diplomsko delo ekonomske implikacije zlorabe … · 2017. 11. 28. · (elektronke tehtnice, manjše...
TRANSCRIPT
DIPLOMSKO DELO
Zaseg prepovedane droge in policijsko pridržanje po Zakonu o
kazenskem postopku
December, 2013 Matej Harb
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo
Zaseg prepovedane droge in policijsko pridržanje po Zakonu o
kazenskem postopku
December, 2013 Matej Harb
Mentor: viš. pred. dr. Igor Lamberger
2
Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli
pripomogli pri izdelavi diplomskega dela.
ZAHVALA
3
KAZALO
1 Uvod ............................................................................................ 6
1.1 Uporabljene metode dela .................................................................6
1.2 Hipoteza ......................................................................................7
2 Opredelitev prepovedanih drog ........................................................... 8
2.1 Delitev in vrste prepovedanih drog .......................................................9
2.2 Načini pakiranja prepovedanih drog .................................................... 11
2.3 Načini uživanja prepovedanih drog ..................................................... 11
3 Zakonska ureditev kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog v Republiki
Sloveniji ............................................................................................. 13
4 Policijsko pridržanje in opredelitev pojmov »razlogi za sum«, »utemeljeni
razlogi za sum« in »utemeljen sum« .......................................................... 18
4.1 Razlogi za sum ............................................................................ 20
4.2 Utemeljeni razlogi za sum .............................................................. 21
4.3 Utemeljen sum ............................................................................ 22
5 Zavarovanje prepovedanih drog in nadaljnje ravnanje z zaseženimi drogami .. 24
5.1 Vrste in izbor embalaž glede na vrsto zasežene snovi ............................ 24
5.2 Preliminarni test oz. analiza zasežene snovi ....................................... 26
6 Začasna omejitev gibanja in policijsko pooblastilo vabljenje ...................... 28
7 Zaključek ...................................................................................... 33
7.1 Verifikacija hipoteze .................................................................... 33
7.2 Sklep ........................................................................................ 33
8 Uporabljeni viri .............................................................................. 35
4
Povzetek
»V poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah Ustave Republike
Slovenije je zapisano, da ima vsakdo pravico do osebne svobode, in da se ne sme
nikomur odvzeti prostost, razen v primerih in v postopku, ki jih določa zakon.«
(Žaberl, 2006: 125) Ko gre za grob poseg v osebno svobodo posameznika, je nujno
potrebno dobro poznavanje zakonskih predpisov, ki urejajo navedeno področje. Pri
tem policisti in kriminalisti, ki se ukvarjajo z nalogami odkrivanja in preiskovanja
kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog pridejo v dilemo, kdaj so izpolnjeni
pogoji »utemeljenih razlogov za sum« storitve kaznivega dejanja. Dilema je, ali
zgolj zasežena snov zadostuje zakonskemu standardu »utemeljenih razlogov za sum«
storitve kaznivega dejanja kljub temu, da še analiza ni bila opravljena, ali pa so
utemeljeni razlogi za sum podani lahko šele po opravljeni analizi, ki potrdi, da je
zasežena snov prepovedana droga.
Seveda je potrebno pri tem poudariti, da sama posest prepovedane droge ne
zadostuje zakonskemu standardu »utemeljenih razlogov za sum«. Tukaj je potrebno
upoštevati še druge pogoje, kot so količina, način pakiranja prepovedane droge,
posest oz. uporaba pripomočkov, ki se uporabljajo pri prodaji prepovedanih drog
(elektronke tehtnice, manjše PVC vrečke, zavitki ALU folije, ipd.), identifikacija
kupca prepovedane droge ipd.
V takšnem policijskem postopku policist oz. kriminalist osebi še pred rezultatom
analize omeji svobodo gibanja za nujno potreben čas oz. do rezultatov analize. V
primeru pozitivnega rezultata, da je zasežena snov prepovedana droga, je podan
pogoj za odvzem prostosti in policijsko pridržanje. Med policijskim pridržanjem in
začasno omejitvijo gibanja na videz ni bistvene razlike. Ta se odraža v intenziteti
posega v človekove pravice in temeljne svoboščine ter samem namenu uporabe
policijskega pooblastila.
Ključne besede: prepovedane droge, policijsko pridržanje, utemeljeni razlogi za
sum, policist, kriminalist
5
Summary - Seizure of illegal drugs and police custody under the
criminalprocedure act
“In a chapter of human rights and fundamental freedoms of the Republic Slovenia is
written, that everybody has the right to personal freedom and nobody should be
taken away their custody, except in cases and process that is determined by the
law.” (Žaberl, 2006: 125) Because of the rough intervention in the personal freedom
of individual, it is necessary to know the law regulations for this specified area very
well. In this case policeman and criminal investigator, that are dealing with this
assignment of discovering and researching criminal acts from forbidden drug area,
often come in dilemma, when the terms are fulfilled with “justified reasons for
suspect” of criminal act. The dilemma is, does simply seized substance satisfies law
standard of “justified reasons for suspect” for criminal act, despite testing for
forbidden drugs has not been made, or “justified reasons for suspect” appear after
the positive testing for forbidden drugs.
Of course it is necessary to highlight that the possession of forbidden drugs does not
satisfy the law standard of “justified reasons for suspect”. It is necessary to consider
other circumstances like amount, the way of packing, possession and accessories that
are used for drug dealing (electronic scales, small PVC bags, aluminum foils
packages, and so on), the buyer of illegal drug identification... In particular police
treatment policeman or crime detective limits personal movement for the necessary
period of time before the result of analysis. In the case of positive result, that the
seized substance is illegal drug, condition is given to deprivation of liberty and police
custody. There seems to be no difference between police custody and deprivation of
liberty. This reflects in intensity of intervention in human rights and fundamental
freedom and also intended use of police powers.
Keywords: illegal drugs, police custody, “justified reasons for suspect”, criminal
investigator
6
1 Uvod
V diplomskem delu smo opisali opredelitev prepovedanih drog, kjer smo navedli
podatke, ki jih morajo policisti in kriminalisti poznati za lažje in učinkovitejše
opravljanje del in nalog na področju odkrivanja in preiskovanja kriminalitete s
področja prepovedanih drog. Nato smo raziskali samo opredelitev kaznivih dejanj s
področja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji ter opredelili pojme oziroma
dokazne standarde »razlogi za sum«, »utemeljeni razlogi za sum« in »utemeljeni
sum«. Iz tega smo nato preučili same pogoje za odvzem prostosti in odreditev
policijskega pridržanja osebi, ki so ji policisti oziroma kriminalisti zasegli snov za
katero se domneva, da je prepovedana droga. Prav tako smo opisali sam postopek
zavarovanja snovi, za katere obstaja sum, da je prepovedana droga.
S preučitvijo literature različnih avtorjev smo poskušali izvedeti, kdaj se osebi, ki ji
je bila zasežena snov, za katero obstaja domneva (sum), da je prepovedana droga,
odvzame prostost in odredi pridržanje po določilih Zakona o kazenskem postopku
(ZKP). Pri tem smo se osredotočili ali zasežena snov, za katero s preliminarnim
testom oziroma analizo ni potrjeno, da gre za prepovedano drogo, ustreza
dokaznemu standardu »utemeljeni razlogi za sum«, da je bilo storjeno kaznivo
dejanja, kot je to navedeno v določilih ZKP.
1.1 Uporabljene metode dela
Za samo izdelavo diplomskega dela smo uporabili metode dela, in sicer:
Opisna metoda – z namenom podrobne predstavitve obravnavane teme smo
pisno opredelili sistem dokaznih standardov in zakonske pogoje za odvzem
prostosti in odreditev pridržanja osebe po določilih ZKP.
Metoda proučevanja – z namenom strokovne predstavitve obravnavane teme
smo preučili strokovno literaturo in pravne vire.
Metoda analiziranja – z namenom verifikacije postavljene hipoteze smo
analizirali ureditev v Republiki Sloveniji.
7
1.2 Hipoteza
Pri celoviti obravnavi teme diplomskega dela bomo preizkusili postavljeno hipotezo:
»Zasežena snov, ki ni bila analizirana na prepovedano drogo in za katero obstaja
zgolj domneva oz. sum, da je prepovedana droga, ne zadostuje dokaznemu standardu
»utemeljeni razlogi za sum« in zato osebi, ki ji je bila ta snov zasežena ni mogoče
odvzeti prostosti in zoper njo odrediti pridržanja po določilih ZKP.«
8
2 Opredelitev prepovedanih drog
Na temo »droge« je napisanih že veliko knjig, strokovne literature in zloženk, ki
opozarjajo na posledice uživanja prepovedanih drog, prav tako tudi pogovori med
posamezniki kdaj pa kdaj nanesejo na to temo. Bodisi zaradi same radovednosti
posameznika o učinku delovanja prepovedanih drog, poizkusu zaužitja droge ali pa se
med seboj pogovarjajo starši, ki ne vedo, kako, kdaj oz. kaj storiti, da njihov otrok
ne poseže po tej, za nekatere zelo mamljivem, čeprav prepovedanem sadežu. Vendar
velikokrat posamezniki niso dobro poučeni o sami vrsti, učinku prepovedane droge,
sestavinah, ki jih vsebuje prepovedana droga ipd. in v pogovoru o drogi ne najdejo
pravih besed s katerimi bi lahko nekomu kaj povedali oz. besed ne razumejo. Še huje
pa je, da posamezniki, ki želijo poizkusiti določeno vrsto droge, o njej ne vedo
ničesar ali pa zgolj to, da je »fajn«.
Mogoče je razlog v tem, da v literaturah zasledimo kopico različnih izrazov, ki
označujejo snovi, ki vplivajo na vedenje in počutje posameznika, kot so droge,
mamila, psihoaktivne snovi oz. substance, psihotropne snovi, opojna sredstva itd.
Prav tako najdemo veliko izrazov, ki opisujejo sam proces vnosa droge v telo, kot so
raba oz. uporaba, uživanje, tvegana raba, škodljiva raba in zloraba. »Kar nekaj
pojmov pa označuje osebo, ki uporablja droge: toksikoman, narkoman, odvisnik in
zasvojenec ter dva pojma, s katerima označujemo skrajno posledico uporabe droge,
to sta zasvojenost in odvisnost.« (Hočevar, 2005: 23) Prav tako posamezniki zelo
pogosto uporabljajo t.i. ulične besede, kot so: cajt (droga), špura (odmerek droge v
obliki črte), šut (odmerek droge), furat (intravenozno zaužit drogo), avtocesta
(skupek vbodnih ran, ki nastanejo na mestu, kjer si oseba intravenozno vbrizga
drogo), gun (injekcijska brizgalka) ipd. Različni uradni dokumenti, tudi mednarodni,
ki urejajo področje prepovedanih drog, uporabljajo različne pojme, kot so mamila,
droge, narkotična droga ipd. Oba zakona, po katerih policisti in kriminalisti na
območju Republike Slovenije izvajajo policijska pooblastila, in sicer tako Kazenski
zakonik (KZ-1-UPB2), kot tudi Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi
drogami (ZPPPD) uporabljata besedno zvezo »prepovedane droge«, zato se v samem
diplomskem delu opredelimo na to besedno zvezo oz. besedo droga.
»Sama beseda droga je arabskega izvora, in sicer izhaja iz besede »dova«, t.j.
»surovina mineralnega, rastlinskega ali živalskega izvora za izdelavo ali pripravo
9
zdravil.« (Hočevar, 2005: 26) Tukaj je potrebno omeniti, da beseda »droga« zajema
snovi, ki jih zakonodajalec opredeljuje kot prepovedane oz. nelegalne in dovoljene
oz. legalne, kar bomo bolj podrobno opisali v nadaljevanju. Sami pa se bomo
opredelili na t.i. prepovedane droge.
Na tem mestu velja objasniti pomen besede »mamilo« in besedne zveze
»prepovedana droga«.
Beseda mamilo opredeljuje snov, ki z delovanjem na osrednje živčevje ublaži
bolečino, neprijetna občutja, človeka omamijo ali uspavajo. So torej zgolj snovi, ki
imajo omamni ali opojni učinek. (Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v
povezavi s prepovedanimi drogam, 2009: 10)
Prepovedane droge »so rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki
imajo psihotropne učinke in lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali
ogrožajo primerno socialno stanje ljudi.« (Kastelic in Mikulin, 2004: 152) Pri
vsakodnevni uporabi besede »droga« pa najprej pomislimo na snovi, ki so z zakonom
prepovedane oziroma država prepoveduje njihovo posest, hrambo, prenos, gojenje
oziroma izdelavo, predelavo ter prodajo.
2.1 Delitev in vrste prepovedanih drog
Najpogostejša delitev je delitev drog na dovoljene oz. legalne droge in prepovedane
oz. nelegalne droge. Dovoljene droge so tiste snovi, katere zakonodajalec ni uvrstil
oz. navedel v seznamu Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog. Pri tem je potrebno
omeniti, da od 1. novembra 2008, zakonodajalec na območju Republike Slovenije
kazensko preganja tudi nedovoljene snovi v športu, katere so navedene na seznamu
Mednarodne športne zveze. Med legalne droge tako uvrščamo kofein, tobak, alkohol,
nikotin ... Med prepovedane droge pa spadajo psilocibin, meskalin, heroin, kokain,
marihuana, hašiš, hašiševo olje, amfetamin, LSD – dietilamid lizergične kisline ali
trip, MDMA – metilendioksimetamfetamin ali ecstasy ipd.
Med posamezniki oz. nepoznavalci je še vedno prisotna in zelo pogosto uporabljena
delitev drog na trde in mehke droge, ki pa se v strokovnih krogih »zaradi
zavajajočega učinka in netočnosti opušča.« (Kastelic in Mikulin, 2004: 152) Mehke
10
droge, bi naj povzročale psihično odvisnost, ki za posameznika naj ne bi bila tako
nevarna kot fizična in zato se sam pogled na t. i. mehke droge, med katere spada
nikotin, marihuano, hašiš, hašiševo olje smatra kot »mehak«. Med trde droge pa sodi
heroin, kokain, LSD, amfetamini, nekatera zdravila, …
Delitev prepovedanih drog, kateri sledita Organizacija združenih narodov (OZN) in
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je delitev prepovedanih drog glede na
učinek in glede na izvor.
Glede na učinek prepovedane droge delimo na:
stimulanse centralnega živčevja (kokain, MDMA …),
depresorje centralnega živčevja (opij, heroin, metadon, kodein, morfin …),
halucinogene centralnega živčevja (LSD, meskalin, psilocibin, PCP – fenciklidin
…) in
kanabis (marihuana, hašiš, hašiševo olje), ki je v tej delitvi dobil svojo mesto
zaradi široke razširjenosti med uporabniki. (Strokovno navodilo za izvedbo
policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009: 10)
Glede na izvor prepovedane droge delimo v tri skupine, in sicer:
naravne (konoplja, opij, meskalin, psilocibin, kodein, morfin, koka …);
polumetne ali polsintetične (kokain, heroin, morfin …) in
umetne ali sintetične droge (amfetamin, metamfetamin, MDMA, PCP, LSD …).
(Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi
drogami, 2009: 10)
»Glede na obliko drog pa ločimo droge, ki se pojavljajo v obliki prahu, zrnc,
raztopin, olja. Droge so vsebovane tudi v delih rastlin, listov, cvetov, korenin. V
obliki ampul, svečk, prahu, tablet, raztopin se pojavljajo predvsem heroin, hašiš,
kokain, ecstasy in druge. V obliki cigaret, pivnikov, sladkorja in drugih predmetov,
ki so prepojljivi, pa se pojavlja predvsem LSD.« (Kastelic in Mikulin, 2004: 105)
11
2.2 Načini pakiranja prepovedanih drog
Osebe, ki se ukvarjajo s prodajo prepovedanih drog največkrat poskrbijo, da se
prepovedano drogo kar se da najbolje zapakira, tako, da ne pride v stik z snovjo, ki
bi jo uničila, med potjo od prodajalca, največkrat mimo posrednika (več
posrednikov) do končnega kupca. Največkrat se za pakiranje uporablja ALU folija, ali
PVC folija, saj ta ne prepušča vlage in s tem onemogoča kontanimacijo oz. uničenje
snovi. Pri pakiranju prepovedane droge je potrebno upoštevati količino le-te in kam
oz. po kateri poti (morje, cesta) se bo transportirala oz. prenašala. Pri tako
imenovanih uličnih prodajalcih prepovedanih drog oz. dilerjih se prepovedana droga
konoplja-rastlina, bolj znano pod imenom marihuana in konoplja-smola, bolj znano
pod imenom hašiš najpogosteje pakira v prozorne PVC ovitke škatlic cigaret ali v
zavitke ALU folije, med tem, ko pri pakiranju manjših količin prepovedane droge
heroina, kokaina, amfetamin najpogosteje uporabljajo zavitki ALU folije ali zavitki iz
papirja (t. i. pisemca).
2.3 Načini uživanja prepovedanih drog
Pri opisovanju načina uživanja prepovedanih drog smo mnenja, da je način uživanja
prepovedanih drog največkrat odvisen od agregatnega stanja prepovedane droge,
posameznikovega interesa, želje, počutja ter fizične zmožnosti. Pri tem opišemo
načine uživanja posameznikom, policistom in kriminalistom najbolj poznanih
prepovedanih drog.
Po našem mnenju najbolj razširjeni prepovedani drogi, ki spada v skupino naravnih
prepovedanih drog, t. j. konoplji – rastlini, bolj znani pod imenom marihuana, lahko
ugotovimo, da se le-ta najpogosteje kadi, v ročno zviti cigareti mešana s tobakom.
Seveda pa nekateri uporabniki zmlete drobce marihuane dodajo masi za piškote (t.i.
cookie) ali v čaj in se marihuana peroralno zaužije oz. se pojé ali popije.
Pri prepovedani drogi konoplji – smoli, bolj znani pod imenom hašiš, pa ugotovimo,
da se hašiš lahko kadi, pije ali jé. »Od različno trdih plošč hašiša, sladko začinjenega
vonja, odlomimo majhen košček, ga pogrejemo in razdrobimo. Za kajenje drobtinico
pomešamo med tobak za cigarete in pripravljen je »joint«. Lahko ga kadimo čistega
12
v vodni pipi ali v posebno majhni pipi za hašiš.« (Krek, 1997: 95) Lahko pa hašiš, kot
tudi marihuano primešamo pijačam oz. jedem, pripravimo čaj ali pecivo. (Krek,
1997: 96)
Iz skupine polsintetičnih prepovedanih drog lahko zapišemo, da se večini najbolj
poznan kokain največkrat zaužije z vdihavanjem oz. njuhanjem, in sicer tako, da se
na trdo podlago naredi t. i. črtica kokaina, ki se nato s pomočjo papirnatega tulca,
vdihne skozi nos. Seveda, pa se lahko »belo«, »sneg«, »svetlo«, kot kokain imenujejo
ulični uporabniki, zaužije tudi tako, da se ga stopi v vodi in se nato s pomočjo
injekcijske brizgalke, največkrat insulinke vbrizga v žilo.
Ko govorimo o heroinu, pa je večini ljudem poznano intravenozno uživanje le-tega
oz. vbrizgavanje heroina v žilo. »Za ta način se heroinski prah strese na žlico (če je
le-ta pri roki, drugače pa tudi v dele konzerv ali podobno) in zmeša z vodo ter
askorbinsko kislino (vitamin C v prahu) ali z limoninim sokom, da postane heroin bolj
topljiv. Z vžigalnikom ali s svečo se vse skupaj »skuha« (segreje), da se dobi po
možnosti čim bolj enakomerno raztopino. Ker zaradi primesi kljub temu ostajajo
grudice, je potrebno raztopino potegniti v brizgalko skozi filter (cigaretni filter,
vato ali podobno). Nato uporabnik poišče primerno veno in jo z zaustavitveno cevko
(največkrat z pasom, z vrvico ali s podobnim) stisnejo, da postane bolj nabita in
vidnejša.« (Krek, 1997: 78) Pri dolgotrajnem uživanju oz. vbrizgavanju heroina v žilo
se pojavi problem t. i. »uničenja žil«, kjer uporabniki (narkomani) v svojem telesu ne
najdejo več žile v katero bi vbrizgali heroin, zato si vbrizgavajo heroin tudi v
mišičevje, kar pa je za zdravje izredno škodljiv način, saj pogosto povzroča hudo
gnojenje, pri katerem mišičevje odmre. (Krek, 1997: 78)
Pri uporabnikih tablet, kot so amfetamini ali MDMA oz. ecstasy in ostalih tablet, se
le-te največkrat uživajo peroralno, in sicer tako, da jih splaknemo z vodo ali jih v
vodi raztopimo. Kadar pa uživamo pivnike, kjer zelo izstopa prepovedana droga LSD,
pa pivnik enostavno damo pod jezik in se le-ta stopi v ustih.
13
3 Zakonska ureditev kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog v Republiki Sloveniji
V Republiki Sloveniji je ureditev kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog,
urejena s Kazenskim zakonikom (KZ-1-UPB2), ki v svojem dvajsetem poglavju oz. v
poglavju Kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje v 186. členu opredeljuje
neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi
v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog in v členu 187,
kjer opredeljuje omogočanje uživanja prepovedanih drog ali drugih snovi v športu.
Tako je v 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) navedena abstraktna
kazenskopravna dikcija Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi
drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo
prepovedanih drog, ki se glasi:
»1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja naprodaj
ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prenaša ali
posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v
promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali
nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za
izdelavo prepovedanih drog, se kaznuje z zaporom od enega do desetih
let.
2) Kdor prodaja, ponuja na prodaj ali brezplačno deli prepovedano drogo,
ali nedovoljeno snov v športu, ali predhodno sestavino za izdelavo
prepovedanih drog mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno
duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku
odvajanja od odvisnosti ali rehabilitaciji ali če stori dejanje v vzgojnih
ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v
vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori
dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni
delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj ali kdor za
izvrševanje omenjenega dejanja uporablja mladoletne osebe se kaznuje z
zaporom od treh do petnajst let.
14
3) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka storjeno v hudodelski
združbi za izvedbo takih dejanj, ali če je storilec tega dejanja organiziral
mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, se kaznuje z zaporom od petih do
petnajstih let.
4) Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo
opremo, snovi ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za
izdelavo prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, se kaznuje z
zaporom od šestih mesecev do petih let.
5) Prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu in sredstva za
njihovo izdelovanje se vzamejo. Prevozna sredstva, uporabljena za
prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu, se odvzamejo, če
imajo za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu posebej
prirejene prostore ali če je njihov lastnih vedel ali bi moral vedeti, da
bodo uporabljena za tak namen.« (KZ-1-UPB2, 2012)
»Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi
drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za
izdelavo prepovedanih drog lahko stori vsakdo. Za to kaznivo dejanje je lahko
odgovorna tako fizična kot tudi pravna oseba. Kaznivo dejanje se lahko stori le
z naklepom.« (Deisinger, 2002: 301)
»V prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) je predvidenih
več alternativnih izvršitvenih dejanj, ki pomenijo proizvodnjo in trgovino s
prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi
sestavinami, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog. Prva oblika je
proizvajanje prepovedanih drog, ki pomeni določeno dejavnost storilca, ki vodi
v neposreden proizvod, to je v izdelavo prepovedanih drog ali nedovoljenih
snovi oziroma predhodnih sestavin.« (Deisinger, 2002: 301)
15
»Tako na primer samo sejanje rastline opijskega maka, grmov koke ali
kanabisa še ne pomeni kaznivega dejanja, proizvodnja se začne šele s posegi na
dozoreli rastlini.« (Deisinger, 2002: 301)
»Predelovanje kot izvršitvena oblika pomeni vso nadaljnje delovanje, ki ga ni
moč uvrstiti pod pojem proizvodnje, v praksi pa pomeni oblike prečiščevanja
prepovedanih drog in predelavo enih prepovedanih drog v druge droge.«
(Deisinger, 2002: 301)
»Pod pojem prodaje sodijo vse stopnje pri trgovini, dejanje pa je dokončano s
sporazumom med kupcem in prodajalcem glede blaga in cene, pri čemer ni
potrebno, da bi bilo blago že predano kupcu.« (Deisinger, 2002: 301-302)
»Kaznivo dejanje je lahko podano tudi v obliki ponudbe prepovedane droge,
torej je že sam poskus prodaje določen kot dokončano kaznivo dejanje. Druga
vrsta izvršitvenih dejanj je nakup, hramba ali prenašanje prepovedanih drog s
storilčevim namenom, da jih proda. Prenašanje prepovedanih drog je lahko
opravljeno v naši državi, prek naše države, z izvozom ali uvozom prepovedanih
drog. V prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) je
predvidena tudi splošna oblika neupravičenega dajanja prepovedanih drog ali
prepovedanih substanc v promet, kar storilec lahko stori s podaritvijo,
menjavo prepovedanih drog ali prepovedanih substanc in podobnim.«
(Deisinger, 2002: 302)
»Bistvo izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja je storilčev namen prodaje
prepovedane droge, saj brez tega elementa ni kaznivega dejanja in se posest smatra
in obravnava kot prekršek (namen prodaje se v praksi dokazuje glede na količino,
pakiranje, posest pripomočkov za pakiranje in tehtanje, pisnih zabeležk, več
bankovcev v manjših apoenih in podobno).« (Strokovno navodilo za izvedbo
policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami, 2009: 29)
V drugem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1UPB2) gre za t.i.
kvalificirano (hujšo) obliko kaznivega dejanja, kjer se zakonodajalec še posebej
varuje mladoletnike, duševno bolne ljudi, osebe z začasno duševno motnjo, hujšo
duševno zaostalostjo, osebe, ki so v postopku odvajanja od odvisnosti ali v
16
rehabilitaciji in tudi ostreje kaznuje storilce, ki so navedeno kaznivo dejanje storili
nad temi ljudmi. Prav tako se ostreje kaznuje storilce, ki izvršijo tovrstno kaznivo
dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi neposredni bližini, v
zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah. V drugem
odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) je navedeno tudi t. i. Delictum
proprium, in sicer se javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj
ali vzgojitelj, ki pri tem izkoristi svoj položaj ali kdorkoli, ki za izvrševanje
navedenega kaznivega dejanja uporabi mladoletno osebo, kaznuje ostreje (od treh
do petnajstih let zapora).
Iz tretjega odstavka 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) je razvidno, da je
zakonodajalec dvignil spodnjo mejo kazni zapora, kadar je tovrstno kaznivo dejanje
izvršeno v hudodelski združbi in to kaznuje z kaznijo zapora od petih do petnajstih
let.
V četrtem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) opazimo, da
zakonodajalec mileje (z zaporno kaznijo od šestih mesecev do petih let) kaznuje
osebe oz. storilce, ki izdelujejo, nabavljajo, imajo ali dajejo v uporabo opremo,
snovi ali predhodne sestavine (prekurzorje) in so namenjeni za izdelavo prepovedanih
drog oz. izvršitev kaznivega dejanja Neupravičene proizvodnje in prometa s
prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami
za izdelavo prepovedanih drog.
Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2) v petem odstavku 186. člena govori o tem, da se
prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje
vzamejo. Prevozna sredstva pa se odvzamejo takrat, ko so bila uporabljena za prevoz
in hrambo prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu in imajo posebej
prirejene prostore ali če je njihov lastnik vedel oz. bi moral vedeti, da bodo
uporabljena za tak namen.
Prav tako je v 187. členu Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) navedena abstraktna
kazenskopravna dikcija Omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih
snovi v športu, ki govori:
17
»1) Kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog ali prepovedanih
doping snovi ali mu jih da, da jih uživa on ali kdo drug, ali kdor da na
razpolago prostore za uživanje prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v
športu ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali
nedovoljene snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih
let.
2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka proti več osebam, proti mladoletni
osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno
zaostalostjo ali osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali
rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v
njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih ali na
javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka javni uslužbenec,
duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča
svoj položaj, se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let.
3) Prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu in pripomočki za njihovo
uživanje se vzamejo.
4) Dejanje iz prvega in drugega odstavka tega člena ni protipravno, če
storilec ravna po programu zdravljenja odvisnosti ali nadzorovane uporabe
droge, ki je v skladu z zakonom potrjen in se izvaja v okviru ali pod nadzorom
javnega zdravstva.« (KZ-1-UPB2, 2012)
Tako v 187. členu Kazenskega zakonika (KZ-1-UPB2) zakonodajalec poudari še ostale
primere, kot so nudenje prostorov za uživanje prepovedanih drog oz. nedovoljenih
snovi v športu in napeljevanje k uživanju prepovedanih drog ali doping snovi, kar ni
navedel v prejšnjem oz. 186. členu.
Pri tem opazimo, da zakonodajalec v Republiki Sloveniji v materialnem predpisu oz.
Kazenskem zakoniku (KZ-1-UPB2) zelo resno inkriminira prepovedane droge in za to
vrsto kaznivih dejanj predpisuje tudi visoke zaporne kazni. Pristojnost zaznavanja
elementov kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog zakonodajalec nalaga v prvi
vrsti policistom in kriminalistom ter državnim tožilcem, preiskovalnim sodnikom …
18
4 Policijsko pridržanje in opredelitev pojmov »razlogi za sum«, »utemeljeni razlogi za sum« in »utemeljen sum«
Da bi policisti in kriminalisti uspešno zbrali dokaze in obvestila o zaznanih elementih
kaznivih dejanj imajo med policijskimi pooblastili ob izpolnjevanju zakonsko
določenih pogojev pravico in dolžnost odrediti t. i. policijsko pridržanje, ki je
določeno v 157. členu ZKP, ki govori:
»1) Policisti smejo nekomu vzeti prostost, če je podan katerikoli od razlogov
za pripor iz prvega odstavka 201. člena ali prvega odstavka 432. člena tega
zakona, vendar ga morajo brez odlašanja privesti pristojnemu
preiskovalnemu sodniku. Ob privedbi sporoči policist preiskovalnemu sodniku,
zakaj in kdaj je bila privedenemu odvzeta prostost. Preiskovalnemu sodniku
se ob privedbi izroči tudi kopija kazenske ovadbe z zapisnikom o zaslišanju
osumljenca in drugimi prilogami, razen uradnih zaznamkov o obvestilih, ki jih
je policija zbrala od osumljenca, preden mu je bil dan pouk, po četrtem
odstavku 148. člena tega zakona. Te uradne zaznamke pošlje policija skupaj z
ovadbo državnemu tožilcu.
2) Policisti smejo izjemoma nekomu vzeti prostost in ga pridržati, če so
podani utemeljeni razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se
storilec preganja po uradni dolžnosti, če je pridržanje potrebno zaradi
ugotavljanja istovetnosti, preverjanja alibija, zbiranja obvestil in dokaznih
predmetov o tem kaznivem dejanju in so za pripor podani razlogi iz 1. in 3.
točke prvega odstavka 201. člena tega zakona in 1. in 2. točke prvega
odstavka 432. člena tega zakona, v primeru iz 2. točke prvega odstavka 201.
člena tega zakona pa le, če je opravičena bojazen, da bo ta oseba uničila
sledove kaznivega dejanja.
3) Oseba, ki ji je bila odvzeta prostost brez odločbe sodišča, mora biti kot
osumljenec takoj poučena po določilih prvega odstavka 4. člena ter 4.
odstavka 148. člena tega zakona. Če je oseba, ki ji je bila odvzeta prostost,
tuj državljan, se jo obvesti, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o
odvzemu prostosti obvestiti tudi konzulat njene države.
19
4) Če osumljenec izjavi, da si bo vzel zagovornika, policija odloži njegovo
zaslišanje kot tudi opravo drugih preiskovalnih dejanj, razen tistih, ki bi jih
bilo nevarno odlašati, do prihoda zagovornika, vendar najdlje za dve uri od
tedaj, ko je bila osumljencu dana možnost, da obvesti zagovornika. Na
zahtevo osumljenca mu mora policija pomagati, da si lahko vzame
zagovornika. Zaslišanje osumljenca se opravi v navzočnosti zagovornika po
določbah 148.a člena tega zakona. Če osumljenec izjavi, da si zagovornika ne
bo vzel, ali če izbrani zagovornik ne pride v roku dveh ur, ravna policija po
šestem odstavku 148. člena tega zakona.
5) Pridržanje po drugem odstavku tega člena lahko traja največ
oseminštirideset ur. Po preteku tega roka mora policist pridržano osebo
izpustiti na prostost, ali pa ravnati po prvem odstavku tega člena. Če
pridržane osebe, ki je na misiji v tujini, zaradi oddaljenosti ali drugih
izjemnih objektivnih razlogov ni mogoče brez odlašanja privesti k
preiskovalnemu sodniku, ki je pristojen po prvem odstavku 29. člena tega
zakona, se o tem takoj obvesti osebo, ki ji je vzeta prostost in državnega
tožilca, ob privedbi pa je potrebno pisno obrazložiti zamudo.
6) Če pridržanje po drugem odstavku tega člena traja več kot šest ur, mora
policist takoj v pisni obliki z odločbo obvestiti osebo, ki ji je odvzeta prostost,
o razlogih za odvzem prostosti.
7) Oseba, ki ji je vzeta prostost ima, dokler traja pridržanje, pravico do
pritožbe zoper odločbo iz predhodnega odstavka tega člena. Pritožba ne
zadrži ukrepa odvzema prostosti. O pritožbi mora odločiti senat pristojnega
sodišča (šesti odstavek 25. člena) v oseminštiridesetih urah.
8) O vsakem odvzemu prostosti policija takoj obvesti državnega tožilca, ki ji
lahko da navodila glede nadaljnjih ukrepov (160. a člen). Policija je dolžna
ravnati po teh navodilih.« (ZKP-UPB8, 2012).
Iz II. odstavka navedenega člena je torej razvidno, da lahko policisti v času trajanja
predkazenskega postopka nekomu izjemoma odvzamejo prostost in zoper njega
odredijo pridržanje, pri čemer je potrebno upoštevati, da morajo biti, kot smo že iz
same dikcije razbrali, »kumulativno izpolnjeni trije pogoji: (1) utemeljeni razlogi za
sum, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
(2) pridržanje mora biti potrebno iz vsaj enega od naslednjih razlogov: (a)
20
ugotavljanje istovetnosti, (b) preverjanja alibija ali (c) zbiranje obvestil in dokaznih
predmetov o tem kaznivem dejanju; in (3) podan mora biti še vsaj eden od pripornih
razlogov: begosumnost, ponovitvena nevarnost ali koluzijska nevarnost.« (Brvar et
al., 2007: 47)
Prvi pogoj je torej »utemeljen razlog za sum« ki mora biti kumulativno podan z
ostalima dvema razlogoma, ki sta navedena. V preteklosti je ZKP, določal tudi nižji
standard oz. zgolj »razloge za sum«, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ob
upoštevanju ostalih prej navedenih pogojev. Takrat je zakonodajalec določil, da za
pridržanje v skladu z določili ZKP zadostuje »že najmanjša stopnja suma, ki je
istočasno tudi podlaga za dejavnosti policije ob ugotovitvi, da je bilo storjeno
uradno pregonljivo kaznivo dejanje.« (Žaberl, 2006: 129)
Za lažje razlikovanje dokaznih standardov, kot so »razlogi za sum«, »utemeljeni
razlogi za sum« ter »utemeljen sum«, velja navedene termine oz. dokazne standarde
tudi podrobno opisati in obrazložiti, saj gre za »abstraktne pojme, ki označujejo
manjše ali večje stopnje verjetnosti.« (Brvar et al., 2007: 24)
4.1 Razlogi za sum
Dokazni standard »razlog za sum« je v preteklosti veljal za standard na katerem je
policija delovala v predkazenskem postopku in na podlagi katerega je tudi
osumljencem odvzemala prostost in odrejala pridržanje po določilih ZKP. Gre torej
za najnižji standard oz. predstavlja tisto verjetnost, ki se zahteva za začetek
predkazenskega postopka. »Da obstajajo razlogi za sum, ni potrebno, da je sum
individualiziran oz. da se nanaša na določeno osebo, pač pa zadošča, če se nanaša na
določeno kaznivo ravnanje, ki ga v tej fazi postopka še ni potrebno (in včasih še ni
mogoče) natančno in dokončno pravno kvalificirati.« (Brvar et al., 2007: 26) Vsa
opravila oz. ukrepe, ki jih policija v predkazenskem postopku izvaja na podlagi
navedenega dokaznega standarda, se logično nanašajo na vse osebe, ki bi utegnile
prispevati k razrešitvi kaznivega dejanja, in navedena opravila oz. ukrepi nikakor niso
namenjeni obtoževanju določene osebe ali dokazovanju njene krivde. V tej fazi
policisti oz. kriminalisti skušajo ugotoviti kdo bi lahko bil storilec oz. se oblikuje zgolj
hipoteza, kako je bilo kaznivo dejanje storjeno in kdo ga je storil. Tako imajo
policisti oz. kriminalisti pravico in dolžnost ob obstoju oz. ob podanih razlogih za
21
sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in ob pogoju, da se navedene kaznivo
dejanje preganja po uradni dolžnosti, izvesti vse ukrepe, ki so določeni v 148. členu
ZKP. Ker pa je naveden dokazni standard v preteklosti omogočal policistom tudi
hujše posege v človekove pravice, natančneje v osebno svobodo domnevnega
storilca, kot je na primer policijsko pridržanje, se je med pravnimi strokovnjaki
pričelo zastavljati vprašanje »ali je dovolj, da so podani zgolj razlogi za sum, oz. da
je, ne glede na to, da ustava omenja utemeljen sum šele v sobesedilu 20. člena,
jasno, da morajo biti prvine utemeljenega suma podane že pred odvzemom prostosti
in ne šele s podaljšanjem tega odvzema v obliki pripora.« (Horvat, 2004: 356)
4.2 Utemeljeni razlogi za sum
Pri pregledu ZKP lahko ugotovimo, da naveden dokazni standard predstavlja veliko
večjo stopnjo verjetnosti, da je določena oseba izvršila kaznivo dejanje, ki se
preganja po uradni dolžnosti. Naveden dokazni standard »je določen za nekatere
najgloblje posege v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki se izvajajo v
predkazenskem postopku.« (Brvar, et al. 2007: 36) Tukaj velja omeniti, da morajo
policisti in kriminalisti za preiskovalna dejanja, ki jih največkrat opravljajo oz.
izvajajo v predkazenskem postopku, kot so hišna in osebna preiskava ter odrejanje
policijskega pridržanja po II. odstavku 157. člena ZKP, zadostiti najprej dokaznemu
standardu utemeljenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se
preganja po uradni dolžnosti in nato slediti ostalim pogojem, ki so potrebni za
izvedbo posameznega ukrepa ali preiskovalnega dejanja. Pri tem je potrebno
poudariti, da je »Vrhovno sodišče v sodbi št. I Ips 333/2005 z 3. 11. 2005, zapisalo,
da morajo biti razlogi, ki utemeljujejo utemeljene razloge za sum, podani v času
odreditve hišne preiskave. Teh ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi,
pridobljenimi s hišno preiskavo. Utemeljeni razlogi za sum morajo torej biti
predhodni, tako kot to velja za utemeljen sum.« (Brvar et. al. 2007: 54) Glede na
naveden zapis v sodbi lahko tudi sklepamo, da bi lahko tudi pri odrejanju policijskega
pridržanja veljala enaka razlaga. Naveden »dokazni standard »utemeljeni razlogi za
sum« se pogosto nanaša na tri različne situacije: (1) kazenski postopek oz.
preganjanje kaznivih dejanj (post delictum); (2) preprečevanje kaznivih dejanj (ante
delictum); (3) obveščevalna dejavnost (priprava oz. organizacija še neizvršenega
kaznivega dejanja).« (Brvar et al. 2007:50) Pri razlaganju dokaznega standarda
utemeljenih razlogov za sum je potrebno poudariti, da so »utemeljeni razlogi za
22
sum«, v shemi dokaznih standardov umeščeni med »razloge za sum«, ki po ustaljeni
ustavnosodni presoji ne zadoščajo za invazivne posege v človekove pravice, in
»utemeljen sum«, ki je neprimeren zaradi sistematike našega kazenskega postopka.
Ker pa so utemeljeni razlogi za sum podlaga za izjemno globoke posege v človekove
pravice, mora biti ta kompromisni dokazni standard po kakovosti in količini suma
bližji »utemeljenemu sumu« kot pa »razlogom za sum«.« (Brvar et al., 2007: 52)
4.3 Utemeljen sum
Dokazni standard »utemeljen sum« predstavlja najvišjo stopnjo suma, na podlagi
katerega policisti in kriminalisti k državnemu tožilcu pošljejo kazensko ovadbo oz. se
naveden dokazni standard uporablja tudi za uvedbo sodne preiskave. Gre za t. i.
zaključek predkazenskega postopka. Utemeljen sum se utemeljuje na podlagi zbranih
obvestil in dokazov, ki so bili pridobljeni v času trajanja predkazenskega postopka.
Če se vrnemo na samo policijsko pridržanje lahko ugotovimo, da je sam namen
policijskega pridržanja odkrivanje oz. preiskovanje kaznivega dejanja in se izvaja v
predkazenskem postopku. »Ker veljajo utemeljeni razlogi za sum za standard, ki je
nižji od utemeljenega suma, je policija tako upravičena posamezniku odvzeti osebno
svobodo, še preden so izpolnjeni pogoji za njegovo aretacijo in pripor.« (Brvar et al.,
2007: 48) V času trajanja policijskega pridržanja policija zbira obvestila in dokazne
predmete s katerimi bo utemeljene razloge za sum podkrepila v utemeljen sum in bo
zoper osebo pri državnem tožilcu in nato na sodišču uveden nadaljnji kazenski
postopek. Ob upoštevanju sodbe Vrhovnega sodišča št. I Ips 333/2005 z 3. 11. 2005 in
ob razlagi dokaznih standardov, lahko ugotovimo, da pri preiskovanju kaznivih dejanj
s področja prepovedanih drog ter obravnavi storilcev navedenih kaznivih dejanj oz.
odrejanju policijskega pridržanja po določilih ZKP mora biti nesporno potrjen
utemeljen razlog za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, ki se pa potrdi v prvi
vrsti s tem, ko s preliminarnim testom oz. analizo snovi potrdimo vrsto prepovedane
droge oz. nedovoljene snovi v športu.
Kadar policist ali kriminalist v policijskem postopku, ki je lahko postopek
ugotavljanja identitete, policijski postopek v cestnem prometu, ob izvajanju mejne
kontrole ipd. pri osebi opazi neznano praškasto oz. grudasto ali rastlinsko snov, za
katero sumi, da bi lahko bila prepovedana droga ali mu takšno snov v policijskem
23
postopku oseba izroči, policist oz. kriminalist takšno snov proti potrdilu ali zapisniku
o zasegu zaseže in zavaruje v vrečko za zavarovani material. Tukaj velja poudariti,
da se posest manjše količine snovi, za katero se ugotovi, da je prepovedana droga in
je bila namenjena za lastno uporabo obravnava kot prekršek, ki je opredeljen v
Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), za kar je
predpisana globa in stranska sankcija zaseg prepovedane droge. Tako lahko policisti
oz. kriminalisti v večini primerov na kraju ocenijo ali se bo postopek vodil kot kaznivo
dejanje ali prekršek.
Kadar policist oz. kriminalist ob samem postopku zasega snovi ugotovi še ostale
okoliščine, ki so opredeljene v II. odstavku 157. člena ZKP, zoper osebo odredi
policijsko pridržanje. Pri tem velja omeniti, da se ob zasegu snovi ugotovijo
navedene okoliščine, ki nakazujejo na obstoj kaznivega dejanja, vendar mora za
dokončen obstoj kaznivega dejanja biti nesporno potrjeno, da gre za prepovedano
drogo. Zasežena snov se pošlje v Nacionalni forenzični laboratorij Generalne
policijske uprave (NFL GPU), kjer se opravi analiza snovi ali na Oddelek
kriminalistične tehnike Policijske uprave (OKT PU), kjer se navedena snov testira s
preliminarnim testom na prepovedane droge. Z analizo snovi oz. preliminarnim
testom se ugotovi, da je zasežena snov prepovedana droga in pri obstoju okoliščin, ki
so ob zasegu snovi nakazovale, da bi lahko oseba storila kaznivo dejanje s področja
prepovedanih drog postane sum oz. domneva, utemeljen razlog za sum, da je bilo
storjeno kaznivo dejanje. Ker gre pri odvzemu prostosti za enega izmed najglobljih
posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, kot smo že omenili na začetku,
je sam zakonodajalec izbral visok dokazni standard utemeljeni razlogi za sum.
Seveda se z analizo snovi oz. preliminarnim testom lahko ugotovi, da zasežena snov
ni prepovedana, takrat pa po našem mnenju ni podanih utemeljenih razlogov za sum,
da je bilo storjeno kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog, četudi bi oseba ob
zasegu posedovala še npr. pripomočke, ki se uporabljajo pri prodaji prepovedanih
drog (elektronska tehnica, PVC vrečke, zavitki ALU folije, denar v manjših apoenih
…), saj ni izpolnjenega osnovnega pogoja, t. j. prepovedana droga.
24
5 Zavarovanje prepovedanih drog in nadaljnje ravnanje z zaseženimi drogami
Policisti in kriminalisti, ki odkrivajo oz. se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj
in prekrškov s področja prepovedanih drog morajo biti zelo dobro seznanjeni s
postopkom zavarovanja snovi, za katere obstaja sum, da gre za prepovedano drogo,
kar je natančno predpisano v Navodilih o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog.
Prav tako bi morali navedene postopke poznati tudi policisti, ki opravljajo druge
policijske naloge, kot so opazovalna služba, mejna kontrola, kontrola in nadzor
cestnega prometna, vzdrževanje javnega reda in miru ….
Pri samem zavarovanju zasežene snovi, za katero obstaja sum, da je prepovedana
droga, mora policist oz. kriminalist na kraju zasega, na podlagi vonja, izgleda,
agregatnega stanja snovi ipd. značilnosti ločiti, ali gre za:
- snov rastlinskega izvora;
- snov kemičnega izvora;
- mešano snov rastlinskega in kemičnega izvora.
Glede na navedeno osnovo se policist oz. kriminalist odloči za predpisano embalažo,
v katero bo zasežen material zavaroval.
5.1 Vrste in izbor embalaž glede na vrsto zasežene snovi
Preden opišemo izbor embalaže in postopek zavarovanja zasežene snovi, je potrebno
omeniti nekaj osnovnih pojmov za lažje ločevanje embalaž. Po Navodilu o odvzemu
in zavarovanju prepovedanih drog se embalaže ločijo na originalno, osnovno in
varnostno embalažo.
Originalna ali izvirna embalaža je tista, v kateri so policisti oz. kriminalisti odvzeli
oz. zasegli vzorec (npr. ALU folija z praškasto snovjo, ovitek škatlice cigaret, ipd.).
25
Osnovna embalaža »je komercialno dosegljiva embalaža (vrečke iz različnih
materialov, plastenke, stekleničke, škatle, naveden lepilni trak,…), ki je v prosti
prodaji in je brez posebnih oznak oz. varnostnih elementov. Z uporabo osnovne
embalaže se prepreči raztresanje oz. iztekanje vzorcev in tudi medsebojno
pomešanje (kontanimacija) snovi različnih vzorcev.« (Navodilo o odvzemu in
zavarovanju prepovedanih drog, 2012:5)
Varnostna embalaža je embalaža s katero »se preprečiti nepooblaščene posege v
zaseženi material, hkrati pa se zagotovi tudi nadzor nad rokovanjem z materialom.
Varnostna embalaža je pripravljena posebej za potrebe policije in ni v prosti
prodaji.« (Navodilo o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog, 2012:5) Navedena
embalaža in oprema so:
- »papirnate in plastične vrečke za napisom »ZAVAROVANI MATERIAL« z
elementi zaščite in enoličnimi identifikacijskimi številkami ter z natisnjenim
obrazcem za zapis predpisanih podatkov;
- varnostni trak z napisom »ZAVAROVANI MATERIAL«;
- nalepke za napisom »ZAVAROVANI MATERIAL« z identifikacijskimi številkami
ter z natisnjenim obrazcem za zapis predpisanih podatkov in
- kartonske škatle standardiziranih dimenzij.« (Navodilo o odvzemu in
zavarovanju prepovedanih drog, 2012:6)
Kadar policist oz. kriminalist v postopku osebi zaseže rastlinsko snov, za katero
obstaja sum, da gre za prepovedano drogo npr. konopljo-rastlino, bolj znano pod
imenom marihuana, konopljo-smolo, bolj znano pod imenom hašiš, hašiševo olje,
psilocibilne gobice …, tako snov skupaj z njeno originalno embalažo (zavitek ALU
folije, prozoren PVC ovitek škatlice cigaret, zavitek papirja …) zapakira v papirnato
osnovno embalažo ter nato vstavi v papirnato vrečko za zavarovani material, ki jo po
tem, ko jo zalepi tudi izpolni in jo še dodatno zavaruje z varnostnim trakom z
napisom »ZAVAROVANI MATERIAL« kamor se tudi podpiše in napiše datum
zavarovanja snovi. Na enak način policist oz. kriminalist postopa, kadar pri osebi
zaseže več različnih snovi (tako rastlinskih, kot kemičnih), za razliko od tega, da
26
kemično snov pred tem zavaruje v PVC osnovno vrečko, rastlinsko snov pa v papirnato
osnovno vrečko. Nato oboje vstavi v papirnato vrečko za zavarovani material in jo
zavaruje.
Kadar je zasežena snov izključno kemijskega izvora (praškasta snov bele, rjave
barve, tablete …) in obstaja sum, da gre za prepovedano drogo kokain, heroin,
amfetamin, MDMA, ipd. se taka snov zavaruje najprej v osnovno PVC vrečko, nato pa
se tako zapakirana snov vstavi in zapakira v PVC vrečko za zavarovani material.
Pri tem velja izpostaviti izjemo, in sicer kadar se na zaseženi snovi, ne glede na izvor
(rastlinska ali kemična snov) opravlja tudi preiskave odvzema in zavarovanja vzorcev
DNA, se taka snov zavaruje v papirnato osnovno vrečko ter nato v papirnato vrečko za
zavarovani material.
Pri tem je potrebno poudariti, da se zasežena snov, takoj na kraju oz. v prisotnosti
osebe oz. preiskovanca zavaruje v vrečko za zavarovani material.
5.2 Preliminarni test oz. analiza zasežene snovi
Ustrezno zavarovana snov oz. snov zavarovana v skladu z Navodili o odvzemu in
zavarovanju prepovedanih drog, se nato pošlje na krajevno pristojni OKT SKP PU,
kjer kriminalistični tehniki opravijo preliminarni test na prepovedane droge ter
precizno tehtanje zasežena snovi ter o tem sestavijo poročilo o kriminalistično
tehničnih ugotovitvah, na podlagi katerega se vodi nadaljnji postopek pri pristojnem
prekrškovnem organu oz. na Okrajnem sodišču na Oddelku za prekrške, kadar je
preiskovanec mladoletnik.
Kadar v postopku obstaja sum, da se bo z analizo ugotovilo, da gre za prepovedano
drogo, in bo tak sum prešel v dokazni standard »utemeljeni razlogi za sum«, da je
bilo storjeno kaznivo dejanje, se zavarovana snov vedno, ne glede na vrsto in količino
zasežene snovi, pošlje na analizo v NFL GPU. Preiskovalci navedenega laboratorija
testirajo zaseženo snov in jo precizno stehtajo ter o tem sestavijo poročilo o analizi,
na podlagi katere se vodi nadaljnji kazenski postopek.
27
Pomembna izjema, ki je tudi opredeljena v Navodilu o odvzemu in zavarovanju
prepovedanih drog je ta, da kadar se »vzorcev v NFL ne more pravočasno dostaviti,
ali kadar se presodi, da iz kakršnih drugih razlogov policist oz. kriminalist, ki vodi
zadevo potrebuje hitro preliminarno potrditev, vzorce v najkrajšem možnem času
dostavi na pristojni OKT SKP PU, kjer dobo izvedli preliminarni test in podali
poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah.« (Navodilo o odvzemu in
zavarovanju prepovedanih drog, 2012:25) Navedeno poročilo je zadostna potrditev
dokaznega standarda »utemeljeni razlogi za sum«, ob upoštevanju še drugih okoliščin
npr. način pakiranja, število zavitkov, količina prepovedane droge, identifikacija
kupca …, ki naveden dokazni standard zgolj še podkrepijo. Na podlagi navedenega
poročila o kriminalistično tehničnih ugotovitvah, ki je osnova za potrditev
omenjenega dokaznega standarda policist oz. kriminalist zoper osebo odredi
pridržanje na podlagi II. odstavka 157. člena ZKP. Nato se tako zasežena snov s strani
kriminalističnih tehnikov pošlje na nadaljnjo analizo v NFL GPU, kjer se opravi
ponovna analiza in precizno tehtanje zasežene snovi. O rezultatih analize policisti oz.
kriminalisti naknadno obveščajo pristojno Okrožno državno tožilstvo s poročilom v
dopolnitev kazenske ovadbe.
Pri tem velja omeniti, da policisti oz. kriminalisti, ki preiskujejo kazniva dejanja s
področja prepovedanih drog oz. so opravili zaseg prepovedane droge, na kraju zasega
ne morejo in ne smejo sami opravljati preliminarnih testov, saj za to vrsto postopka
niso ustrezno usposobljeni, niti nimajo ustrezne tehnične opreme za to vrsto
postopkov. Čas od zasega snovi, za katero obstaja sum, da je prepovedana droga do
končne analize snovi oz. do končanega preliminarnega testa pa lahko v določenih
primerih traja tudi do 6. ur, odvisno od zasedenosti kriminalističnih tehnikov.
28
6 Začasna omejitev gibanja in policijsko pooblastilo vabljenje
Glede na vse ugotovljeno in zapisano se pojavljata naslednji vprašanji. Ali osebi takoj
na kraju zasega snovi, za katero obstaja zgolj sum oz. domneva, da je storila kaznivo
dejanje s področja prepovedanih drog, odvzeti prostost po določilih ZKP oz. kakšno
policijsko pooblastilo uporabi policist oz. kriminalist, v času od zasega snovi, do
potrditve, da je zasežena snov prepovedana droga, da ne prekinemo stika z osebo oz.
da zagotovimo njeno konstantno navzočnost za izvajanje nadaljnjih policijskih
pooblastil (odvzema prostosti in pridržanja)? Pri tem velja omeniti, da je čas od
zasega snovi, do konca analize snovi lahko tudi več ur, odvisno od zasedenosti
preiskovalcev oz. oddaljenosti sedeža OKT SKP PU oz. sedeža NFL GPU.
Odgovor na prvo vprašanje je do sedaj že ugotovljen, in sicer policist oz. kriminalist,
lahko odvzame osebi prostost po določilih ZKP po opravljeni analizi zasežene snovi.
Od zasega snovi do konca opravljene analize osebi še ni odvzeta prostost po določilih
ZKP, vendar se oseba ne more svobodno gibati, saj je potrebno preveriti okoliščine, v
zvezi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja. Tukaj velja upoštevati
policijsko pooblastilo, določeno v 56. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije
(ZNPPol), v katerem je zapisano:
»(1) Osebi, ki je v policijskem postopku, je gibanje začasno omejeno, če se
dejansko ne more svobodno gibati zaradi izvedbe določenega policijskega
pooblastila ali drugega uradnega dejanja. Ta omejitev sme trajati le nujno
potreben čas za izvedbo policijskega pooblastila ali drugega uradnega
dejanja.
(2) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za privedbo na podlagi:
- naloga pristojnega organa,
- zakona, ki ureja kazenski postopek, razen če gre za odvzem prostosti, in
- zakona, ki ureja postopek o prekrških.
(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zadržanje na podlagi:
29
- zakona, ki ureja kazenski postopek in
- zakona, ki ureja nadzor državne meje.
(4) Policisti smejo izprazniti območje, prostor ali objekt in okoliš,
prepovedati dostop, ga pregledati, začasno omejiti gibanje v njegovi bližini
in določiti smer gibanja do izvedbe policijske naloge, če:
- obstaja verjetnost, da bo na določenem območju, prostoru ali v določenem
objektu in okolišu prišlo do velike nevarnosti,
- je na določenem območju, prostoru ali v določenem objektu in okolišu prišlo
do velike nevarnosti,
- je to potrebno za zagotavljanje varnosti določenih oseb, prostorov,
objektov in okolišev objektov,
- je to nujno, da se prime iskana oseba,
- je treba opraviti ogled kraja dejanja.
(5) Območje, kjer velja začasna omejitev gibanja, policisti lahko označijo s
trakovi ali zaščitijo z ograjami ali drugimi sredstvi.
(6) Policijsko pooblastilo iz četrtega odstavka tega člena smejo policisti v
tujem stanovanju in drugih prostorih izvesti le, če so izpolnjeni pogoji iz 53.
Člena tega zakona.
(7) Ko posebni primeri začasne omejitve gibanja po tem zakonu se štejejo:
- privedba na podlagi tega zakona,
- prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi,
- prepoved udeležbe na športih prireditvah in
- prekinitev potovanja.
(8) Ob začasni omejitvi gibanja policisti osebo seznanijo z razlogi začasne
omejitve gibanja, v zakonsko določenih primerih pa tudi z drugimi pravicami.
30
(9) Zoper osebo, ki ne upošteva začasne omejitve gibanja, smejo policisti
uporabiti druga policijska pooblastila.
(10) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena sme čas začasne
omejitve gibanja trajati največ šest ur.
(11) Na njeno zahtevo mora policist osebi, ki ji je bilo začasno omejeno
gibanje za več kot eno uro, izdati potrdilo z navedbo časa začetka in konca
začasne omejitve gibanja ter navesti, kateri policijski postopek je bil
izveden.« (ZNPPol, 2013: 36)
Iz navedenega člena lahko razberemo, da se čas do zasega snovi do opravljene
analize, ki seveda ne sme biti daljši od šestih ur, šteje kot nujno potreben čas za
izvedbo policijskega postopka, v katerem se potrdi ali zavrže, da je zasežena snov
prepovedana droga ali ne. Pri tem velja opozoriti, da se po tem, ko se potrdijo
utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje s področja
prepovedanih drog, zoper osebo odredi policijsko pridržanje, in se »čas trajanja
policijskega postopka do odreditve pridržanja všteje v čas trajanja pridržanja.«
(ZNPPol, 2013: 45)
Pri tem je seveda potrebo omeniti, da se začasna omejitev gibanja osebe v
policijskem postopku izjava na samem kraju izvedbe policijskega postopka, t. j. na
kraju kjer je bila osebi zasežena snov.
Ker se analiza zasežene snovi opravlja v policijskih prostorih in se v praksi zelo redko
opravi na samem kraju, prav tako se poročilo o analizi napiše v policijskih prostorih,
se v navedenih primerih policisti in kriminalisti velikokrat poslužujejo policijskega
pooblastila vabljenje, ki je zapisano v 35. členu ZNPPol, in govori:
» (1) Policisti smejo vabiti v uradne prostore osebo:
- ki bi lahko dala koristne podatke za opravljanje policijskih nalog;
- katere navzočnost je nujno potrebna za izvedbo drugega policijskega
pooblastila, določenega s tem ali z drugim zakonom.
(2) Policisti smejo osebo vabiti, pisno, neposredno ustno, po telefonu ali
elektronski poti.
31
(3) Osebe, ki policiji niso znane, se lahko vabijo z javnim naznanilom.
(4) Vabilo mora vsebovati kraj, čas in razlog vabljenja.
(5) Osebo smejo policisti prisilno privesti le v primeru iz druge alineje prvega
odstavka tega člena, če se vabilu ni odzvala niti izostanka ni opravičila, v
pisnem vabilu pa je bila opozorjena na možnost prisilne privedbe.
(6) Zaradi vabljenja oseba ne sme imeti nepotrebnih težav pri opravljanju
svojega rednega dela.
(7) Vabljeni osebi se na njeno zahtevo povrnejo stroški za potovanje z
najcenejšim javnim prevoznim sredstvom od dejanskega prebivališča do
kraja, kamor je vabljena, in nazaj.
(8) Način povrnitve potnih stroškov vabljeni osebi podrobneje predpiše
minister.« (ZNPPol, 2013: 23)
Pri tem policisti povabijo osebo, ki ji je bila zasežena snov, za katero obstaja
domneva, da gre za prepovedano drogo, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 35.
člena ZNPPol, saj je njena navzočnost v primeru potrditve utemeljenega razloga za
sum storitve kaznivega dejanja potrebna. Tukaj se pojavi vprašanje kako ukrepati, če
oseba ne želi v policijske prostore. Ali zoper njo uporabiti prisilna sredstva? Policist
oz. kriminalist na kraju osebo povabi v policijske prostore saj je prisotnost osebe
»nujno potrebna za izvedbo drugega policijskega pooblastila, določenega s tem ali z
drugim zakonom.« (ZNPPol, 2013: 23) Pri tem pa osebo tudi pouči o možnosti prisilne
privedbe v kolikor se vabilu ne bo odzvala.
Osebi tako ni odvzeta prostost, vendar ji je omejena svoboda gibanja, ki pa je nujen
ukrep, za zagotovitev uspešnega predkazenskega in nato nadaljnjega kazenskega
postopka. Takoj, ko je preliminarni test oz. analiza opravljena in se potrdi, da gre za
prepovedano drogo, se pa osebi na podlagi II. odstavka 157. člena ZKP, odvzame
prostost in zoper njo odredi policijsko pridržanje. V samem postopku seveda za osebo
oz. preiskovanca ne predstavlja bistvene razlike, ukrep iz 56. člena ZNPPol, kot
policijsko pridržanje po določilih ZKP, saj je osebi v vsakem primeru svoboda gibanja
omejena in v obeh primerih se je oseba dolžna ravnati po policistovih oz.
kriminalistovih zakonitih navodilih ter jih tudi upoštevati. Velja pa poudariti, da se
32
navedena policijska pooblastila razlikujeta v intenziteti posega v človekove pravice in
temeljne svoboščine ter v samem namenu.
Prav tako je potrebno poudariti, da je pri uporabi vseh policijskih pooblastil potrebno
upoštevati osnovna načela za uporabo policijskih pooblastil, in sicer načelo enake
obravnave, načelo spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva ter drugih
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načelo zakonitosti, sorazmernosti,
strokovnosti in intergritete, imunitete, ki so določena v ZNPPol in drugih zakonih.
33
7 Zaključek
7.1 Verifikacija hipoteze
Z analizo podatkov lahko potrdimo uvodoma zastavljeno hipotezo, ki se glasi:
»Zasežena snov, ki ni bila analizirana na prepovedano drogo in za katero obstaja
zgolj domneva oz. sum, da je prepovedana droga, ne zadostuje dokaznemu standardu
»utemeljeni razlogi za sum« in zato osebi, ki ji je bila ta snov zasežena ni mogoče
odvzeti prostosti in zoper njo odrediti pridržanja po določilih ZKP.«
Zakonodaja namreč določa, da moramo biti pri posegih v človekove pravice in
temeljne svoboščine dosledni in upoštevati osnovna načela za opravljanje policijskih
pooblastil, in sicer, da je na tehtnici človekovih pravic in temeljnih svoboščin in
policijskih pooblastil potrebno le-te gledati ožje, človekove pravice pa širše. Tako je
potrebno biti v vsaki fazi policijskega postopka temeljit in imeti za to dejanje
zakonsko osnovo ter dejanje oz. policijsko pooblastilo izvršiti izključno in samo na
podlagi in na način, kot to določa zakon.
7.2 Sklep
Policisti in kriminalisti pri opravljanju policijskih nalog vselej posegajo v človekove
pravice in temeljne svoboščine. Ti posegi so, glede na naravo in vrsto policijske
naloge lahko bolj ali manj globlji, kar pomeni večje ali manjše posledice, ki
nastanejo pri vsakem izvedenem policijskem pooblastilu. Za policista, kriminalista
ter državo, v imenu katere se policijska pooblastila izvajajo, je pomembno, da je
uporaba policijskih pooblastil, ne glede na vrsto policijskega pooblastila, vedno v
širokem objemu varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v ožjem objemu
zakonsko predpisanih policijskih pooblastil. Navedeno pa lahko policist in kriminalist
upošteva in doseže le z dobrim poznavanjem Ustave Republike Slovenije, zakonov in
podzakonskih predpisov. »Določila o omejitvi svobode gibanja morajo biti skladna
tudi v pogledu mednarodnopravnega vidika varstva osebnih svoboščin in pravic.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin določa
minimalne zahteve in pogoje za omejevanje človekove svobode.« (Žaberl, 2006: 125)
34
V Republiki Slovenije poznamo več vrst policijskega pridržanja. Pogoji za izvajanje
oz. odreditev policijskega pridržanja so posebej določeni v zakonu, ki ureja
posamezno vrsto policijskega pridržanja, kjer je določen tudi čas trajanja pridržanja.
Dokazni standard »utemeljeni razlogi za sum« je standard kateremu morajo policisti
oz. kriminalisti zadostiti, kadar se zoper osebe odrejajo pridržanja na podlagi določil
II. odstavka 157. člena ZKP. V okviru obravnave oseb oz. osumljencev kaznivih dejanj
s področja prepovedanih drog, se je v okviru novo sprejete zakonodaje (ZNPPol)
natančneje določil in pravno uredil nujno potreben čas policijskega postopek oz. t. i.
začasna omejitev gibanja, v katerem lahko policisti in kriminalisti opravijo potrebno
analizo snovi oz. preliminarni test na prepovedane droge ter nato nadaljujejo z
opravili v nadaljnjem predkazenskem postopku, kot so odreditev policijskega
pridržanja, opravljanje hišne in/ali osebne preiskave …
Po našem mnenju, bi z vidika ekonomičnosti postopka, bilo konstruktivno usposobiti
policiste in kriminaliste, predvsem tiste, ki se največ ukvarjajo z odkrivanjem in
preiskovanjem primarne kriminalitete oz. kriminalitete s področja prepovedanih
drog, ki bi lahko dejansko na kraju v policijskem postopku opravili preliminarni test
na prepovedane droge ter dejansko v zelo kratkem času potrdili oz. ovrgli dokazni
standard »utemeljeni razlogi za sum«.
35
8 Uporabljeni viri
Brvar et al., (2007). Policija, državni tožilci in uspešnost preiskovanja kaznivih
dejanj. Ljubljana: Pravna fakulteta; Inštitut za kriminologijo.
Deinsinger, M. (2002). Kazenski zakonik s komentarjem – posebni del. Ljubljana: GV
založba.
Dvoršak, A. in Frangež, D. (2011). Prepovedane droge v Sloveniji. Kazensko pravni,
kriminalistični in kriminološki problemi. Maribor: Pravna fakulteta; Fakulteta
za varnostne vede.
Hočevar, A. (2005). Preprečevanje rabe in zlorabe drog: starši med stroko in
ideologijo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta; Center za študij edukacijskih
strategij.
Horvat, Š. (2004). Zakon o kazenskem postopku s komentarjem. Ljubljana: GV
založba.
Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2). (2012). Uradni list RS, (50/12).
Krek, M. (1997). Moj otrok se drogira. Ljubljana: Debora.
Navodilo o odvzemu in zavarovanju prepovedanih drog. (2012). Nacionalni forenzični
laboratorij Generalne policijske uprave (CFP-017, verzija 1.20).
Strokovno navodilo za izvedbo policijskih nalog v povezavi s prepovedanimi drogami.
(2009). Ljubljana: Generalna policijska uprava.
Ustava Republike Slovenije. (1991). Uradni list RS, (33/91).
Zakon o kazenskem postopku (ZKP-UPB8). (2012). Uradni list RS, (32/12).
Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). (2013). Uradni list RS, (15/13).
36
Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD). (1999). Uradni list
RS, (108/99).
Žaberl, M. (2006). Temelji policijskih pooblastil. Ljubljana: Fakulteta za policijsko –
varnostne vede.