi kot novo pripovedovanje zgodbe. Težko bi izpostavil
najljubše delo, ker se mi zdi vsako področje po svoje zanimivo. Res pa je, da me
animirani film najbolj zanima, čeprav so prav za ustvarjanje tega pri nas najbolj
neustrezne razmere. Ni pravega studia, ustvarjanje animiranega filma pa zahteva
ure in ure potrpežljivega dela. /…/ Ustvarjanje animiranega filma je kot maraton:
bolj se bližam cilju, težje je. Ni vse v količini risb, ampak je zelo važen odnos
med eno in drugo risbo, pomemben je občutek za gibanje, čas.«99
Njegove ilustracije v okrog 190 knjigah avtorske slikanice in stripi so večinoma
namenjeni otrokom, medtem ko je animiranih filmov nekaj tudi za odrasle. Hribci
(1993), denimo, so namenjeni družinam. Njegovo delo kljub vsemu odraža
predvsem njegovo otroštvo in odnos do sveta.
Poleg lahkotne, enostavne risbe in preprostih barv je humor njegovo najmočnejše
izrazno sredstvo. Uporablja ga povsod, lucidno in z obilico domišljije. Je odličen
opazovalec človeških in živalskih lastnosti. Interpretira jih tako, da jih z
modrostjo in včasih obešenjaškim humorjem prepleta med seboj.100
6.9 MITJA MANČEK
Mitja Manček se je rodil leta 1987 v Postojni. Leta 2006 je končal gimnazijo v
Postojni in se vpisal na študij filozofije na Filozofski fakulteti. Trenutno študira
animacijo na Filmski šoli v Zlinu na Češkem.101
Od malih nog je spremljal nastajanje animacij v očetovi delavnici. Risanje in
animacija sta kmalu postala tudi njegova strast, njegovo ustvarjanje na področju
animiranega filma se je začelo že v zgodnjem otroštvu. Vsi njegovi risani filmi, ki
so nastali v osnovnošolskem obdobju, so bili na srečanjih najmlajših filmskih in 99 Jelka ŠUTEJ ADAMIČ, Črta je osnova, barva izziv, Delo, 2002, str. 8. 100 Valentina PLAHUTA SIMČIČ, Pedenjped je korenjak, malokdo mu je enak..., Delo, 2007, str. 15. 101 http://www.filofest.com/filmi07/TEKMOVALNI/2007-022-A%20(Smrt)/2007-022-A%20(slo).htm; pridobljeno 14. 3. 2008.
54
video ustvarjalcev Slovenije uvrščeni med najboljše. V vseh svojih dosedanjih
filmih ostaja zvest klasični animaciji, ki se navezuje na glasbo, katere avtor in
izvajalec je prav tako sam. Pri izvajanju glasbe mu pomagajo prijatelji iz njegove
glasbene skupine Gusar's bend, v kateri je tudi pevec.102
Njegovi filmi so se predstavili na festivalih Izolanima, Balkanima, Animateka, na
Festivalu slovenskega filma, Festivalu neodvisnega filma in videa Slovenija ter na
Mednarodnem festivalu neodvisnega filma Toti.103
Njegov zadnji film Smrt je na 2. Mednarodnem festivalu študentske filmske in
video produkcije Filofest 2007 prejel nagrado za najboljši animirani film.
Obrazložitev žirije: Film odlikujeta dober ritem pripovedi in predvsem odlična
uporaba animacijske tehnike, ki nas popelje od abstraktne forme do povsem
personalizirane podobe smrti.104
6.10 GREGA MASTNAK
Grega Mastnak se je rodil leta 1969 v Ljubljani. Na ALU v Ljubljani je zaključil
dodiplomski študij slikarstva pri prof. Emeriku Bernardu in leta 1998 magistriral
iz slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu. Študijsko se je izpopolnjeval na FAMU
v Pragi, na oddelku za animirani film, leta 1999 je študijsko bival v Ateljeju New
York v New Yorku. Poleg slikarstva se intenzivno ukvarja tudi s stripom, z
ilustracijo in animiranim filmom. Leta 2003 je ilustriral učbenik slovenščine za
peti razred in objavil strip Dr. Misterija v epizodi Rdeči zajec v National
Geographic Junior, v obdobju 1997–2001 je pisal in risal mladinske stripe za
reviji PIL in PIL+, leta 1999 je izdal mladinski strip album Lov za izgubljenimi
rolerji, v letih 1988–1989 je objavljal ilustracije in krajše stripe v tedniku
Mladina. Je avtor mnogih animiranih filmov, kot so Skrivnost starega klobuka
(1985), AAAAAA (1986), Boštjanček sanjari (1988), Evforija (1999), Luknjasta
barka (2002), Bizgeci (2001–2006). Bizgeci so njegov prvi večji filmski projekt, v
katerem se je izkazal kot avtor likov, režiser, soscenarist in glavni animator. Je
prejemnik gonga ustvarjalnosti 2006, diplome za najboljši otroški animirani film 102 http://www.film-sklad.si/html/festival2003/si/program/spremljevalni-program/zivi-dolgcas/; pridobljeno 13. 3. 2008. 103 http://www.animatekafestival.org/sl/festival-2007/meeting-authors; pridobljeno 14. 3. 2008. 104 http://www.rtvslo.si/mojvideo/kaja-jakopic/smrt-avtor-mitja-mancek/2567/; pridobljeno 14. 3. 2008.
55
(festival Tindirindis 2005), nagrade za animacijo (3. festival slovenske animacije,
Izola 2004), posebne omembe žirije (festival Animateka 2004: re-drawing
Europe), priznanja za idejo (1. festival slovenske animacije, Izola 2000),
študentske Prešernove nagrade za slikarstvo (1994).105 Od leta 2006 ga zastopa
agencija Proartes.
O animirani seriji Bizgeci je Jelka Šutej Adamič zapisala: »Kakšno prijetno
presenečenje, ti Bizgeci! Dinamični, duhoviti, ironični, likovno bogati, starostno
neomejeni ...« Grega Mastnak je kot vodja zelo obsežne ekipe, zlasti animatorjev,
naredil petminutne klasične risanke, ki enako dobro nagovarjajo tudi odrasle; ti
pač najdejo sporočila še na številnih drugih ravneh, ne le na osnovni, ki jo
dojemajo otroci. Ob Kokiju, Bigu, Figu in drugih iz te duhovite pernato-človeške
pasme Bizgecev so videti risanke »na metre«, ki jih otroci lahko gledajo na
specializiranih televizijskih programih in so pogosto narejene s precej več denarja
pa dosti manj avtorske angažiranosti, prav megamarketovsko brezdušne.106
Ustvarjalci animirane serije za otroke, ki jo sestavlja trinajst petminutnih delov,
pravijo, da je to pripoved o simpatični trmi. »Vsaka risanka je zgrajena na
situaciji, s katero se Bizgeci do konca poistovetijo, tudi če je popolnoma 'odbita',
in trmasto vztrajajo do konca, kakršnegakoli že.«107
Za petminutni film o bizgecih, ki si zaželijo češenj, a najprej do njih nikakor ne
morejo, sta scenarij napisala Grega Mastnak in Peter Povh, glasbo pa Vojko
Sfiligoj. Film so premierno predvajali na 6. festivalu slovenskega filma lani v
Celju, videli so ga gledalci na berlinskem festivalu v tekmovalni sekciji
KinderFilmFest, uvrstil pa se je tudi v finale najpomembnejšega televizijskega
otroškega in mladinskega programa – festival Prix jeuenesse v Münchnu.108
105 http://www.proartes.si/node/53; pridobljeno 14. 3. 2008. 106 Bogi PRETNAR, Ustvarjalnost v dokumentarnosti, Delo, 2006, str. 14. 107 http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=30313&tokens=grega+mastnak; pridobljeno 14. 3. 2008. 108 http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=19174&tokens=grega+mastnak; pridobljeno 14. 3. 2008.
56
6.11 MIKI MUSTER
Miki Muster, avtor prvega slovenskega risanega filma, se je rodil 22. novembra
1925 v Murski Soboti. Zgodnje otroštvo je preživel v Krmelju, kjer je njegov oče
služboval kot prvi zdravnik v rudarski bolnišnici. Tu je obiskoval prvi razred
osnovne šole, dokončal jo je v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na
Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je dokončal študij kiparstva. Od leta 1952 do
leta 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca v časopisnem
podjetju TT (Tedenska tribuna), od 1. januarja 1974 pa ustvarja kot svobodni
umetnik.109 Od leta 1973 do 1990 je živel v Münchnu v Nemčiji, kjer je med
drugim skoraj petnajst let animiral tudi like Guillerma Mordilla.110 Štejemo ga
med začetnika slovenskega stripa in enega najuspešnejših ustvarjalcev na
področju stripa in risanega filma v evropskem merilu. Danes živi in ustvarja v
Ljubljani.111
Mikiju Mustru so občudovalci že pred desetletji nadeli vzdevek »slovenski Walt
Disney«, in to ne brez razloga, saj je s svojimi prvimi junaki – Zvitorepcem,
Trdonjo in Lakotnikom – razveseljeval tako najmlajšo kot srednjo in starejšo
generacijo. Muster je vselej znal povezati dobro risbo z duhovito vsebino in
dinamiko dogajanja. To je nemara ključ njegovega uspeha doma in v svetu. Svojo
ustvarjalno pot je začel pri Pavlihi in kasneje pri PPP (Polet – podobe in povesti),
kjer je v karikirani obliki upodabljal športnike, dramske igralce, kulturnike, pa
seveda Zvitorepca, ki je kasneje nadaljeval svojo uspešno dvajsetletno »kariero« v
časniku TT. Sledijo slikanice in številne knjižne izdaje, risani filmi, kratki
propagandni spoti, risanke po motivih slavnega karikaturista Mordilla, ki jih je
glede na skupno dolžino trajanja ustvaril za kar šest celovečernih filmov.112
Risanke Mordillo so nastale v letih od 1976 do 1981. Ta serija je imela izreden
uspeh in so jo vrteli po vsem svetu. Muster-Mordillove risanke so odkupili
televizijski studii iz tridesetih držav, kljub temu v filmski špici ni avtorjevega
podpisa, saj so vse zasluge za realizacijo šle Mordillu, ki si je lik izmislil, in
producentu Manfredu Schmidtu. Posamezna risanka je dolga od dvajset sekund do
109 http://muster.miki.googlepages.com/Muster.html; pridobljeno 18. 3. 2008. 110 Nerina KOCJANČIČ, 1. festival slovenskega filma, Ljubljana1998, str. 46. 111 http://muster.miki.googlepages.com/Muster.html; pridobljeno 18. 3. 2008. 112 Nerina KOCJANČIČ, 1. festival slovenskega filma, Ljubljana1998, str. 46.
57
minute. Risanke so bile prvič predstavljene v začetku osemdesetih let prejšnjega
stoletja na Festivalu risanega filma v Cannesu, kjer so doživele ogromen uspeh.
Prav tako se je uspešno lotil filmov o Nicku Knattertonu po istoimenskem stripu
Manfreda Schmidta.
Zvitorepec je bil prvi junak, ki je s pomočjo njegovega svinčnika naredil dva, tri
korake in preskočil plot. Prvim poskusom so sledila prva naročila za risane filme.
Med prvimi je bilo podjetje Viba film iz Ljubljane, ki je med drugimi naročilo
filme Puščica, Kurir Nejček in Zimska zgodba. Od leta 1967 se je Muster
popolnoma posvetil televizijskim risanim filmom. Tega pionirskega dela, ki je
počasi prineslo tudi kakovost na visoki ravni, se Muster spominja takole: »Zvočne
sinhronizacije takrat nismo poznali in smo govor, glasbo, šume oddajali kar v
živo. V tonskem studiu smo se drenjali napovedovalec, jaz z magnetofonom in
rekviziti, s katerimi sem ustvarjal šume in razne hrupe, pa še kdo. Risana reklama
je bila kratka in včasih zlepljena iz več kot petdesetih koščkov filma. Imeli smo
srečo, saj se na projekciji v živo film ni nikoli strgal. Bilo je veliko entuziazma,
zagnanosti, veselja.«113
Veliko časa je Muster porabil za to, da je razvil svojo tehniko risanja na folije
(»teh niti ni bilo«), zlaganja in snemanja, dokler mu ni uspelo. Narisal je ženske
noge v črnih nogavicah, ki se sprehajajo mimo mačke, in slutil, da se bo ta
zgodbica prav gotovo komu zdela smešna. Mačka namreč vse raztrga, dokler ne
naleti na nogavice, ki jo »potegnejo iz kadra«; te so bile Polzela. Animacija je
popolnoma uspela in od tedaj,114 od leta 1967, do leta 1990 je nastalo okoli 380
reklamnih spotov, med katerimi so bili najbolj popularni zajčki Cikcak, Šumi
(bonboni Visoki C), trgovina Mercator, Kolinska (Viki krema, Čunga lunga),
Podravka (Medolino in juhe), Medex, Fructal (Dvojni A), Dana in Jelovica (Ne bo
vam uspelo). Poleg tega pa je delal še za druge stalne naročnike, kot so bili Elan,
Aero, Emo, Teramika in drugi.
Miki Muster je v Nemčiji ostal do leta 1990. V tem času je ustvaril okoli 600
minut risanega filma. Serija Mordillo (300 minut), serija enaindvajsetih filmov
Oma bitte kommen (105 minut), serija o detektivu Nicku Knattertonu (200 minut)
in filmi o otroškem varčevanju (20 minut) so sad ustvarjalnega, trdega in resnega
dela. »Skupaj sem v tem času ustvaril za deset ur risanega filma, kar v povprečju
113 http://muster.miki.googlepages.com/Muster.html; pridobljeno 19. 3. 2008. 114 Jelka ŠUTEJ ADAMIČ, Miki Muster, Sobotna priloga, Delo, 2002, str. 3.
58
znese sedem sekund dnevno. Vse sem delal sam. Od scenarijev, animacije,
kopiranja in slikanja ozadij. Le barvali in snemali so drugi. Pri tem sem vsako leto
zrisal še pet do deset reklamnih spotov za ljubljansko televizijo, risal pa sem tudi
stripe za nemške naročnike.«115
Leta 1990 se je vrnil v Ljubljano. Tudi zato, da je nadaljeval z novim (starim)
Zvitorepcem in se za nekaj let predal risanju političnih karikatur. Ponosen je na to,
da je lahko v življenju delal to, kar je hotel (risal in ustvarjal), za kar je dobil tudi
javno priznanje – nagrado Viktor za življenjsko delo. Tako njegova žena kot
njegov sin sta mu pri delu pomagala, spoštovala sta njegov izrazit individualizem,
risarsko strast in predanost delu. Muster: »Še vedno delam, na moji mizi ležijo
vsaj tri stvari; ta mesec sem naredil dva risana filma, dva spota, ene ilustracije,
razvil sem figure za podjetje.«116
»Nisem imel učitelja. Vsega sem se moral naučiti sam. Za to, da sem se priučil
obrti, sem potreboval deset svojih najbolj produktivnih let. Tistih med 30. in 40.
letom. Vse sem moral izumiti sam. Vedel sem le, da moram narisati veliko sličic,
vsako malce drugače obrnjeno, da se zadeva lahko premika. Danes, ko sem
dodobra osvojil metodologijo, bi za takšen film porabil največ teden dni,« pravi
Miki Muster.117 Je deloholik, kar je nekdaj pomenilo, da je delal šestnajst ur na
dan, danes je svoj delovni čas prepolovil. Zato je bil monopolist, vendar ne v
slabem pomenu besede, ampak nekdo, ki je delal preveč, da bi ga zlahka kdo
posnemal. Delal je premišljeno, racionalno, hitro in z neverjetnim veseljem.
Zabaval se je. Sam pravi, da če bi njegovo delo imenovali delo, prav gotovo ne bi
delal. Risanje je njegov hobi.118
Risanka V barki je črv je nastala leta 1988, ko je Muster živel in delal v Münchnu.
Muster je pri projektu sodeloval kot eden od petih glavnih animatorjev, čeprav je
med napisi naveden le kot risar. V risanki je animiral orla, medvede, tjulnje,
mravlje, termite v skupni dolžini petnajst minut, celotna dolžina filma je
enainosemdeset minut. Film je režiral Wolfgang Urchs.
Risanke o otroškem varčevanju Knax so nastale sredi osemdesetih letih prejšnjega
stoletja. Izdelane so bile za Deutsche Sparkasse. Risanke se dogajajo na majhnem
otoku Knax, ki premore eno vasico, v kateri živita glavna junaka, otroka, Didi in 115 http://muster.miki.googlepages.com/Muster.html; pridobljeno 19. 3. 2008. 116 Jelka ŠUTEJ ADAMIČ, Miki Muster, Sobotna priloga, Delo, 2002, str. 3. 117 Patricija MALIČEV, Vedno potrebuješ nekoga, ki nagaja, Delo, 2005, str. 10. 118 Jelka ŠUTEJ ADAMIČ, Miki Muster, Sobotna priloga, Delo, 2002, str. 3.
59
Dido. Zraven vasice stoji grad Fetzenstein. V gradu živi zloglasni Fetz s svojo
tolpo nepridipravov. Miki Muster je popolnoma samostojno narisal prve tri
risanke (od petih), ki trajajo triintrideset minut. Tudi ta film je nastal v Nemčiji, in
je prav tako v nemškem jeziku.119
6.12 DUŠAN POVH
Rojen v Novem mestu, 27. marca 1921. Študiral je arhitekturo, bil leta 1941
interniran v Italijo, sodeloval v NOB in bil v ožjem krogu organizatorjev
slovenske povojne kinematografije. Izkušnje je pridobival v češkem filmskem
centru Barrandov.120 Režiser in scenarist risanih, športnih in dokumentarnih
filmov, montažer celovečernih in kratkometražnih filmov. Je avtor kratkih filmov,
ki so nagovarjali mlade in so jih obravnavali pri pouku.121
Prejel je nagrado Prešernovega sklada, nagrado mesta Ljubljana in Badjurovo
nagrado za življenjsko delo,122 najvišjo slovensko strokovno nagrado za delo na
področju filmske ustvarjalnosti in kulture, ki je bila prvič podeljena leta 1995 prav
njemu in Ivanu Marinčku.123
Pred pokojem je štiri leta vodil Viba film, nekdaj edino slovensko filmsko
proizvodno hišo.
Za svoje delo je bil nagrajen na mnogih festivalih: v Oberhausnu, Beogradu,
Moskvi, Leipzigu in Cortini D`Ampezzo.124
Dokumentarec Borka Radeščka, Ivana Marinčka in Dušana Povha V spomin, v
katerem skušajo avtorji rekonstruirati enega prvih (danes je žal izgubljen)
animiranih filmov očeta snemalca Ivana Marinčka, ki ga je s tušem neposredno na
dvometrski filmski trak narisal že leta 1934, je posvečen njemu. Umrl je leta
2000.
119 http://muster.miki.googlepages.com/Arche.html; pridobljeno 18. 3. 2008. 120 Nerina KOCJANČIČ, Ida WEISS, 2. festival slovenskega filma, Ljubljana 1999, str. 46. 121 Mirjana BORČIĆ, Filmska vzgoja na Slovenskem, Ljubljana 2007, str. 151. 122 http://www.film-sklad.si/html/festival2000/slo/filmi/slovenija_odkod_lepote_tvoje.html; pridobljeno 21. 3. 2008. 123 http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=20912&tokens=du%C5%A1an+povh; pridobljeno 21. 3. 2008. 124 Nerina KOCJANČIČ, Ida WEISS, 2. festival slovenskega filma, Ljubljana 1999, str. 46.
60
6.13 BRANKO RANITOVIĆ
Branko Ranitović se je rodil leta 1925 na Dunaju. Režiser in scenarist
dokumentarnih in animiranih filmov. Filmsko kariero je začel konec štiridesetih
let prejšnjega stoletja kot režiser izobraževalnih filmov za pomoč pri pouku v
osnovnih šolah, med katerimi pa sta bila tudi dva filma o otroških risbah ter nekaj
animiranih filmov (izstopal je kratki film Prometni znaki – ulični junaki, nagrajen
na festivalih v Pulju, Benetkah in Mar del Plati).125 Od leta 1958 režira
dokumentarne filme, med katerimi zlasti izstopajo Kamera 300 (1958), Pogreb
Štefa Halačka (1960), Plameni cvijet (1962).126
Leta 1959 je posnel lutkovni film Srce v snegu, ki je bil nekakšen povod, da se je
že naslednje leto pridružil zagrebški šoli animiranega filma. Tam so v šestdesetih
nastali njegovi najbolj znani filmi: Dva polža, Nora noga (nagrajen v Pragi),
Toleranca (nagrajen v Berlinu) ter Maska rdeče smrti (nagrajen na festivalih v
Beogradu, Atlanti, New Yorku). Že zgodaj je začel širiti izkušnje te šole po drugih
republikah Jugoslavije pa tudi v tujini.127 Od začetka šestdesetih let je režiral
večino risanih filmov sam ali v sodelovanju z Zlatkom Grgićem, Nedeljkom
Dragićem, Pavaom Štalterjem. Veliko je režiral za poljske, švicarske in nemške
producente. V Sloveniji je z njegovo pomočjo nastala serija Medved Bojan, v
mednarodni produkciji pa animirana serija Mišek na Marsu.
Za Viba film je režiral kratke risane filme Artist (1964), 1 + 1 = 3 (1967, z
Zdenkom Gašparovićem), Kovček (1968, z Zlatkom Grgićem), Pygmalion (1971)
in druge.128
6.14 KOLJA SAKSIDA
Kolja Saksida se je rodil leta 1981 v Kranju. Ukvarja se z različnimi mediji: film,
video, animirani film, performance in oblikovanje. Leta 2001 je ustanovil avdio-
vizualno društvo z imenom Zvviks Production Film. Kolja Saksida je tudi igralec
(celovečerni film Slepa pega), delal je tudi že kot asistent režije.
125 D. F., Animateka: Branko Ranitović, Delo, 2003, str. 22. 126 Nerina KOCJANČIČ, 1. festival slovenskega filma, Ljubljana 1998, str. 51. 127 D. F., Animateka: Branko Ranitović, Delo, 2003, str. 22. 128 Nerina KOCJANČIČ, 1. festival slovenskega filma, Ljubljana 1998, str. 51.
61
Prispeval je inovativno videoprojekcijo za gledališko predstavo Ob letu osorej.129
Je režiser, scenarist, igralec in animator. V intervjuju je povedal, da bi rad vključil
v svojo risanko čustvo, kar pogreša pri računalniško animiranem filmu Neverjetni,
ki so bliže Timu Burtonu, Nočni mori pred božičem. V risani seriji Koyaa, ki jo
ustvarja s štiriindvajsetimi sodelavci, je sicer samo dvajset odstotkov računalniške
animacije, se je pa lotevajo podobno kot pri Pixarju.130
Profesor Baltazar je imel laboratorij, v katerem je veliko eksperimentiral.
Podobno, kot je to pri šestnajstih letih začel početi Kolja Saksida. V roke je vzel
kamero, za ozadje izbral steno in prednjo postavil pajace kiparja Marka Kovačiča.
Že kot mulcu so mu bile všeč dobre zgodbe z veliko domišljije. Računalnik, ki ga
uporablja pri delu, je zanj kot multipraktik, le bolj izpopolnjen. Brez njega ne
more; kot ne brez kladiva in olfa noža.
»Medij, s katerim delam, je t. i. stop-motion animacija. Stop-motion je zmes
tradicionalnih likovnih umetnosti, kiparstva in tridimenzionalnih projekcij
objektov. Stare pripomočke združujemo z novimi tehnikami, računalniško
animacijo, a le na koncu in za ozadje,« je povedal Saksida. O posebnih efektih pa:
»Najpomembnejša je zamisel, ki pogojuje tehniko. Likovna podoba mora biti tako
močna, da pritegne ustvarjalca, strokovnjaka in otroka.«131
»Koyaa ni le moj alter ego, je tudi moj otrok. Ko oblikuješ neki lik, ga spoznaš v
dušo, ko ga animiraš, pa postane del tebe. Ne samo, da prevzame tvoje motorične,
temveč tudi tvoje značajske lastnosti,« pravi o svojem izdelku, za katerim stoji
tudi vsa produkcijska skupina, laboratorij za sliko in zvok Zvviks. »To je zelo
intenzivno timsko delo. Osrčje produkcije sestavljajo scenaristi, mojster za
posebne učinke Jasmin Talundžič, scenograf Jaro Jelovac, rekviziterja Tina Judnič
in Simon Hudolin ter direktor fotografije Miloš Srdič in še mnogi drugi. Potrebna
so bila leta, da smo se skozi proces poskusov in napak izurili vsak na svojem
področju.«
Čeprav so na prvi pogled podobnosti s kultno risanko A je to številne, Saksida
pojasnjuje, da je to le prvi vtis. »A je to je vso dramaturgijo gradil na nezgodah,
pri nas pa imamo bolj opraviti s prigodami. Koyi se bodo nekatere reči posrečile,
druge ne. Razlike so očitne tudi na izvedbeno-vizualni ravni. Smo otroci
129 http://www.spasteater.si/si/predstave/168/default.html; pridobljeno 25. 3. 2008. 130 Mateja KOŠIR, Korak pred animiranim Jackom Nicholsonom, Vikend, 2004, str. 4. 131 Maja ČAKARIĆ, Travmatičnih zgodb je dovolj že v domačih filmih, Delo, 2005, str. 6.
62
računalniške dobe, tako da si pri animaciji pomagamo z vsemi najsodobnejšimi
tehničnimi pripomočki, videospotovsko govorico ter glasbo in zvoki, katerih
avtorja sta Borja Močnik in Miha Šajina. Po vsebinski plati pa je glavni cilj naše
risanke pokazati mladim, da je lahko izlet v naravo veliko bolj vznemirljiv kot
akcijski film, da je opazovanje polža včasih zanimivejše kot surfanje po internetu.
Radi bi mladim povrnili občutek, da se marsikaj da narediti z golimi rokami,« je
še povedal Kolja Saksida. In zakaj se ta rock 'n' roll fabriška generacija
odpoveduje spanju in drugim življenjskim užitkom, da lahko v enem dnevu
sproducira največ petnajst sekund materiala? »Slika, ki ne potrebuje teksta, je
razumljiva tako Afričanom kot Japoncem, kinetika gibanja, ki terja izjemno
pozornost vseh sodelujočih, za nas pomeni vznemirjenje in zabavo.«132
Saksida je skupaj z Markom A. Kovačičem posnel še film Svetla prihodnost
(2003), novo nadaljevanje njune serije o civilizaciji Plastosov (človeška bitja z
organi drugih živalskih vrst ter mehanskimi deli).133
Posnel je še animirane filme EksperimenTalec (ekspert za eksperimente, hkrati pa
še talec (1999); kratki eksperimentalni), Let'ssss Go (2001), Lab Party (2002),
Mosk (2002), Zvviks zvviks (2003).
Trenutno dela na pilotu, devetminutnem filmu, za katerega si želi, da bi prerasel v
serijo. Gre za otroški lutkovni film Mulc Frača, ki bo primeren za celo družino.
6.15 ZVONE SINTIČ
Zvone Sintič se je rodil 27. maja 1912 v Ljubljani. Umrl je leta 1980. Deloval je
kot režiser, igralec, scenarist, montažer in strokovni predavatelj mladim
amaterjem igralcem ter vodja igralske skupine v času druge svetovne vojne.
Najznamenitejše v tistem času je bilo prav Frontno gledališče, katerega vodja je
bil.134
132 Dražen ŠTADER, Nazaj v naravo, Vikend, 2005, str. 7. 133 D. F., Novoletna animateka, Delo, 2003, str. 21. 134 http://www.sigledal.org/geslo/Gledali%C5%A1%C4%8De_v_NOB; pridobljeno 22. 3. 2008.
63
6.16 KONI STEINBACHER
Rodil se je leta 1940 v Zg. Prebukovju, pohorski vasici nad Slovensko Bistrico. V
Ljubljani je končal Šolo za oblikovanje in Pedagoško akademijo. V Dijaškem
domu Ivana Cankarja je vodil mladinske kulturne skupine in posnel prvi
amaterski film Umrl je zid (1962).
Kot likovni pedagog je delal na osnovi šoli v Izoli (1964) in začel vnašati v
likovno vzgojo osnove filmske animacije. Otroci so animirali okoli trideset
nekajminutnih filmov in opozorili nase v takratni SFRJ. Z Janezom Marinškom,
nekdanjim direktorjem kinematografskega podjetja Globus v Kopru, je začel
urejati programe umetniških filmov in sodeloval pri ustanovitvi filmskega kluba.
V tandemu Marinšek-Steinbacher so v letih 1970–72 nastali prvi amaterski
animirani filmi Govornik, Figov list in Superman. Samostojno je realiziral še
filme Koeksistenca, Močvirje in Agonija. Filmi so prejeli okoli sedemdeset
priznanj doma in v tujini.135
Z Marinškom sta v letih 1973–75 naredila prve animirane filme v produkciji Viba
filma: Telematerija, Študent, Prehitevanje in sodelovala pri koprodukcijskem
filmu Dušana Vukotiča Gregor Kobilica. Za opus animiranih filmov sta leta 1977
prejela nagrado Prešernovega sklada.
V letih 1976–1986 je Steinbacher samostojno realiziral filme Močvirje, Vrata,
Kokon, Animirani »A«, Epidemija, Vsiljivec, Kamen in Izmišljena zgodba.
V tandemu Marinšek-Steinbacher je v letih 1987-89 nastala po scenarijih Marjana
Tomšiča še animirana nadaljevanka Kače v sedmih štiriminutnih epizodah.
V letih 1993–96 je Steinbacher samostojno realiziral pet epizod animirano-igrane
nadaljevanke Briši-piši (Cancel-pencil), po scenarijih Dimitrija Kralja. V letih
1998-99 realizira enajstminutni animirani film Peter Klepec, leta 2000
enoinpolminutni film Večerja, leta 2002 pa film Izdelovalec mask.
Zadnja leta živi kot samostojni kulturni delavec, ureja programe kvalitetnih
filmov na Obali in deluje kot mentor mladim ustvarjalcem na poletnih šolah
nadarjenih otrok, kjer nastajajo nove otroške filmske animacije.
Dobil je vrsto pomembnih priznanj za animirane filme: leta 1974 srebrno medaljo
Beograd za animirani film Študent, leta 1975 priznanje Metoda Badjure za
animacijo (Študent), leta 1977 priznanje Metoda Badjure za film Močvirje, istega 135 http://www.kud-vm-zrece.si/docs/Vodovnikovo_leto-vabilo_splet.pdf; pridobljeno 27. 3. 2009.
64
leta nagrado Prešernovega sklada, leta 1982 zlato medaljo Beograd za mini film
Epidemija, leta 1982 priznanje sveta festivala jugoslovanskega filma za pionirsko
delo na področju filmske animacije v Sloveniji, leta 1983 priznanje Metoda
Badjure za filma Vsiljivec in Epidemija, leta 1985 zlato medaljo Beograd za
animirani film Kamen, leta 1985 nagrado Občine Izola, leta 1989 medaljo
Beograd za animacijo filma Adam in Eva (serija Kače).136
Nekateri filmi so bili prikazani v uradnih programih festivalov v Oberhausnu
(Študent, Kamen), Krakovu (Epidemija, Izmišljena zgodba), Tampereju
(Močvirje), Bilbau (Kokon), Atenah (»A«), Leipzigu (Kače), Zagrebu (Vrata,
Kamen), Bratislavi (Briši-piši).137
Pedagog, avtor priznanih animiranih filmov, filmski publicist, v dijaških letih
predsednik filmskega kluba Samorastniki, mentor filmskega krožka Zarja v Izoli,
pobudnik mnogih filmskih akcij na Koprskem138 pravi o svojih začetkih filmskega
ustvarjanja: »Prva zamisel o snemanju filma se je pojavila ob rušenju zidu med
dekliškim in deškim internatom. Razpisali smo »natečaj za scenarij« in dobili
individualna predloga od Marike Maček in Janija Milkoviča. Bil pa je tu še tretji
scenarij, skupinski, ki smo ga sestavili Jani Milkovič, Tomaž Kržišnik in jaz. Zelo
zabavno je bilo pisanje tega scenarija. Onadva sta se v nedogled prepirala o tem,
kaj naj bi bilo v zgodbi. Na koncu pa sem predlagal svojo različico, ki sta jo takoj
sprejela. Tako je nastala zasnova filma, ki je bil malce igran, malce pa
dokumentaren. Po zelo razburljivi premieri se je film izgubil.«
»V izolski osnovni šoli je že deloval filmski krožek Zarja, ki sem ga ustanovil
takoj po prihodu v Izolo leta 1964. V začetku je to bil debatni klub, potem pa, ko
je šola kupila prvo 8-milimetrsko kamero, so mladi začeli snemati. Naslednje leto
je nastal prvi slovenski animirani film Ribič, ki so ga ustvarili otroci. Bil je celo
nagrajen v Milanu na natečaju X. muza, ki ga vsako leto organizira Unescov
center Film in mladi. Krožek ni bil le med najuspešnejšimi v takratni Sloveniji,
temveč tudi v vsej Jugoslaviji, zlasti po usmeritvi v filmsko animacijo, saj so nas
imenovali kar izolska šola risanega filma.« Koni Steinbacher še pravi, da so v
Izoli dvakrat gostili mlade filmske ustvarjalce, najprej leta 1972, ko so
136 Nerina KOCJANČIČ, 1. festival slovenskega filma, Ljubljana 1998, str. 53. 137 Nerina KOCJANČIČ, Ida WEISS, 2. festival slovenskega filma, Ljubljana 1999, str. 48. 138 Mirjana BORČIĆ, Filmska vzgoja na Slovenskem, Ljubljana 2007, str. 154.
65
organizirali eno najboljših slovenskih srečanj najmlajših filmskih ustvarjalcev, in
potem še leta 1986, ob dvajsetletnici uspešnega ustvarjanja.
Steinbacherjev ustvarjalni opus je močno navezan na sodobno bivanjsko izkušnjo,
na zagate, paradokse in včasih tudi nesmisle sodobnega načina bivanja. Njegove
zgodbe so čvrste, jasno poantirane in prepričljive ter s svojim univerzalnim
sporočilom dojemljive najširšemu krogu ljubiteljev animiranega filma. Njegovi
filmi so bili prikazani v uradnih programih številnih festivalov.
Koni Steinbacher je pomembno vplival na razvoj slovenske ljubiteljske medijske
in filmske kulture. Najprej seveda kot mentor več generacij mladih filmskih
ustvarjalcev. Predvsem pa je za to področje pomembna njegova organizacijska,
spodbujevalna, publicistična in strokovna vloga. Predstavlja zgled izjemno
odprtega, subtilnega, kompetentnega pripravljavca filmsko-gledaliških predstav,
ciklusov avtorskega filma, po katerem so se generacije filmskih gledalcev uvajale
v drugačno, nekomercialno, miselno zahtevnejšo ter kulturno in intelektualno
poglobljeno dojemanje filma kot umetnosti prihodnosti.139
6.17 ČRT ŠKODLAR
Črt Škodlar se je rodil 4. januarja 1934 v Smledniku. Je prvi slovenski poklicni
animator. Svojo ustvarjalno pot je začel pri štirinajstih letih, ko se je kot amater
pridružil Mestnemu lutkovnemu gledališču. Začetne informacije o tem, kako se
snemajo lutke, mu je posredoval prvi slovenski filmski lutkar Saša Dobrila, poleg
njega pa sta ga v film in filmsko animacijo uvajala tudi snemalec Marjan Pfeifer
in režiser Boštjan Hladnik.
V drugi polovici petdesetih je začel svojo ljubezen do lutk transformirati v
izjemne filmske dosežke. Rondo, nastal leta 1958, je njegov prvi animirani film.
V letu 1959 je sodeloval z Dušanom Hrovatinom, ki je animiral lutke v njegovih
filmih: Čigavo je pismo in Zaspane.
Poseben pomen velja pripisati dvema eksperimentalnima filmoma, s katerima je
Škodlar v takratno lutkovno animacijo vnesel številne novosti in svežino.
Poseganje po blagih znanstvenofantastičnih elementih je razvidno že iz animacije
Anno 3003, kjer se poigra z vizijo človeštva v dobi robotov in avtomatizma, kjer
139 http://www.jskd.si/dogodki/priznanja/nagrajenci_priznanja_2004.htm; pridobljeno 26. 3. 2008.
66
pa emocije med nasprotnima spoloma na srečo še vedno o(b)stajajo. Za film je
napisal scenarij, režiral ga je Ivo Lehpamer leta 1962.
Prvi eksperimentalni film Jutro, jezero in večer v Annecyju (1965) je nastal, ko je
za prazen nič odšel na filmski festival v Annecy. Festival je namreč bienalni,
Škodlar pa se je odpravil ravno tisto leto, ko ga ni bilo. Vseeno so ga Francozi
lepo sprejeli, nanj očitno naredili globok vtis, tako da je, potem ko se je ves
impresioniran vrnil v Ljubljano, prvič v življenju naredil eksperimentalni
animirani film. Drugi eksperimentalni film Sintetični humor je nastal leta 1967.
Škodlarjev umetniški kredo je v najpopolnejši meri prišel do izraza v animiranih
in dokumentarnih filmih, baletnih predstavah, prispevkih in oddajah za televizijo,
ki so nastali v poznih šestdesetih letih. Svojega dela ni nikoli smatral kot službo v
vsakdanjem pomenu te besede, ampak je snemanje, režijo in delo na televiziji
imel za neke vrste igračo, s katero je zadovoljil svojo potrebo po iskanju še
neodkritega. Bil je prepričan, da če ima človek kreativno žilico, je čisto vseeno, s
čim se v življenju ukvarja. Temu motu je tudi sam sledil in svojo nadarjenost
izpopolnjeval tako na glasbenem, filmskem kot na animacijskem področju.140
140 http://www.radiostudent.si/article.php?sid=2529; pridobljeno 31. 3. 2008.
67
7 ZNAČILNOSTI IZBRANIH ANIMIRANIH FILMOV IZ SLOVENIJE
7.1 ZDRAVKO BARIŠIČ: Oblast
Leto nastanka: 1987;
Trajanje filma: 2`52``;
Producent: Viba film Ljubljana;
Scenarist: Zdravko Barišič;
Glavni animator: Zdravko Barišič.
Na črni podlagi je knjiga, ki jo lista človeška roka. V kadru je le dlan in nekaj
zapestja moške roke; bela srajca in zlati manšetni gumbi na rokavu črnega
suknjiča. Knjigo vidimo s ptičje perspektive, centrirano v kadru, in rahlo zasukano
v levo. Film je v celoti posnet iz enega kadra. Na vsaki desni strani knjige beli listi
vsebujejo po en simbol čez celo stran. Simbol komunizma, miru, Hitlerjev križ
itd. Roka čez vsakega nariše križ, na zadnji strani, kjer piše podpis, na črto prav
tako nariše dva manjša križa.
Barve so simbolom primerne: primarne in sekundarne (rdeča, modra, rumena,
zelena, črna). Barva črte, ki jo riše roka, je sprva modra, vendar ko riše po
modrem simbolu, se križ ne vidi, zato vzame roka rdeč flomaster in z njim
nadaljuje s svojo »diktaturo« po naslednjih straneh.
V filmu je uporabljena kolažna tehnika, simboli so izrezani in nalepljeni v knjigo,
ostalo je animirana črta in roka, ki jo riše. Film lahko imenujemo predmetna in
risana animacija, glede na to, da je animirana človeška roka, pa tudi piksilacija.
Animacija je zelo fina in deluje realno, zato se tudi vprašamo, kaj vse je v filmu
animirano.
Vse v filmu je simbolično in likovno močno, zato je močna tudi sporočilnost
vsebine.
68
7.2 ZVONKO ČOH: Poljubi mehka me radirka
Leto nastanka: 1984;
Trajanje filma: 5`;
Producent: Viba film Ljubljana;
Scenarist: Zvonko Čoh;
Glavni animator: Zvonko Čoh.
Poljubi mehka me radirka je potovanje nadrealističnih likov po belini papirja,
kamor jim kamera s precejšnjo hitrostjo sledi vse do točke, kjer se domišljijske
figure ustavijo in zaigrajo na instrumente v obliki koncerta na odru.
Film je v celoti risan s svinčnikom na papirju. V dokaj dolgem filmu se zvrsti
veliko različnih figur, ki spreminjajo obliko in nasploh nastajajo asociativno in na
osnovi metafor. To in način gibanja, ki je nenaraven in živahen, daje spremljanju
filma komičen prizvok.
Kar je značilno za animirani film, v tem primeru risani, je ravno to, da lahko
oživimo neživo, in avtor filma je to še poudaril z vdahnjenim življenjem
nerealnim figuram. Razna groteskna bitja, kombinacije strojev, rastlin in
predmetov so premierno predstavljena za prvi celovečerni animirani film v
Sloveniji Socializacija bika?, ki je nastajal deset let in sta ga Zvonko Čoh in Milan
Erič dokončala leta 1998.
Žirija, ki je Čohu ocenila film ob izročitvi nagrade Metoda Badjure z diplomo, je
zapisala: »Film pomeni izjemen dosežek v okvirih slovenske animacije. Zvonko
Čoh je v usklajenem sodelovanju celotne filmske ekipe uspel s temeljnim
likovnim sredstvom - črto oziroma risbo - ustvariti homogen in dinamičen
likovno-filmski prostor. Žirija meni, da film z vkomponiranjem vseh izraznih
filmskih sredstev v občutljivo filmsko govorico pomeni tudi pomemben korak v
razvoju svetovne animacije.«141
141 http://www.film-sklad.si/html/festival2003/si/dogodki/retrospektiva/poljubi-radirka/; pridobljeno 9. 12. 2008.
69
Sl. 18: Zvonko Čoh, Poljubi mehka me radirka, Slovenija, 1984, 5`
7.3 ZVONKO ČOH, MILAN ERIČ: Socializacija bika?
Leto nastanka: 1998;
Trajanje filma: 78`;
Producent: Emotion film;
Scenaristi: Zvonko Čoh, Milan Erič, Ivo Štandeker, Slobodan Vujanovič;
Glavna animatorja: Zvonko Čoh, Milan Erič.
Plešasti profesor Rozina, genetik svetovnega slovesa, njegov malo manj znani brat
Bruno in čedna asistentka Marta že vrsto let preizkušajo vse mogoče kemijske
spojine in raztopine, da bi lahko pospešili rast lasnih celic. Medtem v daljnem
galaktičnem kraljestvu, ob robu meglic Andromede, oče kralj zaloti sina Alfreda
pri kajenju cigare. Že en dimček te materije je lahko usoden, saj uplinjen tobak pri
prebivalcih tega kraljestva povzroča proces antievolucije. Na srečo je bila
inhalirana doza tako majhna, da princ deevoluira samo do stopnje bika. Oče kralj
ga za kazen pošlje na Zemljo, ki slovi po najslabši travi v galaksiji. Grizel naj bi
jo dolgih sedem let, se spametoval in bolje socializiral. Po naključju, ali pa tudi
ne, se princ-bik znajde v laboratoriju profesorja Rozine, kjer postane predmet
profesorjevih raziskav. In tukaj se zgodbi o evoluciji in antievoluciji usodno
prepleteta.
Socializacija bika? je prvi slovenski celovečerni animirani film. Ta risani film
predstavlja enega največjih projektov v zgodovini slovenskega risanega filma. V
osnovi je bil zasnovan kot dvajsetminutni filmček, potem sta avtorja dobila
subvencionirana sredstva in sta lahko projekt razširila.
70
Film je narejen v klasični tehniki svinčnika na papir, nastajal je več kot dvanajst
let in je od začetka do konca ročno delo. Risanje, rezanje, fotografiranje in
montaža so ročno delo. Uporabljenih je več kot 20.000 risb. Risala sta s
svinčnikom, svinčnik na folijo ne prime, tako da je bilo treba figurice rezljati in
lepiti na folijo, pri čemer so jima zadnja tri leta pomagali tri sodelavke in Ivo
Štandeker, kateremu je film tudi posvečen. V reviji Mladina je bilo zapisano: »Ivo
nama je veliko pomagal pri risanki. Senčil in rezljal je, ker pa je bilo to
ponavljajoče se delo zanj preveč monotono, je iz čistega dolgčasa ustvaril nov lik:
obešalnik, ki se premika in obleče.« Avtorja Socializacije bika? sta bila
povprašana tudi o tem, zakaj je v naslovu vprašaj: »Ker ni bilo jasno, ali film
sploh bo, ali bo socializacija sploh uspela. Veliko vprašanj se je skrivalo za tistim
vprašajem.«142
Prostor v filmu je obravnavan globinsko. Tudi figure so tridimenzionalne, senčene
s svinčnikom. Čoh in Erič sta se namenila narediti avtorski film, kar jima je
vsekakor uspelo.
Avtorja sta se tako zverzirala, da sta oba risala vse. Kljub temu je risba avtorska,
saj ne opazimo, da sta dve roki ustvarjali film, ker ima risba vseskozi svoj
karakter.
V glavnem je film črno-bel z barvnimi poudarki. Krava ima na primer zelen trak
na repu, Marta rdeče ustnice, na povsem črno-beli risbi. Mestoma so barvni
prizori vesolja.
Animacija je risarskemu stilu primerna. Kot avtorja sama pravita, je risba groba,
zato liki plapolajo, dihajo, in to da filmu poseben čar.
Sl. 19: Milan Erič, Zvonko Čoh, Socializacija bika?, Slovenija, 1998, 78`
142 http://www.mladina.si/tednik/200612/clanek/kul-profil--max_modic/; pridobjeno 20. 1. 2009.
71
7.4 SAŠA DOBRILA: Sedem na en mah
Leto nastanka: 1952;
Trajanje filma: 11`;
Producent: Triglav film Ljubljana;
Scenarist: Saša Dobrila;
Glavni animator: Saša Dobrila.
Sedem na en mah je prvi slovenski lutkovni film in prvi animirani film v
Sloveniji nasploh. Posnet je na črno-bel filmski trak.
Je klasična zgodba malega človeka, ki postane junak in poroči kraljevo hčer.
Prostor je obravnavan zelo realno. Tako interier kot eksterier težita k popolni
oblikovni resničnosti, detajlno so izdelani oprema sobe, oblačila lutk, prav tako
fasada gradu. Vsi materiali, uporabljeni v filmu, so videti naravni: blago, les. Saša
Dobrila je o likovni dovršenosti razmišljal tudi pri izdelavi domiselnih oblik hiš in
oblakov, skratka izbor oblik je pester. Manj uspešno je realizem izveden na
figurah, obraz junaka ima le kroglico na mestu nosu, tudi gibanje figur ni videti
naravno, vendar je razmerje telesnih delov skoraj pravilno. Glavni lik je zelo
aktiven in živahen, gibljiv je v vse smeri. Zgodba in dogajanje sta zelo živa in
pestra.
V filmu se izmenjujeta ptičja in žabja perspektiva, tudi kadri se pogosto
menjavajo. Osvetljava je vidno umetna, močno usmerjena luč izda lutkovno
prizorišče in je enaka v eksterierju kot v kotu sobe.
Sl. 20: Saša Dobrila, Sedem na en mah, Slovenija, 1952, 11`
72
7.5 SAŠA DOBRILA: Najlepši cvet
Leto nastanka: 1957;
Trajanje filma: 7`;
Producent: Triglav film Ljubljana;
Scenarist: Saša Dobrila;
Glavni animator: Saša Dobrila.
Najlepši cvet je prva slovenska lutkovna animacija v barvah in prva tudi na
območju takratne Jugoslavije. Prikazuje čebelo, ki nabira med, pri čemer jo moti
trot.
Kot vsi Dobrilovi animirani filmi je tudi ta lutkovni. Scena je cvetoča pokrajina v
živih barvah in polna detajlov, z zapolnjenim prostorom. V ozadju so naslikane
gore, razen tega film teži k realnosti. Rože, voda in oblaki so skoraj kot pravi.
Kadri se pogosto menjavajo. Gibanje figur je počasno, če izvzamemo migetanje
kril čebele in trota. Oba sta zelo detajlno izdelana. Čebela, ki je v zgodbi pozitiven
lik, je izrazito živih, toplih barv in ljubkih potez, medtem ko je trot, ki jo hoče
pogubiti, črn z negativnim izrazom obraza. Gibanje figur je malce okorno, vendar
kvalitetno izvedeno in verjetno.
Lutke je naredila Mara Kralj, in sicer iz klobučevine in drugih materialov. Barve
čebele in scene (travnik, rože, čebelnjak itd.) so žive in naravne, kot v sončnem
dnevu.
Zelo pozitiven film, katerega barve prevzamejo otroke in odrasle.
7.6 SAŠA DOBRILA: Bongo
Leto nastanka: 1958;
Trajanje filma: 12`30``;
Producent: Triglav film Ljubljana;
Scenarist: Žarko Petan;
Glavni animator: Saša Dobrila.
73
Bongo je razvajen črnski otrok, poglavarjev sin, ki si želi snežaka. Prinesejo mu
ga v hladilniku, toda ta se stopi in Bongo z vso močjo joče dalje.
Lutkovna scena je narejena zelo domiselno. Sicer na popolnoma ravni površini se
odvija zgodba v afriški vasici. Pravo afriško vzdušje nam pričarajo glasba, ples,
gibanje in izvirno oblikovane lutke. Figure imajo poudarjene lastnosti črne
človeške rase, velike, našobljene ustnice. Na skoraj golih telesih imajo velike
okrasne predmete, uhane, zapestnice. Ta črno-beli film je stilsko morda najbolj
dovršen Dobrilov film.
7.7 MILE DE GLERIA: Usodni strel
Leto nastanka: 1953;
Trajanje filma: 9`;
Producent: Triglav film Ljubljana;
Scenarist: Franc Ambrožič;
Glavni animator: Mile de Gleria.
Črno-beli film je zgodba s klasično glasbeno spremljavo, ki na šaljiv način
prikaže, kako se nasilnemu lovcu primeri, da ga ptice in druge živali organizirano
pričakajo in premagajo, da se na koncu sam ustreli. Skladatelj glasbe za animirani
film je Bojan Adamič.
Usodni strel je Mile de Gleria posnel na podlagi vnaprej pripravljenega
fonograma. Scena je lesena, na prvi pogled skromna, a natančno izdelana. Lutke
so iz blaga in plastelina. Gibanje figur je okorno, a kljub temu doseže učinek.
7.8 DUŠAN HROVATIN: Kitarist
Leto nastanka: 1964;
Trajanje filma: 12`;
Producent: Triglav film Ljubljana;
Scenarist: Janez Menart;
Glavni animator: Dušan Hrovatin.
74
Dušan Hrovatin, ki je bolj poznan kot animator, je tokrat film tudi režiral.
Da bi pomagal svojemu psu, ki ga boli zob, deček k stolu priveže slavnega pevca
v zaodrju in namesto njega na odru igra na kitaro. Izkaže se, da je veliko boljši
glasbenik. Dobljeni denar si s pevcem razdelita in tako plača zobozdravnika za
svojega psa.
Prostor v lutkovni animaciji je obravnavan zelo realistično, nekateri uporabljeni
predmeti so že končni izdelki. Videz pošte je na primer zelo realen, tudi ulica,
barvni nebotičniki, cesta. Lutke, ki jih je izdelala Mara Kralj, so stilno različne.
Obraz glavnega lika, dečka, je oblikovan okroglo, z velikimi modrimi očmi, tudi
njegovi lasje delujejo mehko. Kitarist je višja in sloka figura, s podolgovatim
obrazom ostrih, podolgovatih linij oči, nosu in ust.
Gibčnost figure psa je malce okorna v primerjavi s človeškima figurama, še
posebno v točki, kjer pes pleše. Vse lutke so gibljive v vseh udih. Po besedah
Dušana Hrovatina je en gib ena beseda, zato govor v animiranih filmih za otroke
ni potreben. Obrazne mimike ni, razpoloženje namreč ustvarja glasba, ki je zelo
dobro vkomponirana v dogajanje. V nekem trenutku slišimo glasbo, ki prihaja iz
drugega prostora, kar je slišati zelo realno.
Sl. 21, 22, in 23: Dušan Hrovatin, Kitarist, Slovenija, 1964, 12`
75
7.9 BOJAN JURC: Jutri je novo leto
Leto nastanka: 1982;
Trajanje filma: 11`;
Producent: Viba film Ljubljana;
Scenarist: Polonca Kovač;
Glavni animator: Bojan Jurc.
Zadnji dan v letu fanta in deklico okupirajo izložbe, nakup daril in novoletnih
čestitk. Sredi veselja vidita osamljeno babico in žalostnega kužka ... Ko v
domišljiji podelita darove vsem otrokom sveta, se spomnita tudi osamljenih
prijateljev iz stolpnice.
Risani film Bojana Jurca je pravljična zgodba živih barv. Prostor je ploskovit,
ozadje v akvarelnih živih barvah, risba je močna aktivna črna črta. Vse osebe so si
po fizionomiji zelo podobne, so zelo preproste oblike, namesto oči imajo črne
pike. Predmeti in osebe so ploskovito pobarvani, malo je kontrastov, izstopa le
črna obrobna linija.
Premikanje oseb je nerealno, le osnovno, vendar živo, hoja je zelo hitra. Stolpnice
raznih živih barv utripajo od novoletnih lučk.
Jutri je novo leto je prisrčna poučna pravljica za otroke.
7.10 MARJAN MANČEK: Hribci – zajtrk
Leto nastanka: 1993
Trajanje filma: 4`30``;
Producent: DZS Ljubljana, Marjan Manček;
Scenarist: Marjan Manček;
Glavni animator: Marjan Manček.
Hribci so serija stripov, ki so izhajali v mladinskih revijah, leta 1993 pa jih je
Marjan Manček uporabil za tri risane filme: Prava pot, Trofeja in Zajtrk. Glavna
junaka sta Dajnomir in Miliboža, mož in žena, ki živita v pradavnini. V Zajtrku
družini pomagata preživeti bela ptica in zlata ribica.
76
Hribci so zelo duhovita risana serija s prepoznavnim Mančkovim rokopisom. Zelo
dovršen film, ki je zanimiv otrokom in odraslim. Risba, v kateri prepoznamo
stripovske poteze, je komična, prav tako zgodba. Animacija sicer ni fina, hoja
figur je okorna, zato je bolj aktivna kamera, ki pripomore k doseganju gibanja.
Prostor teži k realnosti, saj oblike in barve predmetov skušajo biti naravne.
Človeški in živalski liki so bolj abstrahirani, kar je razumljivo zaradi večkratnega
pojavljanja v različnih pozah v filmu.
Sl. 24: Marjan Manček, Hribci – Zajtrk, Slovenija, 1993, 4`30``
7.11 MARJAN MANČEK: Be
Leto nastanka: 2003;
Trajanje filma: 8`;
Producent: Emotion film;
Animatorji: Marjan Manček (in Marta Manček, Mitja Manček).
Film Be je klasično animirana zgodba o slovenski ovci, ki po neprijetni
avtoštoparski izkušnji, zamenjavi nahrbtnika in številnih bližnjih srečanjih v
hotelu Eden najde in nadaljuje svojo pot. Blaga satira na politično združevanje
Evrope.
Celotna zgodba se odvije na belem papirju z barvnim svinčnikom Mančkove
avtorske risbe. Gibanje figur je zelo živahno, hitro je tudi menjavanje kadrov.
77
Zelo duhovita zgodba ima le zvočne poudarke dogajanja. Na avtomobilu se
nenehno spreminja vsebina registrske tablice.
Samo risba glavnega lika, ovce, je komična, animacija, ki je malce površna, saj od
ene do druge risbe pride do odstopanj in migetajočega učinka, pa jo naredi še
duhovitejšo.
Sl. 25: Marjan Manček, Be, Slovenija, 2003, 8`
7.12 GREGA MASTNAK: Bizgeci
Leto nastanka: 2003;
Trajanje filma: 5` (x 13 epizod);
Producent: Studio Maj Ljubljana, Casablanca Ljubljana;
Scenarist: Grega Mastnak;
Animatorji: Grega Mastnak, Avguštin Boštjan Franc, Vladimir Leben, Tina
Avšič.
Bizgeci so pernato ljudstvo, ki živi v svojem svetu, narejenem povsem po njihovi
meri. Koki, Bigo in Figo živijo zelo zanimivo življenje skupaj z mačkom, ki mu je
ime Nero, in radovednim Profesorjem. Tudi to je njihova domača žival, po izvoru
78
je sicer človek. Vsaka epizoda Bizgecev je zgodba zase. Hudomušni živalski liki s
človeškimi lastnostmi v sožitju naletavajo na komične prigode.
Animirana serija je narejena z 2D-računalniško animacijo, ki se v današnjem času
pogosto uporablja. Čeprav je risana s pomočjo računalniških programov, v risbi
čutimo prisotnost človeške roke.
Prostor je stiliziran do te mere, da so predmeti orisani in ploskovito enobarvni.
Uporabljene barve so žive, prevladujejo pastelne. Eksterier je prilagojen vsaki
nanizanki posebej, odvisno od kraja dogajanja. V uvodu se kot zunanja zgodba
odvije avizo, kjer Koki na loteriji zadene Profesorja, preden se pojavi naslov
posamezne nanizanke.
Figure so prav tako stilizirane in v celoti enobarvne. Vsak junak pernatega
ljudstva je druge barve in svoje oblike. Njihovo gibanje in njihova dejanja so
komična. Pogovarjajo se v svojem jeziku, ki je kot zbir medmetov. Animacija je
bogato opremljena z zvoki in šumi ter z živahno glasbo, predvsem v avizu in
zaključku nanizank.
Kvaliteta Bizgecev se kaže v zelo dobri animaciji, v svežih idejah, v ohranjanju
karakterja likov, v večplanski animaciji in še kje.
Sl. 26: Grega Mastnak, Bizgeci, Slovenija, 2003, 5`
7.13 MIKI MUSTER: Puščica
Leto nastanka: 1960;
Trajanje filma: 5`30``;
Producent: Viba film Ljubljana;
Scenarist: Jože Javoršek;
79
Glavni animator: Miki Muster.
Zgodba o dečku, njegovi puščici in nagradi, ki jo bo dobil za zadetek.
Puščica je Mustrov prvi animirani film, ki ga javnost lahko vidi, in je prvi
slovenski risani film.
Barvni film Mikija Mustra ima ploskovito abstrahirano ozadje. Figure so
poenostavljene in se okorno gibljejo po prostoru, saj se premikajo le njihovi udje.
Uporabljene so temne barve, predvsem odtenki modre.
Tudi v animiranem filmu nas Mustrova vedno prepoznavna duhovita risba zabava
v poučni zgodbi.
Sl. 27: Miki Muster, Puščica, Slovenija, 1960, 5`30``
7.14 MIKI MUSTER: Kurir Nejček
Leto nastanka: 1961;
Trajanje filma: 7`30``;
Producent: Viba film Ljubljana;
Scenarist: Vida Brestova;
Glavni animator: Miki Muster.
Zgodba o partizanskem kurirju Nejčku, ki je čez dan pasel živino na planini in
opazoval premike nacistov, ponoči pa je to sporočal partizanom. Svoj patriotizem,
prežet z nenavadnim pogumom, plača Nejček na koncu s svojim življenjem.
80
Zelo narativno prikazana animacija, v kateri je vključen govor, se prične s koncem
zgodbe in nadaljuje v preteklosti. Animirana je zelo fino, risba in barve so zlite v
celoto. Ozadje, pokrajina in gozd, je detajlno izrisano in mnogih barv, ki so
umirjene, hladne. Tudi veliko kadrov je daljših, kar dela zgodbo umirjeno. Figure
imajo po stilu Walta Disneyja velike glave glede na velikost telesa in velike oči.
Za razliko od bolj realističnega ozadja so figure ploskovno naslikane in
premikajoče se.
Sl. 28: Miki Muster, Kurir Nejček, Slovenija, 1961, 7`30``
7.15 MIKI MUSTER: Zimska zgodba
Leto nastanka: 1962;
Trajanje filma: 7`;
Producent: Viba film Ljubljana
Scenarist: Smiljan Rozman;
Glavni animator: Miki Muster.
Vrabec sede na nos Snežku Beliču in se z njim igra. Snežka ta igra zabava. Črni
maček pa medtem opreza za vrabcem. Snežko Belič mu sproti preprečuje, da bi
prišel do ptička. Končno se vrabec z begom reši na sosednjo streho.
Tudi v dotičnem animiranem filmu Muster sledi disneyjevskemu slogu in je še
bolj dodelan kot njegova prejšnja risana filma. Animirano je namreč celotno telo
81
živalskih likov s človeškimi lastnostmi. Očitna je težnja k realizmu. Film je poln
detajlov in menjavanja scen.
Tako kot v filmih Puščica in Kurir Nejček so tudi v Zimski zgodbi animirane
slike, kar zahteva veliko časa.
Sl. 29: Miki Muster, Zimska zgodba, Slovenija, 1962, 7`
7.16 MARTIN PINTARIĆ: Detelček
Leto nastanka: 1973;
Trajanje filma: 9`43``;
Producent: Viba film Ljubljana, Kinematografi Zagreb;
Scenarist: Martin Pinatrić;
Glavni animator: Martin Pinatrić.
Detelček veselo živi v barvitem okolju narave, leta od drevesa do drevesa, jih
kljuje. Nekega dne, ko radostno pozdravlja sončni dan, se zgodijo čudne stvari:
zadonijo buldožerji in železo prekrije vse vidno. Neka roka ujame detelčka in ga
spravi v kletko.
Detelček je narejen s tehniko animacije kolaža, s katero se v Sloveniji malokdo
ukvarja. Je primer animiranega filma, ki je likovno zelo bogat. Opremljen je z
glasbo Arsena Dedića.
82
Ozadje je v filmu narisano s pestro paleto živih barv raznoraznih črtnih vzorcev.
Vzorci se konstantno pojavljajo skozi cel film tudi v animiranem kolažnem delu.
Jate ptic so vseh barv, sestavljene iz manjših elementov. V oblikah je prisotna
simetrija. Smeri, v kateri se premikajo ptice, so (v tem vrstnem redu) strogo v
desno, naravnost navzdol in levo.
V prvem delu so uporabljene tople barve, v drugem svobodo in življenje ptic
zamenja industrializacija hladnih, sivih tonov.
7.17 DUŠAN POVH: Intermezzo
Leto nastanka: 1960;
Trajanje filma: 8`33``;
Producent: Triglav film Ljubljana;
Scenarist: Smiljan Rozman;
Glavni animator: Dušan Hrovatin.
Simbolična igra zapuščenih igračk in osamljenega meseca v sobi spečega fantiča.
Borko Radešček je ob srečanju ustvarjalcev lutkovnega filma v Arhivu Republike
Slovenije leta 2007 v zloženki zapisal: »Intermezzo je vsebinsko podrejen
animaciji. Vsak nastopajoči je svet zase. Film je parada domislic in najrazličnejših
zahtevnih animacijskih akrobacij. Je odraz mojstrstva zrelega animatorja
umetnika.«
Zgodba se odvije v realnem prostoru otroške sobe, ki je polna igrač in pasti.
Kamera je zelo aktivna in ne zajema vedno vsega, ampak le bistveno področje
dogajanja. Kadri se hitro menjavajo. Skozi zgodbo se spreminja tudi ritem, kar
vnese v film življenje.
Glavna lika zaživita, ko ju oster snop svetlobe osvetli. Figuri sta si med sabo
vizualno in karekterno zelo različni. Med klovnom in vojakom se prične prava
vojna, polna akcije. Premikata se hitro, izvajata domiselne in lepe gibe. Ples,
drsanje, prevali in salte so tako mojstrsko animirani, da podvomimo, ali sta junaka
le lutki. Lutke so zelo gibljive in detajlno izdelane. Barve v filmu so žive,
prevladujejo osnovne.
83
Sl. 30: Dušan Povh, Intermezzo, Slovenija, 1960, 8`33``
7.18 BRANKO RANITOVIĆ IN ZLATKO GRGIĆ: Kovček
Leto nastanka: 1968;
Trajanje filma: 9`;
Producent: Viba film Ljubljana;
Scenarist: Branko Ranitović, Zlatko Grgić;
Glavni animator: Zlatko Grgić.
Dva človeka se preganjata okoli nekega kovčka. Velikega muči radovednost in
hoče Malemu na vsak način vzeti njegov kovček. Ko mu na koncu Mali sam
ponudi kovček, čaka oba presenečenje. Iz kovčka skočita dva z novim kovčkom in
preganjanje se zopet začne.
Posebnost tega filma je vpeljevanje animacije na višjo raven. V duhoviti zgodbi
najdemo zametke eksperimentiranja. V risanem filmu je vse mogoče. V Kovčku
se človek nariše in zbriše.
Dvodimenzionalna risba v ploskovitem prostoru je enostavna, brez detajlov.
Uporabljena je le črna črta, ki obrisuje stilizirane človeške like. Lahko bi rekli, da
je v filmu Kovček poudarek na zgodbi, vendar je tudi animacija risb zelo
kvalitetna.
84
7.19 NEJC SAJE: Dvorišče
Leto nastanka: 2006;
Trajanje filma: 24`;
Producent: Strup produkcija;
Scenarist: Miha Knific, Nejc Saje;
Glavni animator: Luka Rus.
Majhen blok na robu mesta in zraven igrišče. Otroci igrajo košarko, kar strašno
moti zlobnega soseda Lazarja, ki jim neprestano krade žoge.
Dvorišče je srednjemetražni lutkovni film. Odvije se v zelo realistično
oblikovanem okolju z najmanjšimi detajli. Uporabljeni so naravni (na primer les
in rastline) in umetni (žaluzije, mavec itd.) materiali, ki delujejo zelo realni.
V filmu se pojavi šestnajst lutk s človeško podobo. Za vsako lutko posebej je
izdelano kovinsko ogrodje in oblito z lateksom. Lutke so gibljive v vseh delih.
Vsem je skupna neproporcionalnost telesa in oblika oči, ki so bele, okrogle in s
črno (ali modro) piko v sredini. Pri nekaterih figurah na profilu opazimo izbočeno
linijo po dolžini obraza, ki je ostala od spoja dveh kalupov. Če to izvzamemo, so
lutke zelo natančno izdelane in izvirne. Vsaka figura ima svojo lastno obliko
glave, ki je pri nekaterih bolj, pri drugih manj namerno nenaravnih dimenzij, kot
da bi s tem želeli poudarit različnost karakterjev oseb.
Dvorišče je polna animacija, saj so figure tekoče animirane. V filmu so lepi
prehodi iz kadra v kader, tudi raba svetlobe deluje zelo naravno. Glasovi, ki so jih
lutkam posodili nekateri slovenski gledališki in filmski igralci, pevci in drugi, so
likom dali dodatno dimenzijo, ki prispeva k še trdnejši zgradbi 24-minutne
zgodbe.
85
Sl. 31 in 32: Nejc Saje, Dvorišče, Slovenija, 2006, 24`
7.20 KOLJA SAKSIDA: Koyaa
Leto nastanka: 2005;
Trajanje filma: 2` (x 15 epizod);
Producent: Zvviks Production Ljubljana;
Scenarist: Kolja Saksida;
Glavni animator: Kolja Saksida.
Koyaa, glavna in edina oseba v filmu, živi sam na hribu v Alpah. Ker živi precej
odmaknjeno od civilizacije, se domisli raznih trikov in dejavnosti, s katerimi se
kratkočasi in si popestri življenje. Kot pravi avtor animiranega filma, je izdelku,
ki mu sicer kraljujejo sončni dnevi, dodal kanček črnega humorja.
Nanizanka Koyaa je lutkovna animacija. V vsakem delu se glavnemu junaku
dogodi nekaj novega v njegovem realističnem gorskem okolju in z duhovitim
86
zaključkom. Pokrajina, v kateri živi, je detajlno izdelana, kar se tiče oblik in barv.
Medtem ko je Koyaa človeška figura s štirimi prsti na rokah in nenaravno
podolgovato glavo. Z izjemo tega je gibanje in početje figure povsem realistično.
Film je sneman z mnogih perspektiv in opremljen z živahno glasbo.
Sl. 33 in 34: Kolja Saksida, Koyaa, Slovenija, 2005, 2`
7.21 ZVONE SINTIĆ: Prebrisani Jurček, Jurček stražar, Jurček v ječi
Leto nastanka: 1961, (Jurček v ječi nastal leta 1964);
Trajanje filma: 9`18``; 10`; 9`16``;
Producent: Triglav film Ljubljana;
Scenarist: Marta Koch;
Glavni animator: Dušan Hrovatin.
87
Zvone Sintić je avtor prve slovenske animirane serije. Serijo sestavljajo trije deli
o pekarskem vajencu Jurčku. Spretni Jurček prevara svojega gospodarja, s hrano
oskrbi partizansko patruljo in skrije partizane pred Nemci. Zaradi svoje
iznajdljivosti si zasluži sprejem v odred. V drugem delu malemu Jurčku,
postavljenemu na stražo, pobegnejo Nemci. Ob iskanju beguncev pride Nemcem
na pomoč tank, pred katerim so partizani nemočni. Toda Jurček najde način, da s
svojimi bombicami tank uniči. V tretjem delu Jurčku s pomočjo dimnikarja in
svojega osla uspe prelisičiti Nemce in prinesti kruh iz vasi v partizansko taborišče.
Lutkovna animacija iz klasičnega obdobja ima značilno težnjo po prostorski
globini in detajlih. Tudi figure težijo k realnosti. Marijan Amalietti je lutke zelo
natančno izdelal.
Zgodbi službi animacija tako, da teče animacija odvisno od napetosti. S hitrostjo
gibanja se poudarja napetost v zgodbi. Temu se prilagaja tudi glasba.
Za 810 metrov filmskega traku, kolikor dosežejo vsi trije deli skupaj, je animacija
gibov zelo tekoča, okornost likov v določenih trenutkih je zanemarljiva. V Jurčku
stražarju nemški vojaki nenaravno počasi skočijo iz tanka, ko je vanj vržen
eksploziv, kar je tudi zahtevnejši del animacije, če nimamo računalniške podpore,
saj je treba lik animirati v zraku.
Zelo duhovita lutkovna animacija, polna prebrisanih idej plavolasega Jurčka, je
namenjena otrokom.
88
Sl. 35 in 36: Zvone Sintić, Prebrisani Jurček, Slovenija, 1961, 9`18``
7.22 MIRKO SIMIĆ: Gorjanci
Leto nastanka: 2006;
Trajanje filma: 56`;
Producent: EMC, d.o.o.;
Scenarist: Neli Filipič;
Glavni animator: Tatjana Urbič.
Boter Janez, Medo in krokar Kroki so junaki, ki se nekega dne odpravijo iz
dolgočasnega mesta na potep po Gorjancih. Vile, velikani in ukleti gradovi
postanejo resničnost, v katero se ujameta Kroki in Medo. Boter Janez s pomočjo
mile gorjanske narave obuja čarobni svet preteklosti in pripoveduje zgodbe, ki so
nastajale več sto let na slovenskih tleh in temeljijo na motivih Bajk in povesti o
Gorjancih Janeza Trdine.
Gorjanci so prva celovečerna računalniška animacija na Slovenskem. Film je
animiran v 2D-računalniški animaciji.
Ročna risba z uporabo računalniških programov v Gorjancih pričara zgodbo v
pripovednem stilu. Prostor je prazen, nanj so na kolažni način »prilepljeni«
stavbe, gozdovi in ljudje. Globina je poudarjena z eno temnejšo barvo v
globinskem delu predmetov. V prvem planu so bolj žive barve, ki z globino
postopoma bledijo. Zelo lepo je animirana tekoča voda, ki teče po slapu. Avto, s
katerim se vozijo glavni junaki, pa nerealno poskakuje po cesti.
89
Figure nekako plavajo v prostoru, njihovo gibanje je skromno. Hoja je sicer
animirana, vendar liki nimajo stika s tlemi, njihova senca je vedno oblike elipse
tik pod njimi. Figure in prostor so zelo stilizirani. Telesa figur so večinoma
elipsaste oblike, svetle polti in s štirimi prsti na rokah. Večina figur ima eno oko
opazno večje od drugega, tudi v »en face«. Liki so obrobljeni z rahlo temnejšo
črto od svoje polti.
Film je izrazito barvit. Pojavljajo se nešteti odtenki zelene. Prizor v raju je na
primer ves v odtenkih vijolične. Namerna stilizacija oblik in animacije da zgodbi
hudomušno noto, nenaravno žive barve pa film naredijo privlačnejši za otroke.
Sl. 37 in 38: Marko Simić, Gorjanci, Slovenija, 2006, 56`
7.23 KONI STEINBACHER: Močvirje
Leto nastanka: 1976;
Trajanje filma: 8`;
Producent: Viba film Ljubljana;
Scenarist: Koni Steinbacher, Marjan Tomšič;
Glavni animator: Koni Steinbacher.
Na obali močvirja sedi Suhi in uživa v branju knjige. Idilo mu kvari Debeli, ki
kljub opozorilom Suhega hiti na dno močvirja, kjer vidi neomejen prostor za
pravo življenjsko uživanje. Plava proti dnu, toda Suhi ga z vso svojo močjo vleče
nazaj in pri tem žrtvuje svoj zaklad - knjige.
Dogajanje v Močvirju razumemo kot metaforo za nauk, da razuzdano življenje
vodi v pogubo. Odvija se v barvitem abstraktnem prostoru. V filmu se menjavajo
tri tehnike animacije. V največji meri je prisotna risana animacija, pojavljata se
90
tudi kolažna tehnika in lutkovna animacija. V kolažni tehniki spremljamo
predvsem fotografije umetnij svetovnega slovesa v obliki slik, kipov in knjig, na
primer dela Leonarda da Vincija, Donatella, Williama Shakespearja in drugih.
Lutkovna animacija je uporabljena le za kratek čas, in sicer zaradi scene, ki je
tridimenzionalna pri prikazu močvirja in vode.
Osebe so v primerjavi z vsesplošnim gibanjem v filmu animirane počasneje, saj je
dogajanje zelo živo. Pojavlja se veliko inovativnih likovno bogatih podob. Liki so
risani s črno razgibano črto. Njihov volumen je poudarjen s kombinacijo dveh
barv, na primer rumeno in belo, sivo in belo, v kombinaciji z vijolično ali roza. Te
osebe so gole in fantastičnih oblik. V nekem trenutku, ko ena od oseb posluša, je
to poudarjeno tako, da se uho poveča na svojo dvakratno velikost. Tudi način
premikanja oseb je nerealen, kot da bi lebdele v prostoru.
Vzdušje ustvarja tudi glasba, govor v animacijo ni vključen.
Sl. 38: Koni Steinbacher, Močvirje, Slovenija, 1976, 8`
7.24 KONI STEINBACHER: Lepa nedelja pri Sv. Jakobu na Resniku
Leto nastanka: 2007;
Trajanje filma: 8`;
Producent: Maya Art, d.o.o.;
Scenarist: Koni Steinbacher;
Glavni animator: Koni Steinbacher.
91
Film je animirana ilustracija pesmi Lepa nedelja pri Sv. Jakobu na Resniku
pohorskega ljudskega pesnika in pevca Jurija Vodovnika. Živel je v prvi polovici
19. stoletja v času »pomladi narodov« in bil sodobnik znamenitih Slovencev:
pesnika Franceta Prešerna in škofa Antona Martina Slomška. Življenje na
takratnem Pohorju nas spominja na slike holandskega mojstra Pietra Bruegla
Poročna gostija in Kmečki ples, in čeprav so Pohorci hribovci, jih s Holandci
združuje izdelovanje lesenih cokel. Brueglove slike so bile osnova za animacijo.
Oživljene pa so tudi nekatere resnične osebe iz tistega in poznejšega časa.143
Za animirani film, ki je dolg osem minut, je Steinbacher izdelal okoli dvanajst
tisoč sličic, od tega okoli tri tisoč povsem različnih. Animirani film, ki sta ga ob
podpori ministrstva za kulturo omogočila Maya Art in TV Slovenija, njegov
producent je Janez Marinšek, glasbo zanj je napisal Marjan Kranjc, zvokovno pa
ga je opremil Danilo Ženko, so premierno prikazali krajanom Resnika, pomenil pa
je uvod v Vodovnikovo leto. V občini Zreče so namreč počastili 150. obletnico
smrti Jurija Vodovnika.144
Risani film Konija Steinbacherja vsebuje tudi kolažno tehniko animacije. Film je
kvalitetno zmontiran z različnimi prehodi iz kadra v kader, na primer tako, da
novi kader počasi prekrije starega ali da sta dva kadra hkrati prisotna v vidnem
polju.
Zgodbo odpojejo razne osebe, ki se pojavijo v filmu, včasih je tekst pesmi tudi
zapisan na ekranu. Ker igra vloge več risanih ljudi naenkrat, so animirane tudi
tako, da je na posamezni foliji po ena oseba. Pri čemer ponekod opazimo, da se
figure premikajo s kolažno tehniko.
Prostor je zelo poglobljen in realistično naslikan. Animacijo naredi duhovito
razno nerealno premikanje oziroma poskakovanje cerkve in njenih delov.
Nekatere figure so vidno izrezane podobe s slik Pietra Bruegla, nekatere slikane
realistično in nekatere z namerno stilizirano risbo. Najpogosteje se premikajo s
profilnim delom, in precej poskakujoče. Tudi animacija obraza je dokaj groba, saj
se premikajo le usta in oči.
Lepa nedelja pri Sv. Jakobu na Resniku je animirani film živih pisanih barv.
143 Filmski sklad RS (http://www.film-sklad.si/). 144 Damjana STAMEJČIČ, Lepa nedelja napovedala Vodovnikovo leto, Delo, 2007, str. 14.
92
Sl. 39: Koni Steinbacher, Lepa nedelja pri Sv. Jakobu na Resniku, Slovenija, 2007, 8`
7.25 ČRT ŠKODLAR: Sintetični humor
Leto nastanka: 1967;
Trajanje filma: 9`;
Producent: Viba film Ljubljana;
Scenarist: Črt Škodlar;
Glavni animator: Črt Škodlar.
Sintetični humor je eksperimentalni film, v katerem abstraktni liki v akustičnem in
likovnem gibanju predstavljajo simbole, ki gledalca spomnijo na že znane,
konkretne pojave.
Razen treh vrst ozadij, ki se menjajo v filmu, naravnega videza lesa, je vse
abstrahirano. Figure so geometrijski liki (rdeči pravokotnik, rumeni trikotnik,
modri, zeleni in oranžni lik, temno modra elipsa), ki tudi spreminjajo obliko.
Njihovo gibanje je prav zaradi oblike omejeno.
Poglavitni namen animacije je izzvati smeh pri gledalcih, to pa avtor poskuša
doseči s pomočjo komičnih situacij, v katerih glavno vlogo igrajo pobarvane
forme. V ozadju je mogoče čutiti idejo, da bistvo komičnega predstavljajo
nenavadne situacije, ne pa njihovi nosilci. Pomembni so le glasovi, ki zmaličeni
prihajajo iz Škodlarjevih ust, in ki edini omogočajo personifikacijo. Toni in barva
oziroma emotivni nastavki glasov so odločilnega pomena pri karakterizaciji in
vrednotenju nastopajočih likov.145
145 http://www.radiostudent.si/article.php?sid=2529&query=spank; pridobljeno 30. 1. 2009.
93
Sl. 40: Črt Škodlar, Sintetični humor, Slovenija, 1967, 9`
94
8 SKLEP
Kultura animiranega filma je v Sloveniji slabo razvita. Razlogi za to so v dejstvih,
da animirani film še vedno ni vključen v izobraževalni sistem, da državne
ustanove nimajo posluha za podporo avtorjem animiranih filmov in da še vedno
vlada splošno mnenje, da je animirani film le risanka za otroke.
Animirani filmi, ki so nastali na slovenskih tleh, so večinoma plod samoukov in
animatorjev, ki so se umetnosti animiranja naučili v tujini.
Mislim, da bi z vnosom animiranega filma v izobraževanje lahko posredno
izboljšali produkcijo animiranega medija, ki je lahko ne samo likovni izdelek,
ampak tudi umetniško delo, ki ima estetsko, poetično in čustveno vrednost.
V zadnjih letih se filmska animacija pri nas razvija zaradi razvoja tehnologij,
zaradi vedno številčnejših festivalov, ki vključujejo animirani film, in občasnih
delavnic animiranega filma. Na tem področju so najbolj aktivni sodelavci
Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka in Šole uporabnih
umetnosti Famul Stuart, vsakoletna je tudi delavnica animiranega filma
Premakni!, ki jo organizira Društvo za razvoj filmske kulture Maribor.
V slovenskem jeziku je zelo malo gradiva, ki se tiče filmske animacije. Šele ob
koncu leta 2007 je v Sloveniji izšel prevod knjige Borivoja Dovnikovića Borda iz
leta 1983, Šola risanega filma, ki je pomembno gradivo teorije animiranega filma
pri nas. Knjiga je sicer osredotočena na risani film, vendar vsebuje zelo izčrpne
postopke, ki so osnova vseh vrst klasičnih in računalniških animacij. Njen urednik
je Igor Prassel, eden od še kako potrebnih ambasadorjev filmske animacije pri
nas, ustanovitelj in umetniški vodja Mednarodnega festivala animiranega filma
Animateka ter koordinator Festivala slovenske animacije – Izolanima, avtor
mnogih člankov, povezanih z animiranim filmom, in tudi pobudnik vključitve
animiranega filma v šolski sistem.
Do konca obstoja Triglav filma (l. 1975) so v Sloveniji nastajali predvsem
lutkovni filmi. To so bili poučni in zabavni animirani filmi za otroke. Kot
prelomno lahko označimo leto 1965, ko je nastal eksperimentalni animirani film
Črta Škodlarja Jutro, jezero in večer v Annecyju. Animirani film spremeni
namenskost in postane umetniški izraz, a hkrati še naprej nastajajo animacije,
95
namenjene najmlajšim. Najpogostejša predmeta animiranja postaneta risba in
slika. Pri nekaterih filmih je čutiti vpliv zagrebške šole animiranega filma
(Kovček, Detelček), ki je imela svoj posebni stil, poln inovativnosti. Lutkovni
film, ki je ena najtežjih tehnik animiranja, se je v zadnjih petih letih spet pričel
pojavljati.
Ko govorimo o animiranem filmu v Sloveniji, imamo lahko v mislih le
kratkometražni film. V 56 letih, odkar je Saša Dobrila ustvaril prvi slovenski
animirani film, je namreč nastala peščica srednjemetražnih in le dva celovečerna
animirana filma (Socializacija bika? in Gorjanci).
V petdesetih letih prejšnjega stoletja je pri nas nastalo dvanajst animiranih filmov.
V vsakem naslednjem desetletju je štela produkcija animiranih filmov v povprečju
trideset animacij, medtem ko je v zadnjem desetletju ta številka narasla na
trikratno vrednost. Razlog za to je v razvoju tehnologije, ki je danes praktično
dosegljiva vsakomur, glede na to je v večini uporabljena računalniška tehnika.
Zato so toliko bolj dobrodošli pojavi klasično animiranih filmov (Zdravko Barišič,
Špela Čadež, Marjan in Mitja Manček, Nejc Saje, Kolja Saksida, Koni
Steinbacher idr.).
Posledica maloštevilne produkcije v zgodovini animiranega filma v Sloveniji je,
žal, nizka stopnja kvalitete filmskih animacij. Le redki so filmi, ki jih lahko
postavimo ob bok najboljšim animiranim filmom v svetovnem merilu, zato tudi
težko govorimo o slovenskem animiranem filmu. Mislim, da bi s konstantno
produkcijo lahko dosegali tudi več presežkov, kar se tiče kvalitete, in zato upam,
da bo pospešek, ki ga je animirani film dobil v zadnjih letih, še naraščal.
96
LITERATURA Animated film. (b.d.). Pridobljeno 23. 4. 2008, iz
http://www.culturalprofiles.net/Slovenia/Directories/Slovenia_Cultural_Profile/-6814.html.
Animated film. (b.d.). Pridobljeno 16. 4. 2008, iz http://www.czech.cz/en/culture/czech-arts/film/animated-film/.
Antič, I. (1998). Junaki stripov. Pridobljeno 3. 3. 2008, iz http://www.posta.si/Namizje.aspx?tabid=218&artikelid=3868.
ARF - Atelier for Animation Ljubljana. (b.d.). Pridobljeno 3. 3. 2008, iz http://www.culturalprofiles.org.uk/slovenia/Units/4580.html.
Bizgeci so prišli na male zaslone. (17. 2. 2006). Pridobljeno 14. 3. 2008, iz http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=30313&tokens=grega+mastnak.
Bizjak, S. (23. 9. 2003). Animateka: Črt Škodlar. Pridobljeno 31. 3. 2008, iz http://www.radiostudent.si/article.php?sid=2529.
Bojan Jurc. (2004). Pridobljeno 6. 3. 2008, iz http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustratorji/bojan_jurc.htm.
Borčić, M. (1987). Osnove filmske umetnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. Borčić, M. (28. 3. 2002). Lutkovni film. Osebni arhiv Dušana Hrovatina, str. 1-2. Borčić, M. (2007). Filmska vzgoja na Slovenskem. Ljubljana: Umco. Bordwell, D. in Thompson, K. (2001). Zgodovina filma 1. Ljubljana: Slovenska
kinoteka. Cvitkovič, J. (b.d.). O festivalu. Pridobljeno 23. 4. 2008, iz
http://www.isolacinema.org/05/?page_id=263. Čakarić, M. (14. 12. 2005). Travmatičnih zgodb je dovolj že v domačih filmih,
Delo, 289, str. 6. Čikorja an` kafe. (b.d.). Pridobljeno 23. 2. 2009, iz
http://www.ljudmila.org/kinodvor/drupal/node/482. D. F. (19. 2. 2003). Animateka: Branko Ranitović. Delo, 40, str. 22. D. F. (23. 12. 2003). Novoletna animateka. Delo, 296, str. 21. Dovniković, B. (1996) Škola crtanog filma. Zagreb: Prosvjeta. Dovniković, B. (b.l.). Zagreb film – kuća animiranog filma. Pridobljeno 16. 4.
2008, iz http://www.zagrebfilm.hr/home_hrv.htm. Festival neodvisnega filma. (b.d.). Pridobljeno 25. 4. 2008, iz
http://www.ljudmila.org/kudcineast/drustvo/festival.htm. Filmski sklad Republike Slovenije, iz http://www.film-sklad.si/. Filmski sklad. (b.d.). Viba film – Ljubljana., iz http://www.film-
sklad.si/index.php?module=strani&stranid=98&op=oseba&osebaID=4492. Filmski sklad. (b.d.). Triglav film – Ljubljana. Pridobljeno 21. 4. 2008, iz
http://www.film- sklad.si/index.php?module=strani&stranid=98&op=oseba&osebaID=4784.
Gledališče v NOB. (b.d.). Pridobljeno 22. 3. 2008, iz http://www.sigledal.org/geslo/Gledali%C5%A1%C4%8De_v_NOB.
Grega Mastnak. (b.d.). Pridobljeno 14. 3. 2008, iz http://www.proartes.si/node/53. In der Arche ist der Wurm drin. (b.d.). Pridobljeno 18. 3. 2008, iz
http://muster.miki.googlepages.com/Arche.html. Kavčič, B. in Vrdlovec, Z. (1999). Filmski leksikon. Ljubljana: Modrijan.
97
Klemenčič, J., Prassel, I., Španjol, I. in Štandeker, Š. (2006). Slovenski strip in animirani film 1996 – 2006. Celje: Zavod Celeia, Center sodobnih Umetnosti.
Kocjančič, N. (1998). 1. festival slovenskega filma, Ljubljana: Filmski sklad republike Slovenije.
Kocjančič, N. in Weiss, I. (1999). 2. festival slovenskega filma, Ljubljana: Filmski sklad republike Slovenije.
Koni Steinbacher. (2008). Pridobljeno 27. 3. 2009, iz http://www.kud-vm- zrece.si/docs/Vodovnikovo_leto-vabilo_splet.pdf.
Košir, M. (10. 12. 2004). Korak pred animiranim Jackom Nicholsonom. Vikend, 628, str. 4-5.
Izolanima 2006. (30. 8. 2006). Pridobljeno 23. 4.2008, iz http://www.filmofil.com/index.php/id/679/Izolanima_2006.
Izolanima - Slovene Animation Festival. (b.d.). Pridobljeno 25. 4. 2008, iz http://www.culturalprofiles.net/Slovenia/Units/4364.html.
Ljubezen češko-slovenska. (31. 3. 2008). Pridobljeno 17. 4. 2008, iz http://radiostudent.net/article.php?sid=14810.
Luksuz festival poceni filma. (2008). Pridobljeno 25. 4. 2008, iz http://www.drustvo-dzmp.si/festival/.
Maličev, P. (16. 11. 2005). Vedno potrebuješ nekoga, ki nagaja. Delo, 265, str. 10. Miki Muster, akademski kipar, ilustrator in animator. (b.d.). Pridobljeno 18. 3.
2008, iz http://muster.miki.googlepages.com/Muster.html. Milan Erič. (b.d.). Pridobljeno 4. 3. 2008, iz http://www.glu- sg.si/nadsvetovi/biografije.htm. Milan Erič. (b.d.). Pridobljeno 4. 3. 2008, iz
http://www.gpn.kranj.si/nagrade/nagrajenci/02123.htm. Mitja Manček. (2007). Pridobljeno 14. 3. 2008, iz
http://www.animatekafestival.org/sl/festival-2007/meeting-authors. Modic, M. (2006). Skleda rozin in 50.000 risb. Mladina, 12. Pridobljeno 4. 3.
2008, iz http://www.mladina.si/tednik/200612/clanek/kul-profil--max_modic/index.print.html-l2.
Munitić, R. (1976). Dežela animiranih čudes. Ljubljana: Univerzum. Munitić, R. (1982). Uvod u estetiku kinematografske animacije. Zagreb: Univerzitet umetnosti: Filmoteka 16. Munitić, R. (2007). Slon IV.: 3. del retrospektive »Made In Yugoslavia 1949–
1990«. Pridobljeno 15. 4. 2008, iz http://www.animatekafestival.org/sl/festival-2007/slonIV.
Nelmes, J. (1999). An Introduction to Film Studies (2. izd.). London, New York: Routledge.
O Animateki. (b.d.). Pridobljeno 25. 4. 2008, iz http://www.animatekafestival.org/sl/festival/about-animateka.
Ob letu osorej. (b.d.). Pridobljeno 25. 3. 2008, iz http://www.spasteater.si/si/predstave/168/default.html.
Peterlić, A. (1986). Filmska enciklopedija. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod "Miroslav Krleža".
Pirc, V. (23. 2. 2001). Filmi Saše Dobrile v Animateki. Mladina. Pridobljeno 3. 3. 2008, iz http://www.mladina.si/dnevnik/9881/.
Plahuta Simčič, V. (15. 9. 2006). Kako je videti noč po nekem jutru. Delo, 214, str. 13.
98
Plahuta Simčič, V. (14. 6. 2007). Pedenjped je korenjak, malokdo mu je enak... Delo, 135, str. 15.
Poljubi mehka me radirka (1984). (b.d.). Pridobljeno 9. 12. 2008, iz http://www.film-sklad.si/html/festival2003/si/dogodki/retrospektiva/poljubi-radirka/.
Pretnar, B. (8. 9. 2006). Ustvarjalnost v dokumentarnosti. Delo, 208, str. 14. Priznanja sklada, Koni Steinbacher. (2004). Pridobljeno 26. 3. 2008, iz
http://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/nagrajenci_priznanja_2004.htm. Radešček, B. (1998). Ponovno po triindvajsetih letih ali prispevek k zgodovini
slovenskega lutkovnega filma. Lutka, 54, 65-66. Radešček, B. (2004). Slovenski klasični animirani film. V Animateka: re-drawing
Europe 2004. Pridobljeno 20. 2. 2009, iz http://www.animatekafestival.org/2004/slo_retro.php.
Repše, H., Urbič, T., Peštaj, M. in Slatinšek P. (2007). Računalniška animacija. V P. Slatinšek (Ur.), Animirani film in otroški program slon 2007 (str. 17-18). Ljubljana: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta, Mednarodni festival animiranega filma Animateka.
Rugelj, S. (2008). Festival slovenskega filma – Portorož. Pridobljeno 26. 3. 2009, iz http://www.fsf.si/index.php?module=strani&stranid=124.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Slovenija odkod lepote tvoje. (2000). Pridobljeno 21. 3. 2008, iz http://www.film- sklad.si/html/festival2000/slo/filmi/slovenija_odkod_lepote_tvoje.html. Slovenska tiskovna agencija (STA). (11. 5. 2004). Politično nekorektni filmski
festival – drugič. Dnevnik.si. Pridobljeno 9. 3. 2009, iz http://www.dnevnik.si/novice/kultura/82588.
Smrt. (b.d.). Pridobljeno 14. 3. 2008, iz http://www.filofest.com/filmi07/TEKMOVALNI/2007-022-A%20(Smrt)/2007-022-A%20(slo).htm.
Smrt, avtor Mitja Manček. (b.d.). Pridobljeno 14. 3. 2008, iz http://www.rtvslo.si/mojvideo/kaja-jakopic/smrt-avtor-mitja-mancek/2567/.
Sončnica se obrača za Zvonkom Čohom. (6. 6. 2006). Pridobljeno 4. 3. 2008, iz http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=6&c_id=32770&tokens=zvonko+%C4%8Doh.
Stamejčič, D. (11. 9. 2007). Lepa nedelja napovedala Vodovnikovo leto. Delo, 209, str. 14.
Štader, D. (18. 3. 2005). Nazaj v naravo. Vikend, 642, str. 7. Štefančič Jr., M. (2007). Ne joči, Vasko. Mladina, 41. Pridobljeno 3. 3. 2008, iz
http://www.mladina.si/tednik/200741/clanek/kul--film-marcel_stefancic_jr/index.print.html-l2.
Šutej Adamič, J. (30. 3. 2002). Miki Muster: portret tedna. Sobotna priloga, Delo, 74, str. 3.
Šutej Adamič, J. (14. 11. 2002). Črta je osnova, barva izziv. Delo, 262, str. 8. Švara, M. (3. 8. 2005). Podprimo festivale. Pridobljeno 9. 3. 2009, iz
http://www.filmofil.com/index.php/l/2005/m/8. Toulet, E. (1996). Kinematograf, izum stoletja. Ljubljana: DZS. Tavzes, M. (2002). Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. Valetič, Ž. in Šetina, U. (2002). Lili in Žverca: vroči časi celovečernih risank.
Ljubljana: Umco.
99
Vojku Duletiču Badjurova nagrada.(27. 10. 2004). Pridobljeno 21. 3. 2008, iz http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=20912&tokens=du%C5%A1an+povh.
Železnikar, J. (8. 4. 2002). Aprilska Animateka Kinoteke v znamenju domačega animiranega filma. Mladina. Pridobljeno 18. 4. 2008, iz http://www.mladina.si/dnevnik/18499/.
Živi dolgčas. (b.d.). Pridobljeno 13. 3. 2008, iz http://www.film- sklad.si/html/festival2003/si/program/spremljevalni-program/zivi-dolgcas/.
100
PRILOGA: PREGLED ANIMIRANIH FILMOV NA SLOVENSKEM ZDRAVKO BARIŠIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Pot Zdravko Barišič 1986 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Prilagajanje Zdravko Barišič 1986 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Oblast Zdravko Barišič 1987 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Black & White Zdravko Barišič 1988 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Evolucija Zdravko Barišič 1988 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Exit Zdravko Barišič 1988 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Refleksi - Akademija
Zdravko Barišič 1989 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Refleksi - Želeli ste rože
Zdravko Barišič 1989 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Asimilacija Zdravko Barišič 1990 2D – risani film
kratkometraža Sfinga Ljubljana
Biografija Zdravko Barišič 1990 2D – risani film
kratkometraža Sfinga Ljubljana
Cenzurist Zdravko Barišič 1990 2D – risani film
kratkometraža Sfinga Ljubljana
Individualist Zdravko Barišič 1990 2D – risani film
kratkometraža Sfinga Ljubljana
Revolucija Zdravko Barišič 1990 2D – risani film
kratkometraža Sfinga Ljubljana
Sizif Zdravko Barišič 1990 2D – risani film
kratkometraža Sfinga Ljubljana
TV novice Zdravko Barišič 1990 2D – risani film
kratkometraža Sfinga Ljubljana
Made in Ex-Yu Zdravko Barišič 1992 2D – risani film
kratkometraža Atelje za risani film – Ljubljana
HI & FI Zdravko Barišič 1993 2D – risani film
kratkometraža Atelje za risani film Ljubljana
Disident Zdravko Barišič 2002 2D kratkometraža ARF, Arsmedia Ljubljana
I Did It My Way Zdravko Barišič 2002 2D kratkometraža Atelje za risani film Ljubljana
Ko Topovi utihnejo
Zdravko Barišič 2003 2D kratkometraža Arf Studio
101
Midle East Side Story
Zdravko Barišič 2003 / kratkometraža ARF
Just to remember
Zdravko Barišič 2005 / kratkometraža /
Imperij po naročilu
Zdravko Barišič 2006 2D kratkometraža ARF
Kdo je za grmom
Zdravko Barišič 2006 2D kratkometraža ARF
IQ 9.11 Zdravko Barišič 2007 2D kratkometraža ARF
BORIS BENČIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Komar Boris Benčič 1986 2D kratkometraža Viba film
Copy Boris Benčič 1987 2D kratkometraža Viba film
GORAZD BIZJAK
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Osmosa Gorazd Bizjak, Roman Ražman
2003 2D kratkometraža Zap! Studio
Poker Mraz Gašper Hafner, Gorazd Bizjak, Matej Lavrenčič
2003 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Zap! Studio
ŠPELA ČADEŽ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Zasukanec Špela Čadež 2004 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Kunsthochschule für Medien Köln
Liebeskrank / Dom zdravja
Špela Čadež 2007 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Academy of Media Arts Cologne
ANA ČIGON
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Umetnica Ana Čigon, Klemen Gorup
2004 2D kratkometraža /
ZVONKO ČOH
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Metamorfoze Zvonko Čoh 1983 2D – risani film
kratkometraža /
102
Poljubi mehka me radirka
Zvonko Čoh 1984 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Poskušaj migati dvakrat
Zvonko Čoh, Milan Erič
1986 2D – risani film
kratkometraža E-motion film, Brut film, RTV Ljubljana
Utrinki s snemanja
Zvonko Čoh, Milan Erič, Amir Muratovič
1996 2D – risani film
kratkometraža /
Socializacija bika?
Zvonko Čoh, Milan Erič
1998 2D – risani film
celovečerni film
E-motion film
Športna srečka Zvonko Čoh 2003 2D kratkometraža /
ALEŠ DAKIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Kurenti v Iraku Aleš Dakić, Emina Djukić, Jaka Kramberger, Leon Vidmar, Nataša Beltran, Ugo Ugowsky
2006 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Oink!studio
Okupator Aleš Dakić, Emina Đukić
2006 / kratkometraža Oink!studio
EMINA DJUKIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Kurenti v Iraku Aleš Dakić, Emina Djukić, Jaka Kramberger, Leon Vidmar, Nataša Beltran, Ugo Ugowsky
2006 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Oink!studio
Okupator Aleš Dakić, Emina Đukić
2006 / kratkometraža Oink!studio
SAŠA DOBRILA
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
7 na en mah Saša Dobrila 1952 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Vitez in koš Saša Dobrila 1952 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Brihtne buče Saša Dobrila 1957 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
103
Najlepši cvet Saša Dobrila 1957 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Otok Saša Dobrila 1957 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Viba film
Bongo Saša Dobrila 1958 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Motoritis Saša Dobrila 1959 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Pepe išče stanovanje
Saša Dobrila 1960 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Robot Saša Dobrila 1960 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Venera Saša Dobrila 1961 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Naredi si sam Saša Dobrila 1975 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
MILAN ERIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Poskušaj migati dvakrat
Zvonko Čoh, Milan Erič
1986 2D – risani filma
kratkometraža E-motion film, Brut film, RTV Ljubljana
Utrinki s snemanja
Zvonko Čoh, Milan Erič, Amir Muratovič
1996 2D – risani film
kratkometraža /
Socializacija bika?
Zvonko Čoh, Milan Erič
1998 2D – risani film
celovečerni film
E-motion film
CIRIL GALE
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Deziluzija Ciril Gale 1977 2D kratkometraža Viba film
Zmaga Cvetja Ciril Gale 1976 2D kratkometraža Viba film
JOŽE GALE
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Aktivist Jože Gale 1978 2D kratkometraža Viba film
ZDENKO GAŠPAROVIĆ
104
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
1 + 1 = 3 Zdenko Gašparović, Branko Ranitović
1967 2D kratkometraža Viba film, Atlantic film Zürich
Cvet Zdenko Gašparović, Branko Ranitović
1968 2D kratkometraža Viba film
WITOLD GIERSZ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Promet v mavcu Witold Giersz, Ivo Lehpamer
1977 2D kratkometraža ZFA Unikal studio – Ljubljana
Farbanje Witold Giersz 1979 2D kratkometraža Viba film
Kolo naj bo kolo Witold Giersz, Ivo Lehpamer
1981 2D kratkometraža ZFA Unikal studio – Ljubljana
MILE DE GLERIA
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Usodni strel Mile de Gleria 1953 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Banka Mile de Gleria 1960 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
KLEMEN GORUP
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Umetnica Ana Čigon, Klemen Gorup
2004 2D kratkometraža /
ZLATKO GRGIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Kovček Zlatko Grgić, Branko Ranitović
1968 2D – risani film
kratkometraža Viba film
GREGA HOČEVAR
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
105
Gospod in pes Grega Hočevar 1989 2D kratkometraža Grega Hočevar, ŠOU Ljubljana, A.R.F.
DUŠAN HROVATIN
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Kitarist Dušan Hrovatin 1964 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
ŽELJKO IVANČIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Obisk Željko Ivančič 1997 2D kratkometraža TV Slovenija
Spominek Željko Ivančič 1998 2D kratkometraža TV Slovenija
Ljubljana Frame By Frame
Željko Ivančič 2000 2D kratkometraža TV Slovenija
Ko barvice ponorijo
Željko Ivančič 2001 2D kratkometraža TV Slovenija
Sožitje Željko Ivančič 2005 2D kratkometraža /
Tiran v nas Željko Ivančič 2006 2D kratkometraža TV Slovenija
JAKA JUDNIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Rdeče, zeleno in rumeno
Jaka Judnič, Ivo Lehpamer
1973 2D – risani film
kratkometraža Unikal studio Ljubljana
BOJAN JURC
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Jutri je Novo Leto
Bojan Jurc 1982 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Pregovori Bojan Jurc 1985-1989
2D serija; 5 delov Viba film
Basni Bojan Jurc 1989 – 1992
2D serija; 13 delov Sfinga Ljubljana
Živimo zdravo - Kjer se kadi, je tudi dim
Bojan Jurc 1993 2D kratkometraža Sfinga Ljubljana
106
Živimo zdravo - V takem dimu bi še zavesa poginila
Bojan Jurc 1994 2D kratkometraža Sfinga Ljubljana
Živimo zdravo - Mami, hodila pa ne bom
Bojan Jurc 1995 2D kratkometraža Sfinga Ljubljana
LOJZE JURC
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Prva stopnica Lojze Jurc 1976 2D kratkometraža ZFA Unikal studio
Kot pravkar utrgan sadež
Lojze Jurc 1977 / / ZFA Unikal studio
Dimnikar z vrtoglavico
Lojze Jurc 1979 2D kratkometraža DDU Univerzum Ljubljana
Nerodni urar Lojze Jurc 1979 2D kratkometraža DDU Univerzum Ljubljana
Pozabljiva natakarica
Lojze Jurc 1979 2D kratkometraža DDU Univerzum Ljubljana
Srečen v gozdarstvu
Lojze Jurc 1979 2D kratkometraža DDU Univerzum Ljubljana
Uspešni prodajalec
Lojze Jurc 1980 2D kratkometraža DDU Univerzum Ljubljana
Vesela elektronika
Lojze Jurc 1980 2D kratkometraža DDU Univerzum Ljubljana
BRANE KASTELIC
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Prepovedano mlajšim od 15 let!
Brane Kastelic 2003 2D kratkometraža Bugbrain Entertainment
DUŠAN KASTELIC
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Perkmandeljc Dušan Kastelic 2002 3D – računalniška animacija
kratkometraža Bugbrain studio, E-motion film
Animatorjeva avtobiografija
Dušan Kastelic 2004 / kratkometraža Bugbrain, Inštitut za animacijo
107
Čikorja an` kafe Dušan Kastelic 2008 3D – računalniška animacija
kratkometraža Bugbrain, Inštitut za animacijo
MATEJ KOCJAN
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Možgani na begu Matej Kocjan 2003 2D kratkometraža /
Dani Kavaš in D.u.o minsko polje: Ti si moja ljubica
Matej Kocjan 2004 2D kratkometraža /
MARKO A. KOVAČIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Lab party Kolja Saksida, Marko A. Kovačič
2002 2D kratkometraža Forum Ljubljana, Zvviks Production
Svetla prihodnost – Plastos Fedor pomaga
Kolja Saksida, Marko A. Kovačič
2003 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Forum Ljubljana, Zvviks Production
MATEJ KOVAČIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Tabula rasa Matej Kovačič 2006 2D – risani film
kratkometraža Akademija za likovno umetnost, RTV Slovenija
NAŠKO KRIŽNAR
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Genesis Naško Križnar 1973 2D kratkometraža Viba film
MATEJ LAVRENČIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Dušan Matej Lavrenčič 2002 2D kratkometraža Zap! Studio
Poker Mraz Gorazd Bizjak, Gašper Hafner, Matej Lavrenčič
2003 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Zap! Studio
Veliki koncert, Piflanje, Sanke
Matej Lavrenčič 2003 3D – stop-motion
serija; 3 deli /
108
animacija
IVO LEHPAMER
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Anno 3003 Ivo Lehpamer 1962 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Rdeče, zeleno in rumeno
Ivo Lehpamer, Jaka Judnič
1973 2D – risani film
kratkometraža Unikal studio Ljubljana
Promet v mavcu Ivo Lehpamer, Witold Giersz
1977 2D – risani film
kratkometraža ZFA Unikal studio Ljubljana
Kolo naj bo kolo Ivo Lehpamer, Witold Giersz
1981 2D – risani film
kratkometraža ZFA Unikal studio Ljubljana
MILAN LJUBIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Orden Milan Ljubić 1968 2D kratkometraža Viba film Brodolomci Milan Ljubić 1969 2D kratkometraža Viba film C'est la vie Milan Ljubić 1969 2D kratkometraža Viba film
MARJAN MANČEK
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Po delu počitek Marjan Manček 1983 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Zavetje Marjan Manček 1983 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Ljubo doma Marjan Manček 1985 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Na Liniji Marjan Manček 1989 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Hribci: Prava pot, Trofeja, Zajtrk
Marjan Manček 1993 2D – risani film
serija; 3 deli DZS Ljubljana, Marjan Manček
Kako se znebiš Mačota?
Marjan Manček 2000 2D – risani film
kratkometraža E-motion film
Be Marjan Manček 2003 2D – risani film
kratkometraža E-motion film
MITJA MANČEK
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Živi dolgčas Mitja Manček 2001 2D – risani film
kratkometraža KUD Cineast
Naša evolucija Mitja Manček 2003 2D – risani kratkometraža /
109
film
Gora Mitja Manček 2003 2D – risani film
kratkometraža /
Živali, ljudje, vesoljci
Mitja Manček 2004 2D – risani film
kratkometraža KUD Cineast
Smrt Mitja Manček 2008 2D – risani film
kratkometraža Vertigo, E-motion film
JANKO MANDIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
The Switch Janko Mandić 2005 2D kratkometraža /
OLIVER MARČETA
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Fijaker Oliver Marčeta 2001 2D kratkometraža Dolinšek Film Klagenfurt
Juha iz stare kure
Oliver Marčeta 2007 2D kratkometraža /
JANEZ MARINŠEK
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Telematerija Janez Marinšek, Koni Steinbacher
1973 2D kratkometraža Viba film, FRZ - Centar filmskih radnih zajednica SR Srbije Beograd
Študent Janez Marinšek, Koni Steinbacher
1975 2D kratkometraža Viba film
Prehitevanje Janez Marinšek, Koni Steinbacher
1976 2D kratkometraža Viba film
Gor Janez Marinšek 1978 2D kratkometraža Viba film Kače – Projekcija; Adam in Eva
Janez Marinšek 1987, 1988
2D serija; 2 dela Viba film
Sneguljčica 2002 Janez Marinšek, Koni Steinbacher
2004 2D kratkometraža Maya Art
GREGA MASTNAK
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Euforija Grega Mastnak 2000 2D kratkometraža Casablanca Ljubljana
110
Bizgeci Grega Mastnak 2003 2D – računalniška animacija
serija; 5 minut x 13 epizod
Casablanca, Studio Maj
VANJA MATOVIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Erroll&Flint Vanja Matović 2005 2D kratkometraža / JANEZ MENART
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Poroka Janez Menart 1962 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
MARIA MILETIĆ DAIL
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Biba Malčka Maria Miletić Dail
2005 3D – računalniška animacija
serija; 7 minut x 26 epizod
Qollective
ŽIVA MOŠKRIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Ofelija in Hamlet
Živa Moškrič 2004 3D kratkometraža /
Skozi nostalgijo Živa Moškrič 2005 / kratkometraža Živa Moškrič, Central Saint Martins College of Art & Design London
ANDREJA MUHA
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Kam je odšel smeh?
Andreja Muha 2004 2D kratkometraža /
MIKI MUSTER
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Puščica Miki Muster 1960 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Kurir Nejček Miki Muster 1961 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Zimska Zgodba Miki Muster 1962 2D – risani kratkometraža Viba film
111
film
KATARINA NIKOLOV
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Hrček Miha pripoveduje
Katarina Nikolov
2003 2D serija; 3 minute x 10 epizod
VPK in RTV Slovenija
BORIS PALČIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Zgodba o orglicah
Boris Palčič 1989 2D kratkometraža Viba film
POLONCA PETERCA
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Kako rastejo stvari
Polonca Peterca 2005 2D kratkometraža /
MARTIN PINTARIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Detelček Martin Pintarić 1973 2D – animacija kolaža
kratkometraža Viba film, Kinematografi Zagreb
DAMIJAN POPOVIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Pravice kovač ni uma berač
Damijan Popovič
1988 2D kratkometraža RTV Ljubljana, Unikal studio Ljubljana
Zmagovalci Damijan Popovič
1996 2D kratkometraža TV Slovenija
DUŠAN POVH
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Intermezzo Dušan Povh 1960 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Cekin Dušan Povh 1962 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
112
Selekcija Dušan Povh 1975 Dokumentarno-igrano-risani omnibus
kratkometraža Viba film, FRZ - Centar filmskih radnih zajednica SR Srbije, Beograd
Medved Bojan Branko Ranitović, Dušan Povh
1985 – 1999
2D – risani film
serija Studio 37, TV Slovenija, Viba film
SRĐAN PRODANOVIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Switch, The Janko Mandić 2005 2D kratkometraža /
TONE RAČKI
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
O samoupravljanju
Tone Rački 1982 2D kratkometraža DDU Univerzum Ljubljana
MILOŠ RADOSAVLJEVIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Križišče Miloš Radosavljevič, Franci Slak
1998 3D kratkometraža Alien Group Ljubljana, Bindweed Soundvision Ljubljana
Križišče 2 Miloš Radosavljevič, Franci Slak
2000 2D kratkometraža Bindweed Soundvision Ljubljana
BRANKO RANITOVIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Artist Branko Ranitović
1964 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Manevri Branko Ranitović
1967 2D kratkometraža Viba film, Atlantic film Zürich
Norčevi zapiski Branko Ranitović
1967 2D kratkometraža Viba film
Kovček Zlatko Grgić, Branko Ranitović
1968 2D – risani film
kratkometraža Viba film
Curriculum vitae
Branko Ranitović
1969 2D – risani film
kratkometraža Viba film
113
Pygmalion Branko Ranitović
1971 2D kratkometraža Viba film
Medved Janko - Čebele, Jabolko
Branko Ranitović
1978 2D kratkometraža Viba film
Medved Bojan Branko Ranitović, Dušan Povh
1985 – 1999
2D – risani film
serija Studio 37, TV Slovenija, Viba film
6 etud Branko Ranitović
1987 2D kratkometraža Viba film
1 + 1 = 3 Zdenko Gašparović, Branko Ranitović
1967 2D kratkometraža Viba film, Atlantic film Zürich
Cvet Zdenko Gašparović, Branko Ranitović
1968 2D kratkometraža Viba film
ROMAN RAŽMAN
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Osmosa Gorazd Bizjak, Roman Ražman
2003 2D kratkometraža Zap! Studio
VLADIMIR RISTIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
The Residents: When we were young
Vladimir Ristić 2004 2D kratkometraža Veber Veber
NEJC SAJE
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Dvorišče Nejc Saje 2006 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Strup produkcija
KOLJA SAKSIDA
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Let’ssss go Kolja Saksida 2001 2D kratkometraža Zvviks Production Ljubljana
Soča Riversplash festival Animation
Kolja Saksida 2002 2D kratkometraža Zvviks Production
Lab party Kolja Saksida, Marko A. Kovačič
2002 2D kratkometraža Forum Ljubljana, Zvviks Production
114
Mosk Kolja Saksida 2002 2D kratkometraža Zvviks Production
Svetla prihodnost – Plastos Fedor pomaga
Kolja Saksida, Marko A. Kovačič
2003 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Forum Ljubljana, Zvviks Production
Koyaa Kolja Saksida 2005 3D – stop-motion animacija
serija Zvviks Production
POLONA SEPE
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
At The Crossroads
Polona Sepe 1991 dokumentarno – animirani film
kratkometraža Feniks Ljubljana
Prdci - Vonj ljubezni
Polona Sepe 2006 igrano – animirani film
kratkometraža Casablanca Ljubljana
MIRKO SIMIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Gorjanci Mirko Simić 2006 2D – računalniška animacija
celovečerni film
EMC d.o.o.
ZVONE SINTIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Vasovalec Zvone Sintič 1959 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Don Pedro Zvone Sintič 1961 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Jurček Stražar Zvone Sintič 1961 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Prebrisani Jurček
Zvone Sintič 1961 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Jurček v ječi Zvone Sintič 1964 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
FRANCI SLAK
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Križišče Miloš Radosavljevič, Franci Slak
1998 3D kratkometraža Alien Group Ljubljana, Bindweed Soundvision Ljubljana
115
Križišče 2 Miloš Radosavljevič, Franci Slak
2000 2D kratkometraža Bindweed Soundvision Ljubljana
BRANE SOLCE
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Miška Smetiška Brane Solce 2002 2D serija; 3 minute x 5 delov
Otroški in mladinski program, Papilu studio, Televizija Slovenija
Miška Smetiška 2
Brane Solce 2003 2D kratkometraža /
Glej tička! Brane Solce 2005 2D kratkometraža / i-motion Brane Solce 2007 2D –
računalniška animacija
kratkometraža /
MIRKO STANČIČ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Kanta, kanta Mirko Stančič 2004 2D kratkometraža / Micka Mirko Stančič 2004 2D kratkometraža / KONI STEINBACHER
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Telematerija Janez Marinšek, Koni Steinbacher
1973 2D kratkometraža Viba film, FRZ - Centar filmskih radnih zajednica SR Srbije Beograd
Študent Janez Marinšek, Koni Steinbacher
1975 2D kratkometraža Viba film
Močvirje Koni Steinbacher
1976 2D – risani film in animacija kolaža
kratkometraža Viba film
Prehitevanje Janez Marinšek, Koni Steinbacher
1976 2D kratkometraža Viba film
Vrata Koni Steinbacher
1978 2D kratkometraža Viba film
Kokon Koni Steinbacher
1979 2D kratkometraža Viba film
Risani »A« Koni Steinbacher
1981 igrano – animirani film
kratkometraža Viba film
Epidemija Koni Steinbacher
1982 2D kratkometraža Viba film
116
Vsiljivec Koni Steinbacher
1982 2D kratkometraža Viba film
Kamen Koni Steinbacher
1984 2D kratkometraža Viba film
Raca Koni Steinbacher
1985 2D kratkometraža Viba film
Izmišljena zgodba
Koni Steinbacher
1986 2D kratkometraža Viba film
Kače Koni Steinbacher
1987-1990
2D serija; 4 minute x 5 delov
Viba film
Briši piši Koni Steinbacher
1995-1997
igrano – animirani film
serija; 5 delov Atelje za risani film Ljubljana, TV Slovenija
Peter Klepec Koni Steinbacher
1998 2D – risani film
kratkometraža Arf Studio, TV Slovenija
Večerja Koni Steinbacher
2000 2D kratkometraža Atelje za risani fim Ljubljana
Izdelovalec mask Koni Steinbacher
2002 2D kratkometraža ARF
Sneguljčica 2002 Koni Steinbacher, Janez Marinšek
2004 2D kratkometraža Maya Art
Lepa nedelja pri sv. Jakobu na Resniku
Koni Steinbacher
2007 2D – risani film in animacija kolaža
kratkometraža Maya Art
En glažek al´ pa dva
Koni Steinbacher
2008 2D – risani film
kratkometraža TV Slovenija
EDVARD STURLIS
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Klativitez Edvard Sturlis 1962 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
ČRT ŠKODLAR
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Rondo Črt Škodlar 1958 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Čigavo je pismo Črt Škodlar 1959 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Zaspane Črt Škodlar, Andrej Hieng
1959 3D – stop-motion animacija
kratkometraža Triglav film
Jutro, jezero in večer v Annecyju
Črt Škodlar 1965 2D kratkometraža Triglav film
Sintetični humor Črt Škodlar 1967 2D kratkometraža Viba film
117
Fatamorgana Črt Škodlar 1968 risano – lutkovni film
kratkometraža Triglav film
PAVAO ŠTALTER
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Ogledalce Pavao Štalter 1985 2D kratkometraža DDU Univerzum Ljubljana, Zagreb film
NINA VAREŠKO, TINA VAREŠKO
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Magda Nina Vareško, Tina Vareško
2003 2D kratkometraža /
URBAN VELKAVRH
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Patterns Urban Velkavrh 2002 3D kratkometraža / Soba z razgledom na tvoje izbuljene oči
Urban Velkavrh 2004 2D kratkometraža /
Varuška Urban Velkavrh 2006 3D kratkometraža /
EKA VOGELNIK
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
En prišparan tolar
Eka Vogelnik, Borko Radešček
1999 3D – stop-motion animacija
/ /
DUŠAN VUKOTIĆ
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Kobilica Dušan Vukotić 1975 Igrano-animirani film (animacija kolaža)
kratkometraža Zagreb fim, Viba film
MINA ŽABNIKAR
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Danes je pravi dan za darilo
Mina Žabnikar 2004 2D kratkometraža VPK
ALEŠ ŽEMLJA
118
NASLOV AVTOR LETO TEHNIKA TIP STUDIO
Ljubezenska znamenja
Aleš Žemlja 2007 / kratkometraža Restart production