diplomsko delo visokoŠolskega strokovnega Študija
TRANSCRIPT
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA
Varnost in policijsko delo
Varovanje policijskih objektov
November, 2012 Aleksandar Jovanović
Mentor: pred. Igor Zupančič
2
Zahvala,
način varovanja in stopnja varovanja sta pomembna podatka, ki jih morajo
čuvati zaposleni in izvajalci varovanja. Povedati, da veš za skrivnost pomeni,
da si skrivnost že razkril ali z drugimi besedami, ne hvali se z varnostjo in
sistemi varovanja, ki jih poznaš.
Hvala mentorju za pomoč in izčrpne informacije.
3
Kazalo vsebine
1 Uvod .......................................................................................... 7
2 Splošna predstavitev obravnavane teme .............................................. 8
2.1 Opredelitev pojma varovanje in pomen varovanja .................................. 8
2.2 Postavljene predpostavke ............................................................... 9
2.3 Cilj naloge ................................................................................. 9
3 Ogrožanje policijskih objektov ........................................................ 10
3.1 Dejavniki ogrožanja..................................................................... 25
3.2 Napadi, vlomi in tatvine ................................................................ 27
3.3 Požarna varnost .......................................................................... 30
4 Sistemi varovanja ........................................................................ 31
4.1 Mehansko varovanje ..................................................................... 32
4.2 Videonadzor .............................................................................. 34
4.3 Pristopna kontrola ....................................................................... 37
4.4 Požarna zaščita .......................................................................... 41
4.5 Vlomno odkrivanje in javljanje ........................................................ 42
5 Fizično varovanje ........................................................................ 44
5.1 Policisti kot osnovni vir fizičnega varovanja ......................................... 44
5.2 Varnostniki ................................................................................ 45
5.3 Preventiva (organizacija, namenska gradnja, sodobna tehnična sredstva) ..... 46
6 Varovanje policijske postaje........................................................... 49
6.1 Zakonska podlaga ........................................................................ 49
6.2 Normativi na področju varovanja policijskih postaj ................................ 51
6.3 Varovanje policijskih postaj v tujini .................................................. 56
7 Sklep s potrditvijo ali zavrnitvijo predpostavk ter predlogi za večjo varnost 62
7.1 Preverjanje predpostavk ............................................................... 62
8 Uporabljeni viri .......................................................................... 65
4
Kazalo slik
Slika 1: Organigram Policije .................................................................. 11
Slika 2: Organigram policijske uprave ....................................................... 12
Slika 3: Mejni prehod .......................................................................... 15
Slika 4: Delovni prostor ........................................................................ 16
Slika 5: Primerna osvetlitev ? ................................................................. 17
Slika 6: Čoln, plovni objekt ................................................................... 18
Slika 7: »Na varovanem območju« ........................................................... 19
Slika 8: Varovano območje objekta MNZ, Policije .......................................... 20
Slika 9: Naprava za testiranje prebojnosti .................................................. 21
Slika 10: Zaseženo orožje - dokazni material .............................................. 22
Slika 11: Daktiloskopska preiskava ........................................................... 23
Slika 12: Specialna enota ...................................................................... 24
Slika 13: Recepcija in hkrati videonadzorni prostor........................................ 27
Slika 14: Recepcija PPP Ljubljana, po prenovi .............................................. 28
Slika 15: Recepcija, prostor za sprejem strank s kabino »zaupnosti« ................... 29
Slika 16: Videonadzor ........................................................................... 36
Slika 17: Pristopna kontrola zunaj objekta .................................................. 38
Slika 18: Element kontrole pristopa .......................................................... 40
Slika 19: Nov, namensko zgrajen objekt MNZ, Policije .................................... 48
Slika 20: Objekt PP Ljutomer ................................................................. 52
Slika 21: Eksplozivna telesa in orožje ....................................................... 53
Slika 22: Ročna bomba, model M 75 .......................................................... 54
Slika 23: Ukraden Bentley ..................................................................... 55
Slika 24: Objekt PU Nova Gorica ............................................................. 56
Slika 25: Demonstracije, shodi in protesti .................................................. 57
Slika 26: Objekt zgrajen po novih standardih .............................................. 58
Slika 27: Oblačila, povod za napad ? ........................................................ 59
Slika 28: Nezavarovana recepcija ........................................................... 60
Slika 29: Detroit, po na padu na policijsko postajo ....................................... 61
Kazalo tabel
Tabela 1: protivlomni razredi vsebnikov .................................................... 33
5
Povzetek
V diplomskem delu je obravnavana tema varovanja policijskih objektov. Policija pri
svojem delu opravlja različne naloge na različnih delovnih področjih pri tem pa za
svoje potrebe uporablja objekte, ki niso bili grajeni za policijsko dejavnost, so v
najemu in v policijski lasti ter adaptirani za policijske potrebe. Objekti, ki jih
uporablja policija imajo po svoji funkciji tudi drugačno namembnost. Uvodoma in v
prvem delu diplomskega dela je predstavljena problematika varovanja objektov in
dejavniki, ki vplivajo na varnost objektov policije. Naloga v osrednjem delu
obravnava varovanje policijske postaje, ki se kot objekt največkrat pojavlja kot
varovan objekt. Zbrane so zakonske podlage in standardi, ki se uporabljajo na
področju varovanja policijskih postaj. Na podlagi zbranega gradiva so opisane skupne
značilnosti varovanja policijskih postaj v tujini in težave, s katerimi se srečujejo
policisti v tujini.
V nalogi so predstavljeni sistemi varovanja: mehansko varovanje, videonadzor,
pristopna kontrola, požarno zaznavanje, javljanje in gašenje ter zaznavanje in
javljanje vloma ali napada. Poudarjena je preventiva glede mehanske zaščite
objektov, fizično varovanje objektov s policisti in varnostniki. Opisane so dileme, ki
se porajajo v zvezi rabe kadrovskih resursov policije. Zapisani so nekateri dvomi, ki
se pojavijo med rabo sistemov varovanja in fizičnim varovanjem objektov.
V diplomski nalogi so predstavljene skupne značilnosti in možnosti, ki se v praksi
dejansko uporabljajo oziroma jih policija uporablja pri varovanju objektov. V
zaključku so povzete ugotovitve ter razmišljanja s ciljem zagotavljanja primerne
varnosti in predlogi za višjo stopnjo varnosti policijskih objektov.
Ključne besede v diplomskem delu: policija, varovanje, policijski objekti, sistemi
varovanja, fizično varovanje
6
Summary - Protection of police buildings
The thesis topic dealt with the protection of police facilities. Police work performed
different tasks in different fields at the same time shall use the facilities, which
were built for policing are rented and owned by the police and adapted for the needs
of police. Facilities used by the police, through their function a different purpose.
First of all, and in the first part of the thesis presents an issue of protection of
facilities and the factors that affect the safety of police facilities. Mission in the
central part deals with the protection of police stations as the object appears as the
most secure facility. Were given legal bases and standards used in the field of police
stations. On the basis of the materials collected are described common features to
protect police stations abroad and the difficulties faced by police officers in abroad.
The thesis presents security systems: physical security, video surveillance, access
control, fire detection, alarm and fire detection and alarm and burglary or assault.
Emphasis is placed on prevention of mechanical facilities protection, physical
protection of facilities with security guards and police officers. Describes the
dilemmas that arise in respect of police use of human resources. Some written
questions that arise during the use of security systems and physical security of
facilities.
This thesis presents the common features and options that are actually used in
practice or by the police in protecting buildings. In conclusion summarizes the
findings and thinking with the aim of ensuring adequate security and proposals for a
higher level of security police facilities.
Keywords in the thesis: police, security, police facilities, security systems, physical
security
7
1 Uvod
V Sloveniji se z varnostjo in različnimi oblikami varovanja ukvarjajo posamezniki, ki
želijo varovati svoje premoženje in pri tem poskrbijo za varnost svojih objektov,
lahko pa varovanje zaupajo podjetjem z licenco, ki ponujajo varnostne storitve za
plačilo. Inšpekcijske službe nadzirajo izvajanje zakonskih in podzakonskih določil, ki
posameznike in subjekte, ki se licencirano ukvarjajo z varovanjem in varnostjo.
Policijske objekte varuje policija s tehničnimi sredstvi in fizično.
V diplomskem delu se bom osredotočil na Policijo kot organ, ki se pri svojem delu
največkrat srečuje z varnostjo in najrazličnejšimi oblikami varovanja. Pri tem bo
tema usmerjena k varovanju objektov, ki jih policija uporablja pri svojem delu in
problematiki povezani z varnostjo.
V zadnjih letih se je zgodilo nekaj varnostnih dogodkov, pri katerih so bili na različne
načine napadeni objekti policije. Iz objektov je bilo odtujeno orožje, strelivo in
drugi nevarni predmeti. Med zaposlenimi teh služb so bile tudi žrtve.
Zaradi raznolikosti in širokega področja nalog policija hrani in uporablja v svojih
objektih različno tehniko, naprave, orožje, predmete, dokazni material in pridržane
osebe. Zaradi interesov posameznikov ali skupin poskušajo nepooblaščeno priti do teh
predmetov in ljudi ali pa povzročati škodo, ki lahko vpliva na varnost ljudi in
objektov.
Spremembe družbenopolitičnega sistema in vstop v evropske integracije so na
varnost bistveno vplivale, saj se je povečala stopnja tveganja. Sprostil se je pretok
ljudi in kapitala, z odprtostjo pa tudi nekateri dejavniki, ki pomembneje vplivajo na
varnost. Kot posledica ekonomske globalizacije prihaja do večje odprtosti meja, kar
predvsem pomeni tudi priložnost za kriminal. Mednarodni kriminal obsega predvsem
trgovanje z ljudmi, trgovanje s prepovedanimi substancami in pridelki, piratstvo,
ponarejevanje dokumentov, ilegalne posle s cigareti in prevoznimi sredstvi in
podobno. Odprtost evropskih meja ima poleg številnih prednosti tudi negativne
učinke, ki se kažejo v tem, da so storilci kaznivih dejanj bolj mobilni in
nenadzorovani ter izvršujejo kazniva dejanja v drugih državah, k nam pa prinašajo
tudi nove oblike kriminala.
8
2 Splošna predstavitev obravnavane teme
Namen naloge je predstaviti varovanje policijskih objektov, ki jih policija uporablja
za opravljanje svojega dela, obdelati problematiko varovanja in predlagati rešitve za
večjo varnost. Zbral sem podatke o problematiki, s katero se policija pri varovanju
objektov srečuje, bistvene razlike in skupne lastnosti varovanja pri nas in v tujini,
zakonodajo na področju varovanja, organizacijo in sisteme varovanja policijskih
objektov in predlagal rešitve za večjo varnost.
Dogodki v svetu in pri nas pričajo, da so policijski objekti tarča napadov - fizično ali
preko telekomunikacij vdori v procese, ki se odvijajo v teh objektih. Tarča napadov
so orožje in strelivo, dokumenti, dokazni material, nepooblaščen dostop do podatkov
in reševanje pridržanih oseb.
2.1 Opredelitev pojma varovanje in pomen varovanja
Termin varovanje ima izjemno širok pomen. Uporabljamo ga, kadar razpravljamo o
nacionalno-varnostni politiki, o obrambni strategiji ali o notranje-varnostnih
problemih v državi. O varovanju govorimo tudi pri problematiki zaščite oseb in
premoženja, pri samozaščiti ali zavarovanju. (Golob, 1997)
Zaznavanje vseh vrst ogrožanja, od kriminalitete in v zadnjem času tudi terorizma,
postavlja dejavnike, ki lahko ogrožajo objekte policije. Tu se postavlja vprašanje
kako učinkovito organizirati dejavnike varovanja pred vsemi negativnimi vplivi iz
okolja. Celovito varovanje prispeva k večji varnosti tako na ravni države kot tudi na
ravni posameznega objekta, ki se varuje. Pojem varnosti je opredeljen kot lastnost
stanja, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni ter gmotni obstoj
posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov in družbenih
skupnosti. Varnost je danes temeljna prvina družbene strukture, ki zajema tako
stanje kakor tudi dejavnost. Varovanje je skupek dejavnosti, ki se opravljajo z enim
samim namenom – zaščititi človeška življenja, materialne dobrine in ne nazadnje
znižati hitro rastočo stopnjo kriminala. (Fefer, 2004)
Opredelitev varnostnega okolja in njegovih elementov je odvisna od razumevanja
izhodiščnega oziroma opazovanega sistema in njegovega razmerja do drugih sistemov
iz okolja (odnos sistem – okolje). Sodobnemu varnostnemu okolju sicer lahko
9
pripišemo veliko značilnosti, vendar je kompleksnost njegova ključna in splošna
značilnost, ki zajema vse druge značilnosti. (Prezelj, 2005)
Varnostno okolje sestavljajo njegovi subjekti in odnosi med njimi, ki so lahko v
varnostnem smislu ugodni ali neugodni. Tehnična in fizična varnost se ukvarjata z
ukrepi in postopki, ki so potrebni za varovanje ljudi - osebja, oborožitve, materialno
tehničnih sredstev in tajnih podatkov. Pojem tehnične in fizične varnosti lahko
opredelimo kot del varnostne politike, ki jo izvaja Policija in je sestavljena iz
osebne, tehnične in fizične, informacijske in dokumentacijske varnosti. Na podlagi
pregledane literature lahko zaključim, da lahko v Policiji med elemente varnosti
štejejo varovanje oseb, oborožitve, materialno tehničnih sredstev, infrastrukture,
predmetov in listin ter kot posebno kategorijo varovanje tajnih podatkov.
2.2 Postavljene predpostavke
1. Policija ima za zagotavljanje varovanja objektov enake pogoje kot drugi, ki
morajo varovati objekte in procese v objektih.
2. Varovanje policijskih objektov opravljajo policisti s fizičnim varovanjem in
sistemi varovanja.
2.3 Cilj naloge
Z obravnavano temo bom preveril pod kakšnimi pogoji Policija zagotavlja varovanje
objektov in na kakšen način to počne. Glede na to, da je Policija organizacija
sestavljena iz velikega števila različnih služb na različnih nivojih bom v nalogi
predstavil varovanje policijske postaje, ki je kot organizacijska enota ena od mnogih,
največkrat v objektu, ki je ločen od drugih služb, ki jih policija uporablja za
opravljanje svojega dela skozi vidik varnosti. Poskušal bom ugotoviti, s kakšno
problematiko se pri tem srečuje, kakšne so bistvene razlike ali skupne lastnosti
varovanja pri nas in v tujini, kako to področje ureja zakonodaja ter skozi ugotovitve
prikazati organizacijsko in tehnično varovanje policijske postaje. Dogodki v svetu in v
zadnjem času tudi pri nas pričajo, da so policijske postaje objekti, ki so večkrat tarča
napadov - od tistih, ki fizično napadajo objekte in osebe v njih, kakor tudi procese,
ki se odvijajo v teh objektih. Pri tem so nemalokrat tarča napada tudi dokumenti,
dokazni material in podobno, do katerega skušajo priti nepooblaščene osebe.
10
3 Ogrožanje policijskih objektov
Policija je pristojna za opravljanje številnih nalog, ki izhajajo iz Zakona o policiji1 in
so obenem temeljno poslanstvo policije. V sodelovanju s posamezniki in skupnostmi
zagotavlja varnost ljudi in premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške in
kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzira državno mejo, ureja in nadzira
cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge. Svoje naloge opravlja na
treh ravneh: državni, regionalni in lokalni ravni. Organizacijsko jo zato sestavljajo:
generalna policijska uprava2, policijske uprave3 in policijske postaje. Slovenija je
razdeljena na 8 policijskih uprav, ki na regijski ravni skrbijo za varnost ljudi in
njihovega premoženja. Vodijo jih direktorji, ki jih imenuje in razrešuje minister na
predlog generalnega direktorja policije. Na območju policijske uprave se za
neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali za določeno
področje dela policijske uprave ustanovijo policijske postaje.
Policijsko postajo vodi komandir. Komandir policijske postaje vodi policijsko postajo,
načrtuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijske
postaje, zagotavlja zakonito, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog, odreja
ukrepe in odloča v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktor
policijske uprave. Komandir policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijski
postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.
Posebna metoda policijskega dela so policijske pisarne. Gre za delovni prostor,
namenjen policijskemu delu. Poudarek pri tej metodi dela je na svetovanju,
sprejemanju obvestil, zbiranju informacij in na drugih opravilih, ki niso vezana na
interventno ukrepanje policije. Tipičen primer lokacije policijske pisarne je na
primer smučišče ali pisarna v manjšem kraju, ki deluje samo ob določenih dnevih.
1 Zakon o policiji (Zpol-UPB7), Uradni list RS, št. 66/09 in dopolnitve
2 (MNZ, Policija, Organigram Policije …, 2012)
3 (MNZ, Policija, Organigram policijske uprave …, 2012)
11
Slika 1: Organigram Policije (Vir: www.policija.si)
12
Prav iz organigramov je razvidna razvejanost in številčnost Policije. Raznolikost dela
in številne naloge, ki jih policija opravlja kažejo tudi na potrebo po različni vrsti
objektov, ki jih policija potrebuje za izvrševanje nalog. Nekatere naloge in način
dela policije več od teh služb predstavljenih v organigramu povezuje organizacijsko
kot tudi lokacijsko, kar pomeni da naloge opravljajo v istih objektih. Za objekt
generalne policijske uprave je fizično in tehnično varovanje urejeno s posebnimi
načrti4.
Slika 2: Organigram policijske uprave (Vir: www.policija.si)
Za policijske uprave in policijske postaje je določeno, da morajo imeti izdelane
načrte varovanja svojih objektov, prostorov in neposredne okolice.5
Policija izvaja svojo dejavnost na območju ene ali več občin, razdeljenem
na policijske okoliše. Vodje policijskih okolišev zagotavljajo razne oblike pomoči,
opravljajo preventivno dejavnost, sodelujejo z državljani, organi lokalne oblasti,
podjetji in drugimi subjekti.
4 Pravila policije, člen 233, dokument št. 0021-1-0/502401/00
5 Pravila policije, člen 234
13
Policijske postaje za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju ali
za določeno področje dela policijske uprave so:
- policijska postaja
- postaja prometne policije
- postaja mejne policije
- postaja pomorske policije
- postaja letališke policije
- postaja konjeniške policije
- postaja vodnikov službenih psov
- policijska postaja za izravnalne ukrepe
Zgoraj navedena imena policijskih postaj povedo, da le te delujejo na različnih
področjih dela tako, da pri delu uporabljajo različne vrste objektov, ki jih je
potrebno varovati. Prometni policisti imajo več vozil in s tem posledično tudi večje
potrebe po garažnih prostorih. Postaja pomorske policije uporablja tudi plovne
objekte – čolne. Pri policistih, ki uporabljajo konje in pse so potrebe spet drugačne.
Znotraj policijskih postaj sta organizirani tudi skupini (skupina za mejno kontrolo in
skupina za varovanje državne meje), ki nista organizacijski enoti, temveč "obliki
dela", ki izhajata iz Schengenskega akcijskega načrta in njegovih sprememb in
dopolnitev ter podpisanih protokolov.
Na Postaji letališke policije Brnik pa sta organizirani skupina za varnostne naloge in
skupina za operativne naloge, ki prav tako nista organizacijski enoti, temveč "obliki
dela", ki izhajata iz Schengenskega akcijskega načrta in njegovih sprememb in
dopolnitev ter podpisanih protokolov.6
Iz organigramov in opisanega je razvidna ogromna razvejanost in številčnost policije
na ozemlju Republike Slovenije. To kaže na to, da je praktično v vsaki sredini, kjer
živimo in delamo prisotna policija in objekti policije.
Po svoji namembnosti in rabi bi te objekte lahko razdelili v več različnih kategorij.
Večina objektov se po svoji strukturi uporablja večnamensko, nekateri objekti pa so
6 (MNZ, Policija, Policijska postaja, 2012)
14
že po načinu gradnje in funkcionalne namembnosti specifični za policijo. Različnost
posameznih objektov in njihova namembnost pa narekujeta, da se prav zaradi tega
objekti varujejo drugače. V nadaljevanju bom bolj podrobno opisal varovanje
objekta policijske postaje, tu pa bom navedel samo nekatere kategorije oz. vrste
objektov, ki jih uporablja policija in so z vidika varovanja in varnosti objektov
pomembni.
Že zgoraj sem naštel vrste policijskih postaj, ki na določenem območju ali za
določeno področje dela opravljajo naloge v okviru policijske uprave in se že iz imena
oz. naslova enote da sklepati, s čim se posamezna postaja ukvarja. Postaja prometne
policije ima poleg ostale specifične opreme policije na razpolago več motornih koles
in službenih vozil, prav tako pa pri svojem delu policisti uporabljajo drugo specifično
opremo za prometno policijo. Gre predvsem za merilnike hitrosti, alkoteste, kovčke
za opravljanje ogledov prometnih nesreč in podobno. Pri takšni enoti je poleg
klasičnega varovanja, ki bo v nadaljevanju opisano potrebno tudi posebno varovanje
garažnih prostorov. Pri tem je pomembno, da je takšen policijski objekt grajen
namensko, in da so tudi drugi prostori policistov v neposredni bližini garaž. Veliki
garažni prostori so lahko tudi večnamenski. Takšni prostori se lahko uporabljajo za
vadbo različnih policijskih postopkov neodvisno od vremenskih vplivov in daleč od oči
javnosti. Prav tako so takšni prostori primerni za izvedbo večjih operativnih akcij,
kjer se lahko zbere večje število policistov. Varovanje garaž in večjih kompleksov
navadno ne predstavlja večjih stroškov postavitve sistemov varovanja. Pri teh
objektih pridejo v poštev video nadzorni sistemi - predvsem pri dostopnih točkah v
objekte, kjer se z video nazorom pokrivajo vrata in okna objektov. S preventivnega
vidika so dobrodošle tudi luči, ki se v nočnem času prižigajo na podlagi zaznave
senzorja gibanja. Občutek nadzorovanosti in varovanja objektov odvrača storilce od
njihov slabih namer. V notranjosti garaž so primerni senzorji gibanja in protipožarne
zaščite.
Na mejnih prehodih se varovanje objektov dopolnjuje predvsem z varovanjem okolice
objektov, zagotovljena pa je tudi stalna fizična prisotnost policistov.
15
Slika 3: Mejni prehod (vir: www.policija.si)
Vloga mejnih policij v Evropski uniji ni le nadzor nad prehajanjem zunanje meje ter
preprečevanje nedovoljenih migracij in drugih oblik kriminalnih dejanj, ampak
postaja vse bolj prepoznana kot ključna pri zagotavljanju miru in varnosti na velikem
območju svobodnega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala. Kot je razvidno na
zgornji fotografiji prihaja na mejnih prehodih do večjih zgostitev prometa in
prehajanja potnikov in blaga, s tem pa tudi do večje obremenitve na objektih, ki jih
uporablja policija na meji. Zagotavljanje varnosti objektov na mejnih prehodih
zagotavljajo policisti s 24 urno fizično prisotnostjo.
16
Slika 4: Delovni prostor (vir: www.policija.si)
Enostaven objekt, v katerem pa policija hrani osnovne pripomočke za ugotavljanje
pristnosti listin, žige mejne kontrole in neposredno računalniško povezavo s
potrebnimi podatki za mejno kontrolo. Osnovna raven varnosti objekta je
zagotovljena s fizično prisotnostjo policista, pri zapuščanju objekta pa za dodatno
varnost skrbijo zaprta okna in zaklenjena vrata.
17
Slika 5: Primerna osvetlitev ? (vir: www.policija.si)
Pomemben element zagotavljanja varnosti na objektih je primerna osvetlitev
objektov. Ta pripomore predvsem k boljši vidljivosti in zaznavnosti predvsem na
objektih, ki so tudi dodatno tehnično varovani z video nadzornim sistemom.
Videonadzor je usmerjen k varovanju objektov policije, prav tako pa se uporablja za
nadzor državne meje. Pomanjkanje vira svetlobe je opaziti na zgornji fotografiji,
kjer si policist sredi dneva pomaga z baterijsko svetilko. Namenska gradnja objektov
in upoštevanje normativov in novih spoznanj pripomore k večji varnosti.
18
Slika 6: Čoln, plovni objekt (Vir: www.policija.si)
Posebno skrb pri varovanju nekaterih objektov predstavljajo premični objekti, ki jih
policija uporablja pri svojem delu. Gre predvsem za plovila in helikopterje v zadnjem
času pa tudi mobilne policijske postaje7. Takšni objekti potrebujejo varovanje
predvsem v času, ko niso v uporabi oz. so na »terenu«. Najbolj se obnese fizično
varovanje. Kadar so ti objekti v matični enoti so varovani v namensko zgrajenih
objektih. Helikopterji so v hangarjih, ki so v posebni coni, ki je varovana. Prostori se
nahajajo na območju letališča J. Pučnika na Brniku.
7 Gre za vozilo, nekoliko večje od policijskega kombija in opremljeno za vse vrste policijskega
dela.
19
Slika 7: »Na varovanem območju« (Vir: www.policija.si)
Posebnost pri varovanju objektov predstavljata tudi postaja konjeniške policije, ki
mora poleg klasičnega varovanja poskrbeti tudi za varnost konj in postaja vodnikov
službenih psov, ki ima v uporabi pse.
Konji in psi so v policiji nepogrešljivi in predstavljajo učinkovite pomočnike pri
opravljanju nalog policije. Za njihovo varnost poskrbijo njihovi uporabniki – policisti.
Objekti so tudi tehnično varovani, predvsem gre za dodatno pomoč z video-
nadzorom.
Posebno varovanje in skrb za varnost pa potrebujejo objekti policije, v katerih se
hrani posebna tehnika, materialni in drugi dokazni materiali, orožje in podobno.
V nacionalno forenzičnem laboratoriju, ki spada organizacijsko pod generalno
policijsko upravo je kar nekaj laboratorijev, ki se ukvarjajo z različnimi preiskavami.
20
Slika 8: Varovano območje objekta MNZ, Policije
V fizikalnem oddelku zaposleni opravljajo preiskave orožja in sledi orožja, sledi
orodja, stekla, zemlje, sledi v zvezi s prometnimi nesrečami, električnih naprav,
eksplozivnih naprav, sledi, povezanih s požari, oddelek zagotavlja tudi storitve
forenzične fotografije in video snemanja. Preiskave vključujejo vizualni pregled,
primerjalno mikroskopiranje, elektronsko mikroskopijo, atomsko absorbcijsko
preiskavo, merjenje lomnega količnika stekla ter uporabo različne opreme in
računalniških programov za obdelavo fotografij in video posnetkov. Opravljajo tudi
balistično preizkušanje protistrelnih zaščitnih materialov.8
8 (Oddelek za fizikalne preiskave, 2012)
21
Slika 9: Naprava za testiranje prebojnosti (Vir: Schüho)
Na Oddelku za kemijske preiskave zaposleni izvajajo kvalitativne, kvantitativne in
primerjalne preiskave različnih materialnih sledi. Dokazujejo prepovedane droge,
spremljajoče spojine in aktivne ter neaktivne dodatke v različnih ilegalnih zmeseh.
Izvajajo monitoring kemijskih karakteristik najpogostejših prepovedanih drog in
poročajo pristojnim institucijam. V laboratoriju identificirajo predhodne sestavine za
izdelavo prepovedanih drog in v okviru evropskega "sistema za zgodnje obveščanje o
pojavu novih psihoaktivnih snovi" identificirajo in obveščajo o novih pojavnih oblikah
sintetičnih, potencialno nevarnih psihoaktivnih snovi. V povezavi s preiskavami
kaznivih dejanj poškodovanja tujih stvari, vlomov, prometnih nesreč, goljufij in
podobnega opravljajo preiskave različnih premazov (barv, lakov, barvnih sprejev),
lepilnih trakov, adhezivov - snovi, ki se uporabljajo za lepljenje, npr. cement, lepila,
paste in podobno ter plastičnih materialov. Opravljajo tudi preiskave požarov in
identificirajo mikro sledi vnetljivih tekočin v različnih matricah z mesta požara.
Preiskujejo eksplozije in dokazujejo mikro ostanke eksplozivnih snovi v različnih
materialih s krajev eksplozij. V omejenem obsegu (in po predhodnem dogovoru z
odjemalci) opravljajo tudi številne druge preiskave (dokazovanje solzilcev, nekatere
preiskave, povezane z onesnaženjem okolja, preiskave barvil za zaščito bankovcev,
identifikacijo jedkih in nekaterih drugih nevarnih snovi ali strupov). Za preiskave
materialov uporabljajo makroskopski in/ali mikroskopski pregled, različne fizikalno-
22
kemijske preskuse, preliminarne barvne in obarjalne kemijske reakcije ter
kromatografske in/ali spektrometrične inštrumentalne metode, v povezavi z
različnimi računalniškimi bazami podatkov.9
Slika 10: Zaseženo orožje - dokazni material (Vir: PU Koper)
Na Oddelku za biološke preiskave zaposleni opravljajo biološke in genetske (DNK –
deoksiribonukleinska kislina) preiskave ter preiskave kontaktnih mikro sledi -
tekstilnih vlaken, tekstilnih izdelkov, las ter človeških in živalskih dlak. Oddelek vodi
in vzdržuje evidenco DNK preiskav.10
Na Oddelku za daktiloskopijo zaposleni opravljajo preiskave sledi papilarnih linij, kar
zajema postopke izzivanja sledi ter primerjave sledi in odtisov papilarnih linij. Na
podlagi prstnih odtisov izvajajo identifikacijske postopke ugotavljanja identitete
oseb in trupel. Oddelek vodi in vzdržuje evidenco daktiloskopiranih oseb.11
9 (MNZ, Policija, GPU, Oddelek za kemijske preiskave, 2012)
10 (MNZ, Policija, GPU, Oddelek za biološke preiskave, 2012)
11 (MNZ, Policija, GPU, Oddelek za daktiloskopijo, 2012)
23
Slika 11: Daktiloskopska preiskava (Vir: www.policija.si)
V Oddelku za preiskavo dokumentov zaposleni preiskujejo rokopise, podpise,
štampiljčne odtise, najrazličnejše dokumente, listine, tiskovine, vrednostne papirje,
fotokopije, izpise iz računalniških tiskalnikov, tipkopise, bankovce in evrske
kovance.12
Oddelek je tudi sedež Nacionalnega analitskega centra za bankovce in kovance.
Preiskave obsegajo vizualni pregled, mikroskopiranje, preiskavo z videospektralnim
primerjalnikom, ki uporablja svetlobo različnih valovnih dolžin, filtrov in kamer,
uporabo magnetnih praškov in ramanove spektroskopije ter opreme za merjenje
prevodnosti in magnetnega momenta kovine.
Že sama organiziranost in številčnost laboratorijskih in drugih preiskav kaže, da je
potrebno tako specifične naloge kot jih opravlja nacionalno forenzični laboratorij
združiti pod eno streho, saj s tem ukrepom dosežemo večjo varnost. Razpršenost po
12 (MNZ, Policija, GPU, Oddelek za preiskave dokumentov, 2012)
24
več objektih predstavlja večji riziko pri varovanju in tudi večje stroške. S preselitvijo
v en objekt zagotovimo višjo varnost.
Specialna enota izvaja naloge na področju protiteroristične dejavnosti in opravlja
zahtevnejše operativne naloge policije, pri katerih se zahteva najvišja stopnja
izurjenosti, psihofizičnih zmožnosti, uporabe posebnih znanj in veščin, ki so povezani
z visoko stopnjo tveganja za varnost, zdravje ali življenje ljudi.13
Slika 12: Specialna enota (vir: www.policija.si)
Specialna enota policije:
opravlja naloge v zvezi s protiterorističnim delovanjem, sodeluje pri prijetju
storilcev hujših kaznivih dejanj, pri varovanju najvišjih domačih in tujih
13 (MNZ, Policija, GPU, Predstavitev specialne enote, 2012)
25
državnih predstavnikov, varovanju določenih objektov, sodeluje pri delovanju
policije ob hujših elementarnih in drugih nesrečah,
skrbi za ustrezno usposabljanje in izpopolnjevanje pripadnikov specialne
enote ter pomaga pri usposabljanju drugih policijskih enot, ministrstva za
notranje zadeve ter drugih državnih organov,
skrbi za vzdrževanje materialno-tehničnih sredstev in opreme enote,
opravlja druge naloge, ki jih odredi generalni direktor policije ali oseba, ki jo
pooblasti.
Za opravljanje tako specifičnih naloga enota in zaposleni potrebujejo posebno
tehniko, orožje, strelivo, vozila, prostore, vozila in drugo. V okviru Specialne enote
deluje tudi Oddelek za protibombno zaščito, ki izvaja operativno interventno in
neposredno izvajanje nalog protibombne zaščite, pirotehničnih in protibombnih
pregledov ter bombnih preiskav, izdelujejo strokovna mnenja ter hranijo in
skladiščijo zasežena eksplozivna sredstva in snovi.
Prav hramba in skladiščenje zaseženega orožja, eksplozivnih teles, snovi,
prepovedanih drog in drugih nevarnih predmetov narekujejo posebne varnostne
ukrepe, predvsem na področju varovanja teh objektov.
Policija varuje tudi objekte, ki jih uporablja v izobraževalne namene. V sestavi
Policijske akademije je več različnih objektov, ki so na različnih lokacijah. Med večje
komplekse spadajo objekti v Gotenici in Tacnu.
Slovenija je razdeljena na 8 policijskih uprav, ki na regijski ravni skrbijo za varnost
ljudi in njihovega premoženja. Vsaka od uprav ima gledano z organizacijskega vidika
svoj sedež, v katerem poslujejo službe potrebne za delovanje uprave.
3.1 Dejavniki ogrožanja
Namen obravnavane teme se ne spušča v dejavnike, ki bi lahko ogrožali policijske
objekte v zvezi ogrožanja nacionalne varnosti Republike Slovenije. Pri obdelavi
obravnavane problematike sem se osredotočil predvsem na obdobje, ko na ozemlju
Republike Slovenije živimo v miru in brez dejavnikov, ki bi resno vplivali na varnost
policijskih objektov. V zadnjem času smo sicer priča povečani dejavnosti predvsem
terorističnih dejanj in dejanj posameznikov, ki resno ogrožajo varnost (napadi na
policijske objekte, množični napadi na osebe ipd), vendar ti dejavniki odklonsko
26
odstopajo od obravnavne teme. Izpostaviti pa je potrebno dejavnike, ki posredno
vplivajo na varnost policijskih objektov. To so predvsem gospodarski kazalci, ki
kažejo povečano nezadovoljstvo ljudi, neugodna globalna, finančna, gospodarska in
socialna gibanja, poglabljanje razlik med bogatim in revnim delom sveta, obstoj
kriznih žarišč in različnih učinkov globalizacije. Eden od virov ogrožanja so lahko tudi
naravne nesreče in druge nesreče, katerih intenzivnost in pogostost se zaradi
podnebnih sprememb in prekomernega obremenjevanja okolja povečujeta. V vseh
teh primerih je lahko pritisk nezadovoljnih posameznikov in skupin dejavnik
ogrožanja, ki bi lahko vplival na varnost objektov. Glede na zahtevno delo, ki ga
Policija opravlja in v povezavi z njenim delom med dejavnike, ki jih je potrebno vzeti
v okvir tveganj sodijo tudi obravnavane zadeve, ki so zlasti povezane z organiziranim
kriminalom, nedovoljenimi dejavnostmi na področju orožja, nezakonitimi
migracijami in trgovino z ljudmi, orožjem ter prepovedanimi drogami. Upoštevati
moramo tudi dejstvo, da Republika Slovenija aktivno sodeluje v mednarodnih
operacijah in misijah s pripadniki sil vojske in policije, kar lahko vpliva na dejavnike
tveganja in ogroženost objektov Policije in objektov, ki jih varuje Policija. Danes je
ogroženost Republike Slovenije od delovanja terorističnih organizacij sorazmerno
nizka, v prihodnosti pa bo močno odvisna od političnega, gospodarskega in
varnostnega delovanja Republike Slovenije v mednarodnem okolju. Ne moremo niti
mimo dejstva, da Slovenija trenutno varuje zunanjo Schengensko mejo, in je glede
na varnostne ocene in trenutno stanje relativno varna država. Z morebitnimi
spremembami, ki pa bodo v prihodnosti neogibne, saj se zunanje meje s širitvijo
zunanjih mej širijo na območja, ki z obsegom in območji prinašajo še večjo odprtost,
s tem pa tudi možnost za dvig dejavnikov, ki bodo vplivali na notranjo varnost –
predvsem na področju kriminalitete.
Zaradi svoje lege, se Republika Slovenija sooča s transnacionalnimi grožnjami v obliki
organiziranega kriminala, ilegalnih migracij, trgovanja z belim blagom, trgovanja z
mamili, ilegalne trgovine z orožjem in materiali, terorizmom in pranjem denarja.
Notranje ogrožanje varnosti predstavljajo tudi splošne gospodarske in posebne oblike
kriminalitete.14
14 Resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS (ReSNV-1), Uradni list RS, št. 27/2010, točka
4.1.3
27
3.2 Napadi, vlomi in tatvine
Gre za tako imenovano zaščito pred nekontroliranimi vstopi v objekte, omejeno
gibanje v objektih in preprečevanjem dostopa do objektov. Pred nekontroliranimi in
omejenim vstopi je največkrat organizirana vstopna kontrola, ki se začne pri
recepciji (na policijskih postajah dežurni policist15), ki obiskovalcem selektivno
dopuščajo vstop v objekt tako, da obiskovalca sprejme oseba in ga tudi ves čas obiska
do odhoda iz objekta spremlja ali pa to stori sam dežurni. Gre za enostaven in
učinkovit ukrep, s katerim se prepreči nekontroliran obisk v objektu.
Slika 13: Recepcija in hkrati videonadzorni prostor
Za zagotovitev večje varnosti morajo biti v določenih policijskih enotah posamezni
prostori ali deli objektov tehnično varovani s sistemi za lokalno protivlomno in
protipožarno varovanje ali z videonadzorom oziroma njihovo kombinacijo16. Ta
navedba je usmerjena predvsem k varovanju objekta, zaradi možnih vlomov in
odtujitve predmetov, nekateri objekti nimajo stalnega fizičnega varovanja.
15 Pravila policije, člen 236
16 Pravila policije, člen 232
28
Videonadzor nudi možnost neposrednega spremljanja okolice, predvsem zaradi
možnosti napadov na objekte, takojšnjega reagiranja ali kasnejše razjasnitve
okoliščin morebitnega napada. Podobno kot na zgornji fotografiji so opremljeni
video-nadzorni centri, dežurne sobe policistov in mnogi drugi. Na tem mestu je
potrebno omeniti tudi, standarde gradnje, starost in namembnost objektov in
nekatere druge vidike, ki vplivajo na varnost objektov. Gre predvsem za to, da
starejši objekti vsi niso bili grajeni namensko ali pa so se standardi na področju
varovanja spremenili.
Slika 14: Recepcija PPP Ljubljana, po prenovi
Več objektov je bilo prenovljenih prav na mestih, kjer se opravlja pristopna kontrola
oz. sprejem strank. Prostori in recepcije so zgrajene po standardih, ki zaposlenim
omogočajo varno izvedbo nalog. Pogovorna površina s strankami je ob vhodu v
objekt, ki omogoča tudi vizualen pregled nad osebami pred omogočanjem vstopa v
notranjost objekta. Steklene površine na sprejemnem mestu se praviloma varujejo z
neprebojnim varnostnim steklom, ki zdrži vse izstrelke iz kratkocevnega orožja.
Okna, ki so bolj izpostavljena in obstaja nevarnost strela iz dolgocevnega orožja ali
29
postavitev eksplozivnega telesa pa so varovana z močnejšo zasteklitvijo. Večina
sprejemnih recepcij ima tudi polje »zasebnosti«, ki je praviloma na isti lokaciji kot
recepcija, s tem, da je ločen – največkrat v posebni sprejemnici.
Slika 15: Recepcija, prostor za sprejem strank s kabino »zaupnosti«
Idealna je namensko grajena novogradnja, ki najlažje izpolni osnovne pogoje za
varnost:
varen dostop za zaposlene, obiskovalce in intervente,
omejeno opazovanje dejavnosti iz okolice, zunanje parkirišče za zaposlene in
obiskovalce,
30
urejeno nadzorovanje vseh vstopajočih in pregled vozil za dostavo,
omejeno območje za zadrževanje obiskovalcev v objektu,
nadzor nad zunanjimi vzdrževalci,
dobro varovana območja telekomunikacijske tehnologije, zaupnih podatkov
ter vodstva in
samostojen varnostni nadzorni center v objektu z možnostjo neposrednega
hitrega ukrepanja varnostnikov.
3.3 Požarna varnost17
Eden od dejavnikov, ki lahko vplivajo na varnost je tudi požar, ki povzroča veliko
škodo in nemalokrat zahteva smrtne žrtve. Omejujemo ga z ukrepi pasivne in aktivne
požarne varnosti. Med prve uvrščamo predvsem gradbene rešitve, ki preprečujejo
gorenje - negorljivi materiali. Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času
in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za nadaljnje širjenje
ognja. Ukrepi aktivnega varovanja pa temeljijo na dejstvu, da je obvladovanje
omejenih in manjših požarov precej enostavno, učinkovito in nenevarno, pri večjih
pa je gašenje zelo težavno in nemalokrat neuspešno. Zaradi tega v sisteme varovanja
vključujemo tehnična sredstva, ki omogočajo pravočasno zaznavanje in odkrivanje
povišanja toplote ali koncentracije dima v zraku. Imenujemo jih sistemi samodejnega
odkrivanja in javljanja požara.
17 Požarno varnost ureja poseben zakon, Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1), Ur. list
RS, št. 3/2007
31
4 Sistemi varovanja
Zakon o zasebnem varovanju18 definira sisteme tehničnega varovanja kot posamezna
ali funkcionalno povezana tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje,
naprave za protivlomno in protiropno varovanje, kontrolo vstopa, izstopa ali gibanja,
pregled oseb, prevoznih sredstev, tovora in prtljage, preprečevanje nasilnega vstopa,
samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti, prenos alarmnih
sporočil ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (video in avdio nadzor,
varnostni alarmi, senzorji in detektorji gibanja, sistemi za nadzor alarmov, kamer in
senzorjev), električne, elektromagnetne, magnetne ali biometrične naprave za
pristopno kontrolo ter drugi sistemi in naprave, ki so namenjeni varovanju po tem
zakonu. Za sisteme tehničnega varovanja po tem zakonu se štejejo tudi drugi sistemi,
ki se neločljivo povezani s sistemi tehničnega varovanja po tem zakonu, in bi poseg v
te sisteme pomenil poseg v sisteme tehničnega varovanja po tem zakonu (varstvo
pred požarom, javljanje eksplozivnih in drugih plinov, socialni alarmi, sistemi za
detekcijsko merjenje eksplozivnih in strupenih snovi, plinov in par, varnostne
blagajne, varnostna vrata, ključavnice, trezorji in sefi). Med sisteme tehničnega
varovanja se ne štejejo naprave za nadzor nad zalogami in inventuro ter druge
naprave in sistemi, ki niso namenjeni za varovanje v skladu s tem zakonom19.
Sisteme za tehnično varovanje uporabljamo kot pripomoček varnostnemu in drugemu
osebju, kajti uspešnost varovanja ogrožajo človeške slabosti, kot so zaspanost,
nepozornost ali dekoncentracija in velika malomarnost. Največkrat se pojavi zaradi
preobremenjenosti ter dolgotrajnega in enoličnega opravljanja delovnih obveznosti.
Dopusti in odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov in poškodb povzročajo dodatne
finančne obremenitve. V določenih primerih, kot so ekstremne meteorološke
razmere, prisotnost nevarnih plinov, izpadi električne energije, pa ljudje ne morejo
in ne smejo opravljati varnostnih nalog. Nazadnje lahko trdimo, da s tehničnimi
sredstvi olajšamo opravljanje dolžnosti varovanja, varnostno osebje pa ne
izpostavljamo nepotrebnim nevarnostim. (Golob, 1997)
Sistemi za tehnično varovanje policijskih objektov so dopolnitev fizičnega varovanja,
s tem pa zagotavljata bistveno višjo raven varovanja. Tehnično varovanje mora imeti
certifikate za posamezne elemente in zagotovljeno redno vzdrževanje.
18 Zakon o zasebnem varovanju, ZZasV-1, Uradni list RS, št. 17/2011
19 Zakon o zasebnem varovanju, člen 5, točka 18
32
Za tehnično varovanje se največkrat uporabljajo sistemi za samodejno odkrivanje in
javljanje gibanja, sistemi za samodejno odkrivanje in javljanje požara, sistemi za
avtomatsko gašenje požara, informacijski sistemi za kontrolo vstopa, sistemi
televizije zaprtega kroga, protivlomni sistemi in video domofoni.
4.1 Mehansko varovanje
Mehanska zaščita je osnova tehničnega varovanja. Mehanske ovire storilcem kaznivih
dejanj preprečujejo enostaven dostop do zaposlenih in gotovine ter preprečujejo
hitro širjenje požara. V tehnično varovanih objektih mora biti mehanska zaščita
izdelana in preizkušena v skladu s slovenskimi standardi - SIST, tehničnimi predpisi
in priporočili, če ti še ne obstajajo pa z evropskimi standardi, ki jih mora Republika
Slovenija prevzeti v roku šestih mesecev za svoje - SIST EN. Izdelki morajo imeti
certifikat, ki potrjuje uspešen preizkus. Mehanska zaščita mora biti konstruirana in
vgrajena tako, da omogoča potreben čas za učinkovito posredovanje varnostnikov.
Višja stopnja mehanske zaščite je potrebna v objektih, kjer so večje vrednosti in v
objektih, ki so oddaljeni od intervencije. V objektih z močno varnostno službo, ki ob
neobičajnih dogodkih hitro ukrepa, mehansko varovanje narekuje le velika vrednost
ali pomembnost oseb in objekta.
Elementi mehanske zaščite so:
- stene, požarna in varnostna vrata,
- varnostne ključavnice in varnostni ščiti,
- varnostne rešetke, ograje in mehanizmi za posamično vstopanje,
- varnostne folije in varnostno steklo,
- varnostne shranjevalne enote ( varnostne omare, blagajne, oklopne blagajne, sefi,
trezorji, varnostni prostori, oklopni prostori in trezorski prostori) in
- vozila za prevoz dragocenosti.
Klasifikacije oziroma stopnje odpornosti protivlomne dejavnosti za vrata in okna
razvrščata evropski oziroma slovenski standard SIST 1627 (2011) v:
- zaščita pred silo telesa, po standardu SIST 1627 varnostna stopnja 1,
- zaščita pred ročnim orodjem, po standardu SIST 1627 varnostna stopnja. 2,
- zaščita pred dvema izvijačema in lomilko varnostna stopnja 3,
- zaščita pred žago, kladivom, sekiro, sekači in aku-vrtalnikom varnostna stopnja 4,
33
- zaščita pred električnim vrtalnikom, električno žago in kotno brusilko do 125 mm,
po standardu SIST 1627 varnostna stopnja 5,
- zaščita pred električnim zmogljivim vrtalnikom, žago in kotno brusilko s premerom
do 230 mm varnostna stopnja 6.
Za vhodna vrata in druge vstopne odprtine v vse objekte je potrebna najmanj
protivlomna varnostna stopnja 1. Glede na pomembnost objekta, vrednosti v njem in
oddaljenosti od intervencije je potrebno povečati stopnjo varnosti.
Slovensko zavarovalno združenje je za posamezne varnostne stopnje vsebnikov
predlagalo maksimalno vrednost denarja, ki se lahko hrani v njih po SIST EN 1143-1,
in določa naslednje protivlomne razrede razvidne iz tabele:
Tabela 1: protivlomni razredi vsebnikov (Vir: Zupančič, 2012)
PROTIVLOMNI RAZREDI VSEBNIKOV
PO SIST EN 1143-1
NAJVEČJA VARNOSTNA OBREMENITEV V EUR
BREZ ALARMNE NAPRAVE Z ALARMNO NAPRAVO
S1 5.000 po dogovoru
S2 8.000 po dogovoru
L – za bankomatne blagajne 7.000 14.000
0 10.000 20.000
I 20.000 40.000
II 50.000 100.000
III 100.000 200.000
IV 150.000 300.000
V 250.000 500.000
VI 375.000 750.000
VII 500.000 1.000.000
VIII 750.000 1.500.000
IX 1.000.000 3.000.000
X 1.000.000 4.000.000
XI 1.000.000 5.000.000
XII 1.000.000 10.000.000
XIII nad 1.000.000 nad 10.000.000
Klasifikacija oziroma stopnje odpornosti po sedaj veljavnem standardu SIST EN 356 in
SIST EN 1063 za protivlomno zasteklitev so v primerjavi z nemškim DIN 52290
naslednje;
Zasteklitev, ki je odporna na padec 4 kg krogle iz naslednjih višin:
- z višine 1,5 m, po standardu SIST EN 356 klase P1A,
- z višine 3 m, po standardu SIST EN 356 klase P2A < DIN 52290 A1 z višine 3,5 m,
- z višine 6m, po standardu SIST EN 356 klase P3A < DIN 52290 A2 z višine 6,5 m,
34
- z višine 9m, po standardu SIST EN 356 klase P4A < DIN52290 A3 z višine 9,5 m.
Zasteklitev, ki je odporna na udarce s sekiro (preboj):
- 30 – 50 udarcev, po standardu SIST EN 356 klase P6B , prej DIN 52290 B1,
- 51 – 70 udarcev, po standardu SIST EN 356 klase P7B , prej DIN 52290 B2,
- nad 70 udarcev, po standardu SIST EN 356 klase P8B , prej DIN 52290 B3.
Zasteklitev, ki zadrži tri izstrelke iz razdalje 5m iz pištole ali 10 m iz puške:
- kaliber 0,22 LR, po standardu SIST EN 1063 klase BR1, (SA,SF),
- kaliber 9mm, po standardu SIST EN 1063 klase BR2, (SA,SF), prej DIN 52290 C1,
- kaliber 0,357 Magnum, po standardu SIST EN 1063 klase BR3, (SA,SF), prej C2,
- kaliber 0,44 Magnum, po standardu SIST EN 1063 klase BR4, (SA, SF), prej C3,
- kaliber 5,56 X 45 , po standardu SIST EN 1063 klase BR5, (SA,SF),
- kaliber 7,62 X 51; 9,5g, po standardu SIST EN 1063 klase BR6, (SA,SF), prej C4.
- kaliber 7,62X 51; 9,8 g, po standardu SIST EN 1063 klase BR7,(SA,SF),
- kaliber 12 / 50, po standardu SIST EN 1063 klase SG1,(SA,SF), 1 strel in
- kaliber 12 / 70, po standardu SIST EN 1063 klase SG2,(SA,SF), trije streli.
SA = pri streljanju so odkruški na zadnji strani stekla.
SF = pri streljanju ni odkruškov na zadnji strani stekla.
4.2 Videonadzor
Javni in zasebni sektor lahko izvajata videonadzor dostopa v njihove uradne službene
oziroma poslovne prostore, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi
zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih
prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.20
S pojmom sistemi videonadzora označujemo funkcijsko povezana specialna tehnična
sredstva, ki s spremljanjem, prenašanjem, obdelavami, arhiviranji in prikazi
sprejetih slik omogočajo vizualno opazovanje in nadzor, ter kasnejše analize
dogajanja v varovanih prostorih. V primeru uporabe s protivlomnimi sistemi,
omogočajo preverjanje sprejetih alarmnih signalov in določanje mikrolokacije mesta
alarmiranja. Na ta način izjemno povečamo možnost uspešnega intervencijskega
posredovanja.
20 Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), Uradni list RS, št. 86/04, člen 75, odstavek 1
35
Standard SIST EN 50518 - Nadzorni in sprejemni centri za alarme je sestavljen iz
treh delov:
1. del: Zahteve za lokacijo in konstrukcijo,
2. del: Zahteve za tehnične zmogljivosti in
3. del: Postopki in zahteve za delovanje.
V VNC se stekajo alarmna sporočila iz priklopljenih sistemov za javljanje vloma in
ropa skladu s serijo standardov SIST EN 50131, CCTV nadzornih sistemov v skladu s
serijo standardov SIST EN 50132, sistemov protipožarnega varovanja v skladu s serijo
standardov SIST EN 54, socialni alarmni v skladu s serijo standardov SIST EN 50134,
sistemi pristopne kontrole v skladu s serijo standardov SIST EN 50133, sledenje in
določanje položaja vozil, varovanje in nadzor telekomunikacijskega omrežja v skladu
s serijo standardov SIST EN 50136, sistemov za nadzor eksplozijskih in strupenih snovi
in drugih tehničnih alarmov. V VNC-ju se signale obdela, shrani ter obvešča ustrezne
intervencijske in varnostne službe.
Novi evropski standardi serije SIST EN 50518 za VNC, ki smo jih sprejeli pet let
kasneje kot SIST BS 5979, v ničemer ne posegajo bistveno v zahteve, ki jih
izpolnjujejo delujoči VNC-ji z licenco. (Zupančič, 2012)
Oči video sistemov so kamere, katere sprejemajo video signale iz nadzorovanih
prostorov, jih spreminjajo v električne impulze ali radijsko valovanje, ter
posredujejo v sredstva za posredovanje ali shranjevanje. Lahko jih delimo na
notranje, zunanje, mirujoče, gibljive, s stalno nastavitvijo in s posebnimi optičnimi
dodatki. Lahko jih še delimo na barvne in črno bele. Posebne izvedbe kamer
omogočajo opazovanje toplotnega sevanja, imenujemo jih termovizijske kamere. Vse
tekočine in trda telesa oddajajo energijo v obliki infrardečega sevanja. Termovizijske
kamere so specialne naprave, ki delujejo na principu sprejemanja infrardečega
valovanja, sprejete signale pa spreminja v električne impulze in v valovanje vidnega
spektra svetlobe. Omogočajo opazovanje predvsem ponoči in v slabih vremenskih
pogojih (megla, padavine). (Golob, 1997)
36
Slika 16: Videonadzor
Na fotografiji je prikazan eden od možnih načinov postavitve video nadzornih kamer.
Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja video nadzor, mora o tem objaviti
obvestilo, ki mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča
posamezniku, da se seznani z nadzorom in njegovim izvajanjem najkasneje, ko se
nad njim začne izvajati videonadzor. S tem se šteje, da je posameznik obveščen o
obdelavi osebnih podatkov. Iz obvestila mora biti razvidno: da se izvaja video nadzor,
naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja, telefonsko številko za
pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz video nadzornega
sistema.21
Odločitev sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drug pristojni
oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega ali zasebnega sektorja. V pisni
odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo video nadzora. Uvedba video
nadzora se lahko določi tudi z zakonom ali s predpisom, sprejetim na njegovi podlagi.
Video nadzor se lahko izvaja le na takšen način, da se ne more izvajati niti snemanje
21 Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), Uradni list RS, št. 86/04, 74. člen
37
notranjosti stanovanjskih stavb, ki nimajo vpliva na dostop do njihovih prostorov, niti
snemanje vhodov v stanovanja. O izvajanju video nadzora je potrebno pisno obvestiti
vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.
Zbirka osebnih podatkov lahko vsebuje posnetek posameznika (slika oziroma glas),
datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, osebno ime posnetega posameznika,
naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke
o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter o razlogu vstopa, če se navedeni osebni
podatki zbirajo poleg ali s posnetkom video nadzornega sistema. Osebni podatki se po
teh določilih hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, razen če zakon ne
določa drugače.22
Izvajanje video nadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le v izjemnih
primerih in le v tistih delih prostora, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali
premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, če tega namena
ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Prepovedano je izvajati video nadzor v delovnih
prostorih izven delovnega mesta,zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.
Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja video nadzora vnaprej pisno obveščeni
o njegovem izvajanju. Pred uvedbo video nadzora pri osebi javnega ali zasebnega
sektorja se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnim sindikatom o tej
nameri.
4.3 Pristopna kontrola
Policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih
nalog.23 Namen obdelave podatkov v evidenci vstopov in gibanja oseb v varovanih
objektih policije in na območju okolišev teh objektov je:
- varovanje objektov policije,
- zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja,
- ker zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.
Evidenca vstopov in gibanja oseb, v varovanih objektih policije in na območju
okolišev teh objektov se vodi v objektih, poslovnih prostorih in zgradbah, ki jih
uporablja policija in je zanje potrebno izdelati načrt varovanja. Pravna podlaga za
22 Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), Uradni list RS, št. 86/04, 75. člen
23 Zakon o policiji, člen 54, odstavek 1
38
pridobivanje podatkov je v določbah Zakona o policiji24. Takšna evidenca vsebuje
naslednje skupne osebne podatke: osebno ime, rojstne podatke (dan, mesec, leto,
kraj), EMŠO, spol, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, državljanstvo ter
podatke o vstopu v objekt, čas in datum vstopa ter izstopa, videoposnetek in drugi
zapisi sistemov tehničnega varovanja objekta policije in okoliša tega objekta. Zbrani
podatki se hranijo dva meseca.25
Sistem pristopne kontrole uvrščamo med preventivne varnostne sisteme, ki
omogočajo nadzor nad zaposlenimi, zunanjimi sodelavci, poslovnimi partnerji,
obiskovalci, serviserji in drugimi osebami, ki vstopajo v varovan objekt. V policiji se
najpogosteje uporablja osebna identifikacija. V obravnavanem primeru to stori
dežurni policist policijske postaje. Ko oseba vstopi v varovan objekt policist
preveri identiteto osebe in jo evidentira v evidenco obiskov.
Slika 17: Pristopna kontrola zunaj objekta
24 Zakon o policiji, člen 60 in člen 61
25 Zakon o policiji, člen 63
39
Pristopno kontrolo je na istem objektu mogoče izvajati tudi na več lokacijah, če gre
za objekte z več vhodi ali objekte z več različnimi uporabniki.
Uporabna in precej pogosta je tudi biometrična identifikacija. Najpogostejša in
najstarejša oblika biometrične identifikacije je preverjanje prstnih odtisov, shranjeni
podatki pa so največje baze vzorcev v tovrstni identifikaciji. Prav tako sodi ta oblika
biometrične identifikacije med zanesljivejše metode. Strokovnjaki ocenjujejo, da je
verjetnost dveh enakih odtisov manjše od ene milijardinke, odtis pa se s staranjem
skoraj ne spreminja. (Golob, 1997)
Pogosta oblika biometrične identifikacije je geometrija dlani. Z meritvami ugotovimo
dolžine prstov, prosojnost kože ter debelino in obliko dlani. Verjetnost ponovljivosti
je v povprečju 1/10.000. Takšni sistemi se uporabljajo v vojaških kompleksih,
jedrskih elektrarnah ter informacijskih in razvojno - raziskovalnih centrih. Ostale
oblike biometrične identifikacije so očesna mrežnica, zenica, preverjanje zvoka in
dinamični podpis, ki se uporablja predvsem v bančnem sektorju. (Klopčič, 2009)
V Sloveniji takšne identifikacije policija ne uporablja.
Med elemente protivlomnega sistema sodijo tudi druga sredstva, s katerimi lahko
učinkovito vplivamo na varnost objektov in omejimo dostop ali prosto gibanje. Zelo
učinkovite so varovalne ograje. Ograje uporabljamo za označevanje meja parcel ali
varovanih območij. Ograje že same po sebi povedo nekomu, da je gibanje zaradi
postavljene ograje omejeno. Največkrat so takšne ograje opremljene tudi z napisi o
omejitvi gibanja. Ograje, ki obdajajo objekte morajo zagotavljati učinkovito zaščito
pred vstopom nepooblaščene osebe na varovano območje. Ograje so lahko
opremljene tudi s sistemi za zgodnje elektronsko zaznavanje oseb. Prav tako so zelo
učinkovite rešetke in mreže, ki so toliko bolj učinkovite, če so dopolnjene s
senzorskim kablom. (Golob, 1997)
Vsak objekt ima tudi vrata in okna, ki so tudi ena od bolj izpostavljenih vstopnih točk
v objekte. Protivlomna varnostna vrata so sestavljena iz okrepljenih, oziroma
varjenih tečajev, elementov proti dvigovanju, jeklenih okvirjev, protivlomne
ključavnice in jeklenih ter izolacijskih plošč v jedru vrat. Uporabljamo jih za
preprečevanje nepooblaščenega vstopa v prostor, zato morajo biti odporna proti
udarcem, raztezanju, lomljenju in dvigovanju, prav tako morajo zagotavljati
preprečevanje širjenja požara. V zadnjih letih je v svetu v precejšnem porastu
40
uporaba protivlomnih folij, ki jo tehniki ali steklarski mojstri nalepijo na notranjo
stran stekla. Protivlomne folije preprečujejo lomljenje steklenih površin, ki ob
razbitju je razpadejo ampak se obdržijo na foliji. Protivlomna folija ima lahko tudi
estetski videz, saj obstajajo barvne različice in pa tudi folije, ki zastirajo poglede. V
objektih najvišjih ravni ogroženosti ali blindiranih avtomobilih uporabljamo
neprebojna stekla. Njihov osnovni namen je v tem, da preprečujejo učinkovito
uporabo strelnega orožja, poleg tega pa omogočijo preprečevanje širjenja požara.
Vsaka vrata pa imajo tudi ključavnico, ki sodi med elemente protivlomnega sistema.
S ključavnicami se dnevno tudi največkrat srečujemo. Ključavnice so lahko
mehanske, krožne kombinacijske, valjaste kombinacijske, obešanke, kombinacija
mehansko elektronskih ključev in cilindrov, inteligentne ključavnice in ključavnice z
elementi sistemov kontrole vstopa. (Golob, 1997)
Slika 18: Element kontrole pristopa
Med elemente protivlomnega sistema sodijo tudi protivlomne omare in trezorji.
Protivlomne omare, trezorji in blagajne, sodijo med protivlomna sredstva, ki jih
uporabljamo za shranjevanje denarja, dokumentov, dragocenosti in orožja. Tovrstna
protivlomna sredstva so konstrukcijsko prilagojena potrebam in zahtevam
uporabnika.
41
4.4 Požarna zaščita
Požar povzroča veliko škodo in nemalokrat zahteva smrtne žrtve. Omejujemo ga z
ukrepi pasivne in aktivne požarne varnosti. Med prve uvrščamo predvsem gradbene
rešitve, ki preprečujejo gorenje (negorljivi materiali). Namen aktivne požarne
zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in
storiti vse za omejevanje nadaljnjega širjenja ognja. Ukrepi aktivnega varovanja pa
temeljijo na dejstvu, da je obvladovanje omejenih in manjših požarov precej
enostavno, učinkovito in nenevarno, pri večjih pa je gašenje zelo težavno in
nemalokrat neuspešno. Zaradi tega v sisteme varovanja vključujemo tehnična
sredstva, ki omogočajo hitro zaznavanje in odkrivanje povišanja toplote ali
koncentracije dima v zraku. Imenujemo jih sistemi samodejnega odkrivanja in
javljanja požara. Število posameznih elementov, ki jih vključimo v sistem, je odvisno
predvsem od ugotovljene požarne ogroženosti kompleksa, objekta ali prostora.
Sisteme samodejnega odkrivanja in javljanja požara sestavljajo avtomatski in ročni
javljalniki povezani s požarno alarmno centralo ter sredstva za prenos sproženih
alarmov do operativnega nadzornega centra.
Ionizacijski javljalniki delujejo na principu ugotavljanja enakosti pretoka
električnega toka skozi ločeni komori, od katerih je ena zaprta (s konstantnim
pretokom), druga pa odprta. Povezani sta z radioaktivnim elementom (Americij 241),
ki ionizira zrak in je zato električno prevoden. Dimni delci upočasnijo ione,
zmanjšanje električnega toka pa sproži alarm. Javljalniki zaznavajo človeškemu
očesu vidni in nevidni dim tlečih ali hitro gorečih požarov.
Optični dimni javljalniki so sestavljeni iz odprtih komor, v katerih je izvor infrardeče
svetlobe in optični električni pretvornik. Ko se infrardeča svetloba razprši na delčkih
dima, se odbije na optični pretvornik, ki sproži alarmni signal.
Termične javljalnike uporabljamo, kjer so zaradi stalne pristnosti večjih dimnih
koncentracij optični in ionizacijski neuporabni (kuhinje, pisarne s kadilci). Delujejo
na principu ugotavljanja povečane temperature.
Linijske žarkovne javljalnike uporabljamo v večjih in višjih prostorih (dvorane,
sprejemnice, telovadnice). Sestavljeni so iz oddajnika, ki oddaja IR žarke in
42
sprejemnika, ki jih sprejema. Ko se zaradi dima zmanjša svetlobni tok na
sprejemniku, se sproži alarm.
Aspiracijske javljalnike požara vgrajujemo v ventilacijske in klimatske jaške ali
kanale. V uporabi sta izvedbi z ionizacijskim ali optičnim javljalnikom požara, ki mu z
ventilatorjem dovajamo zrak iz jaška ali kanala.
Ročni javljalniki so praviloma nameščeni na evakuacijskih poteh na dostopnih in
vidnih delih sten. Sestavljeni so iz ohišij s steklenimi zaščitnimi pokrovi ter iz stikal.
V primeru požara s pritiskom vključimo stikalo, ki ostane vključeno, dokler ga
odgovorna oseba ne izključi.
Kvaliteto in število senzorjev, ki jih uporabimo v posameznem sistemu varovanja,
določamo na osnovi rezultatov izdelane ocene ogroženosti, pri tem pa upoštevamo
posebne želje naročnika oz uporabnika. (Golob, 1997)
4.5 Vlomno odkrivanje in javljanje
Javljalniki ali senzorji, so najpogostejša oblika sistemov za javljanje vloma in
napada. So del protivlomnega sistema, ki zaznava vsiljivce ob vlomu, najbolje pa je,
da jih zazna že pri poskusu vloma, ko skušajo vsiljivci vdreti v objekt.
Javljanje vloma in napada lahko delimo na točkovne senzorje in prostorske
javljalnike. Osnovna karakteristika točkovnih senzorjev je, da sprožijo alarmni signal
v primeru mehanske pobude na steni, oknu ali vratih, prostorski javljalniki pa
nadzirajo prostor in javijo alarm, ko se na tem območju pojavi vsiljivec.
Magnetna stikala lahko namestimo na vrata ali okna. Sestavljena so iz dveh delov. V
prvem sta dve med seboj oddaljeni kovinski ploščici. V drugem delu je stalni magnet.
Ko se magnet približa ploščicama, se ploščici zaradi vpliva magneta skleneta, kar na
področju varovanja pomeni normalno stanje. Ko magnet odmaknemo, se ploščici
razkleneta, pride do prekinitve električnega toka in alarmnega signala. Magnetna
stikala postavljamo na spodnji del okna, kar nam omogoča varovanje pri oknu
odprtem na strig. Skozi odprtino za zračene vsiljivci ne morejo vdreti v varovani
prostor.
Mikro-stikala uporabljajo v primerih nujne sprožitve (napad na policista-operaterja,
klic v sili).
43
Poznamo še P – senzorje ali senzorje pritiska, geofon ali kot jih pogosto imenujemo
vibracijski senzorji, piezoelektrični senzor in senzorski kabel, ki se uporabljajo za
varovanje zunanjih površin in ograj.
Prostorske senzorje označujemo kot aktivne, če v prostor sevajo energijo
(mikrovalovni in ultrazvočni javljalniki) ali pasivne, če le spremljajo dogajanje v
varovanem območju. Za razliko od točkovnih nadzirajo volumen, oziroma spremembe
v prostoru po njegovi dolžini, širini, in višini. Aktivni javljalniki oddajajo in
sprejemajo signale iz varovanega prostora. V primeru, da sprejeto valovanje ni enako
oddanemu, se sproži alarmni signal.
Pri pasivnih izvedbah alarm povzroči sevanje infrardeče svetlobe vsiljivca.
Aktivni IR senzorji ali IR senzorski pari električno energijo spreminja v valovanje, ki
ga imenujemo infrardeče žarčenje z valovnimi dolžinami od 0,3 do 1,8 mikrometra
ter je nevidno za človeško oko. V trenutku, ko napadalec prekine snop svetlobe med
oddajnikom in sprejemnikom, le te sproži alarmni signal. Modulirana infrardeča
svetloba storilcu onemogoča prelisičiti javljalnik z izvorom infrardeče svetlobe.
44
5 Fizično varovanje
5.1 Policisti kot osnovni vir fizičnega varovanja
Fizično varovanje zajema ukrepe za zaščito osebja, objektov, orožja, dokumentov in
drugih materialno tehničnim sredstev. Fizično varovanje objektov opravljajo
policisti. V policiji se fizično varovanje izvaja največkrat kot stalno dežurstvo, kar
pomeni, da je na objektu ves čas prisoten policist, ki opravlja tudi druge naloge.
Predvsem v nočnem času opravi tudi pregled okolice objekta in nadzor v notranjosti
objekta. Na temo fizičnega varovanja s strani policistov praktično ni nobenih
učbenikov oz. usmeritev. Znanja in veščine, ki so potrebne za tovrstno delo policisti
črpajo iz osnovnega poslanstva varovanja, ki je sklop znaj s področja policijskih
pooblastil in poznavanja prisilnih sredstev. Prav tako se pridobljena znanja, ki jih
pridobi policist v času izobraževanja vseskozi dopolnjujejo. Tako policist preden
začne opravljati naloge samostojno, pridobi določena znanja s področja borilnih
veščin – predvsem samoobrambe, znanja z rokovanjem z različnimi vrstami orožja,
uporabe prisilnih sredstev ipd.
V nobeni literaturi ni bilo zaslediti, da bi bila izražena zahteva po posebnem
izobraževanju. Zasebno varovanje je v Republiki Sloveniji dobro urejeno po zakonu,
ki pa ne velja za policijo. Policisti, ki varujejo objekte policije, imajo opravljeno
osnovno policijsko izobraževanje. Ali zajema osnovno izobraževanje tudi ukrepanje
ob vlomu, napadu, požaru na policijski objekt in kako policist ukrepa na objektu in
ali sledi storilcem izven policijskega objekta ?
V poglavju o načrtih varovanja sem že omenil, da imajo policisti določene naloge, ki
so povezane z varovanjem objektov. Takšni načrti praviloma vsebujejo tudi
konkretno zapisane naloge za policiste oziroma postopke za posamezne vrste
ogrožanja objektov. Z načrti varovanja in postopki, katere bi bilo potrebno izvesti v
določenih situacijah, bi morali biti seznanjeni vsi, ki opravljajo naloge varovanja.
Najbolj transparentni pri fizičnem varovanju objektov so urejeni požarni načrti.
Ugotavljam, da bi bilo potrebno na tem področju bolj dosledno izdelati vsaj notranja
navodila za izdelavo načrtov fizičnega varovanja, s samimi postopki pa seznaniti
kompetentne osebe za učinkovito opravljanje nalog, ki bi morale biti ustrezno
usposobljene do ravni avtomatizma. (Golob, 1997)
45
Iz številnih primerov doma in v tujini je razvidno, da je človek najšibkejši člen v
sistemih varovanja. Če je policist usmerjen, k nalogam varovanja je bistveno manjša
verjetnost, da bo pri tem prišlo do napake oziroma slabega varovanja. V praksi
naloge varovanja opravljajo prav policisti, ki v enotah tudi dežurajo, sprejemajo
telefonske klice, manipulirajo s pošto, pišejo poročila in podobno. S tem se njihova
dejavnost, ki je usmerjena tudi v varovanje odvrača od tega dela in prihaja do
kritičnega časa, ko objekt varuje manj pozorno. Alarm ima jasno prioriteto pri delu.
Da bi lahko povečali varnost objektov in osebja – predvsem policistov, ki varujejo
objekte policije bi bilo potrebno poskrbeti, da je v času menjav izmen, času, ko ima
dežurni policist delo, oziroma ob zmanjšani dejavnosti pri varovanju poskrbeti za
dodatno varovanje. V času, ko v objektih policije zaradi različnih varnostnih
dogodkov pričakujemo več obiskovalcev, bi morali sistemi tehničnega varovanja
nadzirati objekt, policisti pa obvladati alarmno signalizacijo in ustrezno ukrepati ob
alarmu.
5.2 Varnostniki
V zadnjem obdobju se za nekatere objekte, ki jih uporablja policija najemajo tudi
varnostniki zasebnih podjetij. Fizično varovanje lahko v skladu z zakonodajo in
predpisi izvajajo tudi zasebne družbe, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. Na tem
področju policija sodeluje s podjetji z licenco, ki vgrajujejo alarmne naprave za
zaznavanje in javljanje vloma, ter aktivno požarno zaščito. Te naprave morajo imeti
certifikat o ustreznosti, ki ga po pregledu naprave in dokumentacije izda
certifikacijski organ, če so izdelane po veljavnih standardih. (Zupančič, 2006)
Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih
varuje policija26, v katerih so sedeži državnih organov, določa najpomembnejše osebe
in objekte, ki jih mora varovati policija. Subjekte, oblike in pogoje za opravljanje
dejavnosti varovanja oseb in premoženja, ki jih lahko opravljajo zasebna varnostna
podjetja pa določa Zakon o zasebnem varovanju.
Policija je prenesla varovanje objektov na podjetja z licenco, kar je postavilo
policijo v nadzorstveno funkcijo. Policija po uradni najavi skupaj z direktorjem
preveri, če podjetje izpolnjuje določila zakona in pravilnikov.
26 Uradni list RS, št. 110/2010, 31. 12. 2010
46
Z vzpostavitvijo zanesljivih prenosnih sistemov in hitro intervencijo na objektu z
usposobljenimi in opremljenimi varnostniki, so varnostna podjetja z licenco
postopoma prevzemala varovanja pomembnih objektov iz lastnih ali najetih
varnostno nadzornih centrov – VNC, ki ustrezajo standardu SIST BS 5979. Policija
varnostnim podjetjem priskoči na pomoč šele ob klicu varnostnika iz VNC, prek
telefona ob zaznavi utemeljenega suma kaznivega dejanja na objektu.
Varnostnik je lahko podkupljiv ali izsiljen ali pa se dogovori z roparji. Lahko tudi
izklopi določene kamere in alarmne sisteme, s tem pa roparjem omogoči neovirano
opravljanje svojega dela. Po dogovorjenem obvladovanju varnostnika, roparji
nemoteno izvedejo popoln rop. Ta scenarij se lahko prepreči z neposrednim
nadzorom varnostnikov, ki opravljajo in nadzorujejo sisteme tehničnega varovanja v
varnostno nadzornem centru. Vsi postopki varnostnika v VNC-ju morajo biti
arhivirani. (Grabušnik, 2007)
Eden takšnih ropov, ki je kar nekaj let ostal neraziskan je rop SKB banke v Ljubljani,
ko so roparji kar celo noč vršili rop trezorjev. Policija je po nekaj letih ugotovila, da
je pri ropu sodeloval varnostnik podjetja, ki je opravljalo varovanje.27
5.3 Preventiva (organizacija, namenska gradnja, sodobna
tehnična sredstva)
S preventivnim delom pripomoremo k večji varnosti in preprečevanju ponavljanja
znanih oblik škodnih primerov.
Z uvajanjem sistemov varovanja so se znana kazniva dejanja in požari v varovanih
objektih zmanjšali. Varnostna tehnika je vgrajena v večino novih in adaptiranih
objektov. Ugotavljam, da so pri številnih varovanih objektih različne organizacijske
in tehnične pomanjkljivosti, ki povzročajo lažne alarme na eni strani in škodo ter
pobeg storilcev na drugi strani.
Za varnost objektov morajo v osnovi poskrbeti lastniki oziroma uporabniki objektov.
Za posamezne vrste objektov so strokovna združenja izdelala priporočila in
minimalne zahteve za varovanje, ki so vodilo projektantom in izvajalcem sistemov
27(Rop SKB-ja: Roparji znani, načrtovalce ropa še iščejo, 2012)
47
tehničnega varovanja. Pri varovanju novih objektov projektant predvidi varovanje na
podlagi možnih poznanih oblik ogrožanj. Investitor ali uporabnik objekta pa običajno
izbere obliko varovanja, (tehnična sredstva varovanja, kombinacijo varnostne tehnike
in varnostne službe ali samo varovanje varnostne službe). Lastnik se odloči tudi o
obsegu in stopnji varovanja, ki vplivata na višino tveganja in višino zavarovalne
premije pri zavarovalnici.
Pri načrtovanju varovanja sta zelo pomembna znanje in izkušnje. Z dobrim projektom
samega objekta bistveno zmanjšamo tveganje za nastanek škode. Cena tehnične
opreme je lahko nižja, če organizacijo dela prilagodimo sistemom varovanja.
Prilagajanje sistemov varovanja delovnim procesom ena izmed rešitev, pogosto pa je
primerneje uskladiti organizacijo dela z optimalnim delovanjem sistemov varovanja,
torej z usklajevanjem obeh dosežemo optimalno varovanje s primerno tehnično
rešitvijo. Z razporeditvijo posameznih prostorov s pomembno opremo, z
zmanjšanjem razpršenosti prostorov, ki jih je potrebno varovati in z zmanjšanjem
prehodov iz varovanega v nevarovani del objekta dosežemo boljše rešitve. (Zupančič,
2006)
Za celovito varnost objektov in prostorov je razsvetljava enako pomembna kot ostala
uporabljena tehnična sredstva. Posebej pri sistemih video nadzora, tako v primerih
zunanje, kot notranje instalacije sistema video nadzora. Za umetno osvetljevanje
uporabljamo različne vrste žarnic, ki se razlikujejo predvsem po ekonomičnosti.
Projektiranje zunanje razsvetljave mora biti v skladu z uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja. (Golob, 1997)
Vzdrževani objekti in urejena okolica prispevajo k učinkovitosti varovanja objektov.
48
Slika 19: Nov, namensko zgrajen objekt MNZ, Policije
Ne gre prezreti dejstva, da je veliko objektov starejšega izvora, in da so takrat
veljali drugi standardi gradnje kot danes. Tudi različne preselitve v druge objekte, ki
niso bili namensko zgrajeni za uporabnika ne prinašajo vedno pričakovanj, s katerimi
bi zadostili potrebam uporabnika. Predvsem na takih objektih je potrebno vložiti več
časa in premišljeno izkoristiti obstoječe resurse in tehnična sredstva, s katerimi se da
doseči ustrezna raven varnosti varovanega objekta. Večjo varnost dosežemo z
gradnjo namenskih objektov, kjer se lahko policisti pripravijo na večje nenapovedane
akcije. Večjo varnost dosežemo tudi, če izpraznimo neprimerne objekte in osebje in
naprave preselimo v najbližjo varno zgradbo.
Sistemi tehničnega varovanja se odlikujejo po dveh zelo pomembnih funkcijah. Prva
je prav na področju preventivnega odvračanja, saj protivlomni sistemi naključne
storilce že vnaprej odvračajo od nameravanih aktivnosti. Druga funkcija se kaže v
učinkovitosti protivlomnih sistemov. Nevarnost namreč uspešneje preprečimo, če
napadalcu onemogočimo ali otežimo dostop do varovanih območij.
49
6 Varovanje policijske postaje
V Zakonu o policiji in Pravilih policije so opredeljena nekatera osnovna ravnanja v
zvezi varovanja policijskih objektov. Notranja varnost in zaščita sta v policijskih
enotah organizirani zaradi varnosti delavcev policije ter zaščite prostorov, podatkov
in listin.28 Tako pravila policije določajo tudi red v policijskih objektih, ki ima tudi
vzorčno zvezo z varnostjo objektov. Za red v objektih so odgovorni vodje enot
policije, vsi zaposleni pa so za red dolžni skrbeti. Največkrat je red v enotah policije
in policijskih postaj določen s hišnim redom, lahko pa tudi drugim ustreznim
navodilom zaposlenim, kjer je določen red.
6.1 Zakonska podlaga
Osnovna zakonska opredelitev je opredeljena v Zakonu o policiji:
»Minister, na predlog generalnega direktorja policije, določi objekte in okoliše
objektov, ki jih uporablja policija in so posebnega pomena za opravljanje nalog
policije, ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.
Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno ograjeno ali ne ograjeno zemljišče
policijskega objekta, ki je posebnega pomena za opravljanje nalog policije in je
potrebno za uporabo takega objekta.«29
Za varovanje prostorov in objektov so odgovorni vodje organizacijskih enot, glede na
prostore in objekte, ki jih uporabljajo. Za zagotovitev večje varnosti morajo biti v
določenih policijskih enotah posamezni prostori ali deli objektov tehnično varovani s
sistemi za lokalno protivlomno in protipožarno varovanje ali z lokalnim
videonadzorom oziroma njihovo kombinacijo. Z varovanjem objektov in
zagotavljanjem varnosti oseb in premoženja se srečamo tudi v Uredbi o upravnem
poslovanju, ki določa, da je potrebno za zagotovitev varnosti javnih uslužbencev,
strank in drugih udeležencev v postopkih ter za zagotovitev nemotenega poslovanja
organa, vzdrževanja reda v prostorih in zavarovanje zgradb organa, funkcionalnih
zemljišč, parkirišč ter za zavarovanje premoženja organizirati lastno varnostno
službo oziroma v ta namen skleniti pogodbo z organizacijo, ki opravlja dejavnost
28 Pravila policije, 230. člen
29 Zakon o policiji 15. člen
50
zasebnega varovanja. Pri manjših organih lahko opravljajo naloge varnostne službe
vratarji. Če drugi predpisi določajo strožje pogoje izvajanja varnostne službe, se
uporabljajo ti predpisi.30 Ista uredba ureja način vstopanja v zgradbo.31 Tako naj bi
bilo v skladu s hišnim redom v zgradbi organa določeno, kdaj in kako se morajo
obiskovalci izkazati z osebnim dokumentom in postopek v zvezi s kontrolo
obiskovalcev. V zgradbo organa ni dovoljen vstop oboroženim osebam, razen
pooblaščenim uradnim osebam zavodov za prestajanje kazni zapora, policistom in
vojaškim osebam. Javni uslužbenci morajo vsak varnostni dogodek ali sum
varnostnega dogodka nemudoma prijaviti varnostni službi, oziroma vratarju, ali z
razporedom dela določenemu javnemu uslužbencu, ki opravlja naloge varnostne
službe v manjših organih, da se zagotovi hitro in učinkovito ukrepanje za preprečitev
škode in zavarovanja dokazov.
Prav tako nekatere norme pri varovanju objektov najdemo tudi v Zakonu o tajnih
podatkih32 in podzakonskih aktih, ki urejajo varovanje tajnih podatkov. Tako
najdemo v Uredbi o varovanju tajnih podatkov norme, ki določajo:
1. Tajni podatki stopnje tajnosti INTERNO se hranijo v pisarniških ali kovinskih
omarah.
2. Tajni podatki stopnje tajnosti ZAUPNO in TAJNO se hranijo v blagajnah, ki
morajo ustrezati najmanj protivlomni stopnji II33, določeni s standardi34, ki v
Republiki Sloveniji urejajo to področje.
3. Tajni podatki stopnje tajnosti STROGO TAJNO se hranijo v blagajnah, ki morajo
ustrezati najmanj protivlomni stopnji III35, določeni s standardi, ki v Republiki
Sloveniji urejajo to področje.
4. V zgornji levi kot vrat blagajne na zunanji strani se glede na stopnjo tajnosti
podatkov, ki se hranijo v njej, prilepi nalepka primerne velikosti z veliko tiskano
črko oziroma črkama;
- Z za stopnjo tajnosti ZAUPNO,
30 Uredba o upravnem poslovanju, Uradni list Republike Slovenije št. 20/2005 z dopolnitvami,
31 Uredba o upravnem poslovanju, člen 78
32 Zakon o tajnih podatkih, ZTP-UPB2, Ur. l. RS št. 50/2006
33 Zaščita pred ročnim orodjem, po standardu SIST ENV 1627 (2000)
34 Slovenski standard SIST ENV 1627 (2000)
35 Zaščita pred dvema izvijačema in lomilko, po standardu SIST ENV 1627 (2000)
51
- T za stopnjo tajnosti TAJNO,
- ST za stopnjo tajnosti STROGO TAJNO.
5. Če se v varnostni omari hranijo podatki različnih stopenj tajnosti, mora vrsta
blagajne ustrezati najvišji stopnji tajnosti podatkov, ki se hranijo v njej, in se s
tako stopnjo tajnosti tudi označiti.36
Zakon o orožju37 določa, da morajo pravne osebe in podjetniki orožje in strelivo
hraniti v prostoru, ki je tehnično varovan in v železnih ognjevarnih omarah oziroma
sefih.
6.2 Normativi na področju varovanja policijskih postaj
Pogoji in normativi za opremo za tehnično varovanje so določeni v aktu o tehnični
sistemizaciji.38 Policijske postaje morajo imeti izdelane načrte varovanja svojih
objektov, prostorov in neposredne okolice.39
Načrti varovanja objektov obsegajo zlasti:
- kratek opis objektov z natančnim opisom vhodov in izhodov,
- kratek opis tehničnega varovanja,
- oceno ogroženosti,
- naloge policistov ob ogroženosti ter
- oborožitev in opremo policistov ob ogroženosti.
K načrtom morajo biti priložene skice zavarovanja s tlorisom objektov in ožje okolice
ter razporeditvijo policistov.
Še tako dobri načrti narejeni v skladu z zgoraj navedenim pa niso ne funkcionalni ne
učinkoviti, če osebe, ki uporabljajo prostore z njimi niso seznanjeni oziroma ne
ravnajo v skladu z načrti. Načrtovalci načrtov bi to morali upoštevati že pri sestavi
načrtov varovanja ter s posameznimi deli načrtov seznaniti osebje, ki uporablja
36 Uredba o varovanju tajnih podatkov, Ur.l. RS, št. 74/2005 , 19. člen.
37 Zakon o orožju, ZOro-1-UPB1. Uradni list RS, (23/05)
38 Pravila policije, 232. člen
39 Pravila policije, 234. člen
52
prostore. Opis objekta z natančnim opisom vhodov in izhodov bistveno vpliva na
varnost objekta. Pomembno je, da so uporabniki varovanega objekta seznanjeni tudi
z načinom tehničnega varovanja. Ocena ogroženosti objekta vsebuje tudi pomembne
elemente in vsebine, ki uporabnikom sporoča dejavnike, ki iz okolice vplivajo na
varnost objekta. Zaposlenim v varovanem objektu je potrebno sporočiti tudi njihovo
vlogo pri varovanju objekta pri različnih vrstah ogroženosti in njihova ravnanja.
Nekaj spodaj navedenih primerov kaže, da so bili objekti policije tarča ogrožanja oz.
so bili napadene osebe ali predmeti v teh objektih. Ugotovitve in podatki kažejo, da
so bili interesi oz. vzroki napadov na objekte različni.
V enem od primerov je storilec dejanja v objekt Policijske postaje Ljutomer vrgel
eksplozivno telo. Preiskave, ki so se vodile v zvezi s tem primerom so pokazale, da je
bil primer povezan z drugim obravnavanim primerom. (Bakal, 2001)
Slika 20: Objekt PP Ljutomer (Vir: www.prlekija-on.net)
53
7. novembra 2000 ponoči je neznanec v objekt policijske postaje vrgel eksplozivno
telo.40
Slika 21: Eksplozivna telesa in orožje (Vir: www.siol.net)
Zaradi napada je bila ranjena oseba, ki je bila takrat nameščena v prostorih za
pridržanje, vendar je kasnejša preiskava pokazala, da oseba ni imela zveze z
napadom na objekt policije. Policija je, da bi preiskala primer napada na policijsko
postajo in ozadje eksplozije vložila veliko truda. V obsežni preiskavi so policisti
preverili alibije za 234 ljudi, zbrali 909 informacij občanov, preverili 1372 osebnih in
47 tovornih vozil in opravili 37 hišnih preiskav. Ugotovitve so pokazale, da je bil
napad povezan z drugim dejanjem, ki ga je preiskovala policija. Razmišljanja, ki se v
takšnih dogodkih pojavijo so usmerjenja k ugotavljanju dejanske varnosti objektov in
motivih za napad. V konkretnem primeru bil lahko šlo za maščevanje ali
ustrahovanje.
Podoben primer je bil tudi v Kranju, ko je storilec 15. 5. 2009 pred stavbo Policijske
uprave Kranj malo po eni uri ponoči odvrgel eksplozivno telo, ki je eksplodiralo.41
Ugotovljeno je bilo, da je storilec odvrgel ročno bombo v bližino vhoda v stavbo. Ob
eksploziji je prišlo do poškodbe več stekel na oknih na zgradbi in na parkiranih vozilih
40 (Šofer vrgel bombo na policijo …, 2002)
41 (Je šlo za maščevanje? …, 2009)
54
pred njo. Po intenzivni preiskavi, ki je sledila sta bila prijeta dva osumljenca, ki sta
bila za storjeno dejanje kasneje obsojena. (Hanc, 2010)
Pri preiskavi dejanja je bilo ugotovljeno, da je bila uporabljena ročna
bomba model M 75.
Slika 22: Ročna bomba, model M 75
Model, ki so ga izdelovali tudi v Kamniku ima smrtonosni domet polnjenja do 12
metrov, na črnem trgu pa stane med 20 in 50 evri. Eksplozija ročne bombe, ki je bila
odvržena je povzročila le materialno škodo saj pri tem dejanju na srečo v bližini ni
bilo ljudi. Drobce, ki so delovali proti stavbi je ustavila stena. Tudi ta napad na
objekt policije je sprožil razmišljanja in ukrepe k boljšemu varovanju in nadgraditvi
tehničnega varovanja objektov.
Med bolj odmevne in žal tudi tragične napade sodi primer, ki se je zgodil leta 1997 v
Kočevju. 20. 11. 1997 je v prostore policijske postaje Kočevje prišel pijan uslužbenec
Ministrstva za obrambo, ki ga je pred tem imela v postopku policijska patrulja in mu
odvzela vozniško dovoljenje. Uslužbenec Ministrstva za obrambo je odšel na
policijsko postajo, kjer je svojo jezo usmeril na dežurnega policista in ga ustrelil s
službeno pištolo ter ga pri tem ubil.42 V tem primeru se je pokazala ranljivost
42 (XIII. Lipovčev memorial, …, 2012)
55
prostorov namenjenih za sprejem strank. Dežurna mesta so najbolj izpostavljena in
predstavljajo prvi stik z najrazličnejšimi ljudmi in skupinami. Dežurni policist na
policijski postaji je ogrožen še dodatno, saj poleg svojih nalog varuje tudi objekt,
oborožitev, omrežje policije, pridržane in dokazni material.
Naloga dežurnega policista, da poleg svojih nalog varuje tudi objekt se je v
naslednjem primeru pokazala kot slaba rešitev, saj je dežurni policist zaradi dela z
obiskovalci prezrl vsiljivca tako, da so neznanci 14. 10. 2005 iz zavarovane policijske
garaže na dvorišču v Novi Gorici ukradli luksuzni avtomobil, ki je bil pred tem v
mesecu septembru ukraden lastniku v Monaku.43 Storilci so z avtomobilom ob
poskusu tihotapljenja obtičali v blatu med vinogradi, policija pa je tako zapuščen
avtomobil našla in ga shranila v garažne prostore policije. Neznani storilci so
avtomobil, kljub temu, da ga je policija hranila v objektu pod video nadzorom in
varovala s fizičnim varovanjem ponovno ukradli.
Slika 23: Ukraden Bentley (Vir: www.24ur.com)
43 (Dvakrat ukraden Bentley…, 2005)
56
Avtomobil je policija po intenzivni preiskavi ponovno našla februarja 2006 v kraju
Kompolje. Primer kaže na to, da storilci ne glede na vrsto varovanja poskušajo priti
do posameznih predmetov. Motivi pri tem so različni.
Slika 24: Objekt PU Nova Gorica (Vir: arhiv PU Nova Gorica)
Kljub video nadzoru in fizičnemu varovanju je potrebno izvajati ukrepe, ki še
dodatno preprečujejo možnost takšnih pojavov. Namestitev zapornic ali vrat, ki
vodijo v določene prostore je eden od elementov, ki dodatno varujejo takšne
prostore pred vsiljivci. Primerni so tudi javljalniki gibanja, ki ob prehodu oseb ali
vozil, s piskom opozorijo osebje na prisotnost gibanja. Na spodnji fotografiji so vidni
nekateri elementi varovanja objekta.
6.3 Varovanje policijskih postaj v tujini
Pri iskanju in ugotavljanju stanja v zvezi varovanja objektov v tujini sem ugotovil, da
se s problemom varnosti in varovanja ukvarjajo na podoben način in z enakimi
težavami kot pri nas. Največkrat se o varovanju in varnosti policijskih objektov govori
takrat, ko so le ti tarča napadov. Znani so posamezni primeri, ko so bili posamezni
objekti policije tudi po večkrat tarča napadov v smislu ogrožanja varnosti zaposlenih,
57
ki je tudi najpogostejši vzrok, da se nato vodstveni delavci odločajo z dvig ravni
varovanja objektov.
Tarča napadov v tujini so posamezni delavci policije, vozila in objekti. Kot posledice
teh napadov so bile opravljene predvsem izboljšave na varovanih objektih, kot so na
primer postavitev kovane železne ograje in reflektorjev ter nadzornih kamer na
varovanem objektu, ki pred tem niso bile nameščene. Med demonstracijami,
različnimi shodi in protesti dodatno poskrbijo za varnost objektov s fizičnim
varovanjem, ki ga zagotovijo s policisti.
Slika 25: Demonstracije, shodi in protesti (Vir: PP Lj. Center, učno gradivo)
Izkušnje tujih policij kažejo, da se ukrepi, ki so jih izvedli kažejo kot uspešni. Vedno
in na prvem mestu je varnost objekta in osebja ter materialno tehničnih sredstev v
objektih. Kot zelo uspešne in bolj izpostavljene ukrepe za zagotovitev varnosti na
objektih štejejo postavitev neprebojnih večplastnih stekel na delih objekta, ki je
neposredno dostopen z ulice predvsem z vidika varnosti pred napadi s plinskimi
jeklenkami in kratkocevnim orožjem. Kot del izboljšav si policije v tujini prizadevajo
za videonadzor vseh dostopnih točk v objekt, pri tem pa poudarjajo, da gre pri tem
tudi za celovit pregled preko kamer, ki obkrožajo objekt, ki omogoča policistom, da
58
vidijo kaj se dogaja zunaj, preden zapustijo stavbo. Večino stavb, ki so bile tarča
napada so opremili z visokokvalitetnimi stekli, ki z več plastmi zaščite lahko uspešno
preusmerijo eksplozijo, zmanjšujejo pa tudi poglede od zunaj navznoter. Ko so
ugotavljali vzroke za stanje na objektih so ugotovili, da so v času izgradnje objektov
veljali drugi standardi pri gradnji in opremi objektov, spremenila pa se je tudi
varnostna problematika.
Slika 26: Objekt zgrajen po novih standardih (Vir: PP Lj. Center, učno gradivo)
Na fotografiji je razvidno, da je bila upoštevana tudi nevarnost, ki se nanaša na
zaletavanje v objekt z vozili. Postavili so betonske stebre, ki to nevarnost odvračajo.
Nemiri po svetu in različni varnostni dogodki vplivajo na varnost policijskih objektov.
Razne demonstracije in protesti ter shodi na teh območjih še dodatno povečajo
tveganje za napade in ogrožanja. Iz primera44, ki se je zgodil v Bruslju 1. 6. 2012 je
razvidno, da se je napad na policijsko postajo zgodil, ker so policisti muslimanki
hoteli odstraniti tančico z obraza ob aretaciji. Po aretaciji so policijsko postajo
obkolili jezni protestniki, ki so v zgradbo pričeli metati zabojnike za smeti in železne
palice. Ugotovljeno je bilo, da so policisti ženski uspeli odstraniti tančico. Zaradi
44 (V Belgiji napad na policijsko postajo, ker so policisti muslimanki hoteli odstraniti tančico,
2012)
59
aretacije žene je njen mož odšel na policijo, kjer se je želel pritožiti. Z njim je šlo
še dvajset prijateljev, ki so nato napadli policijo. Protestniki so na silo poskušali
vdreti v prostore policijske postaje, a jim to ni uspelo, zato so pričeli metati palice
in zabojnike v objekt. Primer kaže na dobre varnostne ukrepe in primerno gradnjo
objekta.
Slika 27: Oblačila, povod za napad ? (Vir: www.dnevnik.si)
Tudi politični, verski in vojaški interesi imajo pomemben delež pri varovanju in
varnosti objektov, kar je še potrebno še posebej upoštevati pri varnostni oceni.
Primer iz Milana45, ki se je zgodil 2. 10. 2009 ob napadu na policijsko postajo v Milanu
priča o tem, kako je na poslopje italijanske policije v Milanu je napadalec iz Libije
vrgel eksplozivno sredstvo. Pri tem je bil ranjen on sam, poleg njega pa še
karabinjer. Eksplozija je povzročila le manjšo škodo. Lažje je bil poškodovan tudi
italijanski policist. Eksplozija sicer ni bila močna in je na policijskem poslopju
povzročila le manjšo škodo. Ugotovitve milanske policije so pokazale, da je moški
poskušal vstopiti v poslopje policije, toda na vhodu so ga zaustavili, zato je detoniral
eksplozivno telo. Moški je pred napadom zavpil: »Ven iz Afganistana!« Italija je imela
v tem času v tej islamski republiki približno 2800 vojakov. Tudi v tem primeru se je
pokazalo, da je potrebno graditi objekte, ki imajo najnovejše varnostne standarde.
45 (Napad na policijsko postajo v Milanu, 2009)
60
Eden od primerov, ki se je zgodil v Detroitu46opisuje kakšen kaos je nastal, ko je
oborožena oseba napadla osebje policijske postaje. Zanimivo je to, da so z analizo
primera ugotovili, kako pomembna je varnost na vhodu v prostore policijske postaje,
ki je imela vhodna vrata v odprtem nezaščitenem preddverju, prostor z dežurnim
policistom pa je bil odprt brez potrebne zaščite.
Storilec je neovirano prišel v prostore policijske postaje v Detroitu in ranil štiri
policiste, preden je bil ustreljen in ubit. V prostorje je prišel skozi vhodna vrata v
odprtem, nezaščiten preddverju.
Slika 28: Nezavarovana recepcija (Vir: Yahoo! News)
Kljub temu, da je nastal popoln kaos, so policisti takoj odreagirali in svoja znanja, ki
so jih pridobili na usposabljanjih uporabili in storilca onesposobili. Prav ta policijska
postaja v času napada ni bila opremljena z varovalnimi stekli na recepciji. Znotraj
ograjenega prostora so bile nameščene video nadzorne kamere, pri vhodu pa ni bilo
varnostnika oziroma naprav za detekcijo kovin. Prav ta napad je sprožil postopke, da
so ponovno ocenili varnost vsakega objekta in preverili standarde, ki so jih uporabili
pri varovanju. Šli so še dlje in spremenili tudi standardne operativne postopke, ki so
jih začeli izvajati pri sprejemu strank, ki prihajajo v objekt, saj so ugotovili, da so
prav pri kontroli vstopa v objekt najšibkejši.
46 (Shooting at Detroit Police Station Raises Questions About Police Security, 2011)
61
Slika 29: Detroit, po na padu na policijsko postajo (Vir: http://edition.cnn.com/)
Ugotovili so tudi, da je bila policijska postaja zgrajena v sredini 1980-ih v poslovni
četrti, v katerih so tudi stanovanjske površine in vrsta proizvodnih objektov in ni bila
namensko zgrajena za potrebe policije. Dogodek je spodbudil, da so več sredstev
namenili za ustrezno dodatno opremo pri varovanju objektov.
62
7 Sklep s potrditvijo ali zavrnitvijo predpostavk ter
predlogi za večjo varnost
7.1 Preverjanje predpostavk
1. Policija ima za zagotavljanje varovanja objektov enake pogoje kot drugi, ki
morajo varovati objekte in procese v objektih.
Zakonska podlaga, različni pravilniki in usmeritve, znanje, tehnika in tehnologija,
kadrovski resursi in njihovo znanje, vse to in še več omogoča, da policija pod enakimi
pogoji kot drugi subjekti varuje objekte in procese v njih. Iz pregledane zakonodaje
na področju varovanja ter področne zakonodaje, ki jo uporablja policija pri svojem
delu ugotavljam, da se na področju, ki sem ga bolj poglobljeno obdelal, vse stvari
prepuščajo in prenašajo na odgovornost lokalnega vodje – komandirja enote, ki naj bi
poskrbel za primerno varnost objekta. Policija mora generalno poskrbeti, da s sistemi
varovanja in fizičnim varovanjem prepreči znane oblike kaznivih dejanj. Izbira s
kakšnimi tehničnimi elementi ali večjim fizičnim varovanjem pa je prepuščena
strokovnim službam, ki načrtujejo varovanje novih in adaptiranih objektov pred
škodo v njih. Podobno načrtujejo varovanje tudi drugi skrbni lastniki ali uporabniki
objektov. Pri tem ima veliko vlogo tudi služba, ki načrtuje gradnjo in adaptacije
objektov policije, skupaj s strokovnimi predstavniki drugih služb, ki morajo
upoštevati tudi primerno lokacijo (dostop), mehansko čvrstost zgradbe (pridržanje) in
zaščito pred vsiljivci tudi s sistemi varovanja.
Če policija ne more zagotoviti varne hrambe orožja in streliva, telekomunikacij,
dokaznega gradiva in pridržanih osumljencev, naj vse prenese v večjo bližnjo enoto,
ki te pogoje izpolnjuje. (Zupančič)
2. Varovanje policijskih objektov opravljajo policisti s fizičnim varovanjem in
sistemi varovanja.
Pri tej predpostavki gre bolj za potrditev dejstva, da večina policijskih postaj deluje
s 24 urnim dežurstvom, kar pomeni, da je na objektu vedno nekdo prisoten. Dežurni
policist ima nalogo, da poleg receptorskega dela varuje objekt s spremljanjem
vstopajočih zaposlenih in strank v objekt in zahtevo po intervenciji policistov, če je
napaden on ali objekt oziroma obstajajo sumljive okoliščine, ki kažejo na možnost
63
napada ali izvedbe drugega kaznivega dejanja ob objektu (sistemi varovanja:
videonadzor, vlomno in požarno javljanje ter pristopna kontrola). Dežurni policist se
samostojno odloči, koga bo spustil v notranjost objekta. Večino pogovorov in
izmenjav dokumentov opravi v varni dežurni sobi. Varnostni sistemi so pripomoček
dežurnemu policistu, ki iz svojega delovnega mesta, ki ga ne sme zapuščati, ne more
zanesljivo nadzorovati celotnega objekta. Sistemi varovanja so torej pomemben
pripomoček dežurnemu policistu ali varnostniku pri varovanju večjega objekta. Pri
sistemih tehničnega varovanja v kombinaciji s fizičnim varovanjem, se dosega
primerna stopnja varovanja večjih objektov, kjer ni mogoče objekt brez tehničnih
sredstev opazovati in zaznati poskus vloma ali začetni požar ob dejstvu, da mora biti
dežurni policist dosegljiv na telefonski klic, dosegljiv na omrežju policije in dosegljiv
na policijski radijski zvezi.
Osnova varovanja je primerna lokacija in mehansko čvrst objekt. Alarmni sistemi,
videonadzor in pristopna kontrola omogočajo dežurnim policistom, da poleg drugih
opravil hitro zaznajo vsiljivca in ukrepajo. Z vidika varnosti in vidika odgovornosti bi
bilo potrebno vse objekte policije opremiti s sistemi varovanja, ki otežijo vdor v
objekt, hitro zaznavajo poskuse vlomov in začetne požare na oddaljenih mestih v
objektu ter zagotavljajo hitro javljanje, da dežurni policist potrebuje intervencijo
policistov na objektu.
Porajajo se mi dvomi o smotrnosti varovanja objektov s policisti, ki v družbi
predstavljajo varnostno avtoriteto. Varnostnike, ki imajo specifična znanja, bi lahko
v okviru varovanja ljudi in premoženja varovali tudi policijske objekte. Dežurni
policist lahko nadzoruje njihovo delo in sodeluje z usmerjanjem policijske
intervencije, če kljub varovanju pride do kaznivega dejanja. Skladišča, kjer se hrani
različna tehnika in sredstva za delo in ni dela s strankami, bi lahko varovale
varnostne službe z varnostniki, nadzor in pomoč ob kaznivih dejanjih pa bi opravljala
policija. Ugotavljam, da je število policijskih objektov veliko. Z vidika varovanja
objektov to predstavlja znaten strošek, ki zahteva veliko dežurnih policistov, ki ne
smejo zapuščati objekta, ki ga varujejo. Glede na dobre prometne povezave in
možnost uporabe letalske enote bi kazalo razmisliti o racionalizaciji in zmanjšanju
manjših policijskih objektov ter načrtovati sodobne policijske centre od koder je
mogoče hitro in strokovno opravljati varnostne naloge policije. Kjer so objekti slabše
varovani, je potrebna večja skrb za varnost. Prav tako so problematični najeti objekti
in objekti, ki jih policija namerava opustiti. Tam, kjer ni poskrbljeno za primerno
64
varnost, je najbolje, da v objektih ni oborožitve, naprav, pridržanih in dokaznega
materiala, kar bi varno shranili v najbližjem varnem policijskem objektu. Precej
policijskih objektov ima pogovorno površino s strankami ob vhodu pred omogočanjem
vstopa strankam v notranjost objekta, podobno kot imajo to organizacijsko urejene
dežurne lekarne. Praviloma se steklene površine na sprejemnem mestu varujejo z
neprebojnim varnostnim steklom, ki zdrži vse izstrelke iz kratkocevnega orožja. Bolj
izpostavljena okna, kjer obstaja nevarnost strela iz dolgocevnega orožja in postavitev
eksplozivnega telesa na okensko polico pa z močnejšo zasteklitvijo. Glede na število
dogodkov in varnostnih pojavov policijski objekti pri nas niso bili pogosta tarča
napadov. Z vstopom v EU bi lahko bili prav policijski objekti zanimivi za
oboroževanje teroristov oziroma za reševanje priprtih in uničevanje dokaznega
materiala. Največ za varnost lahko storimo sami z dobrimi samozaščitnimi ukrepi,
preventivo, osebno odgovornostjo in rednim nadzorom. Objekte, ki jih ima policija
začasno v najemu, je težje opremljati z varnostno tehniko, saj po prekinitvi najema
veliko varnostnih elementov ni mogoče enostavno prenesti v druge objekte. V
začasno najetih objektih in objektih, ki jih načrtuje policija opustiti, je potrebno
razmišljati tudi o smotrnosti vgradnje varnostnih elementov, ki jih ni mogoče
enostavno prenesti v nove objekte. Gradnja prostorov za pridržanje, posebna
skladišča in gradnja arhivov so običajno v najetih objektih zgubljena sredstva ob
prenehanju najema.
65
8 Uporabljeni viri
Anžič, A. (1997). Varnostni sistem Republike Slovenije. Ljubljana, Časopisni zavod,
Uradni list Republike Slovenije.
Asbury, J. (28. 11. 2010). Security measures upgraded at Hemets police station.
ThePress-Enterprise. Pridobljeno na http://www.pe.com/local-
news/riverside-county/hemet/hemet-headlines-index/20101129-security-
measures-upgraded-at-hemets-police-station.ece?ssimg=306392#ssStory283111
Bakal, O. (29. 8. 2001). Brat je pomislil na samomor: Sin obtožene Makoterjeve in
mati obtoženega Šinka nista hotela pričati. Dnevnik.si. Pridobljeno na
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/8211
Čas, T. (1995). Zasebno varovanje in pooblastila varnostnikov; priročnik za
usposabljanje in izpopolnjevanje varnostnikov, Zbornica RS za zasebno
varovanje, Radlje ob Dravi, Atelje Kresnik.
Čelik, P. (1994). Policija, demonstracije, oblast: ljubljanski nemiri v zadnjih treh
desetletjih. Ljubljana : Enotnost.
Dvakrat ukraden Bentley. 15. 10. 2005. 24.ur.com. Pridobljeno na
http://www.24ur.com/novice/slovenija/dvakrat-ukraden-bentley.html
Fefer, D.(2004). Sistemi tehničnega varovanja, Zbornica Republike Slovenije za
zasebno varovanje.
Golob, R. (1997). Sistemi zaščite in varovanja oseb in premoženja. Ljubljana.
Samozaložba.
Grabušnik, J. (2007), Tehnično in fizično varovanje na obrambnem področju,
Specialistično delo, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Hanc, M. (22. 3. 2010). Kranjčana morata v zapor. Delo.si. Pridobljeno na
http://www.delo.si/clanek/102067
Javernik, I. (2010). Varovanje vojaških objektov (Diplomsko delo). Ljubljana:
Fakulteta za varnostne vede.
Je šlo za maščevanje? (15. 5. 2009). 24.ur.com. Pridobljeno na http://www.24ur.co
m/novice/crna-kronika/pred-policijsko-upravo-eksplodirala-bomba.html
Kečanović, B., Klemenčič, G., Zidar, K. in Pavlin, P. (2006). Policijsko pravo in
pooblastila. Ljubljana: GV Založba.
Klopčič, U. (2009). Sistem za verifikacijo osebe na podlagi prstnega odtisa.
(Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko.
Kolednik, A. (19. 3. 2012). Rop SKB-ja: Roparji znani, načrtovalce ropa še iščejo.
MMC RTV SLO.si. Pridobljeno na http://www.rtvslo.si/crna-kronika/rop-skb-
ja-roparji-znani-nacrtovalce-ropa-se-iscejo/279249
66
Kranjska bomba je iz skladišča orožja v Pivki, (3. 12. 2011). Rtvslo.si. Pridobljeno na
http://www.rtvslo.si/crna-kronika/kranjska-bomba-je-iz-skladisca-orozja-v-
pivki/215618
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Organigram -
Policija. (18. 6. 2012). Policija.si. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/O_Policiji/PDF/20120215_OrgGPU.pdf
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Organigram –
Policijske uprave. (18. 6. 2012). Policija.si. Pridobljeno nahttp://www.policij
a.si/images/stories/O_Policiji/PDF/20120215_OrgPU.pdf
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Policijska
uprava, Policijska postaja. (18. 6. 2012). Policija.si. Pridobljeno na
http://www.policija.si/index.php/policijske-postaje/6369-policijska-postaja
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Oddelek za
fizikalne preiskave. (18. 6. 2012). Policija.si. Pridobljeno nahttp://www.polic
ija.si/index.php/component/content/article/174-splono/9033-oddelek-za-
fizikalne-preiskave
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Oddelek za
kemijske preiskave. (18. 6. 2012). Policija.si. Pridobljeno na
http://www.policija.si/index.php/component/content/article/174-
splono/9035-oddelek-za-kemijske-preiskave
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Oddelek za
biološke preiskave. (18. 6. 2012). Policija.si. Pridobljeno na
http://www.policija.si/index.php/component/content/article/174-
splono/9027-oddelek-za-bioloke-preiskave
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Oddelek za
daktiloskopijo. (18. 6. 2012). Policija.si. Pridobljeno na
http://www.policija.si/index.php/component/content/article/174-
splono/9029-oddelek-za-daktiloskopijo
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Oddelek za
preiskave dokumentov. (18. 6. 2012). Policija.si. Pridobljeno na
http://www.policija.si/index.php/component/content/article/174-
splono/9031--oddelek-za-preiskave-dokumentov-naccnac
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava, Predstavitev.
(18. 6. 2012). Policija.si. Pridobljeno na
http://www.policija.si/index.php/generalna-policijska-uprava/930
67
Napad na policijsko postajo v Milanu. (12. 10. 2009). Delo.si. Pridobljeno na
http://www.delo.si/clanek/90014
Odlok o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav v Republiki Sloveniji. (2011).
Uradni list RS, (28/11).
Odredba o določitvi objektov in okolišev objektov Centra za oskrbo Gotenica ter
ukrepih za njihovo varovanje. (2010). Uradni list RS, (3/10).
Podbregar, I. (13. 8. 2012). Varnostni in varstveni standardi v podjetju, Gradivo za
usposabljanje carinskih delavcev. Pridobljeno na
http://iztokpodbregar.si/wp-content/uploads/2009/11/Carina-gradivo.pdf
Pravila policije. Dokument št. 0021-1-0/502401/00.
Pravilnik o območjih in sedežih policijskih postaj. (2011). Uradni list RS, (32/11).
Pravilnik o varovanju ogroženih delavcev policije. (2009). Uradni list RS, (114/09).
Pravilnik o zaščiti podatkov policije. (2011). Uradni list RS, (17/11).
Prezelj, I. (2005). Nacionalni sistemi kriznega menedžmenta. FDV Ljubljana.
Shooting at Detroit Police Station Raises Questions About Police Security.
(24. 1. 2011). Associated press. Pridobljeno na http://cnsnews.com/news/arti
cle/shooting-detroit-police-station-raises-questions-about-police-security
Šofer vrgel bombo na policijo. (15.10.2002). Dnevnik.si. Pridobljeno na http://www.
dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/33152
Uredba o upravnem poslovanju. (2005). Uradni list RS, (20/05).
Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih
varuje policija. (2010). Uradni list RS, (110/10).
V Belgiji napad na policijsko postajo, ker so policisti muslimanki hoteli odstraniti
tančico. (1. 6. 2012). Dnevnik.si. Pridobljeno na http://www.dnevnik.si/novic
e/svet/1042533335
Zakon o orožju, ZOro-1-UPB1. (2005). Uradni list RS, (23/05).
Zakon o policiji, ZPol-UPB7. (2009). Uradni list RS, (66/09).
Zakon o tajnih podatkih, ZTP-UPB2. (2006). Uradni list RS, (50/06).
Zakon o varstvu osebnih podatkov, ZVOP-1-UPB1. (2004). Uradni list RS, (86/04) in
(94/07).
Zakon o zasebnem varovanju ZZasV. (2003).Uradni list RS, (126/03), 102/07) in
17/11).
Zupančič, I. (18. 3. 2012). Preventiva pri varovanju objektov z varnostnimi sistemi.
Fvv.uni-mb.si. Pridobljeno na http://www.fvv.uni-
mb.si/dv2008/zbornik/clanki/Zupancic.pdf
68
Zupančič, I. (2006). Standardi tehničnega varovanja gospodarsko-poslovnih objektov
pred velikimi premoženjskimi kaznivimi dejanji. Ljubljana: Fakulteta za
varnostne vede.
Zupančič, I. (2012). Tehnično varovanje. Pridobljeno po e-pošti, osebno Zupančič I.
Williams, C. (12. 1. 2012). Detroit imposes business hours at police precincts.
Associated press. Pridobljeno na http://news.yahoo.com/detroit-imposes-
business-hours-police-precincts-211620433.html
XIII. Lipovčev memorial. (19. 1. 2012). E-utrip.si. Pridobljeno nahttp://www.e-
utrip.si/nogomet/1861-xiii-lipovcev-memorial-
http://www.google.si/#hl=sl&sclient=psy-
ab&q=Smrt+de%C5%BEurnega+policista+PP+Ko%C4%8Devje&oq=Smrt+de%C5%B
Eurnega+policista+PP+Ko%C4%8Devje&gs_l=serp.3...154028.174441.0.175104.5
4.43.0.0.0.6.175.5045.0j41.41.0...0.0...1c.1.HLlTqOu5Ht0&pbx=1&bav=on.2,o
r.r_gc.r_pw.r_qf.&fp=ef7b1e2e023a73ac&bpcl=35440803&biw=1440&bih=709