diplomsko delo - dk.um.si

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Janja Polenik

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za razredni pouk

Diplomsko delo

POZNAVANJE IN PRILJUBLJENOST

KLASIČNE GLASBE MED UČENCI 2.,

3., 4. IN 5. RAZREDOV DEVETLETNE

OSNOVNE ŠOLE

Mentorica: Kandidatka:

red. prof. dr. Janja Črčinovič Rozman Janja Polenik

Somentor:

asist. Bojan Kovačič

Maribor, 2016

Lektorica:

Simona Jerčič Pšeničnik, prof. slovenskega jezika

Prevajalka:

Marija Lorbek, prof. angleškega in nemškega jezika

ZAHVALA

"Zahvala poraja ljubezen. Je razumevanje, da nas ima nekdo rad, da nam iz

obilja svojega duha podarja nekaj, kar potrebujemo, da smo počaščeni, ker nas

jasno zaznava."

(Daphne Rose Kingma)

Iskreno se zahvaljujem mentorici, red. prof. dr. Janji Črčinovič Rozman, ki je

sprejela mojo prošnjo za mentorstvo in mi omogočila izbiro teme. Hkrati se ji

zahvaljujem za vso strokovno pomoč, spodbudne besede, nasvete, za ves čas in

trud ter podporo, ki mi jo je nudila ob nastajanju diplomskega dela. Hvala tudi

somentorju asistentu Bojanu Kovačiču, prof., za vse njegove predloge, nasvete,

usmerjanja ter motivacijsko pomoč. Hvala red. prof. dr. Branki Čagran za pomoč

pri obdelavi podatkov.

Zahvaljujem se tudi ravnatelju Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd, ki mi je

omogočil izvedbo raziskave, ter učiteljicam razrednega pouka, pri katerih sem

izpeljala anketne vprašalnike.

Posebna zahvala pa gre moji družini – sinčkoma Patriku in Niku, brez katerih

moje življenje ne bi imelo pomena, partnerju Dejanu, ki mi je pomagal premagati

najtežje trenutke mojega življenja in mi stal ob strani; sestri Maji, mami Hermini

ter očetu Slavku za vso moralno, čustveno in socialno podporo v času študija ter

spodbudne besede in zaupanje, da mi bo uspelo.

Hvala lektorici Simoni Jerčič Pšeničnik ter prevajalki Mariji Lorbek.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri nastajanju mojega diplomskega dela,

ste verjeli vame in se z mano veselili mojih uspehov!

HVALA!

http://www.juliadoria.com/knjigarna/q/artikel/321

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Podpisana JANJA POLENIK, roj. 05. 01. 1987, študentka Pedagoške fakultete

Univerze v Mariboru, smer RAZREDNI POUK, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom POZNAVANJE IN PRILJUBLJENOST KLASIČNE GLASBE MED

UČENCI 2., 3., 4. IN 5. RAZREDOV DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE, pri

mentorici redni profesorici dr. JANJI ČRČINOVIČ ROZMAN in somentorju

asistentu Bojanu Kovačiču, prof., avtorsko delo. V diplomskem delu so

uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe

avtorjev.

_________________________

(podpis)

Dravograd, _____________________

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

Klasična glasba je pomembna veja glasbene umetnosti v zgodovini ljudstva.

Veliko vlogo ima tudi v Učnem načrtu za glasbeno vzgojo programa devetletne

osnovne šole, saj nudi učiteljicam in učiteljem ogromno možnosti, kako naj te

vsebine približajo učencem in krepijo v njih zavest do te glasbene zvrsti. Ker smo

zaznali, da je med ljudmi še vedno manj poznana, smo se odločili, da njeno

poznavanje in priljubljenost proučimo med učenci razredne stopnje. V

teoretičnem delu smo predstavili definicije, značilnosti klasične glasbe ter se

dotaknili tudi teme, kako klasična glasba vpliva na razvoj otroka. Hkrati smo v

njem predstavili kratek pregled zgodovine klasične glasbe (obdobja klasične

glasbe, njihove značilnosti ter predstavnike), z upoštevanjem učnega načrta za

glasbeno umetnost preučili vključevanje klasične glasbe v pouk glasbene

umetnosti ter izvedli primerjavo učbeniških kompletov za glasbeno umetnost v 2.,

3., 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole, avtoric Albince Pesek in Brede Oblak,

s posebnim poudarkom na vsebini glasbenega programa (poslušalskih primerih),

se pravi izboru skladb in skladateljev, ki se jih predvaja pri pouku glasbene

umetnosti v določenem razredu. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične

raziskave (anketnega vprašalnika), s pomočjo deskriptivne in kavzalno-

neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja na vzorcu 145

učencev ugotovili, da klasična glasba ni tako zapostavljena, kot smo predvidevali

na začetku. Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne

razlike v poznavanju in priljubljenosti klasične glasbe med učenci glede na

vzgojno izobraževalno-obdobje, glede na spol pa ne. Učenci 2. vzgojno-

izobraževalnega obdobja jo zaradi daljšega izobraževanja nekoliko bolje poznajo,

učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, pa so na področju poznavanja še

nekoliko neizkušeni, poznajo namreč zgolj tiste klasične in slovenske skladatelje

ter skladbe, ki so se jih naučili (so jih obravnavali) oziroma jim jih je učiteljica

omenila pri pouku glasbene umetnosti.

Ključne besede: poznavanje, priljubljenost, klasična skladba, klasična glasba,

klasični skladatelji, obdobja klasične glasbe.

ABSTRACT AND KEY WORDS

Classical music is an important branch of musical art in people’s history. As an

important constituent it is also included in the Teaching curriculum for music in

the primary school programme, within which it gives teachers numerous

possibilities of how to bring the teaching contents closer to the students and how

to strengthen their awareness for this kind of music. Because it is perceived that

classical music is still less known among people, we decided to study the

knowledge and popularity of classical music among primary school students. In

the theoretical part we presented definitions, the characteristics of classical music

and touched upon the subject of how classical music affects a child’s

development. In this part we also presented a short overview of the history of

classical music (periods of classical music, their characteristics and

representatives) while taking into account the teaching curriculum for music. We

studied the inclusion of classical music into music lessons and prepared a

comparison of textbook sets for music lessons in the 2nd

, 3rd

, 4th

and 5th

grade of

primary school by Albinca Pesek and Breda Oblak, with special emphasis on the

contents of the music programme (listening examples), that is to say, focusing on

the selection of music pieces and composers, which will be played during music

classes in the specific grades. In the empirical part, with the help of an empirical

research (a survey questionnaire) and the descriptive and causal-nonexperimental

method, as well as based on a sample of 145 students, we found out that classical

music is not as neglected as we assumed at the beginning. The results of the

research showed that there are statistically significant differences pertaining the

knowledge and popularity of classical music amongst students according to their

educational period, but there are no differences based on gender. Students of the

second educational period have slightly better knowledge of classical music

because they have more experience and are further on in the education process.

Students of the first educational period are somewhat inexperienced in regards to

classical music. They are only familiar with those classical and Slovene

composers as well as classical music pieces that they learned about (discussed) or

that were mentioned by the teacher during music lessons.

Key words: knowledge, popularity, classical music pieces, classical music,

classical composers, classical music periods.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................ 17

2 TEORETIČNI DEL ...................................................................................... 20

2.1 KLASIČNA GLASBA .............................................................................. 20

2.1.1 KAJ JE KLASIČNA GLASBA - OPREDELITEV POJMA.................... 20

2.1.2 VPLIV KLASIČNE GLASBE NA RAZVOJ OTROKA .......................... 22

2.1.2.1 Vpliv Mozartove glasbe................................................................ 25

2.2 KRATEK PREGLED ZGODOVINE KLASIČNE GLASBE Z

UPOŠTEVANJEM UČNEGA NAČRTA (OBDOBJA KLASIČNE GLASBE,

NJIHOVE ZNAČILNOSTI IN PREDSTAVNIKI) ....................................... 27

2.2.1 RENESANSA ...................................................................................... 27

2.2.2 BAROK .............................................................................................. 27

2.2.3 KLASICIZEM V EVROPI IN NA SLOVENSKEM ............................... 31

2.2.3.1 Klasicizem v Evropi ..................................................................... 31

2.2.3.2 Klasicizem na Slovenskem ........................................................... 34

2.2.4 ROMANTIKA V EVROPI IN NA SLOVENSKEM ............................... 35

2.2.4.1 Romantika v Evropi ..................................................................... 35

2.2.4.2 Romantika na Slovenskem ............................................................ 41

2.2.5 GLASBA 20. STOLETJA V EVROPI IN NJEN PEČAT NA

SLOVENSKIH TLEH .................................................................................. 42

2.2.5.1 Glasba 20. stoletja v Evropi ......................................................... 42

2.2.5.2 Glasba 20. stoletja v Sloveniji ...................................................... 44

2.3 PRIMERJAVA UČBENIŠKIH KOMPLETOV ZA GLASBENO

UMETNOST V 1., 2., 3., 4. IN 5. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE

ŠOLE AVTORIC PESEK IN OBLAK ........................................................... 45

3 EMPIRIČNI DEL ......................................................................................... 52

3.1 NAMEN RAZISKAVE ............................................................................ 52

3.2 RAZČLENITEV IN PODROBNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA

PROBLEMA V OBLIKI RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ ........................... 52

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .......................................................... 52

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ............................................................ 55

3.2.3 SPREMENLJIVKE ............................................................................. 55

3.2.3.1 Seznam spremenljivk .................................................................... 55

3.2.3.2 Izvori podatkov za spremenljivke ................................................. 56

3.2.3.3 Preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami ......................... 56

3.3 METODOLOGIJA .................................................................................. 57

3.3.1 RAZISKOVALNA METODA ............................................................... 57

3.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC ................................................................. 57

3.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ................................................. 58

3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov ................................................... 58

3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti inštrumentov ......................... 58

3.3.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ............................................... 58

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ..................................................... 59

4 ZAKLJUČEK ............................................................................................... 98

5 LITERATURA ............................................................................................ 101

6 PRILOGA ................................................................................................... 103

Priloga A: Anketni vprašalnik za učence ...................................................... 103

KAZALO SLIK

Slika 1: Francesco Botticini: Angeli, ki igrajo na glasbila................................... 17

Slika 2: Jean Baptiste Lully ................................................................................ 29

Slika 3: Johann Sebastian Bach .......................................................................... 29

Slika 4: Giuseppe Tartini ................................................................................... 30

Slika 5: Franz Joseph Haydn .............................................................................. 32

Slika 6: Wolfgang Amadeus Mozart .................................................................. 33

Slika 7: Stavba, v kateri je od leta 1801 naprej delovala Filharmonična družba .. 34

Slika 8: Franz Schubert ...................................................................................... 36

Slika 9: Robert Schumann ................................................................................. 37

Slika 10: Camille Saint-Saëns ............................................................................ 38

Slika 11: Peter Iljič Čajkovski ............................................................................ 39

Slika 12: Edvard Hagerup Grieg ........................................................................ 39

Slika 13: Nikolaj Rimski-Korsakov .................................................................... 40

Slika 14: Claude Debussy .................................................................................. 43

Slika 15: Sergej Sergejevič Prokofjev ................................................................ 44

KAZALO PREGLEDNIC

Tabela 1: Klasični skladatelji ter klasične skladbe, vključene v učni načrt, ter

zastopanost teh v učnih didaktičnih kompletih avtoric Albince Pesek in Brede

Oblak: ................................................................................................................ 47

Tabela 2: Slovenski skladatelji ter njihove skladbe, vključene v učni načrt, ter

zastopanost teh v učnih didaktičnih kompletih avtoric Albince Pesek in Brede

Oblak: ................................................................................................................ 49

Tabela 3: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami. ...................................... 56

Tabela 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po spolu. ..................... 57

Tabela 5: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po razredu. ................. 57

Tabela 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na

vprašanje »Kaj učencem pomeni glasba?«.......................................................... 59

Tabela 7: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na 1. in 2. vzgojno-

izobraževalno obdobje. ...................................................................................... 59

Tabela 8: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na spol. ............. 60


vprašanje »V katere glasbene aktivnosti so vključeni učenci?« ........................... 61

Tabela 10: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na 1. in 2.

vzgojno-izobraževalno obdobje. ......................................................................... 61

Tabela 11: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na spol ............ 63


vprašanje: »Ali učenci radi poslušajo klasično glasbo?« ..................................... 64


vzgojno izobraževalno obdobje. ......................................................................... 64

Tabela 14: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na spol. ........... 65


vprašanje: »Kako pogosto učenci poslušajo klasično glasbo v prostem času?« ... 65





vprašanje: »Kakšne klasične skladbe so učencem bolj všeč?« ............................ 67





vprašanje: »Kakšne občutke vzbuja učencem klasična glasba?« ......................... 68



Tabela 23: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) glede na spol. ......................... 70


vprašanje: »Kje so se učenci največ naučili oziroma izvedeli o klasični glasbi?« 71





vprašanje: »Ali učenci menijo, da pove učitelj/-ica pri pouku glasbene vzgoje

dovolj o klasični glasbi in skladateljih?« ............................................................ 74




vprašanje: »Kako učencem učitel/-jica predstavi klasično glasbo?« .................... 75




vprašanje: »Ob katerih priložnostih učenci najpogosteje poslušajo klasično

glasbo?«............................................................................................................. 77





vprašanje: »Kako pogosto učenci poslušajo klasično glasbo v šoli?« .................. 81




vprašanje: »Naslovi klasičnih skladb, ki jih učenci poznajo.« ............................. 82





vprašanje: »Katera klasična skladba je učencem najbolj všeč? Zakaj?« .............. 85





vprašanje: »Katere klasične skladatelje poznajo učenci?« ................................... 88





vprašanje: »Katere slovenske skladatelje poznajo učenci?« ................................ 92





vprašanje: »Kako pogosto se učenci udeležujejo koncertov klasične glasbe?« .... 96




KAZALO GRAFOV

Graf 1: Vključevanje učencev v glasbene aktivnosti. .......................................... 61

Graf 2: Vključevanje učencev v glasbene aktivnosti glede na 1. in 2. vzgojno-


Graf 3: Vključevanje učencev v glasbene aktivnosti glede na spol...................... 63

Graf 4: Občutki, ki jih učencem vzbuja klasična glasba ...................................... 69

Graf 5: Občutki, ki jih učencem vzbuja klasična glasba glede na 1. in 2. vzgojno-


Graf 6: Občutki, ki jih učencem vzbuja klasična glasba glede na spol................. 71

Graf 7: Okolje, kjer so se učenci največ naučili/ izvedeli o klasični glasbi. ......... 72

Graf 8: Okolje, kjer so se učenci največ naučili/izvedeli o klasični glasbi glede na

1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje. ............................................................. 72

Graf 9: Okolje, kjer so se učenci največ naučili/izvedeli o klasični glasbi glede na

spol. ................................................................................................................... 73

Graf 10: Način učiteljeve/-ičine predstavitve klasične glasbe učencem. .............. 75

Graf 11: Način učiteljeve/-ičine predstavitve klasične glasbe učencem glede na 1.

in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje. ................................................................. 76

Graf 12: Priložnost najpogostejšega poslušanja klasične glasbe pri učencih. ....... 78

Graf 13: Priložnost najpogostejšega poslušanja klasične glasbe pri učencih glede

na 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje. ........................................................ 79

Graf 14: Priložnost najpogostejšega poslušanja klasične glasbe pri učencih glede

na spol. .............................................................................................................. 80

Graf 15: Učencem najbolj všečna klasična skladba............................................. 86

Graf 16: Učencem poznani klasični skladatelji. .................................................. 89

Graf 17: Učencem poznani klasični skladatelji glede na 1. in 2. vzgojno-


Graf 18: Učencem poznani klasični skladatelji glede na spol. ............................. 92

Graf 19: Učencem poznani slovenski skladatelji. ............................................... 93

Graf 20: Učencem poznani slovenski skladatelji glede na 1. in 2. vzgojno-


Graf 21: Učencem poznani slovenski skladatelji glede na spol. .......................... 95

17

1 UVOD

Pravijo, da je glasba govor angelov: nobeno drugo izrazno sredstvo, ki je bilo

dano človeku, ni tako božansko. Približa nas neskončnosti.

(Thomas Carlyle)

»Glasba je človekova kulturna potreba v vseh časih. Izraža njegovo neusahljivo

željo po oblikovanem zvočnem okolju, zvočni komunikaciji in ustvarjalnosti. S

svojo univerzalno zvočno govorico je široko odprta zakladnica obče človeške

kulture. V posameznih okoljih poudarjajo njene vrednote kot nenadomestljive

dokaze kulturne samobitnosti« (Učni načrt; Program osnovnošolskega

izobraževanja; Glasbena vzgoja, 2004, str. 5).

Slika 1: Francesco Botticini: Angeli, ki igrajo na glasbila

(Pridobljeno 15. 03. 2013 na http://www.brightcecilia.net/gallery2/d/1269-

2/Francesco+Botticini.jpg)

Klasična glasba je že od nekdaj pomembna veja glasbe, ki ima bogate korenine,

segajoče v davno preteklost. Je pojem, ki se nanaša na glasbo različnih kulturnih

izvorov in tradicij. Te tradicije pa pogosto segajo v “zlato obdobje” glasbe za

določeno kulturo.

Po podrobnem pregledu posodobljenega (2011) ter starega (2004) Učnega načrta

za glasbeno umetnost osnovnošolskega izobraževanja smo ugotovili, da je v njiju

navedenih mnogo vsebin, povezanih s klasično glasbo. Ker so v starem učnem

načrtu (2004) teme predlaganih glasbenoumetniških vsebin točno določene

(skladbe, skladatelji), smo se v nadaljevanju omejili zgolj na to literaturo (učni

načrt). Na temo klasične glasbe je bilo izvedenih veliko raziskav, eno izmed

18

takšnih je leta 2011 izvedla Špela Božič, ki se je usmerila na zastopanost klasične

glasbe v vrtcu. Njena raziskava je pokazala, da večina vzgojiteljic predvaja

otrokom klasično glasbo enkrat na teden, najpogosteje jo poslušajo pri počitku.

Otroci v večini tej glasbi z veseljem prisluhnejo, najbolj poslušan skladatelj je

Mozart in njegova skladba Mala nočna glasba. Rezultati njene raziskave so

pokazali, da je aktivno poslušanje klasične glasbe za otroka nuja, in sicer zaradi

kakovostnih glasbenih del (Božič, 2011). Vidik poslušanja klasične glasbe so leta

2011 raziskale Jana Dragar, Ana Krašovic ter Eva Plevnik, dijakinje Glasbene

šole Celje, ki pa so se usmerile na starejšo populacijo, in sicer na učence in dijake

Glasbene šole Celje. V raziskovalni nalogi jih je zanimalo, v kakšni meri ob

današnji poplavi različnih stilov glasbe mladi sploh še poslušajo klasično glasbo.

Rezultati so pokazali, da mladi klasične glasbe ne poslušajo tako malo, da ima

zelo velik vpliv na poslušanje in posredno poznavanje klasične glasbe obiskovanje

glasbene šole; učenci in dijaki, ki jo obiskujejo, namreč v veliko večjem številu

poslušajo klasično glasbo, prav tako je poznavanje skladateljev večje. Ugotovile

so, da tudi tisti, ki tovrstne glasbe ne poslušajo, poznajo vsaj enega klasičnega

skladatelja. Najbolj znan klasičen skladatelj med učenci in dijaki pa je Mozart

(Dragar, Krašovic in Plevnik, 2011).

Ker kljub precejšnjemu številu raziskav nismo zasledili nobene, ki bi temeljila na

raziskovanju poznavanja in priljubljenosti klasične glasbe med učenci razredne

stopnje s primerjavo med 1. in 2. vzgojno-izobraževalnim obdobjem, smo se ta

vidik odločili raziskati sami.

V teoretičnem delu bomo predstavili definicije in značilnosti klasične glasbe ter

tudi temo, kako klasična glasba vpliva na razvoj otroka. Nato sledi kratek pregled

zgodovine klasične glasbe (obdobja klasične glasbe, njihove značilnosti ter

predstavnike) z upoštevanjem učnega načrta za glasbeno umetnost. Ob koncu

teoretičnega dela bomo predstavili primerjavo učbeniških kompletov za glasbeno

umetnost v 1., 2., 3., 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole, avtoric Albince

Pesek in Brede Oblak, s posebnim poudarkom na vsebini glasbenega programa

(poslušalskih primerih), se pravi izboru skladb in skladateljev, ki se jih predvaja

pri pouku glasbene umetnosti v določenem razredu.

19

V empiričnem delu bo opisan namen empirične raziskave, podrobneje bomo

opredelili raziskovalna vprašanja, implicitno izražene hipoteze v obliki

raziskovalnih vprašanj, ter predstavili uporabljeno metodologijo. Nato si bomo

ogledali rezultate anketiranih učencev ter jih interpretirali. Na koncu pa bomo s

pomočjo χ2 preizkusa preverili še hipoteze, implicitno izražene v obliki

raziskovalnih vprašanj, in navedli sklep.

20

2 TEORETIČNI DEL

Prvo poglavje temelji na definicijah in značilnostih klasične glasbe ter vplivu na

razvoj otroka.

2.1 KLASIČNA GLASBA

2.1.1 KAJ JE KLASIČNA GLASBA - OPREDELITEV POJMA

»Pojem klasičen pomeni »izvrsten, vzoren«, je stilna opredelitev, vzorno, jasno

pretehtana, harmonična (po slogu iz razcveta gr. umetnosti)« (Leksikon

Cankarjeve založbe, 1988).

Pahlen (1979) razlaga pojem klasična glasba z dvopolnostjo sveta. Naše življenje

naj bi po njegovem mnenju potekalo med dvema nasprotnima točkama, med

materialnim in duhovnim, med čutnostjo in dušo, moškim in žensko, prav tako

tudi med vsebino in obliko. Idealno stanje je pač ravnotežje med obema

dejavnikoma umetniškega dela: vredna vsebina in oblika brez napake. Za obdobja

in dela, ki jim je to uspelo, uporabljamo besedo »klasično«.

V Šolski enciklopediji – Glasba (1995) je razloženo, da se izraz klasika uporablja

za označevanje obdobja klasicistov (Haydn, Mozart in Beethoven) ali pa »resne

glasbe«, kot jo nekateri imenujejo (Spence, 1995).

Maslow (1981, cit. po Pesek, 1997, str. 102) zatrjuje, da »najgloblje izkušnje, ki

sprožijo največje veselje in navdušenje, vizije drugega sveta ali druge ravni

življenja, izhajajo iz klasične glasbe velikih glasbenikov«.

Pesek (2008) trdi, da se pojem klasična glasba pri nas v veliki meri nanaša na

zahodno umetniško glasbo, ki se je razvijala na temelju starogrške glasbe in

gregorijanskega korala od 9. stoletja naprej. Pravi, da jo ustvarjajo in izvajajo

glasbeno izobraževani ustvarjalci (skladatelji) in poustvarjalci (pevci in

inštrumentalisti). Tovrstna glasba je praviloma natančno napisana z notami, le

21

redkokdaj imajo izvajalci možnost improvizacije. V tem, ko ostane priljubljena in

cenjena skozi daljše časovno obdobje, se pokaže njena umetniška vrednost.

S pojmom klasična glasba (tudi klasika), označujemo vsa stilna obdobja od

renesanse dalje. Klasika je v pogovornem smislu sinonim za nekaj ustaljenega,

preizkušenega in priznanega. Klasiki imenujemo vse ustvarjalce, katerih dela so

se zapisala v zgodovino umetnosti. Mednje spadajo likovni umetniki, književniki,

glasbeniki in tudi skladatelji, ki so bili v času svojega življenja razglašeni za

revolucionarne »moderniste« (npr. Wagner ali Stravinski). (Pridobljeno 10. 10.

2010 na http://sl.wikipedia.org/wiki/Klasi%C4%8Dna_glasba).

V glasbenem slovarčku sta pojma klasika in klasicizem opredeljena kot slog v

evropski glasbi druge polovice 18. stoletja, ki je močno vplival na razvoj glasbe v

19. stoletju. Znotraj tega sloga se je razvilo in utrdilo več pomembnih glasbenih

oblik (sonata) in vrst (simfonija, koncert, opera, komorna glasba itd.) (Vrbančič,

2004).

Poslušanje klasične glasbe po Waughu (2000) ne zahteva velikega miselnega

napora ali širokega glasbenega znanja. S tem, ko razvijemo ljubezen do glasbe, se

o njej nehote nekaj naučimo, a za uživanje v glasbi ni potrebno biti strokovnjak.

Pove še, da se v klasični glasbi ritem in tonovski način neprenehoma spreminjata,

pri poustvarjanju spreminjajočih se melodij sodeluje veliko število glasbil,

glasnost pa venomer narašča in pada. Klasična glasba pogosto nima besedila, prav

zaradi tega je potrebno prisluhniti ritmu in uglasbitvi ter prek tega opazovati

spremembo razpoloženj in druga glasbena dogajanja. Razpoloženje se v klasičnih

delih nenehno menjuje, v toku enega samega stavka zamenja več razpoloženj.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovinska_obdobja_evropske_umetne_glasbe

http://sl.wikipedia.org/wiki/Renesan%C4%8Dna_glasba

http://sl.wikipedia.org/wiki/Umetnost

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Likovni_umetnost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Knji%C5%BEevnik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Glasbenik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Richard_Wagner

http://sl.wikipedia.org/wiki/Stravinski

22

2.1.2 VPLIV KLASIČNE GLASBE NA RAZVOJ OTROKA

»Duše sočustvujejo z zvoki; če je duh uglašen, so ušesa zadovoljna. Prelivajoče se

melodije, čvrste, živahne ali resne, se dotaknejo strune v nas, ki je v soglasju z

njimi, in srce odgovori.«

(William Cowper)

Otroci spoznavajo in čutijo glasbo že zelo zgodaj, ko so še v maminem trebuhu.

Spoznavajo namreč zvoke zunanjega sveta, zvok maminega srčnega utripa ter

»šumenje« plodovnice. Zaradi tega ni presenetljivo, da se novorojenci hitro

pomirijo ob zvokih glasov, ki jih poznajo še iz maternice ter da je glasba zanje od

malih nog nekakšna terapija, spremljevalka, tolažnica in zavetnica. (Pridobljeno

04. 04. 2016 na http://maticslapsakx.blogspot.si/2014/08/vpliv-glasbe-na-razvoj-

otroka.html; Slapšak, 2014).

Pesek (1997) pravi, da ima glasba pri vzgoji otrok neprecenljivo vlogo, saj

prispeva k uresničevanju široke palete vzgojno-izobraževalnih ciljev. Meni, da

glasba pomembno prispeva k otrokovemu socialnemu, emocionalnemu,

intelektualnemu in fizičnemu razvoju ter da ima nepogrešljivo vlogo pri estetski

rasti otrokove oziroma človekove osebnosti. Zanjo je glasba umetnost, ki ideje in

čustva izraža prek zvokov in ritmov.

Otrok razvije znanje in potrebo po glasbenih izkušnjah takrat, ko je sposoben

poslušati glasbo, občutiti njen emocionalni vpliv, jo dojemati in razmišljati o njej,

skratka reagirati na njeno lepoto. Zelo pomembno je, da otroku pomagamo

oblikovati njegov lastni okus in občutek, ga skozi glasbene izkušnje spodbujamo k

iskanju lepote in razumevanja ter mu omogočimo, da najde samega sebe v

resničnem doživljanju glasbene umetnosti (Pesek, 1997).

Voglar (1982, str. 5) trdi, da glasba:

– v življenje otrok vnaša veselje, radost, sproščenost, srečo;

http://maticslapsakx.blogspot.si/2014/08/vpliv-glasbe-na-razvoj-otroka.html


23

– pomirja otroka, ga tolaži, otrok sprošča svoje napetosti preko glasbenih

dejavnosti;

– združuje otroke ter jih povezuje med seboj in tistim, ki jim glasbo posreduje;

– čustveno bogati in plemeniti otroke, kajti je vir globokih čustvovanj in lepih

doživetij;

– učinkuje na oblikovanje otrokovega estetskega okusa, otrok spoznava vredna

glasbena dela, katera spadajo v različna glasbena stilska obdobja;

– omogoča otroku, da je ustvarjalen, enak učinek imajo na otroka tudi glasbene

dejavnosti. Otrok ustvarja glasbo in ob njej, glasba buri njegovo domišljijo in ga

sprošča;

– vpliva na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo, na razvoj dispozicij vplivajo

tudi glasbene dejavnosti.

Da glasba spreminja otroške možgane, potrjuje znanost, ki skoraj vsak dan

priskrbi nove dokaze. Magnetnoresonančno slikanje (MRS) in pozitronsko-

emisijska tomografija (PET), se pravi nove tehnologije slikanja možganov, so

nevrologom dale mnogo natančnejši vpogled v delovanje možganov, kot je bilo

doslej sploh mogoče. S PET raziskovalci vidijo, kateri deli možganov oživijo med

določenimi dejavnostmi ter na katere dele učinkujejo različne vrste stimulacije.

Tako lahko znanstveniki opazujejo možgane v procesu razvoja. Strokovnjaki so te

nove dokaze preučili in se strinjajo, da ima pomembno vlogo v otrokovem

življenju temperament, vloga okolja pa mu je enaka, če ne celo pomembnejša.

Torej pred rojstvom otroka in v zgodnjih letih njegovega življenja pusti okolje na

otrokovih možganih neizbrisan pečat (Campbell, 2004).

V svojem delu Mozart za otroke Campbell (2004) na podlagi dokazov MRS in

PET razlaga, da so učinki glasbe na ljudi resnični in merljivi. Dokazano je

namreč, da ima glasba ključno vlogo pri procesu povezovanja zapisov v otroških

možganih, in sicer od približno osemnajstega tedna nosečnosti dalje:

– glasba spodbuja gibanje otroka v maternici ter njegov srčni utrip, otroka

pomirja;

24

– če nedonošenčki poslušajo klasično glasbo že v inkubatorjih, imajo boljše

možnosti za preživetje ter hitreje pridobivajo na teži;

– pri majhnih otrocih, z rednim glasbenim poukom se opazi, da imajo večje

matematične sposobnosti, motorične spretnosti ter berejo bolje od tistih, ki ga

nimajo;

– srednješolci, ki igrajo na glasbilo ali pojejo, dosežejo na šolskih testih večje

število točk kot tisti, ki se z glasbo ne ukvarjajo;

– po desetih minutah poslušanja Mozartove Sonate za dva klavirja v D-duru, so

takoj zatem študenti pri reševanju prostorsko-časovnega dela inteligenčnih testov

dosegali boljše rezultate;

– možgani odraslih glasbenikov kažejo večjo skladnost EEG (možganskih valov)

kot možgani neglasbenikov – anatomsko se celo razlikujejo, če so se glasbo začeli

učiti pred 7. letom starosti.

Če mislimo, da le klasična glasba spodbudno vpliva na otrokove možgane in

duševno stanje, potem so naša mišljenja zmotna, saj imajo različne zvrsti glasbe

na otroka različne vplive. Če glasba ni preglasna, bodo otrokove »možgane in telo

spodbujali najrazličnejši glasbeni žanri, kot tudi pesmi v drugih jezikih. Določena

popularna glasba odlično poteši enoletnikovo obsedenost z gibanjem, saj ima

razposajen ritem, ob katerem se lahko razgiba« (Campbell, 2004).

Campbell (2004) pravi, da je za organizacijo misli najprimernejši Mozart, k

ustvarjalnosti otroka pa pripomore jazz. Rock, rap ter druge glasbene zvrsti pri

starejših otrocih ohranijo zbranost, medtem ko novodobna ali ambientalna glasba

pomaga otrokom, da se sprostijo. Zelo pomembno je, da se otroku omogoči

spoznavanje in preizkušanje vseh glasbenih zvrsti, saj se bo le tako naučil, kako

različne zvrsti vplivajo nanj, na njegovo duševnost. Pustiti mu je potrebno, da se

svobodno odloča o tem, katero glasbo bo poslušal, ga pri tem tudi spodbujati, saj

mu bomo s tem pokazali, kako smo tudi sami odprti do raznolike glasbe.

25

Na kratko smo predstavili vpliv glasbe ter klasične glasbe na otrokov razvoj, o

vplivu glasbe »čudežnega dečka« – Mozarta, pa bo podrobneje govorilo naslednje

podpoglavje.

2.1.2.1 VPLIV MOZARTOVE GLASBE

Campbell (2004) v svojem delu Mozart za otroke razlaga, da ni prvi, ki so mu

skrivnostni učinki glasbe oziroma Mozarta zbudili zanimanje. Za njegovo moč je

izvedel, ko je kot najstnik gledal film Vrtoglavica avtorja Alfreda Hitchcocka

(1957), v katerem je tema ravno Mozartova glasba. Nenazadnje se ga je njegovo

navdušenje o moči te glasbe leta 1994 dotaknilo tudi osebno, ko so mu na

možganih odkrili velik strdek. Ker je verjel, da glasba fizično vpliva na um in telo,

je preveril, če je njegovo prepričanje resnično pravilno. Hitro se je naučil, kako

uporabljati zvok in z njim moč misli, vse to je vplivalo na to, da se mu je

upočasnil srčni utrip, dihanje in presnova, naučil se je sproščati energijo, da je

tekla skozi njegov um in telo – s tem si je olajšal dušo in fiziološko stanje. Čez čas

mu je krvni strdek izginil, moč zvoka je začel še bolj spoštovati in iz te izkušnje je

nastalo njegovo delo.

Prej smo omenili film, na podlagi katerega se je Campbell (2004) začel zanimati

za moč tovrstne glasbe in je nastal po francoskem romanu. Ravno v Franciji pa je

dr. Alfred Tomatis, veliki pionir raziskovanja, v svojih raziskavah vpliva zvoka na

razvoj možganov in telesa v 60. in 70. letih 20. stoletja, začel obravnavati

Mozartovo glasbo. Dokazal je, da poslušanje določenih filtriranih zvokov, zlasti

zvokov Mozartove glasbe ali materinega glasu, vpliva na možgane tako, da

izboljša slušne in govorne sposobnosti, čustveno zdravje in miselno prožnost.

»Naj bo v Franciji, Ameriki, Nemčiji, na Aljaski, v Amazoniji ali med Bantujci,«

je poročal, »najboljše rezultate daje brez dvoma Mozartova glasba.« Seveda so

tudi drugi klasični skladatelji (Händel, Haydn, Beethoven), ki prinašajo

spodbudne rezultate, toda Mozartova glasba ima precej večji učinek. »Mozart je

izjema med izjemami,« je napisal dr. Tomatis, »saj ima osvobajajoč, blažilen, celo

zdravilen učinek. Z njim postanemo to, kar smo« (Campbell, 2004, str. 25).

26

Torej ritmi, melodije in visoke frekvence Mozartove glasbe spodbudijo in

aktivirajo možganske centre za kreativnost in motivacijo (Campbell, 2004).

Vpliv Mozartove glasbe, se strinja Campbell (2004), pa se ne nanaša zgolj na

izboljševanje otrokovih dosežkov na testih; če se naučimo zavestno uporabljati

njegovo glasbo v življenju lastnega otroka, lahko:

– z otrokom komuniciramo in se povezujemo že pred njegovim rojstvom;

– razvoj otrokovih možganov spodbujamo že v maternici in ranem otroštvu;

– že takrat, ko je še v maternici, pozitivno vplivamo na njegovo sposobnost za

čustveno zaznavanje;

– otroku predvajamo vzorce zvokov, na katerih bo lahko utemeljil svoje

razumevanje fizičnega sveta;

– že v zgodnjem otroštvu znižamo raven telesne bolečine oziroma čustvenega

stresa;

– otrokov motorični razvoj izboljšamo ter mu obenem olajšamo učenje plazenja,

hoje, poskakovanja in učenja teka;

– izboljšamo otrokove jezikovne sposobnosti, prav tako besedišče, izražanje in

komuniciranje, njegovo branje, pisanje, matematične in druge intelektualne

sposobnosti, pa tudi njegovo sposobnost za pomnjenje ter njegove socialne

sposobnosti;

– otroku predstavimo širše področje čustvenega izražanja, ustvarjalnosti in lepote;

– otroka seznanimo z lepoto in radostjo življenja v skupnosti in mu obenem

pomagamo ustvariti močan občutek o lastni identiteti.

27

2.2 KRATEK PREGLED ZGODOVINE KLASIČNE GLASBE Z

UPOŠTEVANJEM UČNEGA NAČRTA (OBDOBJA KLASIČNE GLASBE,

NJIHOVE ZNAČILNOSTI IN PREDSTAVNIKI)

V tem poglavju bomo na kratko predstavili zgodovino klasične glasbe – obdobja,

značilnosti teh ter klasične skladatelje, ki so takrat ustvarjali. V poglavju bodo

navedeni zgolj tisti predstavniki obdobij ter njihove skladbe, ki so vključeni v

učni načrt (2004).

2.2.1 RENESANSA

Renesansa imenujemo obdobje umetnosti v 15. in 16. stoletju. Na glasbenem

področju je prevladovala cerkvena glasba, v njej pa je bila vodilna vokalna glasba,

kjer so se izvajale predvsem maše in moteti. Največji napredek tega obdobja je bil

razvoj večglasne (štiri- do šestglasne) polifonije. V posvetni glasbi so bili

priljubljeni madrigali, v katerih se je opevala ljubezen. Izvajalci te glasbe so segali

po različnih instrumentih, med najbolj priljubljenimi je bila lutnja. Igrali so še na

violo in violo da gamba (prednici današnjih godal), psalterij, flavto, trobento in

pozavne (prednice današnjih trobil). V plesni glasbi so imela pomembno vlogo

tudi tolkala. V cerkvah so bile priljubljene orgle, med glasbili s tipkami pa

klavikord. Na dvornih zabavah je bila nepogrešljiva instrumentalna glasba, poleg

petja se je tam tudi plesalo plese, kot so pavana, gagliarda, branle in še mnoge

druge. Značilne renesančne instrumentalne glasbene oblike so bile fuga, concerto

grosso, suita, sonata, pasakalja, preludij, tokata, fantazija; vokalno-instrumentalne

pa opera, oratorij, kantata, maša, pasijon (Klobas Pečnik, 2008).

2.2.2 BAROK

V zbirki Mojstri klasične glasbe in njihova dela (Stabej, 1994) je zapisano, da

beseda »barok« najbrž prihaja iz portugalske besede »barocco«, kar pomeni biser

nepravilne oblike.

28

Barok je slog v glasbi od konca 16. do sredine 18. stoletja, razlaga Vrbančič

(2004). Njegove značilnosti so: generalni bas in basso continuo, monodija,

stopnjevani afekt, glasbeno prikazovanje čustvenih stanj, postopno opuščanje

menzuralnosti in modalnosti ter prodor dur-molskega sistema. V njem so se

razvile nove vrste oratorija, opere, kantate in koncertantne (koncert) ter komorne

glasbe.

Že od samega začetka se je pojem barok uporabljal v likovni umetnosti, v glasbeni

umetnosti se je pojavil šele v novejšem času. Obdobje se je tako poimenovalo

pozneje. Pridevnik barocco pomeni ekstravaganten, pretiran, napihnjen, prisiljen,

kar ustreza baročnemu slogu. Dogodki tega časa so bili zelo razburljivi in pestri.

V Nemčiji so skonstruirali prvi klavir, v Italiji pa uprizorili prvo opero. Prav tako

pestro je bilo na naših, slovenskih tleh, saj so v Ljubljani ustanovili Academio

Filharmonicorum. Velik korak je bil narejen tudi na glasbenem področju. Baročna

umetnost je bila popolno nasprotje renesančni. To je bilo prvo obdobje, v katerem

je bila instrumentalna glasba pomembnejša od vokalne. V tem času je nastala prva

opera, s pomočjo katere so bile uglasbene ne le poeme, temveč cele drame. Glasba

je dobivala čedalje pomembnejše mesto v družbi. Nastajala so prva glasbena

društva – filharmonije, gradile so se prve koncertne dvorane in glasbena

gledališča. Glasba je postala zapletena, bolj dramatična, polna kontrastov med

glasnim in tihim, hitrim in počasnim, postala je umetnost gibanja in dinamike, vsa

nemirna in polna okraskov. Od izvajalcev se je zahtevala velika izvajalska

spretnost. Ob instrumentalni glasbi so se čedalje bolj razvijali tudi instrumenti.

Godala so bila že dovršena, orgle so ponujale veliko možnosti. V tem obdobju se

pojavi nov instrument, klavir. Vse je bilo pripravljeno za nastanek orkestra, s tem

pa za nov zvok in neomejene možnosti izražanja (Klobas Pečnik, 2008).

Pomembni baročni skladatelji:

– v Franciji: Jean Baptiste Lully;

– v Italiji: Giuseppe Tartini;

– v Nemčiji: Johann Sebastian Bach (Klobas Pečnik, 2008).

29

JEAN BAPTISTE LULLY

Slika 2: Jean Baptiste Lully, francoski skladatelj italijanskega rodu.

(Pridobljeno 15. 03. 2016 na http://www.nndb.com/people/380/000093101/lully2.jpg)

(28. november 1632 – 22. marec 1687)

( Pridobljeno 15. 03. 2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Jean-Baptiste_Lully)

»Bisogna morire peccatore.« – »Umreti moraš, grešnik.«

(Lully)

Predlagane glasbenoumetniške vsebine tega skladatelja, navedene v učnem načrtu

za glasbeno umetnost (2004):

– 3. razred 9-letne osnovne šole; Jean–Baptiste Lully: Trka, trka Peter.

JOHANN SEBASTIAN BACH

Slika 3: Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist.

http://www.nndb.com/people/380/000093101/lully2.jpg

https://sl.wikipedia.org/wiki/28._november

https://sl.wikipedia.org/wiki/1632

https://sl.wikipedia.org/wiki/22._marec


30

(Pridobljeno 16. 03. 2016 na http://tikabasamuzik.com/wp-

content/uploads/2013/05/Johann+Sebastian+Bach+bach1.jpg)

(21. marec 1685 – 28. julij 1750)

(Pridobljeno 27. 07. 2012 na

https://sl.wikipedia.org/wiki/Johann_Sebastian_Bach)



– 2. razred 9-letne osnovne šole; Bach: Veseli razgovori (Badinerie);

– 3. razred 9-letne osnovne šole; Bach: Rad imam;

– 4. razred 9-letne osnovne šole; Bach: Toccata (orgle).

GIUSEPPE TARTINI

Slika 4: Giuseppe Tartini, beneški skladatelj in violinist.

(8. april 1692 – 26. februar 1770)

(Pridobljeno 27. 07. 2012 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Giuseppe_Tartini)

V Piranu sta na ogled Tartinijev spomenik in muzej, ki je v njegovi rojstni hiši.

Napisal je mnogo skladb, katere poustvarjalci izvajajo še danes. Legenda pravi, da

je eno izmed njih ustvaril po nenavadnih sanjah, v katerih je skladatelju igral vrag.

Poimenoval jo je Vražji trilček (trilček je glasbeni okrasek, ki s krajšimi trajanji

krasi glavni ton) (Oblak, 2003).

http://sl.wikipedia.org/wiki/21._marec

http://sl.wikipedia.org/wiki/28._julij

http://sl.wikipedia.org/wiki/1750

https://sl.wikipedia.org/wiki/Johann_Sebastian_Bach

http://sl.wikipedia.org/wiki/8._april


http://sl.wikipedia.org/wiki/26._februar


https://sl.wikipedia.org/wiki/Giuseppe_Tartini

31

»Res je, glasba, ki sem jo takrat komponiral, je najboljše, kar sem naredil v

življenju; še vedno ji rad rečem vražja sonata.«

(Tartini o svoji sonati Vražji trilček)



– 5. razred 9-letne osnovne šole; Tartini: Vražji trilček.

2.2.3 KLASICIZEM V EVROPI IN NA SLOVENSKEM

2.2.3.1 KLASICIZEM V EVROPI

V glasbenem slovarčku je klasicizem opisan kot slog v evropski glasbi druge

polovice 18. stoletja, v katerem se je razvilo in utrdilo več pomembnih glasbenih

oblik (sonata) in vrst (simfonija, koncert, opera, komorna glasba itd.). Ta slog je

imel pomemben vpliv na razvoj glasbe v 19. stoletju (Vrbančič, 2004).

Po Klobas Pečnik (2008) sta klasika in klasicizem pojma, ki se med sabo

prepletata, ponekod celo enačita. Zapisal je, da klasiko zaradi boljšega

sporazumevanja imenujemo delo, zvrst ali obdobje trajne in visoke umetniške

vrednosti, klasicizem pa umetnostno obdobje v drugi polovici 18. stoletja.

V tem obdobju je cerkev izgubila vodilno vlogo v glasbeni umetnosti, prevzelo jo

je plemstvo, ki si je želelo uglajeno, melodično glasbo, popolnega sloga in

prijetno za uho. Skladatelji so ustvarjali po svojem navdihu, poslušalci pa so jo

sprejemali brez prvotne razlage. Nastajala je popolna, absolutna glasba. V

klasicističnem večglasju je prevladovala melodija enega glasu ob akordični

spremljavi drugih. Ritmično-melodični motivi so sestavljali tematsko zgradbo

celega stavka. Glasbene oblike so bile podobne baročnim, le da so bile

preoblikovane. Značilne instrumentalne glasbene oblike so bile sonata, simfonija,

koncert, komorna glasba; vokalno-instrumentalne glasbene oblik pa opera, oratorij

in maša (Klobas Pečnik, 2008).

32

Pomembni evropski klasicistični skladatelji:

– v Avstriji in Nemčiji: Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart (Klobas

Pečnik, 2008).

FRANZ JOSEPH HAYDN

Slika 5: Franz Joseph Haydn


http://www.francemusique.fr/sites/default/files/asset/images/2013/08/haydn-original-2.jpg)

(31. marec 1732 – 31. maj 1809)

(Klobas Pečnik, 2008).

Franz Joseph Haydn je bil avstrijski skladatelj, in sicer eden vodilnih skladateljev

klasicističnega obdobja, imenovan tudi »oče« simfonije in oče godalnega kvarteta,

poleg Mozarta in Beethovna eden od stebrov zlatega obdobja evropske glasbe, ki

ga danes označujemo s pojmom dunajska klasika (Pridobljeno 23. 03. 2016 na

https://sl.wikipedia.org/wiki/Joseph_Haydn).

»Družil sem se s cesarji in kralji in mnogimi velikimi možmi in od njih dobil

mnoge laskave pohvale, a z njimi ne bi mogel živeti v tesnih odnosih. Ljubša mi je

bližina ljudi mojega položaja.«

(Haydn)



– 4. razred 9-letne osnovne šole; Haydn: Jesensko listje.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Klasicizem

https://sl.wikipedia.org/wiki/Simfonija

https://sl.wikipedia.org/wiki/Godalni_kvartet

https://sl.wikipedia.org/wiki/Wolfgang_Amadeus_Mozart

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ludwig_van_Beethoven

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dunajska_klasika&action=edit&redlink=1

33

WOLFGANG AMADEUS MOZART

Slika 6: Wolfgang Amadeus Mozart, avstrijski skladatelj.

(Pridobljeno 23. 03. 2016 na http://stock.wikimini.org/w/images/1/1e/Wolfgang-amadeus-

mozart_1.jpg)

(27. januar 1756 – 05. december 1791)


Doslej je bilo o Mozartu že vse povedano in napisano, predvsem pa to, da gre za

najpopolnejšega glasbenega genija (Rosi, 1995, str. 72).

»Fenomena, kakršen je Mozart, ni mogoče pojasniti.«

(Goethe)



– 1. razred 9-letne osnovne šole; Mozart: Mala nočna glasba (odlomki);

– 2. razred 9-letne osnovne šole; Mozart: Pastirčkova pesem;

– 4. razred 9-letne osnovne šole; Mozart: Variacije, Mala nočna glasba, Čarobna

piščal.

34

2.2.3.2 KLASICIZEM NA SLOVENSKEM

Klasicizem se je na Slovenskem pojavil skoraj istočasno kot dogajanja na tujem.

Ljubljanski glasbeniki so v tem času iskali nove možnosti za ustvarjanje. Leta

1794 so osnovali godalni kvartet, istega leta je bila ustanovljena tudi

Filharmonična družba. Člane družbe so sestavljali glasbeniki ter pomembni

meščani. Posebno mesto slovenskega glasbenega klasicizma pripada skladatelju

Janezu Krstniku Novaku, častnemu članu Filharmonične družbe ter vnetemu

borcu za ustanovitev javne glasbene šole. Novakov Figaro je dokaz, da je imela

Ljubljana že takrat nekakšno tradicijo klasicistične glasbe. (Klobas Pečnik, 2004).

Filharmonična družba (nemško: Philharmonische Gesellschaft) je najstarejši

glasbeni zavod nekdanje Avstrijske monarhije. Ustanovljena je bila leta 1794 in je

naslednica Academie Philharmonicorum Labacensis. Namen družbe je bil

plemenitenje čustev z izbiro dobrih skladb ter oblikovanje okusa z dobro izvedbo

v krogu te družbe. Jeseni 1918 je priredila zadnji koncert, kasneje pa je postala

podružnica Glasbene matice, katera je bila formalno razpuščena leta 1945


https://sl.wikipedia.org/wiki/Filharmoni%C4%8Dna_dru%C5%BEba).

Slika 7: Stavba, v kateri je od leta 1801 naprej delovala Filharmonična družba.


https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0f/Stavba_Filharmoni%C4%8Dne_dru%C5%

BEbe.jpg)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C5%A1%C4%8Dina

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Glasbeni_zavod&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/wiki/Habsbur%C5%A1ka_monarhija


https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_filharmonija


https://sl.wikipedia.org/wiki/Glasbena_matica


https://sl.wikipedia.org/wiki/Filharmoni%C4%8Dna_dru%C5%BEba

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0f/Stavba_Filharmoni%C4%8Dne_dru%C5%BEbe.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0f/Stavba_Filharmoni%C4%8Dne_dru%C5%BEbe.jpg

35

JANEZ KRSTNIK NOVAK (tudi JOHANN BAPTIST NOVAK), slovenski

skladatelj

(1756 – 1833)

»Brez Novaka si tako plodnih začetnih dveh, treh desetletij, kot jih v svojem

prizadevanju izkazuje Filharmonična družba, ni mogoče zamisliti.«

(Dragotin Cvetko)

Janez Krstnik Novak je bil eden redkih predstavnikov glasbenega klasicizma v

slovenskem prostoru. Služboval je kot uradnik na deželni upravi, v Ljubljani je

deloval kot pevec, violinist in skladatelj. Je eden ustanovnih članov ljubljanske

Academie philharmonicorum leta 1794, kjer je v njenem orkestru (predhodniku

orkestra Slovenske filharmonije) v letih 1799 in 1800 tudi dirigiral, med leti

1808–1825 pa je bil umetniški vodja tega sestava. 1790. leta je skomponiral

scensko glasbo z naslovom Figaro na Linhartovo igro Ta veseli dan ali Matiček se

ženi, ker je bila njegova glasba kakovostna se je gledališka igra približala operi.

To je bilo eno njegovih vidnejših glasbenih del poleg nekaterih kantat, večina

njegovih drugih del je izgubljena (Pridobljeno 23. 03. 2016 na

https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Krstnik_Novak).

2.2.4 ROMANTIKA V EVROPI IN NA SLOVENSKEM

2.2.4.1 ROMANTIKA V EVROPI

Po Vrbančiču (2004) je romantika slog v glasbi 19. stoletja, ki sega še daleč v 20.

stoletje. Značilnosti romantike se kažejo v poudarjenemu čustvovanju in izrazu,

svobodnejšemu nadaljnjemu razvoju obstoječih in vrsti novih oblik in vrst, vplivu

ljudske glasbe, oblikovanju skladateljskih tudi nacionalno pogojenih smeri

oziroma šol, nastanek t. i. programske glasbe, spremenjenemu odnosu skladateljev

do melodije, ritma in harmonije ter spremembi tehničnih postopkov v ustvarjanju

glasbe.


https://sl.wikipedia.org/wiki/Academia_philharmonicorum


https://sl.wikipedia.org/wiki/Simfoni%C4%8Dni_orkester_Slovenske_Filharmonije



https://sl.wikipedia.org/wiki/Scenska_glasba

https://sl.wikipedia.org/wiki/Figaro_(Novak)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Linhart

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ta_veseli_dan,_ali_Mati%C4%8Dek_se_%C5%BEeni

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ta_veseli_dan,_ali_Mati%C4%8Dek_se_%C5%BEeni

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gledali%C5%A1%C4%8De

https://sl.wikipedia.org/wiki/Opera

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kantata

https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Krstnik_Novak

36

Romantika je pojem z različnimi pomeni. Na splošno pomeni način izražanja

čustev, na katera bolj kot razum vplivajo občutja in domišljija. Pojem izhaja iz

besede roman, ki v književnosti pomeni delo z neresnično, domišljijsko zgodbo. V

književnosti se je pojem uporabljal že konec 18. stoletja, v glasbi pa v 19. stoletju.

Kasneje je romantika postala pojem za slog, umetniški koncept in tudi obdobje v

umetnosti. Takšno široko pojmovanje je ohranjeno do danes. Od vseh umetnosti

je gotovo najbolj romantična glasba. Značilne romantične instrumentalne glasbene

oblike so miniature, simfonična pesnitev, glasba za balet; vokalno-instrumentalne

pa samospev, opera ter zborovske pesmi (Klobas Pečnik, 2008).

Pomembni evropski romantični skladatelji:

– v Franciji: Camille Saint-Saëns;

– v Nemčiji in Avstriji: Robert Schumann, Franz Schubert;

– v Rusiji: Peter Iljič Čajkovski, Nikolaj Rimski Korsakov;

– na Norveškem: Edward Grieg (Klobas Pečnik, 2008).

FRANZ SCHUBERT

Slika 8: Franz Schubert

(Pridobljeno 23. 03. 2016 na http://www.biografiasyvidas.com/biografia/s/fotos/schubert.jpg)

(31. januar 1797 – 19. november 1828)

(Pridobljeno 23. 03. 2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Franz_Schubert)

»Moja glasba je sad mojega daru in mojega trpljenja.«

(Schubert)

http://www.biografiasyvidas.com/biografia/s/fotos/schubert.jpg

https://sl.wikipedia.org/wiki/Franz_Schubert

37



– 1. razred 9-letne osnovne šole; Schubert: Uspavanka.

ROBERT SCHUMANN

Slika 9: Robert Schumann

(Pridobljeno 23. 03. 2016 na http://1.bp.blogspot.com/_Dtq5OkGAOb4/TA2Q7-

dGKcI/AAAAAAAAAEs/3c1E2MHXSf8/s1600/Robert_Schumann_1839.jpg)

(08. junij 1810 – 29. julij 1856)


»Umetniška dela so potrebna na vseh nivojih kulture. Iz umetnosti je treba

izključiti le licemerstvo in grdobo, ki se skrivata za zavajajojčo kopreno. Z vso

močjo se moramo boriti proti plagiatorjem in drugim revnim prevarantom, ki

svojo bedo skrivajo za lažnim sijajem in ustvarjajo le zaradi denarja.«

(Schumann)



– 1. razred 9-letne osnovne šole; Schumann: Otroški prizori: Veseli kmetič.

http://1.bp.blogspot.com/_Dtq5OkGAOb4/TA2Q7-dGKcI/AAAAAAAAAEs/3c1E2MHXSf8/s1600/Robert_Schumann_1839.jpg

http://1.bp.blogspot.com/_Dtq5OkGAOb4/TA2Q7-dGKcI/AAAAAAAAAEs/3c1E2MHXSf8/s1600/Robert_Schumann_1839.jpg

38

CAMILLE SAINT-SAËNS

Slika 10: Camille Saint-Saëns

(Pridobljeno 24. 03. 2016 na http://de.academic.ru/pictures/dewiki/67/CSaint-Saens.jpg)

(09. oktober 1835 – 16. december 1921)


»Umetnik, ki ni popolnoma zadovoljen s skladnimi melodijami, s harmoničnimi

barvami in z lepim zaporedjem akordov, ne razume glasbene umetnosti.«

(C. Saint-Saëns)



– 2. razred 9-letne osnovne šole; C. Saint-Saëns: Labod;

– 3. razred 9-letne osnovne šole; C. Saint-Saëns: Živalski karneval: Slon, Labod;

– 4. razred 9-letne osnovne šole; C. Saint-Saëns: Živalski karneval: Levja

koračnica (klavir), Kukavica (klarinet), Kokoši in petelin, Kenguru (klavir),

Okamnine (ksilofon), Ptičnica (flavta), Antilopa (klavir), Akvarij (klavir, flavta,

godala), Želva (godala), Labod (violončelo), Slon (kontrabas), Oslički (violini),

Pianisti, Finale.

39

PETER ILJIČ ČAJKOVSKI

Slika 11: Peter Iljič Čajkovski


http://psn.sdn.si/sn/img/s484x650/13/310/635193206136238485_2661538.jpg)

(07. maj 1840 – 06. november 1893)


»Bivanje z ljudmi je prijetno le takrat, ko ni povezano s kakršnimkoli pogovorom.

Kakor narava ljudje izzovejo radost le (že) s svojo navzočnostjo in ne z

govorjenjem.«

(Čajkovski)



– 1. razred 9-letne osnovne šole; P. I. Čajkovski: Mladinski album, Hrestač

(posamezni plesi);

– 3. razred 9-letne osnovne šole; P. I. Čajkovski: Punčkin pogreb, Hrestač;

– 4. razred 9-letne osnovne šole; P. I. Čajkovski: Hrestač.

40

EDVARD HAGERUP GRIEG

Slika 12: Edvard Hagerup Grieg


http://www.myartprints.co.uk/kunst/italian_school/edvard_hagerup_grieg_1843_190_hi.jpg)

(15. junij 1843 – 04. september 1907)


»Grieg je rožnati bonbon, ovit v beli sneg.«

(Debussy)



– 2. razred 9-letne osnovne šole; E. Grieg: Peer Gynt: V dvorani gorskega kralja,

Koračnica palčkov.

NIKOLAJ RIMSKI-KORSAKOV

Slika 13: Nikolaj Rimski-Korsakov

http://www.myartprints.co.uk/kunst/italian_school/edvard_hagerup_grieg_1843_190_hi.jpg

41


https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fb/Nikolay_A_Rimsky_Korsakov_189

7.jpg/220px-Nikolay_A_Rimsky_Korsakov_1897.jpg)

(18. marec 1844 – 21. junij 1908)


»Njegove melodije se odlikujejo s starim ruskim slogom, z izvirnimi ritmi in

harmonijami, v katerih je veliko sončne svetlobe in topline.«

(Platon Bounoff)



– 2. razred 9-letne osnovne šole; Korsakov: Čmrljev let.

2.2.4.2 ROMANTIKA NA SLOVENSKEM

Tudi na Slovenskem so se začele spremembe v stilni podobi glasbe.

Filharmonična družba in Stanovsko gledališče sta bili še naprej osrednji kulturni

osnovi. Gledališče je že hitro pričelo z uprizarjanjem opere v novi stilni podobi,

po sporedih pa ni zaostajalo za evropskim prostorom. Na ljubljanskih odrih se je

pojavila slovenska pesem; čeprav je bila skromna, je bila domačim glasbenim

ustvarjalcem v spodbudo. V Ljubljani je bila leta 1872 ustanovljena Glasbena

matica, katera je imela pomembno vlogo pri razvoju glasbene romantike na

Slovenskem, saj je njeno delovanje vplivalo na celotno slovensko ozemlje. Njeno

delo je bilo zbiranje in zapisovanje slovenskih ljudskih pesmi in viž. Pod njenim

okriljem, je do tedaj občasna izdaja slovenskih skladb, postala redna in

sistematična, kar je povzročilo ustanavljanje nešteto novih pevskih ansamblov in

pevskih zborov, ki so izvajali objavljene pesmi. Vse to je k ustvarjanju spodbudilo

skladatelje, saj so bili tokrat prepričani v tiskanje in izdajo njihovih skladb.

Glasbena matica se je soočila tudi z največjim problemom, zavedala se je namreč

pomanjkanja domačih izvajalcev ter da bo problem mogoče rešiti le z

ustanovitvijo javne glasbene šole. Sprva skromna ustanova se je kasneje pričela

širit, ob pomoči izvrstnih mojstrov je bila usmerjena k profesionalizaciji

glasbenikov. V štiridesetih letih 19. stoletja se pričnejo množiti skladatelji

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fb/Nikolay_A_Rimsky_Korsakov_1897.jpg/220px-Nikolay_A_Rimsky_Korsakov_1897.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fb/Nikolay_A_Rimsky_Korsakov_1897.jpg/220px-Nikolay_A_Rimsky_Korsakov_1897.jpg

42

slovenskega rodu, po marčni revoluciji pa so slovenski umetniki težili k lastni,

avtohtoni glasbi, z željo, da bi bila enaka glasbi svobodnih narodov. Slovenski

skladatelji, ki so delovali v tem obdobju, so bili Davorin Jenko, Benjamin Ipavec,

Anton Foerster ter Fran Gerbič (Klobas Pečnik, 2008).

2.2.5 GLASBA 20. STOLETJA V EVROPI IN NJEN PEČAT NA

SLOVENSKIH TLEH

2.2.5.1 GLASBA 20. STOLETJA V EVROPI

V delu Klobas Pečnik (2008) je zapisano, da je 20. stoletje v glasbo prineslo

mnogo sprememb in novosti. Pojavila se je multimedijska glasba ter novi

instrumenti, ki so bili preparirani in elektronski, ponujali so nove zvočne

možnosti. Na glasbo 20. stoletja je vplival tudi jazz, ki je v Evropo prišel iz

Amerike.

Melodija, ki je bila pred tem v glasbi najpomembnejša, je sedaj izgubila pomen,

ritem je postal bolj zahteven, pester in raznovrsten. Spremenila se je tudi

harmonija, akordi so imeli drugačno sestavo, za uho niso bili prijetni. Do 19.

stoletja je orkester postajal čedalje večji, v 20. stoletju pa je postajal glasbi

primerno manjši. Godala niso imela več vodilne vloge, več je bilo instrumentov,

kateri so proizvajali težke in mračne zvoke, priljubljena so bila tolkala, s katerimi

se je poudarjalo ritmično bogastvo skladb. Klasičnim instrumentom so se

pridružili novi, nenavadni, preparirani ali elektronski. Instrument je lahko postal

katerikoli predmet. V instrumentalni glasbi so bile navzoče simfonične suite in

simfonične pesnitve, baleti, koncerti in simfonije ter komorne oblike. Na področju

vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe pa se je največkrat zasledila zborovska

glasba (Klobas Pečnik, 2008).

Pomembni skladatelji evropske glasbe 20. stoletja:

– v Franciji: Claude Debussy;

– v Rusiji: Sergej Prokofjev (Klobas Pečnik, 2008).

43

CLAUDE DEBUSSY

Slika 14: Claude Debussy

(Pridobljeno 23. 03. 2016 na https://pbs.twimg.com/profile_images/2252473786/debussy2.jpg)

(22. avgust 1862 – 25. marec 1918)

(Pridobljeno 23. 03. 2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Claude_Debussy)

»Čedalje bolj sem prepričan, da je glasba že po svoji naravi nekaj, česar ni

mogoče omejiti s tradicionalno in nespremenljivo obliko.«

(Claude Debbusy)



– 1. razred 9-letne osnovne šole; Debussy: Otroški kotiček;

– 2. razred 9-letne osnovne šole; Debussy: Snežinke plešejo;

– 3. razred 9-letne osnovne šole; Debussy: Ples črne lutke.

https://pbs.twimg.com/profile_images/2252473786/debussy2.jpg



https://sl.wikipedia.org/wiki/Claude_Debussy

44

SERGEJ SERGEJEVIČ PROKOFJEV

Slika 15: Sergej Sergejevič Prokofjev

(Pridobljeno, 23. 03. 2016 na

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2d/Sergei_Prokofiev_02.jpg)

(23. april 1891 – 05. marec 1953)

(Pridobljeno 23. 03. 2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Sergej_Prokofjev)

»On je nadarjen, toda skrajno neresen.«

(N. Rimski-Korsakov)



– 2. razred 9-letne osnovne šole; Prokofjev: Peter in volk.

2.2.5.2 SLOVENSKA GLASBA 20. STOLETJA

Tudi pri nas so se v tem obdobju pričele odražati novosti. Glasbena matica je bila

še vedno vodilna ustanova, ki je na svojih prireditvah izvajala dela slovenskih in

tujih skladateljev. Slovenska filharmonija, ustanovljena leta 1908, je bogatila

slovensko koncertno življenje s simfonično glasbo, tukaj so slovenski skladatelji

povečali tudi svojo dejavnost. Zborovsko petje je bilo zelo živahno, leta 1911 je

namreč Zveza slovenskih pevskih društev štela kar 306 pevskih zborov. Ljubljana

pa je v tem času končno dobila svojo novo gledališko hišo.

Pomembno vlogo na naših tleh so imele tudi glasbene revije Cerkveni glasbenik,

Glasbena zora in Novi akordi, za katere so svoje prispevke pisali mnogi znani in



https://sl.wikipedia.org/wiki/Sergej_Prokofjev

45

ugledni skladatelji. Po 1. svetovni vojni je slovenska umetnost v okviru nove

jugoslovanske države dobivala nove možnosti in pogoje. Filharmonično društvo je

prešlo v slovenske roke, ljubljanska opera se je obnovila in uspešno nadaljevala

svojo pot, pridružila pa se ji je še mariborska opera. Ljubljana je leta 1919 dobila

visokošolsko glasbeno ustanovo, leta 1939 pa je bila osnovana samostojna

visokošolska ustanova, Glasbena akademija (Klobas Pečnik, 2008).

Glasbena produkcija se je po letu 1945 naglo razrasla, postajala čedalje bolj

kakovostna. Ustvarjalnost se je usmerjala v simfonično glasbo, za katero prej ni

bilo možnosti. Vokalna, zlasti zborovska glasba, sta postali zanemarjeni, a vendar

sta že zaradi močne tradicije, še vedno vztrajali. V slovensko glasbo je prvi uvedel

moderne smeri skladatelj Marij Kogoj, sledili so mu Matija Bravničar, Lucijan

Marija Škerjanc, Slavko Osterc, Blaž Arnič in drugi. Delujoči skladatelji tega

obdobja so bili še: Emil Adamič, Stanko Premrl, Mirko Polič, Matija Tomc,

France Marolt, Danilo Švara (Klobas Pečnik, 2008).

2.3 PRIMERJAVA UČBENIŠKIH KOMPLETOV ZA GLASBENO

UMETNOST V 1., 2., 3., 4. IN 5. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE

ŠOLE AVTORIC PESEK IN OBLAK

V Učnem načrtu za glasbeno umetnost programa osnovne šole (2011) je glasba

opredeljena kot oblika komunikacije, ki vpliva na občutja, misli in delovanje, zato

učenci potrebujejo glasbene izkušnje izvajanja, ustvarjanja in poslušanja.

»Procesi glasbenega učenja in poučevanja spodbujajo razvoj glasbenega

doživljanja in mišljenja ter vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in

znanj. Temeljne metode glasbenega poučevanja in učenja se uresničujejo z

dejavnostmi izvajanja, ustvarjanja in poslušanja glasbe. To omogoča sprejemanje

različnih oblik glasbe ter njeno presojanje in vrednotenje« (Učni načrt, 2011, str.

4).

Če se spomnimo prejšnjega odstavka, lahko rečemo, da so procesi glasbenega

učenja in poučevanja izrednega pomena. Da pa lahko poučevanje in učenje

potekata normalno, nemoteno, morajo biti pogoji za ta proces ugodni. Velik

46

poudarek se namreč daje ustreznosti in primernosti učnih vsebin ter učne literature

za določeno starost učencev ter na to, kako so vsebine v določeni literaturi

povezane z učnim načrtom. Zelo pomembno je, da avtorji učbenikov, delovnih

zvezkov, se pravi učbeniških kompletov, pri samem začetku izdelave učnega

materiala, upoštevajo učni načrt. Priporočljivo je, da se predlagane vsebine učnega

načrta prepletajo z vsebinami, navedenimi v učbenikih, saj učni načrt navaja

obvezne in izbirne operativne cilje in vsebine, kateri so potrebni za splošno

izobrazbo ob končanju osnovne šole in so namenjeni vsem učencem.

Ker nas je zanimalo, kakšna je povezava glasbenih vsebin v učbeniških kompletih,

katere so uporabljale učiteljice razrednega pouka v času naše raziskave, z učnim

načrtom, smo to tudi preverili. Najprej smo pregledali Učni načrt za glasbeno

umetnost iz leta 2004 ter izpisali predlagane glasbenoumetniške vsebine, nato pa

smo prisotnost teh vsebin preverili tudi v didaktičnih kompletih za glasbeno

umetnost na razredni stopnji (1.–5. razreda) avtoric Albince Pesek in Brede

Oblak. V nadaljevanju bomo zastopanost teh vsebin tabelarično predstavili glede

na vsebino glasbenega programa (poslušalske primere), se pravi izbor klasičnih in

slovenskih skladateljev ter skladb, ki jih najdemo v Učnem načrtu za glasbeno

umetnost iz leta 2004 in se jih predvaja pri pouku glasbene umetnosti v

določenem razredu.

47

Tabela 1: Klasični skladatelji ter klasične skladbe, vključene v učni načrt, ter zastopanost teh v učnih didaktičnih kompletih avtoric Albince Pesek in Brede Oblak:

VZGOJNO-

IZOBRAŽEVALNO

OBDOBJE

RAZRED SKLADATELJ OBDOBJE DELA, VKLJUČENA V UČNI NAČRT

2004

DIDAKTIČNI

KOMPLET

ALBINCE PESEK

DIDAKTIČNI

KOMPLET

BREDE OBLAK

1. VZGOJNO-

IZOBRAŽEVALNO

OBDOBJE

1.

Franz Schubert Romantika Uspavanka Ne. Ne.

Modest Petrovič

Musorgski Romantika

V kotu, Hrošč, Ples piščančkov v jajčnih

lupinah Ne. Ne.

Claude Debussy Glasba 20.

stoletja Otroški kotiček

Ne.

Ne.

Wolfgang

Amadeus Mozart Klasicizem Mala nočna glasba (odlomki) Ne. Da.

Robert Schumann Romantika Otroški prizori: Veseli kmetič Ne. Ne.

Peter Iljič

Čajkovski Romantika Mladinski album, Hrestač (posamezni plesi) Ne. Da.

2.

Wolfgang

Amadeus Mozart Klasicizem Mali potepuh, Pastirčkova pesem Ne. Da.

Camille Saint-

Saëns Romantika Labod Ne. Da.


stoletja Snežinke plešejo Da. Da.

Nikolaj Rimski-

Korsakov Romantika Čmrjev let Ne. Da.

Edvard Hagerup

Grieg Romantika

Peer Gynt: V dvorani gorskega kralja,

Koračnica palčkov Ne. Da.

Johann Sebastian

Bach Barok Veseli razgovori (Badinerie) Ne. Da.

3.

Jean Baptiste

Lully Barok Trka, trka Peter Ne. Ne.

Johann Sebastian

Bach Barok Rad imam Ne. Ne.

Peter Iljič

Čajkovski Romantika Punčkin pogreb, Hrestač Da. Da.

Camille Saint-

Saëns Romantika Živalski karneval: Slon, Labod Da. Da.


stoletja Ples črne lutke Ne. Da.

Sergej Prokofjev Glasba 20.

stoletja Peter in volk Ne. Da.

48

VZGOJNO-

IZOBRAŽEVALNO

OBDOBJE

RAZRED SKLADATELJ OBDOBJE DELA, VKLJUČENA V UČNI NAČRT

2004

DIDAKTIČNI

KOMPLET

ALBINCE PESEK

DIDAKTIČNI

KOMPLET

BREDE OBLAK

2. VZGOJNO-

IZOBRAŽEVALNO

OBDOBJE

4.

Wolfgang

Amadeus Mozart Klasicizem

Variacije,

Mala nočna glasba, Čarobna piščal Da. Da.

Johann Strauss Glasba 20.

stoletja

V gozdu krofov Ne. Ne.

Johann Sebastian Bach

Barok

Toccata (orgle) Ne. Ne.

Franz Joseph

Haydn Klasicizem

Jesensko listje Ne. Da.

Camille Saint-

Saëns Romantika

Živalski karneval: Levja koračnica (klavir),

Kukavica (klarinet), Kokoši in petelin,

Kenguru (klavir), Okamnine (ksilofon),

Ptičnica (flavta), Antilopa (klavir), Akvarij

(klavir, flavta, godala), Želva (godala), Labod

(violončelo), Slon (kontrabas), Oslički

(violini), Pianisti, Finale

Da. Da.

Paul Dukas Glasba 20.

stoletja Čarodejev vajenec, Bremenski godci Ne. Ne.

Peter Iljič

Čajkovski

Romantika

Hrestač Ne. Ne.

5.

Giuseppe Tartini Barok Vražji trilček Ne. Da.

Aulis Sallinen Glasba 20.

stoletja

Adagio Ne. Da.

Leopold Mozart Klasicizem Otroška simfonija Ne. Ne.

49

Tabela 2: Slovenski skladatelji ter njihove skladbe, vključene v učni načrt, ter zastopanost teh v učnih didaktičnih kompletih avtoric Albince Pesek in Brede Oblak:

VZGOJNO-

IZOBRAŽEVALNO

OBDOBJE

RAZRED SKLADATELJ OBDOBJE DELA VKLJUČENA V UČNI NAČRT

2004

DIDAKTIČNI

KOMPLET

ALBINCE PESEK

DIDAKTIČNI

KOMPLET

BREDE OBLAK

1. VZGOJNO-

IZOBRAŽEVALNO

OBDOBJE

1.

Borut Lesjak Slo. glasba 20.

stoletja Kdo je lumpek, Trije lenuhi Ne. Ne.

Mira Voglar Slo. glasba 20.

stoletja Bosi in obuti vrabci, Kdo bo prišel iz hiše Ne. Da.

Janez Kuhar Slo. glasba 20.

stoletja Mi imamo mucka, Jaz imam pa goslice Da. Da.

Janez Bitenc Slo. glasba 20.

stoletja Potoček, Zajček dolgoušček Ne. Ne.

Mirko Slosar Slo. glasba 20.

stoletja Šala Ne. Ne.

Marij Julij Kogoj Slo. glasba 20.

stoletja Na ledu Ne. Ne.

2.

Emil Adamič Slo. glasba 20.

stoletja Šolski zvonec Ne. Da.


stoletja Ura, Peter veter, Križ-kraž kralj Matjaž Ne. Da.

Jakob Jež Slo. glasba 20.

stoletja Vadbena ura, Zajček, Mlado kolo Ne. Da.

Matija Tomc Slo. glasba 20.

stoletja Ciciban se cmeri Ne. Da.

Albin

Weingerl

Slo. glasba 20.

stoletja Miška Ne. Ne.

Pavel Šivic Slo. glasba 20.

stoletja Miki pleše, Miki je vojak Da. Da.

Janez Kuhar Slo. glasba 20.

stoletja Goslice Ne. Ne.

Breda Šček Slo. glasba 20.

stoletja Svatba v gozdu Ne. Ne.

3.


stoletja

Vaja za praznik, Kostanjček zaspanček;

Leti, leti; Igra z budilko; Marko, odpri

vrata

Ne. Da.

Radovan Gobec Slo. glasba 20.

stoletja Kresniček Ne. Da.

50


stoletja Kaj je v kapljici dežja, Mladi modrijan Ne. Ne.

Marijan Lipovšek Slo. glasba 20.

stoletja Pesem deževnih kapljic Ne. Da.

Makso Pirnik Slo. glasba 20.

stoletja Zvonček Ne. Da.

Igor Štuhec Slo. glasba 20.

stoletja Uspavanka Ne. Da.


stoletja

Izštevanka, Potovanje Ne. Da.


stoletja Čriček poje, Bele snežinke Ne. Da.


stoletja Križ-kraž, Muzikantska Ne. Da.


stoletja Binček in jabolko Ne. Da.

Uroš Rojko Slo. glasba 20.

stoletja Medvedkova večerja Ne. Ne.


stoletja Pustna, Semafor Ne. Ne.

Karol Pahor Slo. glasba 20.

stoletja Dimnik, V korak Ne. Da.


stoletja Pomladne piščalke Ne. Ne.

Slavko Mihelčič Slo. glasba 20.

stoletja Stopa dedek Ne. Da.

Dane Škerl Slo. glasba 20.

stoletja Dnevnik Lize Sladoledarice Ne. Da.

Primož Ramovš Slo. glasba 20.

stoletja Šaljivka Ne. Da.

Čenda Šedelbauer Slo. glasba 20.

stoletja Kar veselo Ne. Da.

2. VZGOJNO-

IZOBRAŽEVALNO

OBDOBJE

4.


stoletja En ten tenera Ne. Ne.

Alojz Ajdič Slo. glasba 20.

stoletja Finale Ne. Da.


stoletja Snežec Ne. Ne.

Karel Jeraj Slo. glasba 20.

stoletja Pevec Ne. Ne.

51

Klobas Pečnik (2008), Kuret in Koršič (2005), Oblak (2000, 2001, 2002, 2003), Pesek (2001, 2002, 2003, 2004), Učni načrt za glasbeno umetnost

(2004).

5.

Marjan Kozina Slo. glasba 20.

stoletja Divertimento za mlade pianiste Ne. Ne.

Pavel Šivic Slo. glasba 20.

stoletja Patetični gospod Sol Fa Si, Kapriciozna

gospa Do La Re Ne. Ne.

Franjo Vilhar Romantika na

Slovenskem Sonce čez hribček gre Ne. Ne.

Ivan Šček Slo. glasba 20.

stoletja Moja ura Ne. Ne.


stoletja Otrok poje Ne. Ne.

Marijan

Gabrijelčič

Slo. glasba 20.

stoletja Kralj Matjaž Ne. Da.


stoletja Istrijanka Ne. Da.

Pavle Merku Slo. glasba 20.

stoletja Sonce ljubo Ne. Ne.

Aleksander Kogoj Slo. glasba 20.

stoletja Materi Ne. Ne.

Vilko Ukmar Slo. glasba 20.

stoletja Burleska Ne. Da.

Ubald Vrabec Slo. glasba 20.

stoletja Škocijanske jame Ne. Ne.

Slavko Osterc Slo. glasba 20.

stoletja Dino, dino, dano; Juretu Ne. Da.

Jerko Novak Slo. glasba 20.

stoletja Figaro: Poklon fantov in deklet; Figaro Ne. Da.


stoletja En ten tenera Ne. Da.

Hinko Druzovič Slo. glasba 20.

stoletja Dobro jutro Ne. Da.


stoletja Tivolski ribnik iz Ljubljanskih akvarelov Ne. Ne.

52

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 NAMEN RAZISKAVE

Z empirično raziskavo želimo ugotoviti:

– kakšno je poznavanje klasične glasbe (poznavanje skladb in skladateljev) med učenci

drugih, tretjih, četrtih in petih razredov devetletne osnovne šole;

– kakšna je priljubljenost klasične glasbe med učenci drugih, tretjih, četrtih in petih razredov

devetletne osnovne šole.

3.2 RAZČLENITEV IN PODROBNA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA

PROBLEMA V OBLIKI RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

1. Kaj učencem pomeni glasba?

1.1 Ali so v pomenu glasbe razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja?

1.2 Ali so v pomenu glasbe razlike med učenci različnega spola?

2. V katere glasbene aktivnosti so vključeni učenci?

2.1 Ali so o vključevanju v glasbene aktivnosti razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-

izobraževalnega obdobja?

2.2 Ali so o vključevanju v glasbene aktivnosti razlike med učenci različnega spola?

3. Ali učenci radi poslušajo klasično glasbo?

3.1 Ali so o priljubljenosti poslušanja klasične glasbe razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-


3.2 Ali so o priljubljenosti poslušanja klasične glasbe razlike med učenci različnega spola?

4. Kako pogosto učenci poslušajo klasično glasbo v prostem času?

4.1 Ali so o pogostosti poslušanja klasične glasbe v prostem času razlike med učenci 1. in 2.

vzgojno-izobraževalnega obdobja?

53

4.2 Ali so o pogostosti poslušanja klasične glasbe v prostem času razlike med učenci

različnega spola?

5. Kakšne klasične skladbe so učencem bolj všeč?

5.1 Ali so o priljubljenosti do določene vrste klasičnih skladb razlike med učenci 1. in 2.


5.2 Ali so o priljubljenosti do določene vrste klasičnih skladb razlike med učenci različnega

spola?

6. Kakšne občutke vzbuja učencem klasična glasba?

6.1 Ali so v občutkih, ki jim jih vzbuja klasična glasba, razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-


6.2 Ali so v občutkih, ki jim jih vzbuja klasična glasba, razlike med učenci različnega spola?

7. Kje so se učenci največ naučili oziroma izvedeli o klasični glasbi?

7.1 Ali so glede na to, kje so se naučili oziroma izvedeli največ o klasični glasbi, razlike med

učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja?

7.2 Ali so glede na to, kje so se naučili oziroma izvedeli največ o klasični glasbi, razlike med

učenci različnega spola?

8. Ali učenci menijo, da pove učitelj/-ica pri pouku glasbena umetnost dovolj o klasični

glasbi in skladateljih?

8.1 Ali so glede mnenja, da pove učitelj/-ica pri pouku glasbene umetnosti dovolj o klasični

glasbi in skladateljih, razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja?

9. Kako učencem učitelj/-ica predstavi klasično glasbo?

9.1 Ali so glede na učiteljeve/-ičine predstavitve klasične glasbe razlike med učenci 1. in 2.


10. Ob katerih priložnostih učenci najpogosteje poslušajo klasično glasbo?

10.1 Ali so o priložnostih najpogostejšega poslušanja klasične glasbe razlike med učenci 1. in

2. vzgojno-izobraževalnega obdobja?

10.2 Ali so o priložnostih najpogostejšega poslušanja klasične glasbe razlike med učenci

različnega spola?

54

11. Kako pogosto učenci poslušajo klasično glasbo v šoli?

11.1 Ali so v pogostosti poslušanja klasične glasbe v šoli razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-


12. Naslovi klasičnih skladb, ki jih učenci poznajo!

12.1 Ali so v poznavanju klasičnih skladb razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-


12.2 Ali so v poznavanju klasičnih skladb razlike med učenci različnega spola?

13. Katera klasična skladba je učencem najbolj všeč? Zakaj?

13.1 Ali so v priljubljenosti do določene klasične skladbe razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-


13.2 Ali so v priljubljenosti do določene klasične skladbe razlike med učenci različnega

spola?

14. Katere klasične skladatelje poznajo učenci?

14.1 Ali so v poznavanju klasičnih skladateljev razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-


14.2 Ali so v poznavanju klasičnih skladateljev razlike med učenci različnega spola?

15. Katere slovenske skladatelje poznajo učenci?

15.1 Ali so v poznavanju slovenskih skladateljev razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-


15.2 Ali so v poznavanju slovenskih skladateljev razlike med učenci različnega spola?

16. Kako pogosto se učenci udeležujejo koncertov klasične glasbe?

16.1 Ali so v pogostosti udeleževanja koncertov klasične glasbe razlike med učenci 1. in 2.


16.2 Ali so v pogostosti udeleževanja koncertov klasične glasbe razlike med učenci različnega

spola?

55

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Hipoteze so implicitno izražene v obliki raziskovalnih vprašanj o odvisnih zvezah in razlikah.

3.2.3 SPREMENLJIVKE

3.2.3.1 SEZNAM SPREMENLJIVK

Neodvisni spremenljivki:

1. vzgojno-izobraževalno obdobje;

2. spol.

Odvisne spremenljivke:

3. pomen glasbe;

4. vključevanje v glasbene aktivnosti;

5. priljubljenost klasične glasbe;

6. pogostost poslušanja klasične glasbe v prostem času;

7. vrsta klasičnih skladb;

8. vrsta občutkov, ki jih vzbuja klasična glasba;

9. priložnost, kje se je največ naučil oziroma izvedel o klasični glasbi;

10. mnenje o zadostnosti povedanega o klasični glasbi in skladateljih pri pouku glasbene

umetnosti;

11. način učiteljičine predstavitve klasične glasbe;

12. priložnost najpogostejšega poslušanja klasične glasbe;

13. pogostost poslušanja klasične glasbe v šoli;

14. poznavanje klasičnih skladb;

15. priljubljenost določene klasične skladbe;

16. poznavanje klasičnih skladateljev;

17. poznavanje slovenskih skladateljev;

18. pogostost udeleževanja koncertov klasične glasbe.

56

3.2.3.2 IZVORI PODATKOV ZA SPREMENLJIVKE

Podatke za vse spremenljivke smo zbrali z anketnim vprašalnikom (Priloga A).

3.2.3.3 PREIZKUŠANJE ODVISNIH ZVEZ MED SPREMENLJIVKAMI

Tabela 3: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami.

Raziskovalna

Vprašanja

Neodvisne

spremenljivke

Odvisne

spremenljivke

1.1

1.2

1

2

3

3

2.1

2.2

1

2

4

4

3.1

3.2

1

2

5

5

4.1

4.2

1

2

6

6

5.1

5.2

1

2

7

7

6.1

6.2

1

2

8

8

7.1 7.2

1 2

9 9

8.1 1 10

9.1 1 11

10.1

10.2

1

2

12

12

11.1 1 13

12.1

12.2

1

2

14

14

13.1

13.2

1

2

15

15

14.1

14.2

1

2

16

16

15.1

15.2

1

2

17

17

16.1

16.2

1

2

18

18

57

3.3 METODOLOGIJA

3.3.1 RAZISKOVALNA METODA

Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega

raziskovanja.

3.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC

Raziskovali smo na priložnostnem vzorcu 145 učencev 2., 3., 4. in 5. razredov Osnovne šole

Neznanih Talcev Dravograd, dne 18. 06. 2013.

Tabela 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po spolu.

Spol f f %

Moški 75 51,7 %

Ženski 70 48,3 %

Skupaj 145 100,0 %

Iz tabele je razvidno, da je v vzorcu več dečkov (51,7 %) kot deklic (48,3 %), je pa razlika

majhna, tako da smemo opredeliti, da gre za vzorec, ki je z vidika spola dovolj uravnotežen in

primerljiv.

Tabela 5: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po razredu.

Razred f f %

2. 37 25,5 %

3. 33 22,7 %

4. 34 23,5 %

5. 41 28,3 %

Skupaj 145 100,0 %

V vzorcu je razvidno, da se učenci ločijo med seboj glede na razred. Največ je učencev petih

razredov (28,3 %), najmanj pa učencev tretjih razredov (22,7 %), vendar je razlika med

najštevilčnejšim in najmanj številčnim razredom zgolj 8 učencev.

58

3.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV

3.3.3.1 ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV

V empiričnem delu raziskave smo uporabili anketni vprašalnik. Izvedli smo ga 18. 06. 2013

pri učencih 2., 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Neznanih Talcev Dravograd. Anketiranje je

potekalo anonimno, skupinsko in vodeno. Pred anketiranjem smo za izvedbo ankete pridobili

potrebno soglasje šole. Učenci so bili natančno obveščeni o namenu ankete in njeni

anonimnosti.

3.3.3.2 VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INŠTRUMENTOV

a) Vsebinsko-formalna stran anketnega vprašalnika: Anketni vprašalnik vsebuje vprašanja o

objektivnih dejstvih, poznavanju, vrsti občutkov, vrsti klasičnih skladb, priložnostih,

pogostosti poslušanja in priljubljenosti klasične glasbe. Anketa vsebuje 16 vprašanj, od tega je

12 vprašanj zaprtega tipa ter 4 vprašanja odprtega tipa.

b) Merske karakterisktike anketnega vprašalnika:

Veljavnost (validnost) anketnega vprašalnika, smo zagotovili s posveti z mentorico in

s somentorjem.

Zanesljivost smo zagotovili z navedbo natančnih navodil ter enopomenskih in jasnih

vprašanj.

Objektivnost smo zagotovili s prevlado vprašanj zaprtega tipa, kjer ni bilo mogoče

spreminjati dobljenih informacij s subjektivnim presojanjem.

3.3.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom, smo statistično obdelali z računalniškim

programom SPSS Statistics 19.0 na osebnem računalniku.

Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo, z uporabo metode deskriptivne statistike.

Podatki, zbrani z vprašanji zaprtega tipa, so tabelarično prikazani z navedbo absolutnih (f) in

59

odstotnih (f %) frekvenc. Odgovore na vprašanja odprtega tipa smo kategorizirali in jih nato

prikazali v tabelah.

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

1. Kaj učencem pomeni glasba?

Tabela 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje »Kaj učencem

pomeni glasba?«

UČENCI

f f %

Brez nje ne bi mogel/-la živeti. 31 21,4 %

Veliko. 88 60,8 %

Nič posebnega. 13 8,9 %

Vseeno mi je. 13 8,9 %

SKUPAJ 145 100,0 %

Iz tabele je razvidno, da prevladujejo učenci, katerim glasba pomeni veliko (60,8 %), 21,4 %

učencev pa je odgovorilo, da brez glasbe ne bi mogli živeti. Iz rezultatov domnevamo, da je

glasba med učenci zelo priljubljena.

1.1 Ali so v pomenu glasbe razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega

obdobja?

Tabela 7: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje.

1. vzgojno-izobraževalno obdobje

(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %

Brez nje ne bi

mogel/-la živeti. 9 12,9 % 22 29,3 %

Veliko. 48 68,5 % 40 53,4 %

Nič posebnega. 4 5,7 % 9 12,0 %

Vseeno mi je. 9 12,9 % 4 5,3 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %

Izid χ2 preizkusa: χ2 (LR) = 9,864 ; P = 0,020

Izid χ2

preizkusa nam pove, da med učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja obstaja

statistično značilna razlika (P = 0,020) glede pomena glasbe. Iz tabele je razvidno, da tako

učencem 1. kot 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja glasba pomeni veliko, delež pri učencih

1. vzgojno-izobraževalnega obdobja je celo nekoliko večji (68,5 %). Največja razlika se kaže

60

pri odgovoru, da brez glasbe ne bi mogel/-la živeti, saj je nanj odgovorila več kot polovica

manj učencev 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja (12,9 %) kot učencev 2. vzgojno

izobraževalnega obdobja (29,3 %). Pri odgovorih »Nič posebnega.« z 12,0 % prevladujejo

učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja, pri odgovoru »Vseeno mi je.« pa so v večini

(12,9 %) odgovorili učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja.

1.2 Ali so v pomenu glasbe razlike med učenci različnega spola?

Tabela 8: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na spol.

SPOL ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %

Brez nje ne bi

mogel/-la živeti. 20 28,6 % 11 14,7 %

Veliko. 47 67,1 % 41 54,7 %

Nič posebnega. 0 0,0 % 13 17,3 %

Vseeno mi je. 3 4,3 %, 10 13,3 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %

Izid χ2 preizkusa: χ2 (LR) = 19,642; P = 0,000

Izid χ2

preizkusa nam pove, da med učenci različnega spola obstaja statistično značilna razlika

(P = 0,000) glede pomena glasbe. Rezultati kažejo, da tako učencem ženskega kot moškega

spola glasba pomeni veliko, le da je odstotek pri ženskem spolu nekoliko višji (67,1%).

Največja razlika se kaže v odgovoru učencev, da jim glasba ne pomeni nič posebnega, saj je

tako odgovorilo kar 17,3 % učencev moškega spola, medtem ko je odstotek pri ženskem spolu

ničelni. Razlika se opazi tudi pri odgovorih, da brez glasbe ne bi mogel/-la živeti, na katerega

je odgovorilo kar 28,6 % učencev ženskega spola ter skoraj polovica manj (14,7 %) učencev

moškega spola. Odgovor »Vseeno mi je.« je označilo 4,3 % učenk ter 13,3 % učencev.

61

2. V katere glasbene aktivnosti so vključeni učenci?

Tabela 9: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje »V katere glasbene

aktivnosti so vključeni učenci?«

UČENCI

f f %

DA NE DA NE

Glasbena šola. 44 101 30,3 % 69,7 %

Pevski zbor. 32 113 22,1 % 77,9 %

Folklora. 19 126 13,1 % 86,9 %

Plesna šola, skupina. 12 133 8,3 % 91,7 %

Drugo. 4 141 2,8 % 97,2 %

Nobeno. 58 87 40,0 % 60,0 %

Graf 1: Vključevanje učencev v glasbene aktivnosti.

Rezultati v tabeli 7 in grafu 1 kažejo, da je največ učencev (30,3 %), vključenih v glasbeno

šolo, na drugem mestu so učenci, ki so vključeni v pevski zbor (22,1 %), 40,0 % pa je tistih

učencev, ki niso vključeni v nobeno glasbeno aktivnost.

2.1 Ali so o vključevanju v glasbene aktivnosti razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-




(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %

DA NE DA NE DA NE DA NE

Glasbena šola. 21 49 30,0 % 70,0 % 23 52 30,7 % 69,3 %

Pevski zbor. 17 53 24,3 % 75,7 % 15 60 20,0 % 80,0 %

Folklora. 17 53 24,3 % 75,7 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Plesna šola,

skupina. 8 62 11,4 % 88,6 % 4 71 5,3 % 94,7 %

Drugo. 0 0 0,0 % 0,0 % 4 71 5,3 % 94,7 %

Nobeno. 20 50 28,6 % 71,4 % 38 37 50,7 % 49,3 %

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

Glasbena

šola.

Pevski

zbor.

Folklora. Plesna

šola,

skupina.

Drugo. Nobeno.

62

Graf 2: Vključevanje učencev v glasbene aktivnosti glede na 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje.

Tabela 8 in graf 2 nam povesta, da učenci v večini obiskujejo glasbeno šolo, katera je po

rezultatih sodeč, med njimi izmed glasbenih aktivnosti zelo priljubljena. Odstotek učencev 1.

vzgojno-izobraževalnega obdobja, vključenih v to aktivnost je 30,0 %, odstotek učencev 2.

vzgojno-izobraževalnega obdobja pa 30,7 %, kar je skoraj enako.

Pevski zbor je po priljubljenosti na drugem mestu tako za učence 1. (24,3 %) kot tudi učence

2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (20,0 %).

V folkloro je vključenih največ učencev 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, in sicer kar 24,3

%, medtem ko folkloro v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju obiskujeta zgolj 2 učenca (2,7

%).

Plesno šolo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju obiskuje 8 učencev (11,4 %), v drugem pa

polovica učencev manj (5,3 %).

Iz rezultatov lahko sklepamo, da je na žalost še vedno največ tistih učencev, ki glasbenih

aktivnosti ne obiskujejo. Teh učencev je v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju 28,6 %, v 2. pa

kar 50,7 %.

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

Glasbena

šola.

Pevski

zbor.

Folklora. Plesna

šola,

skupina.

Drugo. Nobeno.

1. vzgojno-izobraževalno obdobje (2., 3. razred)


63

2.2 Ali so o vključevanju v glasbene aktivnosti razlike med učenci različnega spola?

Tabela 11: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na spol

ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %


Glasbena šola. 30 40 42,9 % 57,1 % 14 61 18,7 % 81,3 %

Pevski zbor. 20 50 28,6 % 71,4 % 12 63 16,0 % 84,0 %

Folklora. 10 60 14,3 % 85,7 % 9 66 12,0 % 88,0 %

Plesna šola, skupina. 12 58 17,1 % 82,9 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Drugo. 2 68 2,9 % 97,1 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Nobeno. 16 54 22,9 % 77,1 % 42 33 56,0 % 44,0 %

Graf 3: Vključevanje učencev v glasbene aktivnosti glede na spol.

Iz tabele 9 in grafa 3 je razvidno, da tako učenci ženskega kot moškega spola v večini

obiskujejo glasbeno šolo. V to aktivnost vključenih kar 42,9 % učenk ter 18,7 % učencev.

Pevski zbor je po priljubljenosti na drugem mestu tako za učence ženskega (28,6 %) kot tudi

učence moškega (16,0 %) spola.

Folklora je priljubljena tako med učenci ženskega kot tudi učenci moškega spola. Iz tabele je

razvidno, da je v to aktivnost vključenih 14,3 % učenk ter 12,0 % učencev.

V plesno šolo, skupino je vključenih kar 17,1 % deklet, medtem ko fantje vanjo sploh niso

vključeni.

Iz rezultatov je razvidno, da med učenci različnega spola s kar 56,0 % prevladujejo fantje,

kateri žal niso vključeni v nobeno glasbeno aktivnost, medtem ko je deklet zgolj 22,9 %.

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

Glasbena

šola.

Pevski

zbor.

Folklora. Plesna

šola,

skupina.

Drugo. Nobeno.

ŽENSKI MOŠKI

64

3. Ali učenci radi poslušajo klasično glasbo?

Tabela 12: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Ali učenci radi

poslušajo klasično glasbo?«

UČENCI

f f %

Da. 88 60,7 %

Ne. 57 39,3 %

SKUPAJ 145 100,0 %

Iz tabele je razvidno, da učenci radi poslušajo klasično glasbo. Na tej osnovi domnevamo, da

je med učenci tovrstna glasba priljubljena, saj jo radi poslušajo kar 60,7 % vseh anketiranih

učencev.

3.1 Ali so o priljubljenosti poslušanja klasične glasbe razlike med učenci 1. in 2.


Tabela 13: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na 1. in 2. vzgojno izobraževalno obdobje.

1. vzgojno izobraževalno-obdobje

(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %

Da. 53 75,7 % 35 46,7 %

Ne. 17 24,3 % 40 53,3 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %


Izid χ2


statistično značilna razlika (P = 0,000) glede priljubljenosti klasične glasbe. Iz tabele je

razvidno, da je med učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja klasična glasba bolj

priljubljena (75,7 %) kot med učenci 2. vzgojno izobraževalnega obdobja (46,7 %). Rezultati

kažejo, da učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja klasične glasbe ne marajo preveč, saj je

odgovor »Ne.« obkrožilo kar 40 od 75 učencev.

65

3.2 Ali so o priljubljenosti poslušanja klasične glasbe razlike med učenci različnega

spola?


ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %

Da. 46 65,7 % 42 56,0 %

Ne. 24 34,3 % 33 44,0 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %


Izid χ2

preizkusa nam pove, da med učenci različnega spola ne obstaja statistično značilna

razlika (P = 0,231) glede priljubljenosti poslušanja klasične glasbe. Iz tabele je razvidno, da je

poslušanje klasične glasbe priljubljeno pri obeh spolih.

4. Kako pogosto učenci poslušajo klasično glasbo v prostem času?

Tabela 15: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Kako pogosto

učenci poslušajo klasično glasbo v prostem času?«

UČENCI

f f %

Zelo pogosto. 19 13,1 %

Pogosto. 22 15,2 %

Redko. 75 51,7 %

Nikoli. 29 20,0 %

SKUPAJ 145 100,0 %

Iz tabele je razvidno, da učenci v prostem času redko poslušajo klasično glasbo (51,7 %).

Odgovor, da je ne poslušajo nikoli, je navedlo 20,0 % učencev. Pogosto jo poslušajo 15,2 %

učencev, zelo pogosto pa zgolj 13,1 % vseh anketiranih učencev.

66


1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja?



(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %

Zelo pogosto. 13 18,6 % 6 8,0 %

Pogosto. 10 14,3 % 12 16,0 %

Redko. 37 52,8 % 38 50,7 %

Nikoli. 10 14,3 % 19 25,3 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %

Izid χ2 preizkusa: χ2 = 5,401; P = 0,145

Izid χ2

preizkusa nam pove, da med učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja ne

obstaja statistično značilna razlika (P = 0,145) glede poslušanja klasične glasbe v prostem

času. Tabela nam pove, da učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja (18,6 %) pogosteje

poslušajo klasično glasbo kot učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (8,0 %). Prav tako

prevladuje delež učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (25,3 %), ki klasične glasbe

nikoli ne poslušajo, medtem ko je teh učencev v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju 14,3 %.


različnega spola?


ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %

Zelo pogosto. 11 15,7 % 8 10,7 %

Pogosto. 7 10,0 % 15 20,0 %

Redko. 42 60,0 % 33 44,0 %

Nikoli. 10 14,3 % 19 25,3 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %


Izid χ2


razlika (P = 0,069) glede pogostosti poslušanja klasične glasbe v prostem času, se pa kaže

tendenca v odgovorih »Zelo pogosto.« in »Nikoli.« Na odgovor »Zelo pogosto.« je

67

odgovorilo 15,7 % učenk, medtem ko glasbe v prostem času nikoli ne poslušajo kar 25,3 %

učencev.

Rezultati kažejo, da tako učenci ženskega kot moškega spola klasično glasbo v prostem času v

večini redko poslušajo, le da je odstotek pri učenkah nekoliko višji (60,0 %), medtem ko je

odstotek pri učencih nižji (44,0 %).

5. Kakšne klasične skladbe so učencem bolj všeč?

Tabela 18: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Kakšne klasične

skladbe so učencem bolj všeč?«

UČENCI

f f %

Žalostne, otožne. 20 13,8 %

Vesele, poskočne. 125 86,2 %

SKUPAJ 145 100,0 %

Iz tabele je razvidno, da so učencem bolj všeč vesele, poskočne klasične skladbe (86,2 %),

medtem ko so žalostne, otožne skladbe všeč le 13,8 % učencem.

5.1 Ali so o priljubljenosti do določene vrste klasičnih skladb razlike med učenci 1. in

2. vzgojno-izobraževalnega obdobja?



(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %

Žalostne, otožne. 11 15,7 % 9 12,0 %

Vesele, poskočne. 59 84,3 % 66 88,0 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %

Izid χ2 preizkusa: (LR) = 0,420 ; P = 0,517

Izid χ2


obstaja statistično značilna razlika (P = 0,517) glede priljubljenosti med žalostnimi, otožnimi

ter veselimi, poskočnimi klasičnimi skladbami. Iz tabele je razvidno, da so vesele, poskočne

klasične skladbe dosti bolj priljubljene od žalostnih, otožnih tako med učenci 1. (84,3 %) kot

tudi učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (88,0 %).

68

5.2 Ali so o priljubljenosti do določene vrste klasičnih skladb razlike med učenci

različnega spola?


ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %

Žalostne, otožne. 7 10,0 % 13 17,3 %

Vesele, poskočne. 63 90,0 % 62 82,7 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %


Izid χ2


razlika (P = 0,201) glede priljubljenosti do žalostnih, otožnih ter veselih, poskočnih klasičnih

skladb. Da so jim bolj priljubljene žalostne, otožne klasične skladbe, je odgovorilo več

učencev (17,3 %) kot učenk (10,0 %). Iz tabele je razvidno, da so vesele, poskočne klasične

skladbe enako všeč tako učenkam (90,0 %) kot tudi učencem (82,7 %), rezultata se razlikujeta

zgolj v enem glasu. Po rezultatih sodeč so vesele, poskočne klasične skladbe med učenci

različnega spola dosti bolj priljubljene, učenci obeh spolov jih poslušajo raje od žalostnih,

otožnih skladb.

6. Kakšne občutke vzbuja učencem klasična glasba?

Tabela 21: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Kakšne občutke

vzbuja učencem klasična glasba?«

UČENCI

f f %

DA NE DA NE

Pomirjajoče. 51 94 35,2 % 64,8 %

Vesele. 64 81 44,1 % 55,9 %

Žalostne, otožne. 6 139 4,1 % 95,9 %

Ne vzbuja mi občutkov. 27 118 18,6 % 81,4 %

Drugo. 4 141 2,8 % 97,2 %

69

Graf 4: Občutki, ki jih učencem vzbuja klasična glasba

Iz tabele in grafa je razvidno, da 44,1 % učencem klasična glasba vzbuja vesele občutke, le

4,1 % učencem, pa vzbuja žalostne, otožne občutke. 35,2 % učencev je odgovorilo, da jim

vzbuja pomirjajoče občutke, 18,6 % učencem pa klasična glasba občutkov ne vzbuja. 2,8 %

učencev je navedlo drug odgovor.

6.1 Ali so v občutkih, ki jim jih vzbuja klasična glasba, razlike med učenci 1. in 2.




(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %


Pomirjajoče. 29 41 41,4 % 58,6 % 22 53 29,3 % 70,7 %

Vesele. 37 33 52,9 % 47,1 % 27 48 36,0 % 64,0 %

Žalostne, otožne. 4 66 5,7 % 94,3 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Ne vzbuja mi

občutkov. 5 65 7,1 % 92,9 % 22 53 29,3 % 70,7 %

Drugo. 2 68 2,9 % 97,1 % 2 73 2,7 % 97,3 %

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

Pomirjajoče. Vesele. Žalostne,

otožne.

Ne vzbuja

mi

občutkov.

Drugo.

70

Graf 5: Občutki, ki jih učencem vzbuja klasična glasba glede na 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje.

Rezultati v tabeli in grafu nam povedo, da učencem tako 1. (52,9 %) kot tudi 2. vzgojno-

izobraževalnega obdobja (36,0 %) klasična glasba vzbuja vesele občutke. Na drugem mestu

se je pri obeh vzgojno-izobraževalnih obdobjih pojavil odgovor, da jim vzbuja pomirjajoče

občutke (1. vzgojno-izobraževalno obdobje: 41,4 %; 2. vzgojno-izobraževalno obdobje: 29,3

%). Enak delež učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (29,3 % ) je odgovorilo, da jim

klasična glasba ne vzbuja občutkov, medtem ko je na isto vprašanje odgovorilo zgolj 7,1 %

učencev 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja. 5,7 % učencev 1. vzgojno-izobraževalnega

obdobja je podalo odgovor, da jim ta glasba vzbuja žalostne, otožne občutke, isti odgovor je

navedlo 2,7 % učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja.

6.2 Ali so v občutkih, ki jim jih vzbuja klasična glasba, razlike med učenci različnega

spola?

Tabela 23: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) glede na spol.

ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %


Pomirjajoče. 28 42 40,0 % 60,0 % 23 52 30,7 % 69,3 %

Vesele. 31 39 44,3 % 55,7 % 33 42 44,0 % 56,0 %

Žalostne, otožne. 3 67 4,3 % 95,7 % 3 72 4,0 % 96,0 %

Ne vzbuja mi

občutkov. 12 58 17,1 % 82,9 % 15 60 20,0 % 80,0 %

Drugo. 0 0 0,0 % 0,0 % 4 71 5,3 % 94,7 %

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%


otožne.

Ne vzbuja mi

občutkov.

Drugo.



71

Graf 6: Občutki, ki jih učencem vzbuja klasična glasba glede na spol.

Tabela in graf nam prikazujeta, da klasična glasba učencem tako ženskega (44,3 %) kot

moškega (44,0 %) spola vzbuja vesele občutke. Na drugem mestu se je pri obeh spolih pojavil

odgovor, da jim vzbuja pomirjajoče občutke, s tem da je ta odgovor izbralo 40,0 % učenk ter

30,7 % učencev. Da jim klasična glasba ne vzbuja občutkov je odgovorilo več učencev (20,0

%) kot učenk (17,1 %). Odgovor, da jim vzbuja žalostne, otožne občutke, je izbralo 4,3 %

učenk ter 4,0 % učencev.

7. Kje so se učenci največ naučili oziroma izvedeli o klasični glasbi?

Tabela 24: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Kje so se učenci

največ naučili oziroma izvedeli o klasični glasbi?«

UČENCI

f f %

DA NE DA NE

V šoli. 111 34 76,6 % 23,4 %

Doma. 26 119 17,9 % 82,1 %

Drugo. 13 132 9,0 % 91,0 %

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %


otožne.

Ne vzbuja mi

občutkov.

Drugo.

ŽENSKI MOŠKI

72

Graf 7: Okolje, kjer so se učenci največ naučili/ izvedeli o klasični glasbi.

Iz tabele in grafa je razvidno, da se je kar 76,6 % vseh učencev največ naučilo oziroma

izvedelo o klasični glasbi v šoli, 17,9 % doma ter 8,9 % učencev drugje.

7.1 Ali so glede na to, kje so se naučili oziroma izvedeli največ o klasični glasbi,

razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja?



(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %


V šoli. 53 17 75,7 % 24,3 % 58 17 77,3 % 22,7 %

Doma. 14 56 20,0 % 80,0 % 12 63 16,0 % 84,0 %

Drugo. 5 65 7,1 % 92,9 % 8 67 10,7 % 89,3 %

Graf 8: Okolje, kjer so se učenci največ naučili/izvedeli o klasični glasbi glede na 1. in 2. vzgojno-

izobraževalno obdobje.

Iz tabele in grafa lahko razberemo, da so se tako učenci 1. (75,7 %) kot tudi 2. (77,3 %)

vzgojno-izobraževalnega obdobja največ o klasični glasbi naučili v šoli. 20,0 % učencev 1.

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

V šoli. Doma. Drugo.

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %




73

vzgojno-izobraževalnega obdobja ter 16,0 % učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja je

največ o tej glasbi izvedelo doma. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je odgovor

drugje izbralo 7,1 % učencev, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa 10,7 %

učencev.

7.2 Ali so glede na to, kje so se naučili oziroma izvedeli največ o klasični glasbi,

razlike med učenci različnega spola?


ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %


V šoli. 54 16 77,1 % 22,9 % 57 18 76,0 % 24,0 %

Doma. 10 60 14,3 % 85,7 % 16 59 21,3 % 78,7 %

Drugo. 9 61 12,9 % 87,1 % 4 71 5,3 % 94,7 %

Graf 9: Okolje, kjer so se učenci največ naučili/izvedeli o klasični glasbi glede na spol.

Rezultati v tabeli in grafu kažejo, da so se tako učenke (77,1 %) kot tudi učenci (76,0 %)

največ o klasični glasbi naučili v šoli. 14,3 % učenk se je o tej glasbi največ naučilo doma,

medtem ko je delež učencev, ki so izbrali ta odgovor, 21,3 %. Odgovor drugje je izbralo 12,9

% učenk ter le 5,3 % učencev.

0 %

50 %

100 %


ŽENSKI MOŠKI

74

8. Ali učenci menijo, da pove učitelj/-ica pri pouku glasbene umetnosti dovolj o

klasični glasbi in skladateljih?

Tabela 27: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Ali učenci menijo,

da pove učitelj/-ica pri pouku glasbene vzgoje dovolj o klasični glasbi in skladateljih?«

UČENCI

f f %

Da, ravno prav. 114 78,6 %

Ne, lahko bi povedala več. 27 18,6 %

Ne pove ničesar. 4 2,8 %

SKUPAJ 145 100,0 %

Iz tabele je razvidno, da so učenci mnenja, da učitelj/-ica pri pouku glasbene umetnosti pove

dovolj o klasični glasbi in skladateljih. Odgovor »Da, ravno prav.« je izbralo kar 78,6 % vseh

učencev; na odgovor »Ne, lahko bi povedala več.« je odgovorilo 18,6 % učencev; da ne pove

ničesar, pa je dejalo zgolj 2,8 % učencev.

8.1 Ali so o mnenju, da pove učitelj/-ica pri pouku glasbene umetnosti dovolj o

klasični glasbi in skladateljih, razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega

obdobja?



(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %

Da, ravno prav. 55 78,6 % 59 78,7 %

Ne, lahko bi povedala

več. 11 15,7 % 16 21,3 %

Ne pove ničesar. 4 5,7 % 0 0,0 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %


Izid χ2


obstaja statistično značilna razlika (P = 0,086) glede mnenja učencev, ali pove učiteljica pri

pouku glasbene umetnosti dovolj o klasični glasbi in skladateljih .

Iz tabele je razvidno, da je največ % učencev obeh triletij odgovorilo, da učiteljica o klasični

glasbi in skladateljih pove ravno prav. Ta odgovor je izbralo kar 78,6 % učencev 1. vzgojno-

izobraževalnega obdobja ter 78,7 % učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja. »Ne, lahko

bi povedala več.« si je izbralo 15,7 % učencev 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja ter nekaj

75

odstotkov več (21,3 %) učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Da ne pove ničesar, je

dejalo 5,7 % učencev 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, medtem ko tega odgovora med

učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja ni izbral nihče.

9. Kako učitelj/-ica učencem predstavi klasično glasbo?

Tabela 29: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Kako učencem

učitel/-jica predstavi klasično glasbo?«

UČENCI

f f %

DA NE DA NE

S samim pripovedovanjem. 26 119 17,9 % 82,1 %

S predvajanjem videoposnetka. 33 112 22,8 % 77,2 %

S predvajanjem zgoščenke. 86 59 59,3 % 40,7 %

S pomočjo spleta. 19 126 13,1 % 86,9 %

Ob knjigah. 3 142 2,1 % 97,9 %

Ob slikah, fotografijah. 8 137 5,5 % 94,5 %

Drugo. 11 134 7,6 % 92,4 %

Graf 10: Način učiteljeve/-ičine predstavitve klasične glasbe učencem.

Iz tabele in grafa je razvidno, da učitel/-jica učencem v večini predstavi klasično glasbo s

predvajanjem zgoščenke (59,3 %), na drugem mestu se je znašel odgovor, da s predvajanjem

videoposnetka (22,8 %), nato s 17,9 % odgovor »S samim pripovedovanjem.« Sledi odgovor,

da s pomočjo spleta (13,1 %). Učenci so navedli, da jim učiteljica predstavi tovrstno glasbo

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

76

tudi ob slikah, fotografijah (5,5 %) ter ob knjigah (2,1 %). Odgovor »Drugo.« je izbralo 7,6 %

učencev.

9.1 Ali so glede na učiteljeve/-ičine predstavitve klasične glasbe razlike med učenci 1.

in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja?



(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %


S samim

pripovedovanjem. 15 55 21,4 % 78,6 % 11 64 14,7 % 85,3 %

S predvajanjem

videoposnetka. 15 55 21,4 % 78,6 % 18 57 24,0 % 76,0 %

S predvajanjem

zgoščenke. 43 27 61,4 % 38,6 % 43 32 57,3 % 42,7 %

S pomočjo spleta. 12 58 17,1 % 82,9 % 7 68 9,3 % 90,7 %

Ob knjigah. 1 69 1,4 % 98,6 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Ob slikah, fotografijah. 3 67 4,3 % 95,7 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Drugo. 11 59 15,7 % 84,3 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Graf 11: Način učiteljeve/-ičine predstavitve klasične glasbe učencem glede na 1. in 2. vzgojno-


0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %



77

Rezultati v tabeli in grafu kažejo, da učitelj/-ica tako v prvem (61,4 %) kot drugem (57,3 %)

triletju največkrat predstavi klasično glasbo s predvajanjem zgoščenke. Odgovor s

predvajanjem videoposnetka je v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju izbralo 24,0 % učencev,

s samim pripovedovanjem pa 14,7 % učencev, medtem ko so učenci oba odgovora označili z

21,4 %. Učiteljica v obeh vzgojno-izobraževalnih obdobjih predstavi tovrstno glasbo tudi s

pomočjo spleta (17,1 % v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju; 9,3 % v 2. vzgojno-

izobraževalnem obdobju). Učenci obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij so prav tako navedli

odgovore, da jim učitelj/-ica klasično glasbo predstavi tudi ob slikah/fotografijah in knjigah,

delež teh odgovorov pa je v obeh vzgojno-izobraževalnih obdobjih nizek.

10. Ob katerih priložnostih učenci najpogosteje poslušajo klasično glasbo?

Tabela 31: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Ob katerih

priložnostih učenci najpogosteje poslušajo klasično glasbo?«

UČENCI

f f %

DA NE DA NE

Pri pouku. 73 72 50,3 % 49,7 %

V glasbeni šoli. 18 127 12,4 % 87,6 %

Doma, ob poslušanju radia. 43 102 29,7 % 70,3 %

Doma, ob gledanju televizije. 18 127 12,4 % 87,6 %

Pri starih starših. 10 135 6,9 % 93,1 %

Z obiskovanjem javnih prireditev. 8 137 5,5 % 94,5 %

Z obiskovanjem kulturnih prireditev. 8 137 5,5 % 94,5 %

Drugo. 10 135 6,9 % 93,1 %

78

Graf 12: Priložnost najpogostejšega poslušanja klasične glasbe pri učencih.

Iz tabele in grafa lahko razberemo, da učenci najpogosteje poslušajo klasično glasbo pri

pouku (50,3 %). Po vrsti si sledijo odgovori: »Doma ob poslušanju radia.« (29,7 %); »V

glasbeni šoli.« in »Doma, ob gledanju televizije.« (12,4 %); »Pri starih starših.« (6,9 %); »Z

obiskovanjem javnih in kulturnih prireditev.« (5,5 %); »Drugo.« (6,9 %).

10.1 Ali so o priložnostih najpogostejšega poslušanja klasične glasbe razlike med

učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja?



(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %


Pri pouku. 41 29 58,6 % 41,4 % 32 43 42,7 % 57,3 %

V glasbeni šoli. 13 57 18,6 % 81,4 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Doma ob poslušanju

radia. 20 50 28,6 % 71,4 % 23 52 30,7 % 69,3%

Doma ob gledanju

televizije. 10 60 14,3 % 85,7 % 8 67 10,7 % 89,3 %

Pri starih starših. 5 65 7,1 % 92,9 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Z obiskovanjem

javnih prireditev. 4 66 5,7 % 94,3 % 4 71 5,3 % 94,7 %

Z obiskovanjem

kulturnih prireditev. 4 66 5,7 % 97,3 % 4 71 5,3 % 94,7 %

Drugo. 2 68 2,9 % 97,1 % 8 67 10,7 % 89,3 %

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

79

Graf 13: Priložnost najpogostejšega poslušanja klasične glasbe pri učencih glede na 1. in 2. vzgojno-


Tabela in graf nam prikazujeta, da tako učenci prvega (58,6 %) kot drugega (42,7 %)

vzgojno-izobraževalnega obdobja klasično glasbo najpogosteje poslušajo pri pouku. V obeh

vzgojno-izobraževalnih obdobjih se na drugem mestu pojavlja odgovor, »Doma, ob

poslušanju radia,« pri katerem je delež učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki so

izbrali ta odgovor, nekoliko večji (30,7 %) od deleža učencev 1. vzgojno-izobraževalnega

obdobja (28,6 %). Na tretjem mestu je odgovor »V glasbeni šoli,« za katerega se je odločilo

18,6 % učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja ter samo 6,7 % učencev drugega

vzgojno-izobraževalnega obdobja. Četrto mesto je zasedel odgovor »Doma, ob gledanju

televizije.« (14,3 % učencev 1. ter 10,7 % učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja).

Odgovora »Z obiskovanjem javnih prireditev.« ter »Z obiskovanjem kulturnih prireditev.« sta

v obeh vzgojno-izobraževalnih obdobjih dobila enako število procentov (1. vzgojno

izobraževalno obdobje: 5,7 %; 2. vzgojno-izobraževalno obdobje: 5,3 %).

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %



80

10.2 Ali so o priložnostih najpogostejšega poslušanja klasične glasbe razlike med

učenci različnega spola?


ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %


Pri pouku. 33 37 47,1 % 52,9 % 40 35 53,3 % 46,7 %

V glasbeni šoli. 13 57 18,6 % 81,4 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Doma ob poslušanju

radia. 23 47 32,9 % 67,1 % 20 55 26,7 % 73,3 %

Doma ob gledanju

televizije. 8 62 11,4 % 88,6 % 10 65 13,3 % 86,7 %

Pri starih starših. 5 65 7,1 % 92,9 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Z obiskovanjem

javnih prireditev. 5 65 7,1 % 92,9 % 3 72 4,0 % 96,0 %

Z obiskovanjem

kulturnih prireditev. 5 65 7,1 % 92,9 % 3 72 4,0 % 96,0 %

Drugo. 3 67 4,3 % 95,7 % 7 68 9,3 % 90,7 %

Graf 14: Priložnost najpogostejšega poslušanja klasične glasbe pri učencih glede na spol.

Iz rezultatov, videnih v tabeli in grafu, lahko povemo, da tako učenke (47,1 %) kot tudi učenci

(53,3 %) klasično glasbo najpogosteje poslušajo pri pouku. Pri obeh spolih se na drugem

mestu pojavlja odgovor »Doma, ob poslušanju radia,« pri učenkah je delež 32,9 %, pri

učencih pa 26,7 %. Na tretjem mestu je odgovor »V glasbeni šoli,« za katerega se je odločilo

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

ŽENSKI MOŠKI

81

18,6 % učenk ter samo 6,7 % učencev. Klasično glasbo »Doma ob gledanju televizije.«

največkrat poslušajo učenci (13,3 %), medtem ko je ta odgovor izbralo 11,4 % učenk.

Odgovori »Pri starih starših, Z obiskovanjem javnih prireditev ter Z obiskovanjem kulturnih

prireditev,« so pri učenkah dobili enako število odstotkov (7,1 %). Fantje so odgovor »Pri

starih starših.« navedli z 6,7 %, medtem ko se odgovora »Z obiskovanjem javnih prireditev.«

ter »Z obiskovanjem kulturnih prireditev.« glede na odstotke enačita (4,0 %).

11. Kako pogosto učenci poslušajo klasično glasbo v šoli?

Tabela 34: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Kako pogosto

učenci poslušajo klasično glasbo v šoli?«

UČENCI

f f %


Pogosto. 52 35,9 %

Redko. 69 47,5 %

Nikoli. 4 2,8 %

SKUPAJ 145 100,0 %

Iz odgovorov učencev v tabeli je razvidno, da učenci v šoli redko poslušajo klasično glasbo

(47,5 %). 35,9 % učencev je odgovorilo, da jo poslušajo pogosto, 13,8 % zelo pogosto ter 2,8

% učencev nikoli.

11.1 Ali so v pogostosti poslušanja klasične glasbe v šoli razlike med učenci 1. in 2.




(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %

Zelo pogosto. 15 21,4 % 5 6,7 %

Pogosto. 30 42,9 % 22 29,3 %

Redko. 24 34,3 % 45 60,0 %

Nikoli. 1 1,4 % 3 4,0 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %


Izid χ2


statistično značilna razlika (P = 0,004) glede pogostosti poslušanja klasične glasbe v šoli.

82

Največ učencev 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja (42,9 %) pravi, da v šoli pogosto

poslušajo klasično glasbo, medtem ko je večina učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja

s kar 60,0 % odgovorilo, da jo poslušajo redko. Zelo pogosto posluša klasično glasbo 21,4 %

učencev prvega ter komaj 6,7 % učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Da

tovrstne glasbe ne poslušajo nikoli, je odgovorilo 4,0 % učencev 2. ter zgolj 1,4 % učencev 1.

vzgojno-izobraževalnega obdobja.

12. Naslovi klasičnih skladb, ki jih učenci poznajo.

Tabela 36: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Naslovi klasičnih

skladb, ki jih učenci poznajo.«

UČENCI

f

f %

DA NE DA NE

Bach: Brandenburški koncerti 11 134 7,6 % 92,4 %

Bach: Koncerti za orgle 1 144 0,7 % 99,3 %

Beethoven: 9. simfonija 1 144 0,7 % 99,3 %

Beethoven: Oda radosti 38 107 26,2 % 73,8 %

Clayderman: Balada za Adelino 1 144 0,7 % 99,3 %

Čajkovski: Hrestač 12 133 8,3 % 91,7 %

Čajkovski: Labodje jezero 17 128 11,7 % 88,3 %

Čajkovski: Romeo in Julija 5 140 3,4 % 96,6 %

Debussy: Ples črne lutke 8 137 5,5 % 94,5 %

Debussy: Snežinke plešejo 1 144 0,7 % 99,3 %

Grieg: Jutro 16 129 11,0 % 89,0 %

Haydn: Jesensko listje 1 144 0,7 % 99,3 %

Korsakov: Čmrljev let 11 134 7,6 % 92,4 %

Mozart: Čarobna piščal 28 117 19,3 % 80,7 %

Mozart: Kraljica noči (arija iz

Čarobnih piščali) 5 140 3,4 % 96,6 %

Mozart: Turški marš 1 144 0,7 % 99,3 %

Pahor: V korak 5 140 3,4 % 96,6 %

Prokofjev: Peter in volk 7 138 4,8 % 95,2 %

Saint-Saens: Živalski karneval: Slon 8 137 5,5 % 94,5 %

Škerl: Dnevnik Lize sladoledarice 6 139 4,1 % 95,9 %

Drugi odgovori. 79 66 54,5 % 45,5 %

Ne poznam, se ne spomnim. 28 117 19,3 % 80,7 %

Iz tabele je razvidno, da učenci izmed klasičnih skladb najbolj poznajo Beethovnovo Odo

radosti (26,2 %), na drugem mestu je Mozartova Čarobna piščal (19,3 %), sledi Labodje jezero

Čajkovskega (11,7 %) ter Griegovo Jutro (11,0 %).

83

Iz rezultatov lahko sklepamo, da veliko učencev ne ve, kaj točno so klasične skladbe, saj je

kar 54,5 % vseh učencev kot primere navedlo naslove pesmic, ki so jih obravnavali pri pouku

glasbene umetnosti.

12.1 Ali so v poznavanju klasičnih skladb razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-




(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %


Bach: Brandenburški

koncerti 0 0 0,0 % 0,0 % 11 64 14,7 % 85,3 %

Bach: Koncerti za orgle 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Beethoven: 9. simfonija 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Beethoven: Oda radosti 0 0 0,0 % 0,0 % 38 37 50,7 % 49,3 %

Clayderman: Balada za

Adelino 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Čajkovski: Hrestač 10 60 14,3 % 85,7 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Čajkovski: Labodje jezero 0 0 0,0 % 0,0 % 17 58 22,7 % 77,3 %

Čajkovski: Romeo in Julija 0 0 0,0 % 0,0 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Debussy: Ples črne lutke 8 62 11,4 % 88,6 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Debussy: Snežinke plešejo 1 69 1,4 % 98,6 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Grieg: Jutro 0 0 0,0 % 0,0 % 16 59 21,3 % 78,7 %

Haydn: Jesensko listje 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Korsakov: Čmrljev let 11 59 15,7 % 84,3 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Mozart: Čarobna piščal 0 0 0,0 % 0,0 % 28 47 37,3 % 62,7 %

Mozart: Kraljica noči (arija

iz Čarobnih piščali) 0 0 0,0 % 0,0 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Mozart: Turški marš 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Pahor: V korak 5 65 7,1 % 92,9 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Prokofjev: Peter in volk 7 63 10,0 % 90,0 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Saint-Saens: Živalski

karneval: Slon 8 62 11,4 % 88,6 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Škerl: Dnevnik Lize

sladoledarice 6 64 8,6 % 91,4 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Drugi odgovori. 67 3 95,7 % 4,3 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Ne poznam, se ne spomnim. 27 43 38,6 % 61,4 % 1 74 1,3 % 98,7 %

84

Podatki v tabeli kažejo, da obstaja razlika med poznavanjem klasičnih skladb med učenci 1. in

2. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja najbolj

poznajo naslednje klasične skladbe: Korsakov: Čmrljev let (15,7 %); Čajkovski: Hrestač (14,3

%); Debussy: Ples črne lutke (11,4 %); Saint-Saëns: Živalski karneval: Slon (11,4 %);

Prokofjev: Peter in volk (10,0 %). Navedli so še nekaj skladb, vendar so po številu odstotkov

najbolj izstopale navedene. Izmed teh skladb so učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja

navedli zgolj skladbo skladatelja Čajkovskega - Hrestač (2,7 %).

Učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja so kot najbolj (po)znane skladbe zapisali

naslednje: Beethoven: Oda radosti (50,7 %); Mozart: Čarobna piščal (37,3 %); Čajkovski:

Labodje jezero (22,7 %); ter Grieg: Jutro (21,3 %). Kot učenci prvega so tudi učenci 2.

vzgojno-izobraževalnega obdobja navedli še nekaj drugih skladb, vendar so po številu

odstotkov najbolj izstopale navedene. Teh skladb učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja

niso poznali.

Napačno navedenih skladb je bilo pri učencih 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja 95,7 %, pri

učencih 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja pa zgolj 2,7 %. Iz tega lahko sklepamo, da imajo

starejši učenci pojem klasična glasba že razčiščen, torej ločijo pojma skladba in otroška

pesem.

Učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja se v 38,6 % niso spomnili oziroma ne poznajo

nobene klasične skladbe, medtem ko je takšnih učencev v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju

le 1,3 %.

12.2 Ali so v poznavanju klasičnih skladb razlike med učenci različnega spola?


ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %



koncerti 6 64 8,6 % 91,4 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Bach: Koncerti za orgle 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Beethoven: 9. simfonija 1 69 1,4 % 98,6 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Beethoven: Oda radosti 18 52 25,7 % 74,3 % 20 55 26,7 % 73,3 %

Clayderman: Balada za

Adelino 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Čajkovski: Hrestač 8 62 11,4 % 88,6 % 4 71 5,3 % 94,7 %

Čajkovski: Labodje jezero 7 63 10,0 % 90,0 % 10 65 13,3 % 86,7 %

Čajkovski: Romeo in Julija 2 68 2,9 % 97,1 % 3 72 4,0 % 96,0 %

85

Debussy: Ples črne lutke 4 66 5,7 % 94,3 % 4 71 5,3 % 94,7 %

Debussy: Snežinke plešejo 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Grieg: Jutro 7 63 10,0 % 90,0 % 9 66 12,0 % 88,0 %

Haydn: Jesensko listje 1 69 1,4 % 98,6 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Korsakov: Čmrljev let 7 63 10,0 % 90,0 % 4 71 5,3 % 94,7 %

Mozart: Čarobna piščal 14 56 20,0 % 80,0 % 14 61 18,7 % 81,3 %

Mozart: Kraljica noči

(arija iz Čarobnih piščali) 2 68 2,9 % 97,1 % 3 72 4,0 % 96,0 %

Mozart: Turški marš 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Pahor: V korak 3 67 4,3 % 95,7 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Prokofjev: Peter in volk 6 64 8,6 % 91,4 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Saint-Saens: Živalski

karneval: Slon 6 64 8,6 % 91,4 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Škerl: Dnevnik Lize

sladoledarice 4 66 5,7 % 94,3 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Drugi odgovori. 48 22 68,6 % 31,4 % 31 44 41,3 % 58,7 %

Ne poznam, se ne

spomnim. 9 61 12,9 % 87,1 % 19 56 25,3 % 74,7 %

Tabela nam kaže, da med učenci različnega spola obstajajo razlike v poznavanju klasičnih

skladb. Po rezultatih sodeč lahko trdimo, da učenke bolj poznajo oziroma si bolj zapomnijo

naslove klasičnih skladb kot učenci, saj so jih navedle več. Glede na nepravilne odgovore

lahko sklepamo, da imajo fantje bolj razčiščen pojem klasična skladba kot dekleta, saj so

fantje navedli 41,3 % napačnih skladb, medtem ko so dekleta prevladala s kar 68,6 % drugimi

odgovori. Da ne poznajo oziroma se ne spomnijo nobene klasične skladbe, je odgovorilo kar

25,3 % fantov ter polovica manj deklet (12,9 %).

13. Katera klasična skladba je učencem najbolj všeč? Zakaj?

Tabela 39: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Katera klasična

skladba je učencem najbolj všeč? Zakaj?«

UČENCI

f f %

Bach: Brandenburški koncerti 1 0,7 %

Beethoven: Oda radosti 28 19,3 %

Čajkovski: Hrestač 10 6,9 %

Čajkovski: Labodje jezero 6 4,1 %

Čajkovski: Romeo in Julija 1 0,7 %

Debussy: Ples črne lutke 2 1,4 %

Grieg: Jutro 7 4,8 %

Korsakov: Čmrljev let 4 2,8 %

Mozart: Čarobna piščal 3 2,0 %

Mozart: Turški marš 1 0,7 %

Pahor: V korak 1 0,7 %

86

Prokofjev: Peter in volk 2 1,4 %

Drugi odgovori. 25 17,3 %

Nobena. 19 13,1 %

Ne vem. 35 24,1 %

SKUPAJ 145 100,0 %

Graf 15: Učencem najbolj všečna klasična skladba.

Iz tabele in grafa je razvidno, da je učencem z 19,3 % najbolj všeč Beethovnova Oda radosti.

Kar 24,1 % učencev pa je na to vprašanje odgovorilo z »Ne vem.«

13.1 Ali so v priljubljenosti do določene klasične skladbe razlike med učenci 1. in 2.



1. vzgojno-izobraževalno

obdobje

(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %


koncerti 0 0,0 % 1 1,3 %

Beethoven: Oda radosti 0 0,0 % 28 37,4 %

Čajkovski: Hrestač 10 14,3 % 0 0,0 %

Čajkovski: Labodje jezero 0 0,0 % 6 8,0 %

Čajkovski: Romeo in Julija 0 0,0 % 1 1,3 %

Debussy: Ples črne lutke 2 2,9 % 0 0,0 %

Grieg: Jutro 0 0,0 % 7 9,3 %

Korsakov: Čmrljev let 4 5,7 % 0 0,0 %

Mozart: Čarobna piščal 0 0,0 % 3 4,0 %

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

87

Mozart: Turški marš 0 0,0 % 1 1,3 %

Pahor: V korak 1 1,4 % 0 0,0 %

Prokofjev: Peter in volk 2 2,9 % 0 0,0 %

Drugi odgovori. 21 30,0 % 4 5,4 %

Nobena. 4 5,7 % 15 20,0 %

Ne vem. 26 37,1 % 9 12,0 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %

V tabeli lahko vidimo, da v priljubljenosti do določene klasične skladbe obstajajo razlike med

učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Med učenci 1. vzgojno-izobraževalnega

obdobja je najbolj priljubljena skladba Hrestač, skladatelja Čajkovskega (14,3 %), medtem

ko je med učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja najbolj priljubljena Beethovnova Oda

radosti (37,4 %).

13.2 Ali so v priljubljenosti do določene klasične skladbe razlike med učenci

različnega spola?


ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %

Bach: Brandenburški koncerti 0 0,0 % 1 1,3 %

Beethoven: Oda radosti 17 24,3 % 11 14,7 %

Čajkovski: Hrestač 6 8,6 % 4 5,3 %

Čajkovski: Labodje jezero 5 7,1 % 1 1,3 %

Čajkovski: Romeo in Julija 0 0,0 % 1 1,3 %

Debussy: Ples črne lutke 0 0,0 % 2 2,7 %

Grieg: Jutro 4 5,7 % 3 4,0 %

Korsakov: Čmrljev let 2 2,9 % 2 2,7 %

Mozart: Čarobna piščal 0 0,0 % 3 4,0 %

Mozart: Turški marš 0 0,0 % 1 1,3 %

Pahor: V korak 1 1,4 % 0 0,0 %

Prokofjev: Peter in volk 1 1,4 % 1 1,3 %

Drugi odgovori. 16 22,9 % 9 12,1 %

Nobena. 4 5,7 % 15 20,0 %

Ne vem. 14 20,0 % 21 28,0 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %

Iz tabele je razvidno, da med učenci različnega spola obstajajo razlike v priljubljenosti do

določene klasične skladbe. Tako med učenkami (24,3 %) kot tudi učenci (14,7 %) je najbolj

priljubljena Beethovnova Oda radosti, vendar je razlika v priljubljenosti med obema spoloma

za kar 9,6 %. Tako učenke, kot tudi učenci, so navedli še nekaj priljubljenih skladb, vendar je

odstotek zelo majhen. 20,0 % učencev je odgovorilo, da jim ni všeč nobena skladba, ta

88

odgovor je izbralo 5,7 % učenk. 28,0 % učencev ter 20,0 % učenk nima priljubljene klasične

skladbe, saj so na zastavljeno vprašanje odgovorili z »Ne vem.«

14. Katere klasične skladatelje poznajo učenci?

Tabela 42: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Katere klasične

skladatelje poznajo učenci?«

UČENCI

f f %

DA NE DA NE

Antonio Vivaldi 5 140 3,4 % 96,6 %

Dane Škerl 5 140 3,4 % 96,6 %

Edvard Grieg 15 130 10,3 % 89,7 %

Giuseppe Tartini 7 138 4,8 % 95,2 %

Janez Bitenc 3 142 2,1 % 97,9 %

Janko Ravnik 1 144 0,7 % 99,3 %

Johann Sebastian Bach 33 112 22,8 % 77,2 %

Johann Strauss 8 137 5,5 % 94,5 %

Karol Pahor 7 138 4,8 % 95,2 %

Leopold Mozart 1 144 0,7 % 99,3 %

Ludwig van Beethoven 29 116 20,0 % 80,0 %

Maks Strmčnik 2 143 1,4 % 98,6 %

Marjan Kozina 8 137 5,5 % 94,5 %

Peter Iljič Čajkovski 1 144 0,7 % 99,3 %

Primož Ramovš 13 132 9,0 % 91,0 %

Stanko Premrl 5 140 3,4 % 96,6 %

Tomaž Habe 3 142 2,1 % 97,9 %

Wolfgang Amadeus Mozart 54 91 37,2 % 62,8 %

Drugi odgovori. 11 134 7,6 % 92,4 %


89

Graf 16: Učencem poznani klasični skladatelji.

Iz tabele in grafa je razvidno, da učenci dokaj dobro poznajo skladatelje. Med skladatelji so

najbolj poznani Wolfgang Amadeus Mozart (37,2 %), Johann Sebastian Bach (22,8 %),

Ludwig van Beethoven (20,0 %), Edvard Grieg (10,3 %) ter Primož Ramovš (8,9 %).

Navedena je tudi peščica drugih skladateljev, vendar so glede na njihov odstotek najbolj

izstopali prej zapisani. Še vedno pa je žal skoraj polovica tistih učencev (36,6 %), ki ne

poznajo nobenega skladatelja oziroma se ga ne spomnijo.

14.1 Ali so v poznavanju klasičnih skladateljev razlike med učenci 1. in 2. vzgojno-




(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %


Antonio Vivaldi 0 0 0,0 % 0,0 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Dane Škerl 5 65 7,1 % 92,9 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Edvard Grieg 0 0 0,0 % 0,0 % 15 60 20,0 % 80,0 %

Giuseppe Tartini 0 0 0,0 % 0,0 % 7 68 9,3 % 90,7 %

Janez Bitenc 0 0 0,0 % 0,0 % 3 72 4,0 % 96,0 %

Janko Ravnik 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Johann Sebastian Bach 1 69 1,4 % 98,6 % 32 43 42,7 % 57,3 %

Johann Strauss 0 0 0,0 % 0,0 % 8 67 10,7 % 89,3 %

Karol Pahor 0 0 0,0 % 0,0 % 7 68 9,3 % 90,7 %

Leopold Mozart 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %

40 %

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CGUQFjAA&url=http%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FJohann_Sebastian_Bach&ei=xh61T6DEOYeg4gS1t4yuDg&usg=AFQjCNEcGZW7K3ZDoyqoKOB7wAao_ZeV_g&sig2=hOWFoto91paW1qDpSbagCw


90

Ludwig van Beethoven 0 0 0,0 % 0,0 % 29 46 38,7 % 61,3 %

Maks Strmčnik 0 0 0,0 % 0,0 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Marjan Kozina 0 0 0,0 % 0,0 % 8 67 10,7 % 89,3 %

Peter Iljič Čajkovski 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Primož Ramovš 13 57 18,6 % 81,4 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Stanko Premrl 0 0 0,0 % 0,0 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Tomaž Habe 0 0 0,0 % 0,0 % 3 72 4,0 % 96,0 %

Wolfgang Amadeus

Mozart 8 62 11,4 % 88,6 % 46 29 61,3 % 38,7 %

Drugi odgovori. 5 65 7,1 % 92,9 % 6 69 8,0 % 92,0 %

Ne poznam, se ne

spomnim. 46 24 65,7 % 34,3 % 7 68 9,3 % 90,7 %

Graf 17: Učencem poznani klasični skladatelji glede na 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje.

Iz tabele in grafa vidimo, da med učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja obstajajo

razlike v poznavanju klasičnih skladateljev. Med učenci tako 1. (11,4 %) kot 2. vzgojno-

izobraževalnega obdobja (61,3 %) je najbolj poznan Wolfgang Amadeus Mozart, sledi mu

Johann Sebastian Bach, kateri je bolj znan pri učencih 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja

(42,7 %), pri učencih 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja pa je skoraj nepoznan (1,4 %).

Ludwig van Beethoven je znan učencem 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (38,7 %), pri

učencih 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja je neznan oziroma ga niso navedli. Učenci 1.

vzgojno-izobraževalnega obdobja so z 18,6 % navedli tudi slovenskega skladatelja Primoža

Ramovža, medtem ko se učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja nanj niso spomnili. Kar

65,7 % učencev 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja je odgovorilo, da ne poznajo oziroma se

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

70 %



91

ne spomnijo nobenega skladatelja, v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju je ta odgovor

navedlo le 9,3 % učencev.

14.2 Ali so v poznavanju klasičnih skladateljev razlike med učenci različnega spola?


ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %


Antonio Vivaldi 4 66 5,7 % 94,3 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Dane Škerl 3 67 4,3 % 95,7 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Edvard Grieg 6 64 8,6 % 91,4 % 9 66 12,0 % 88,0 %

Giuseppe Tartini 5 65 7,1 % 92,9 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Janez Bitenc 0 0 0,0 % 0,0 % 3 72 4,0 % 96,0 %

Janko Ravnik 0 0 0,0 % 0,0 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Johann Sebastian

Bach 15 55 21,4 % 78,6 % 18 57 24,0 % 76,0 %

Johann Strauss 4 66 5,7 % 94,3 % 4 71 5,3 % 94,7 %

Karol Pahor 1 69 1,4 % 98,6 % 6 69 8,0 % 92,0 %

Leopold Mozart 1 69 1,4 % 98,6 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Ludwig van

Beethoven 15 55 21,4 % 78,6 % 14 61 18,7 % 81,3 %

Maks Strmčnik 1 69 1,4 % 98,6 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Marjan Kozina 1 69 1,4 % 98,6 % 7 68 9,3 % 90,7 %

Peter Iljič Čajkovski 1 69 1,4 % 98,6 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Primož Ramovš 6 64 8,6 % 91,4 % 7 68 9,3 % 90,7 %

Stanko Premrl 1 69 1,4 % 98,6 % 4 71 5,3 % 94,7 %

Tomaž Habe 0 0 0,0 % 0,0 % 3 72 4,0 % 96,0 %

Wolfgang Amadeus

Mozart 27 43 38,6 % 61,4 % 27 48 36,0 % 64,0 %

Drugi odgovori. 6 64 8,6 % 91,4 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Ne poznam, se ne

spomnim. 25 45 35,7 % 64,3 % 28 47 37,3 % 62,7 %



92

Graf 18: Učencem poznani klasični skladatelji glede na spol.

Iz tabele in grafa je razvidno, da v poznavanju klasičnih skladateljev sicer obstajajo razlike

med učenci različnega spola, vendar so te tako majhne, da so zanemarljive. Učenci obeh

spolov dobro poznajo klasične skladatelje, med njimi so pri obeh spolih najbolj poznani

Wolfgang Amadeus Mozart (ženski spol – 38,6 %; moški spol – 36,0 %), Johann Sebastian

Bach (ženski spol – 21,4 %; moški spol – 24,0 %), Ludwig van Beethoven (ženski spol – 21,4

%; moški spol – 18,7 %). Da ne poznajo oziroma se ne spomnijo nobenega skladatelja, je

navedlo 35,7 % učenk ter 37,3 % učencev, kar je še vedno dokaj velik odstotek.

15. Katere slovenske skladatelje poznajo učenci?

Tabela 45: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Katere slovenske

skladatelje poznajo učenci?«

UČENCI

f f %

DA NE DA NE

Dane Škerl 5 140 3,4 % 96,6 %

Hugo Wolf 2 143 1,4 % 98,6 %

Janez Bitenc 33 112 22,8 % 77,2 %

Janko Ravnik 17 128 11,7 % 88,3 %

Karol Pahor 18 127 12,4 % 87,6 %

Maks Strmčnik 10 135 6,8 % 93,1 %

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %

40 %

ŽENSKI MOŠKI

93

Marjan Kozina 35 110 24,1 % 75,9 %

Primož Ramovš 3 142 2,1 % 97,9 %

Stanko Premrl 10 135 6,9 % 93,1 %

Tomaž Habe 8 137 5,5 % 94,5 %

Drugi odgovori. 24 121 16,6 % 83,4 %


Graf 19: Učencem poznani slovenski skladatelji.

Rezultati v tabeli in grafu kažejo, da učenci dokaj dobro poznajo slovenske skladatelje.

Najbolj znan slovenski skladatelj med učenci je Marjan Kozina (24,1 %), sledi mu Janez

Bitenc (22,8 %). Z 32,4 % prevladujejo tisti učenci, ki ne poznajo nobenega slovenskega

skladatelja oziroma se ga ne spomnijo.

15.1 Ali so v poznavanju slovenskih skladateljev razlike med učenci 1. in 2. vzgojno




(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %


Dane Škerl 5 65 7,1 % 92,9 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Hugo Wolf 0 0 0,0 % 0,0 % 2 73 2,7 % 97,3 %

Janez Bitenc 21 49 30,0 % 70,0 % 12 63 16,0 % 84,0 %

Janko Ravnik 0 0 0,0 % 0,0 % 17 58 22,7 % 77,3 %

Karol Pahor 6 64 8,6 % 91,4 % 12 63 16,0 % 84,0 %

Maks Strmčnik 0 0 0,0 % 0,0 % 10 65 13,3 % 86,7 %

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %

94

Marjan Kozina 0 0 0,0 % 0,0 % 35 40 46,7 % 53,3 %

Primož Ramovš 3 67 4,3 % 95,7 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Stanko Premrl 0 0 0,0 % 0,0 % 10 65 13,3 % 86,7 %

Tomaž Habe 0 0 0,0 % 0,0 % 8 67 10,7 % 89,3 %

Drugi odgovori. 9 61 12,9 % 87,1 % 15 60 20,0 % 80,0 %

Ne poznam, se ne

spomnim. 29 41 41,4 % 58,6 % 18 57 24,0 % 76,0 %

Graf 20: Učencem poznani slovenski skladatelji glede na 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje.

Tabela in graf nam kažeta, da med učenci 1. in 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja obstajajo

razlike v poznavanju slovenskih skladateljev. V poznavanju teh prevladujejo učenci 2.

vzgojno-izobraževalnega obdobja, medtem ko pri učencih 1. vzgojno-izobraževalnega

obdobja s kar 41,4 %, prevladujejo odgovori, da slovenskih skladateljev ne poznajo oziroma

se jih ne spomnijo. Domnevamo, da so vzrok takšnega rezultata starost učencev in seveda

neizkušenost učencev 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja. Iz navedenih odgovorov lahko

sklepamo, da so učenci tako 1. kot 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja zapisali tiste

slovenske skladatelje, ki so se jih naučili (obravnavali) oziroma jim jih je učitelj/-ica omenila

pri pouku glasbene umetnosti.

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %

40 %

45 %

50 %



95

15.2 Ali so v poznavanju slovenskih skladateljev razlike med učenci različnega spola?


ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %


Dane Škerl 2 68 2,9 % 97,1 % 3 72 4,0 % 96,0 %

Hugo Wolf 2 68 2,9 % 97,1 % 0 0 0,0 % 0,0 %

Janez Bitenc 23 47 32,9 % 67,1 % 10 65 13,3 % 86,7 %

Janko Ravnik 11 59 15,7 % 84,3 % 6 69 8,0 % 92,0 %

Karol Pahor 10 60 14,3 % 85,7 % 8 67 10,7 % 89,3 %

Maks Strmčnik 6 64 8,6 % 91,4 % 4 71 5,3 % 94,7 %

Marjan Kozina 19 51 27,1 % 72,9 % 16 59 21,3 % 78,7 %

Primož Ramovš 2 68 2,9 % 97,1 % 1 74 1,3 % 98,7 %

Stanko Premrl 5 65 7,1 % 92,9 % 5 70 6,7 % 93,3 %

Tomaž Habe 5 65 7,1 % 92,9 % 3 72 4,0 % 96,0 %

Drugi odgovori. 6 64 8,6 % 91,4 % 18 57 24,0 % 76,0 %

Ne poznam, se ne

spomnim. 19 51 27,1 % 72,9 % 28 47 37,3 % 62,7 %

Graf 21: Učencem poznani slovenski skladatelji glede na spol.

Iz tabele in grafa lahko povemo, da se glede na poznavanje slovenskih skladateljev kažejo

razlike med učenci različnega spola. Najbolj poznani so naslednji slovenski skladatelji: Janez

Bitenc (ženski spol – 32,9 %; moški spol – 13,3 %); Marjan Kozina (ženski spol – 27,1 %;

moški spol – 21,3 %); Janko Ravnik (ženski spol – 15,7 %, moški spol – 8,0 %) ter Karol

Pahor (ženski spol – 14,3 %, moški spol – 10,7 %). Učenke dosti bolj poznajo slovenske

skladatelje kot učenci, kar se še dodatno potrdi pri odgovoru »Ne poznam, ne spomnim se,«

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

35 %

40 %

ŽENSKI MOŠKI

96

pri katerem so z 37,3 % prevladali odgovori učencev, medtem ko so učenke na to vprašanje

odgovorile z 27,1 %.

16. Kako pogosto se učenci udeležujejo koncertov klasične glasbe?

Tabela 48: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po odgovorih na vprašanje: »Kako pogosto se

učenci udeležujejo koncertov klasične glasbe?«

UČENCI

f f %


Pogosto. 18 12,4 %

Redko. 63 43,5 %

Nikoli. 54 37,2 %

SKUPAJ 145 100,0 %

Iz tabele je razvidno, da se učenci redko (43,5 %) udeležujejo koncertov klasične glasbe. Na

tej osnovi domnevamo, da je tovrstna aktivnost učencem nepriljubljena.

Glede na rezultate vprašanj o poznavanju klasične glasbe lahko povemo, da obstajajo razlike

v poznavanju klasične glasbe (skladb, klasičnih skladateljev in skladateljev na slovenskih

tleh) med učenci glede na vzgojno-izobraževalno obdobje in spol.

16.1 Ali so v pogostosti udeleževanja koncertov klasične glasbe razlike med učenci 1.

in 2. vzgojno izobraževalnega obdobja?



(2., 3. razred)


(4., 5. razred)

f f % f f %

Zelo pogosto. 9 12,9 % 1 1,3 %

Pogosto. 11 15,7 % 7 9,3 %

Redko. 29 41,4 % 34 45,4 %

Nikoli. 21 30,0 % 33 44,0 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %


Izid χ2

preizkusa nam pove, da med učenci 1. in 2. vzgojno izobraževalnega obdobja obstaja

statistično značilna razlika (P = 0,017) glede pogostosti udeleževanja koncertov klasične

glasbe. Iz tabele je razvidno, da se tako učenci 1. kot 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja

97

redko udeležujejo koncertov klasične glasbe, delež učencev 2. vzgojno-izobraževalnega

obdobja, ki ne obiskujejo koncertov klasične glasbe, je celo večji za 4 % (45,4 %). Za

odgovor, da se koncertov udeležujejo zelo pogosto, se je v 1. vzgojno-izobraževalnem

obdobju odločilo 9 učencev (12,9 %), v 2. pa zgolj eden (1,3 %). Iz rezultatov je dobro

razvidno, da koncertov nikoli ne obišče 30,0 % učencev 1. in kar 44,0 % učencev 2. vzgojno-

izobraževalnega obdobja.

16.2 Ali so v pogostosti udeleževanja koncertov klasične glasbe razlike med učenci

različnega spola?


ŽENSKI MOŠKI

f f % f f %

Zelo pogosto. 5 7,1 % 5 6,7 %

Pogosto. 10 14,3 % 8 10,7 %

Redko. 35 50,0 % 28 37,3 %

Nikoli. 20 28,6 % 34 45,3 %

SKUPAJ 70 100,0 % 75 100,0 %


Izid χ2


razlika (P = 0,216) glede pogostosti udeleževanja koncertov klasične glasbe. Je pa iz frekvenc

razvidno, da je med tistimi, ki nikoli ne obiščejo koncertov klasične glasbe, več fantov (45,3

%) kot deklet (28,6 %).

Za odgovor »Zelo pogosto.« se je odločilo 7,1 % učenk ter 6,7 % učencev, odgovor

»Pogosto.« pa je obkrožilo 14,3 % deklet ter 10,7 % fantov. Na odgovor, da se koncertov

udeležujejo redko, se je odzvala kar polovica učenk (50,0 %) ter 37,3 % učencev. Da se

koncertov nikoli ne udeležujejo, pa so v večini s kar 45,3 %, prevladali odgovori učencev,

medtem ko se je za ta odgovor odločilo le 28,6 % učenk.

98

4 ZAKLJUČEK

»Vsaka skladba, drobna, le minuto dolga pesem ali enourna simfonija, je živ organizem –

rodi se iz tišine, raste skozi čas in končno spet umre s kakšnim zmagovitim akordom ali s

postopnim izzvenevanjem.«

(Spence, 1995)

Pomembnost klasične glasbe se enači z drugimi glasbenimi zvrstmi, saj zajema zelo

kakovostna glasbena dela. Ta zvrst glasbe je namreč popolnoma svojevrstna, tako drugačna

od ostalih, pa vendar nadvse uporabna. Njeni začetki segajo v daljno 18. stoletje, poslušamo

pa jo še sedaj v 21. stoletju, iz tega lahko povzamemo, da se vse te skladbe še vedno poslušajo

ravno zaradi njihove kakovosti. Skladatelji so bili v preteklosti resnično pravi fenomeni,

umetniki, njihove stvaritve pa prave umetnine. Kar so ustvarili, je preprosto neverjetno, saj so

se njihove umetnine obdržale zakoreninjene vse do danes (Božič, 2011).

Namen naše izvedene raziskave je bil proučiti poznavanje in priljubljenost klasične glasbe

med učenci 2., 3., 4. in 5. razredov devetletne osnovne šole. Osredotočili smo se na iskanje

statistično značilnih razlik v poznavanju klasičnih in slovenskih skladateljev ter klasičnih

skladb, obenem pa v priljubljenosti tovrstne glasbe glede na vzgojno-izobraževalno obdobje

in spol. Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v poznavanju

in priljubljenosti klasične glasbe med učenci glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, glede

na spol pa ne obstajajo. Starejši učenci jo zaradi več izkušenj in daljšega izobraževanja, med

drugim tudi obiskovanja glasbene šole, nekoliko bolje poznajo, učenci 1. vzgojno-

izobraževalnega obdobja pa so na področju poznavanja klasične glasbe še nekoliko

neizkušeni. Poznajo namreč zgolj tiste klasične in slovenske skladatelje ter skladbe, ki so se

jih naučili (jih obravnavali) oziroma jim jih je učitelj/-ica omenila pri pouku glasbene

umetnosti.

Ugotovili smo, da učenci radi poslušajo klasično glasbo, da so jim bolj všeč vesele in

poskočne klasične skladbe; klasična glasba učencem vzbuja vesele in pomirjajoče občutke.

Učenci pravijo, da so se največ o njej naučili v šoli ter da jo najpogosteje poslušajo ravno pri

pouku glasbene umetnosti. Najbolj poznani klasični skladbi med učenci sta Beethovnova Oda

radosti – katera jim je tudi najbolj všeč in v učnem načrtu ni navedena, verjetno so jo spoznali

v glasbeni šoli, oziroma jim je znana kot evropska himna, – ter Mozartova Čarobna piščal.

99

Svetovni klasični skladatelji, ki jih učenci najbolj poznajo, so: Mozart, Bach in Beethoven,

med slovenskimi pa Marjan Kozina ter Janez Bitenc.

Na podlagi rezultatov, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika lahko posplošimo,

da učenci klasično glasbo poznajo, jo imajo radi, prav tako je v njihovih življenjih prisotna na

vsakem koraku. Kljub navalu tuje, sodobne glasbe, lahko ostanemo optimistični, saj je ta

glasbena zvrst zakoreninjena in se bo ohranila tudi v prihodnje. Menimo, da je bil namen tega

diplomskega dela dosežen. Rezultati anketnega vprašalnika so nas presenetili, saj smo sprva

bili mnenja, da je ta glasbena zvrst med ljudmi še vedno manj poznana, hkrati pa so nam

učenci v povratni informaciji preko anketnega vprašalnika potrdili, da to ne drži.

Da bi dobili še bolj celosten vpogled v razlike med učenci v poznavanju in priljubljenosti

klasične glasbe glede na vzgojno-izobraževalno obdobje in spol, bi v prihodnje bilo smiselno

naše raziskovanje razširiti na večji raziskovalni vzorec. Pri naši raziskavi je sodelovalo zgolj

145 učencev ene osnovne šole, kar pa za boljše in natančnejše rezultate ni dovolj, saj je

vzorec učencev premajhen, obenem pa z njim ne moremo posplošiti dobljenih rezultatov

glede poznavanja in priljubljenosti klasične glasbe med učenci 1. in 2. vzgojno-

izobraževalnega obdobja.

Med samim raziskovanjem pa nas je zanimalo tudi, v kakšnem obsegu je tovrstna glasba

vključena v učni načrt ter zastopanost klasične glasbe (v skladu z učnim načrtom) v

učbeniških kompletih za glasbeno umetnost avtoric Albince Pesek ter Brede Oblak. Po

podrobnem pregledu posodobljenega (2011) ter starega (2004) Učnega načrta za glasbeno

umetnost osnovnošolskega izobraževanja smo ugotovili, da je v njiju navedenih mnogo

vsebin, povezanih s klasično glasbo, vendar so v starem učnem načrtu (2004) teme

predlaganih glasbenoumetniških vsebin točno določene (skladbe, skladatelji), zato smo se pri

raziskavi uprli zgolj na to literaturo (učni načrt). Po pregledu učbeniških kompletov za

glasbeno umetnost smo ugotovili, da je v kompletih obeh avtoric, Oblakove in Peskove,

klasična glasba zelo zastopana, vendar pa se kaže razlika v tem, da je v kompletih Brede

Oblak več tistih skladateljev in točno določenih skladb, ki jih narekuje učni načrt. V

učbeniških kompletih Albince Pesek pa se skladatelji, predlagani v učnem načrtu, sicer

pojavijo, vendar so predstavljeni z drugimi skladbami kot jih veli učni načrt.

Skozi pisanje diplomskega dela smo spoznali veliko novega o obravnavanem predmetnem

področju in priporočeni literaturi primerni za določeno starost otrok oziroma učencev. Novo

znanje nam bo v pomoč in ga bomo s pridom izkoristili v svojem poklicu. Trudili se bomo, da

100

bomo svoje pridobljeno znanje uporabili v dobro učencem in jim ga bomo na njim razumljiv

in dojemljiv način predajali dalje.

101

5 LITERATURA

1. Božič, Š. (2011). Poslušanje klasične glasbe v vrtcu. Diplomsko delo. Maribor.

2. Campbell, D. (2004). Mozart za otroke: prebujanje otrokove ustvarjalnosti in mišljenja s

pomočjo glasbe. Ljubljana: Tangram.

3. Dragar, J., Krašovic, A. in Plevnik, E. (2011). Poslušanje klasične glasbe učencev in

dijakov glasbene šole Celje. Celje.

4. Klobas Pečnik, P. (2008). Klasični skladatelji. Ljubljana: Genija.

5. Kuret, P. in Koršič Zorn, V. (2005). Slovenski skladatelji v portretih Saše Šantla.

Ljubljana: DZS.

6. Oblak, B. (2010). Glasbena slikanica 1: zvočni primeri za glasbeno vzgojo v 1. razredu

devetletne osnovne šole [CD]. Ljubljana: DZS.

7. Oblak, B. (2000). Glasbena slikanica 2: Priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS.

8. Oblak, B. (2002). Glasbena slikanica 2: Učbenik za 2. razred devetletne šole. Ljubljana:

DZS.

9. Oblak, B. (2001). Glasbena slikanica 3: Priročnik za učitelje. Ljubljana: DZS.

10. Oblak, B. (2010). Glasbena slikanica 3: zvočni primeri za glasbeno vzgojo v 3. razredu

devetletne osnovne šole [CD]. Ljubljana: DZS.

11. Oblak, B. (2002). Moja glasba 4: za pouk glasbene vzgoje v 3. razredu osemletne in 4.

razredu devetletne osnovne šole. Priročnik za učitelje. Trzin: Izolit.

12. Oblak, B. (2004). Moja glasba 4 [CD]. Domžale: Izolit.

13. Oblak, B. (2003). Moja glasba 5. Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 4. razredu

osemletne in 5. razredu devetletne osnovne šole. Trzin: Izolit.

14. Oblak, B. (2007). Moja glasba 5 [CD]. Mengeš: Izolit.

15. Pahlen, K. (1979). Poslušam in razumem glasbo. Ljubljana: Dopisna delavska univerza

Univerzum.

16. Pesek, A. (1999). Glasba 1: zapojmo, zaigrajmo in zaplešimo: glasbene vsebine za prvi

razred 9-letne osnovne šole [CD]. Ljubljana: Mladinska knjiga.

17. Pesek, A. (2000). Glasba 2: z igro v glasbeni svet: glasbene vsebine za drugi razred 9-

letne osnovne šole [zvočna kaseta]. Ljubljana: Mladinska knjiga.

18. Pesek, A. (2004). Glasba 2: z igro v glasbeni svet. Samostojni delovni zvezek za drugi

razred 9-letne osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

102

19. Pesek, A. (2002). Glasba 2: z igro v glasbeni svet. Priročnik za učitelje drugega razreda

9-letne osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

20. Pesek, A. (2001). Glasba 3: zvočni živžav. Delovni zvezek za tretji razred 9-letne osnovne

šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

21. Pesek, A. (2001). Glasba 3: zvočni živžav: glasbene vsebine za tretji razred osnovne šole

[CD]. Ljubljana: Mladinska knjiga.

22. Pesek, A. (2003). Glasba 3: zvočni živžav. Priročnik za učitelje tretjega razreda 9-letne

osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

23. Pesek, A. (2002). Glasba 4, Delovni zvezek za četrti razred 9-letne osnovne šole.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

24. Pesek, A. (2002). Glasba 4, Priročnik za četrti razred 8-letne osnovne šole. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

25. Pesek, A. (2003). Glasba 5: delovni zvezek za peti razred 9-letne osnovne šole. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

26. Pesek, A. (2003). Glasba 5, Priročnik za peti razred 9-letne osnovne šole. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

27. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Izbrana poglavja iz glasbene psihologije in

pedagogike. Ljubljana: Mladinska knjiga.

28. Slapšak, M. (2014). Revija Lepa & zdrava. (Pridobljeno 04. 04. 2016 na

http://maticslapsakx.blogspot.si/2014/08/vpliv-glasbe-na-razvoj-otroka.html)

29. Spence, K. in Menart, M. (1995). Šolska enciklopedija, Glasba. Ljubljana: Tehniška

založba Slovenije.

30. Stabej, J. (1994). Mojstri klasične glasbe in njihova dela. Ljubljana: Mladinska knjiga.

31. Učni načrt (2004). Program osnovnošolskega izobraževanja, Glasbena vzgoja. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

32. Učni načrt (2011). Program osnovna šola. Glasbena vzgoja. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

33. Vrbančič, I. (2004). Glasbeni slovarček. Ljubljana: Mladinska knjiga.

34. Waugh, A. (2000). Klasična glasba: vodnik za poslušanje in spoznavanje. Ljubljana:

Mladinska knjiga.


6 PRILOGA

PRILOGA A: ANKETNI VPRAŠALNIK ZA UČENCE

ANKETA

Draga učenka, dragi učenec!

Sem Janja Polenik, absolventka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Pri

predmetu didaktika glasbene vzgoje pišem diplomsko delo. V sklopu diplomskega dela,

raziskujem poznavanje in priljubljenost klasične glasbe med učenci 2., 3., 4. in 5. razredov.

Anketa je anonimna, zato te lepo prosim, da na zastavljena vprašanja odgovoriš čim bolj

iskreno, saj bodo rezultati uporabljeni zgolj v namene raziskave mojega diplomskega dela.

Odgovori na vsa vprašanja, sicer anketa ni veljavna.

Najlepša hvala za sodelovanje.

Prosim, da obkrožiš črko pred ustreznim odgovorom oziroma odgovoriš s svojimi besedami,

kjer je potrebno.

RAZRED (obkroži): 2., 3., 4., 5.

SPOL (obkroži): moški ženski

1. Kaj ti pomeni glasba?

a) Brez nje ne bi mogel/-la živeti.

b) Veliko.

c) Nič posebnega.

d) Vseeno mi je.

2. V katere glasbene aktivnosti si vključen/-a?

a) Glasbena šola.

b) Pevski zbor.

c) Folklora.

d) Plesna šola, skupina.

e) Drugo: ___________________________________________________________________

3. Ali rad/-a poslušaš klasično glasbo?

a) Da.

b) Ne.

4. Kako pogosto poslušaš klasično glasbo v prostem času?

a) Zelo pogosto.

b) Pogosto.

c) Redko.

d) Nikoli.

5. Kakšne klasične skladbe so ti bolj všeč?

a) Žalostne, otožne.

b) Vesele, poskočne.

6. Kakšne občutke ti vzbuja klasična glasba?

a) Pomirjajoče.

b) Vesele.

c) Žalostne, otožne.

d) Ne vzbuja mi občutkov.

e) Drugo: ___________________________________________________________________

7. Kje si se največ naučil/-a oziroma izvedel/-a o klasični glasbi?

a) V šoli.

b) Doma.

c) Drugo: ___________________________________________________________________

8. Kaj meniš, pove učitelj/-ica pri pouku glasbene umetnosti dovolj o klasični glasbi in

skladateljih?

a) Da, ravno prav.

b) Ne, lahko bi povedala več.

c) Ne pove ničesar.

9. Kako vam učitelj/-ica predstavi klasično glasbo?

a) S samim pripovedovanjem.

b) S predvajanjem videoposnetka.

c) S predvajanjem zgoščenke.

d) S pomočjo spleta.

e) Ob knjigah.

f) Ob slikah, fotografijah.

g) Drugo: ___________________________________________________________________

10. Ob katerih priložnostih najpogosteje poslušaš klasično glasbo?

a) Pri pouku.

b) V glasbeni šoli.

c) Doma ob poslušanju radia.

d) Doma ob gledanju televizije.

e) Pri starih starših.

f) Z obiskovanjem javnih prireditev.

g) Z obiskovanjem kulturnih prireditev.

h) Drugo: ___________________________________________________________________

11. Kako pogosto poslušate klasično glasbo v šoli?

a) Zelo pogosto .

b) Pogosto.

c) Redko.

d) Nikoli.

12. Napiši naslove klasičnih skladb, ki jih poznaš.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

13. Katera klasična skladba ti je najbolj všeč? Zakaj?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

14. Napiši, katere klasične skladatelje poznaš.

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

15. Katerega slovenskega skladatelja poznaš?

___________________________________________________________________________

16. Kako pogosto se udeležuješ koncertov klasične glasbe?

a) Zelo pogosto.

b) Pogosto.

c) Redko.

d) Nikoli.

diplomsko delo - dk.um.si

Documents