DIPLOMSKO DELO

Izpad video nadzornih sistemov ob naravnih nesrečah

Oktober, 2016 Luka Žontar

DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Informacijska varnost

Izpad video nadzornih sistemov ob naravnih nesrečah

Oktober, 2016 Luka Žontar

Mentor: pred. dr. Miha Dvojmoč

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, pred. dr. Mihi Dvojmoču, za pomoč, nasvete in potrpežljivost pri

izdelavi diplomske naloge.

Posebno se zahvaljujem staršema, bratu Petru in Mojci, ki so mi omogočili študij in me vsa

ta leta spodbujali.

Zahvala gre tudi vsem podjetjem in njihovim strokovnjakom, ki so mi pomagali in mi

svetovali pri izdelavi diplomske naloge.

3

Kazalo

1 Uvod ..................................................................................................7

2 Metodološki pristop ................................................................................8

2.1 Predmet in cilji diplomske naloge ..........................................................8

2.2 Hipoteze ........................................................................................8

2.3 Uporabljene metode .........................................................................9

3 Video nadzor ...................................................................................... 10

3.1 Kamera ....................................................................................... 10

3.1.1 Analogne kamere ...................................................................... 11

3.1.2 Digitalne IP kamere ................................................................... 11

3.2 LCD monitor ................................................................................. 12

3.3 UPS ............................................................................................ 12

3.4 Varnostno nadzorni center ................................................................ 13

3.5 Arhiviranje video posnetkov in dokumentacije ......................................... 14

3.6 Video nadzor delavcev ..................................................................... 14

3.7 Dokazna vrednost podatkov ............................................................... 15

3.8 Kršitev splošnih določb o video nadzoru ................................................. 16

3.9 Video nadzor kot poseg v zasebnost ..................................................... 16

4 Naravne nesreče .................................................................................. 18

4.1 Požar .......................................................................................... 18

4.2 Toča in žled .................................................................................. 19

4.3 Poplave ....................................................................................... 19

4.4 Padavine in sneg ............................................................................ 19

4.5 Strele ......................................................................................... 20

4.6 Temperaturni ekstremi .................................................................... 20

4.7 Megla ......................................................................................... 20

4.8 Snežni plaz in zemeljski plaz .............................................................. 21

4.9 Potres ......................................................................................... 21

5 Varstvo osebnih podatkov ....................................................................... 22

5.1 Izvajanje video nadzora .................................................................... 22

6 Kraja izdelkov ob naravnih nesrečah .......................................................... 24

7 Rešitve s katerimi preprečimo izpade sistemov ............................................. 25

7.1 Denar ......................................................................................... 25

7.2 Zavedanje odgovornih o pomembnosti .................................................. 26

7.3 Vzdrževanje strojne in programske opreme ............................................ 27

4

8 Raziskava o začetnem načrtovanju video nadzornih sistemov ter vzpostavitvi varne

brezžične internetne povezave ...................................................................... 28

8.1 Opis metode ................................................................................. 28

8.2 Opis vprašalnika ............................................................................. 28

8.3 Rezultati splošnih vprašanj ................................................................ 29

8.3.1 Strokovnjak za video nadzor 1 ....................................................... 29

8.3.2 Strokovnjak za video nadzor 2 ....................................................... 30

8.3.3 Strokovnjak za video nadzor 3 ....................................................... 30

8.3.4 Strokovnjak za video nadzor 4 ....................................................... 31

8.3.5 Strokovnjak za video nadzor 5 ....................................................... 31

8.4 Rezultati strokovnih vprašanj ............................................................. 33

8.4.1 Strokovnjak za video nazor 1 ........................................................ 33

8.4.2 Strokovnjak za video nadzor 2 ....................................................... 33

8.4.3 Strokovnjak za video nadzor 3 ....................................................... 33

8.4.4 Strokovnjak za video nadzor 4 ....................................................... 34

8.4.5 Strokovnjak za video nadzor 5 ....................................................... 34

8.5 Razprava ..................................................................................... 35

9 Zaključek .......................................................................................... 38

9.1 Verifikacija hipotez ......................................................................... 38

9.2 Povzetek glavnih ugotovitev .............................................................. 39

10 Uporabljeni viri ................................................................................... 40

11 Priloge ............................................................................................. 44

11.1 Splošna vprašanja ........................................................................... 44

11.2 Strokovna vprašanja ........................................................................ 44

11.3 Vprašanje o rešitvah izpadov .............................................................. 45

Kazalo slik

Slika 1 Kamere ......................................................................................... 11

Slika 2 Varnostno nadzorni center ................................................................... 13

Slika 3 Opozorilo o nadzorovanem območju ....................................................... 22

5

Povzetek

Video nadzor in naravne nesreče nas v današnjem času spremljajo na vsakem koraku. S

pomočjo video nadzornih sistemov smo nadzorovani ali nadzorujemo nekoga drugega. Pri

samem načrtovanju celotnega video nadzornega sistema igra zelo pomembno vlogo denar.

Na podlagi višine denarja, ki smo ga pripravljeni vložiti v sistem ,je tudi odvisno ,kakšno

kvaliteto video nadzornega sistema bomo imeli.

V prvem delu diplomske naloge sem predstavil video nadzor ter naravne nesreče. Na

splošno sem opisal vse najpomembnejše komponente, ki jih potrebuje video nadzorni

sistem in brez katerih ne more delovati. Na kratko sem opisal naravne nesreče in kako

pride do njih ter kateri dejavniki morajo biti prisotni, da pride do naravne nesreče.

Predstavil sem področje varstva osebnih podatkov, ki ga v Sloveniji ureja Zakon o varstvu

osebnih podatkov iz leta 2007 ter zakaj se ljudje odločajo za krajo predmetov, ko pride do

nastanka naravne nesreče in posledično do izpada video nadzornega sistema. S pomočjo

strokovnjaka iz področja video nadzora sem dobil odgovor na najpomembnejše rešitve, ki

so potrebne, da preprečimo izpade sistemov.

V drugem delu sem opravil raziskavo o začetnem načrtovanju video nadzornih sistemov ter

o vzpostavitvi varne brezžične internetne povezave. S strokovnjaki iz področja video

nadzora sem opravil intervju in dobil odgovore na vprašanja. Vprašanja so bila razdeljena

na dva sklopa. Vsak sklop je vseboval po pet vprašanj odprtega tipa. Na ta način se je

lahko strokovnjak najlažje izrazil in odgovoril na zastavljeno vprašanje. Prvi sklop je

zajemal splošna vprašanja iz področja video nadzora. Od strokovnjakov sem želel izvedeti

njihov splošni pogled na video nadzor. V drugem delu sem strokovnjakom zastavili

vprašanja, ki so bila strokovnega tipa. Želel sem izvedeti njihov strokovni pogled oziroma

strokovno mnenje. Pred zaključkom in verifikacijo obeh postavljenih hipotez sem

predstavil dobljene rezultate ter jih združil v razpravo.

Ključne besede: izpad, video nadzor, naravne nesreče, načrtovanje, brezžična internetna

povezava

6

Summary-Loss of video surveillance systems due to natural

disasters

Video surveillance and natural disasters are now a part of our everyday life. With the help

of surveillance systems we are being watched or we can watch someone else. Money plays

one of the more important roles when it comes to planning out our surveillance system.

The quality of the system depends on the amount of money we are prepared to spend.

In the first part of my dissertation I explained about surveillance systems and natural

disasters. I generally described all the important components needed for the system to

work properly. I talked about natural disasters and which factors must be present for a

natural disaster to occur. I introduced the field of protection of personal data, which is

managed by the Personal Data Protection Act from 2007 in Slovenia, and why people

decide to steal when a natural disaster occurs and consequently the video surveillance

fails. With help of an expert in the field of video surveillance I gathered the most

important solutions for prevention of system failure.

The second part is devoted to my research in the initial planning of video surveillance

systems and the establishment of a secure wireless internet connection. I conducted

interviews with experts in the field of video surveillance. The questions were divided into

two separate sections, each section had five open-type questions, so the expert could

easily explain their answer. The first section was made up of general questions about video

surveillance, and the second were more technical. I wanted to get to know their

professional opinion and view. Before the conclusion and verification of both hypotheses, I

presented the results and combined them into a dissertation.

Keywords: loss, video surveillance, natural disasters, planning, wireless internet

connection

7

1 Uvod

Izpad video nadzornih sistemov ob nastanku naravnih nesreč je danes nekaj vsakdanjega.

Naravne nesreče so neprestano prisotne, zato moramo biti nanje pripravljeni. Z video

nadzorom se danes srečujemo vsepovsod, nameščeni so v prostorih ter izven njih. Za

njihovo nemoteno delovanje je potrebno skrbeti. Naravne nesreče lahko povzročijo majhne

ali velike posledice, ki so lahko tudi usodne za človeška življenja. Trenutno je o izpadih

video nadzornih sistemov ob naravnih nesrečah napisano zelo malo oziroma skoraj nič.

Na temo izpada video nadzornih sistemov ob naravnih nesrečah je napisanega zelo malo.

Gre za področje, ki ni še povsem raziskano oziroma je področje, ki mu ljudje še nismo

namenili dovolj pozornosti. V diplomski nalogi bomo poizkušali potrditi oziroma ovreči dve

glavni hipotezi in sicer ali, bi lahko z boljšim začetnim načrtovanjem preprečili izpade

sistemov ter ali, bi lahko s pomočjo vzpostavitve varne brezžične internetne povezave

omogočili spremljanje stanja na oddaljeni lokaciji.

S pomočjo strokovnjakov iz področja video nadzora, ki se vsakodnevno srečujejo s tem

področjem ,smo poskušali dobiti odgovore na splošna in strokovna vprašanja. Na podlagi

opravljenih intervjujev smo pridobili njihove odgovore. Naš cilj je na splošno predstaviti

video nadzorni sistem, naravne nesreče ter pomen varstva osebnih podatkov. V diplomski

nalogi smo si postavili cilj, da opredelimo ,zakaj prihaja do izpadov video nadzornega

sistema ob naravnih nesrečah ter ,da predstavimo pomembnost začetnega načrtovanja

video nadzornih sistemov. Kot zadnji cilj smo si postavili, da preverimo ,ali bi bilo možno

vzpostaviti varno brezžično internetno povezavo za spremljanje stanja na lokaciji, ko bi

prišlo do nastanka naravne nesreče. S pomočjo odgovorov strokovnjakov smo lahko podali

zaključno mnenje in izpostavili predloge za izboljšavo, ki smo jih zaznali ob pisanju

diplomske naloge. Težave so se pojavile, ko smo želeli opraviti intervjuje s strokovnjaki iz

področja video nadzora ,saj gre za zelo občutljivo področje. Veliko strokovnjakov ni želelo

sodelovati ,saj jim pravilniki in kodeksi v podjetjih ne dovoljujejo, da sodelujejo oziroma

svetujejo osebam izven podjetij ,v katerih delajo. Vsi strokovnjaki ,s katerimi smo opravili

intervju ,niso želeli komentirati njihovega stanja v podjetju in so želeli ostati anonimni.

8

2 Metodološki pristop

2.1 Predmet in cilji diplomske naloge

V diplomski nalogi smo predstavili, kakšen pomen imajo video nadzorni sistemi v

današnjem času, ter kako pomembno je, da v primeru naravnih nesreč video nadzorni

sistem deluje nemoteno oziroma, da ne prihaja do izpadov na sistemu. Najprej smo na

splošno prestavili video nadzorni sistem. Opisali smo osnovne elemente video nadzornega

sistema, kot so kamera, monitor, UPS, napajalniki, kabli ter operativno nadzorni center,

pomen arhiviranja posnetkov ter njihovo zakonsko opredelitev. Predstavili smo kakšno

dokazno vrednost imajo posnetki, ki se hranijo na skrbno varovanem mestu ter zakonsko

opredelitev kršitev splošnih določb video nadzora.

V drugem delu smo predstavili vse naravne nesreče in jih na kratko opisali. Ob nastanku

naravnih nesreč pride velikokrat do izpada sistema ter predčasnega odhoda iz kraja

dogodka. Nepridipravi velikokrat izkoristijo naravne nesreče za krajo predmetov.

Predstavili smo rešitve, s katerimi preprečimo izpade sistemov. Na koncu smo opravili

raziskavo s pomočjo strokovnjakov iz področja video nadzora, v kateri smo raziskovali

začetno načrtovanje video nadzornih sistemov ter o vzpostavitvi varne brezžične

internetne povezave za spremljanje stanja na lokaciji v primeru, ko pride do nastanka

naravne nesreče. S pomočjo strokovnjakov smo poizkušali dobiti odgovore na vprašanja.

Cilji diplomske naloge so:

Predstavitev video nadzornega sistema;

predstavitev naravnih nesreč;

predstavitev varstva osebnih podatkov;

opredelitev, zakaj prihaja do izpadov video nadzornih sistemov;

predstavitev začetnega načrtovanja video nadzornega sistema;

možnosti oddaljenega spremljanja s pomočjo varne brezžične internetne povezave.

2.2 Hipoteze

V diplomski nalogi preverjamo naslednje hipoteze:

H1: Boljše začetno načrtovanje celotnega video nadzornega sistema bi preprečilo

izpade sistema in ohranitev posnetkov

H2: Vzpostavitev varne brezžične internetne povezave bi omogočila oddaljeno

spremljanje stanja na lokaciji ob nastanku naravne nesreče

9

2.3 Uporabljene metode

Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični del ter na empiričen del.

V teoretičnem delu smo preučili strokovno literaturo, ki smo jo uporabili v samem delu.

Kot metodo zbiranja podatkov smo izbrali intervju in metodo preučevanja pisnih virov. S

strokovnjaki s področja video nadzora smo opravili intervjuje in na ta način poizkušali

odgovoriti na vprašanja, ki so se nam postavila med samo diplomsko nalogo. Pisni viri, ki

smo jh uporabili so: knjige, strokovni članki, navodila za uporabo, diplomske naloge in

poročila. Z deskriptivno metodo smo vso literaturo, ki smo jo zbrali, združili v celoto.

V empiričnem delu smo zbrana mnenja strokovnjakov interpretirali ter zapisali dobre in

slabe lastnosti, ki smo jih želeli izpostaviti. Strokovnjakom smo z vprašalnikom postavili

vprašanja s področja video nadzora. Strokovnjake smo vprašali o njihovem pogledu na

video nadzor in ali se zavedajo prednosti in slabosti, ki jih prinaša sistem. Zanimalo nas

je, kako gledajo na to, da pride do izpada sistema ob nastanku naravne nesreče in kdo je

po njihovem mnenju glavni krivec za izpade sistemov. Strokovnjake smo vprašali, kako

gledajo na to, da ljudje izkoristijo izpade sistemov za krajo predmetov iz objektov.

Vprašali smo jih kakšen, je njihov pogled na vzpostavitev varne brezžične internetne

povezave ter ali menijo, da bi prišel v poštev simulator, s katerim bi simulirali nastanek

naravne nesreče in tako predvideli, kaj se bo zgodilo. V zaključku diplomske naloge smo

predstavili rezultate ter predloge za izboljšavo, ki smo jih zaznali ob pisanju diplomske

naloge.

10

3 Video nadzor

Videonadzorni sistem skrbi za nadziranje in kontrolo dogajanja ter arhiviranje oziroma

shranjevanje dogodkov dogajanja. Pri nadziranju je pomembno, da imamo več kamer na

različnih lokacijah. Te kamere nam podajo slikovno informacijo o tem, kaj se dogaja. Z

uporabo kamer lahko zmanjšamo število ljudi, oziroma število varnostnikov.

Dokumentiranje dogodkov pa pomeni snemanje in shranjevanje slik. To je zelo pomembno,

saj nam slikovna informacija poda največ informacij. Videonadzorni sistem sestavljajo

razne kamere, objekti, sistemi za premikanje kamer, kovinski stolpi, ograjni stebri, ohišja

z nastavki za pričvrstitev na zidove. Poleg teh naprav pa videonadzorni sistem sestavljajo

tudi sredstva za prenos signalov iz kamer do varnostno operativnih nadzornih centrov ter

sredstva za prikazovanje sprejetih ali aktiviranih videosignalov z delilniki slik in naprave za

arhiviranje (Ržen, 2012).

Z namenom varovanja ljudi in premoženja se za sistematično snemanje, prenos in

shranjevanje t. i. žive slike šteje vsaka uporaba videonadzornega sistema (ang. CCTV-

Closed Circuit TV). Velik del družbenega življenja tako v javnem kot tudi v zasebnem

sektorju s pomočjo tehnologij za zagotavljanje varnosti v sodobni družbi zagotavljajo prav

videonadzorni sistemi (Kovač, 2016).

3.1 Kamera

Najpomembnejši element video sistemov so video kamere. Kamera predstavlja oko video

sistema in ima funkcijo zajemanja slike iz opazovanih področij. Ločimo črno bele, barvne

in v zadnjem času popularne dnevno-nočne video kamere (day-night). Slednje so v bistvu

barvne kamere, ki v primeru padca osvetlitve pod določeno vrednost avtomatsko

priklopijo v črno beli način delovanja in na ta način povečajo svojo občutljivost (Rot,

2005).

Kamere se lahko montirajo zunaj ali znotraj preko različnih vrst konzol. V primeru montaže

zunaj, jih damo v posebno termostatsko ogrevana vodoodporna ohišja. Za posebne primere

uporabimo antivandalska ohišja (zaradi vandalizma, predvsem v nizkih kleteh) ali "Ex"

ohišja (če so kamere izpostavljene eksplozijsko nevarnim prostorom) (Rot, 2005).

11

Slika 1 Kamere

(Vir: http://www.varnost.si/videonadzor, julij 2016)

3.1.1 Analogne kamere

Analogno tehnologijo, ki je bila razširjena pred leti, danes uspešno zamenjuje digitalna.

Včasih so bili posnetki shranjeni na videokasetah, danes pa za arhiviranje uporabljamo

veliko zmogljivejše digitalne snemalnike. Tudi klasične kamere danes počasi, a vztrajno,

zamenjujejo mrežne – IP kamere. Pri zahtevnih aplikacijah se poslužujemo zelo zmogljivih

visoko-ločljivih dnevno-nočnih kamer (Dominič, 2012).

Pri analognih sistemih je značilnost, da se posnetki shranjujejo na videokasete, kar pa

prinese velike nevšečnosti. Tako so uporabniki takšnih sistemov morali redno menjavati

kaseto, ko je ta bila polna. Kakovost slike se je zaradi presnemavanja kaset sčasoma

izgubljala, shranjevanje kaset pa je bilo zelo nerodno, saj je zavzelo veliko prostora.

Pomembna slabost analognih sistemov je bila, da so zaradi varčevanja s prostorom na

kasetah morali upočasniti snemanje. Analogni sistemi so se sčasoma vedno bolj odpuščali

in se nadomeščali z digitalnimi, ki imajo veliko več funkcionalnosti in prednosti (Osmič,

2011).

3.1.2 Digitalne IP kamere

Glede na to, da so današnji IP video nadzorni sistemi zelo »inteligentni«, nam omogočajo,

da z njimi izvajamo preventivne ukrepe, nadziramo in tudi konkretno reagiramo v primeru

varnostnih incidentov (Polajnko, 2016).

12

Digitalni videonadzor je videonadzor z digitalnim snemalnikom in digitalnimi IP-kamerami

NVR (Network Video Recorder). Arhiv se preko mreže shranjuje na nekem določenem

računalniku. Sestavljajo ga megapiksel kamere, snemalniki in VMS programska oprema za

nastavitev na delovno postajo ali strežnik, LAN PoE stikala in usmerjevalniki, rezervno

napajanje UPS ter druga standardna omrežna oprema. Ti snemalniki imajo tudi omejitve

tako pri snemanju megapiksel resolucije kot gostote slike in istočasnosti hkratnih kanalov.

Vse te omejitve so vezane na procesorsko moč, omrežno povezavo in strežniške

računalnike (Drolc, 2015).

3.2 LCD monitor

Ploskim zaslonom pravimo tudi zasloni LCD (Liquid Crystal Display). Danes vsekakor velja,

da je zaslon LCD v skoraj vseh pogledih boljši od zaslona s klasično katodno cevjo. Prva

značilnost, ki jo bo vsakdo takoj opazil, je izjemna ostrina in kontrast slike. Osnovni del

vsakega zaslona LCD je njegov ekran (ali panel), osnova za delovanje le tega pa so tekoči

kristali. Tekoči kristali imajo agregatno stanje med trdnim in tekočim; lahko jih prelivamo,

hkrati pa lahko razločimo njihove paličaste molekule, ki jih v zaslone LCD umestijo tako,

da so zvite v vijačnico (Univerza v Ljubljani, FMF Oddelek za matematiko in mehaniko [UL,

FMF], 2000).

Monitor je del videonadzora, s katerim se zajema slike iz kamer. Monitor je

najpomembnejši za sistemskega operaterja, ki spremlja dogajanje. Pri tej komponenti

videonadzornega sistema je pomembna njegova velikost, čas osveževanja in resolucija

slike (Drolc, 2015).

3.3 UPS

UPS (Uninterruptible Power Supply) ali naprava za neprekinjeno napajanje je elektronska

naprava, ki zagotavlja zanesljivo, neprekinjeno in nemoteno napajanje nanj priključenih

naprav, tudi v primeru popolnega izpada omrežne napetosti (Pojbič, 2011).

UPS nepravilnosti v električnem omrežju odpravi s filtriranjem omrežnih napetosti, v

primeru napetostnih udarov in popolnih izpadov pa zagotovi energijo iz vgrajenih

akumulatorskih baterij. UPS je popolnoma avtonomna naprava, ki deluje povsem

samostojno (Pojbič, 2011).

13

3.4 Varnostno nadzorni center

Varnostno nadzorni center VNC je informacijsko središče sistema tehničnega varovanja.

Sprejema alarmna sporočila z vseh objektov in jih v informacijskem smislu obdeluje,

prikazuje in arhivira. Osebje v VNC sprejema vse pomembne odločitve v zvezi s prispelimi

alarmnimi sporočili, ter o tem obvešča ustrezne intervencijske in dežurne službe za

nadaljnje ukrepanje, odgovorne osebe na varovanih objektih in podobno (Fefer, 2008).

V VNC je montirana strojna in programska oprema. Strojno opremo sestavljajo sprejemnik

signalov, ki sprejema alarmna sporočila preko prenosnega omrežja , vsa računalniška

oprema za sprejem, obdelavo, prikaz in arhiviranje prispelih alarmnih sporočil, svetlobni in

zvočni indikatorji ob sprejemu alarmnih sporočil, pomožni viri napajanja, razdelilna

telefonska omarica in podobno. Programsko opremo sestavljajo vse računalniške aplikacije,

ki so v teku ter zagotavljajo operativno, komunikacijsko in informacijsko funkcijo

alarmnega sprejemnega centra (Fefer, 2008).

Delovanje celotnega sistema varovanja lahko primerjamo s človeškim telesom. Kot živčne

celice sprejemajo dražljaje iz okolja in signale pošiljajo v možgane, tako tehnična

sredstva, ki jih uporabljamo v sistemih varovanja, pošiljajo alarmne signale v operativni

VNC. Odzivi v možganih usmerjajo delovanje mišic, varnostno osebje VNC pa koordinira

delovanje intervencijskih ekip (Golob, 1997).

Slika 2 Varnostno nadzorni center

(Vir: http://www.zurnal24.si/250-kamer-v-predoru-karavanke-clanek-218805, julij 2016)

14

3.5 Arhiviranje video posnetkov in dokumentacije

Živimo v času hitre rasti ter poplave podatkov in informacij. Naše delovanje je vedno bolj

vpeto v elektronsko poslovanje in uporabo dokumentov v elektronski obliki. Naloga

ohranjanja poslovnega oziroma dokumentnega gradiva je zato čedalje zahtevnejša. Ni le

pomembno, da so elektronski zapisi dostopni za sprotno poslovanje in vsakdanje potrebe,

temveč je potrebno poskrbeti tudi za zanesljive podatke in zapise iz preteklih dogajanj.

Pretekle podatke potrebujemo tudi v primeru razčiščevanja spornih postopkov in podatkov.

Zaradi vse obsežnejšega poslovanja sta število dokumentov in njihova kompleksnost vedno

večja. Njihova elektronska oblika pa ima drugačne značilnosti od papirne, ki smo je bili

vajeni (Barle, 2006).

Glede na način obdelave video signal ločimo:

Analogno shranjevanje slike (time lapse videorekorderji),

digitalno shranjevanje slik (trdi diski, DAT, magnetno-optični diski,..) (Petauer,

Špehar in Napast, 1999).

V večini primerov uporabe video nadzornih sistemov se dogajanje ne samo nadzoruje,

ampak tudi arhivira (Petauer, Špehar in Napast, 1999).

Zagotavljanje varnosti, na primer podatkov, je lahko učinkovito samo takrat, ko je vgrajen

celoten organizacijski sistem postopkov in ukrepov delovanja in poslovanja, zaposlenim in

splošni notranji organizacijski klimi. Izgraditev ustrezne varnostne kulture je večplasten in

dolgotrajen proces, ki temelji predvsem na ljudeh in uveljavljanju takšnih tehnoloških in

organizacijskih rešitev, ki podpirajo dobre varnostne navade (Rožaj, 2016).

3.6 Video nadzor delavcev

Čeprav sta se količina in vsebina podatkov, ki jih delodajalci obdelujejo o svojih

zaposlenih, čez leta bolj malo spremenila, je razvoj tehnologije in novih zakonov v zvezi s

spoštovanjem zasebnosti na delovnem mestu, katere vidik je tudi varovanje osebnih

podatkov. Računalniške tehnike uvedbe avtomatiziranih informacijskih sistemov z osebnimi

podatki uslužbencev, elektronski nadzor, video nadzor, razvoj biometrijskih ukrepov in

drugo sistematično zbiranje osebnih podatkov, ki ima (lahko) daljnosežne posledice,

omogočajo vse boljše nadziranje delavcev na delovnem mestu (Mrak, 2007).

15

S tega vidika prav (video)nadzor delavcev na delovnem mestu najizraziteje ilustrira

potrebo po razvoju varstva osebnih podatkov delavcev, z namenom zaščititi

uravnoteženost med interesi in dolžnostjo delodajalca, da zagotavlja zakonitost in

učinkovitost poslovanja, ter zaščiti zasebnost delavcev in zagotovi njihovo temeljno

pravico, da svobodno odločajo, kateri osebni podatki se bodo obdelovali, za katere namene

in pod katerimi pogoji. Zato morata zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov in

politika pri upravljanju človekovih virov zagotoviti učinkovito ravnotežje med legitimnimi

interesi delodajalcev, strank in družbe ter med zasebnostjo in varovanjem osebnih

podatkov zaposlenih (Mrak, 2007).

Sodobne tehnologije omogočajo obsežen in invaziven nadzor nad zaposlenimi, ki pa je

lahko pretiran in posega v pravice zaposlenih (Prelesnik, 2016).

Po našem mnenju delodajalec ne bi smel snemati osebe oziroma delavca na delovnem

mestu. Menimo, da je nesprejemljivo, da se osebo neprestano nadzira in se o njej zbira

posnetke. Osebe, ki so pod nadzorom, nimajo vpogleda v to, kdo oziroma kdaj jih nekdo

nadzira, še manj pa nimajo vpogleda v to, kaj se s shranjenimi podatki oziroma posnetki

počne. Strinjamo se, da je nadzor nad delavci potreben, ampak ne na ta način, da se osebo

nadzoruje z video nadzornim sistemom. Delavca v podjetju bi moral nadzirati nadrejeni,

in sicer tako, da bi imel nadzor nad njim. Strinjamo se, da je iz vidika delodajalca lažje

spremljati zaposlene z video nadzorom, še posebej, če gre za večje podjetje, ki ima večje

število zaposlenih.

3.7 Dokazna vrednost podatkov

Ob uporabi kamer, katerih namen je nadzorovanje ljudi in objektov, se zastavlja vprašanje

uporabe procesne vrednosti takih posnetkov. Glede tega vprašanja velja splošno načelo, da

morata fotografija ali video posnetek, ki ga želimo uporabiti v dokaznem postopku,

prikazati nekakšen dogodek ali stanje. Zaradi snemanja brez pravne osnove lahko

ugotovljena dejstva izgubijo dokazno vrednost, poleg tega ima lahko tudi pridobivanje

dokazov za posledico kazensko odgovornost. Fotografijo v vlogi dokaznega sredstva lahko

opredelimo kot informacijo o nekem dogodku, ki je pridobljena na legalen način in je

pomembna za odločanje v dokaznem postopku. Vizualni posnetki imajo danes pomembno

vlogo pri delu policije, tožilstva, sodstva in ostalih, ki ugotovitve črpajo iz informacij

(Prijanovič, n. d.).

16

3.8 Kršitev splošnih določb o video nadzoru

"Zakon o varstvu osebnih podatkov navaja v 95. členu:

(1) Z globo od 4.170 do 12.510 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni

podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:

1. če ne objavi obvestila na način iz drugega odstavka 74. člena;

2. če obvestilo ne vsebuje informacij iz tretjega odstavka 74. člena;

3. če ne zavaruje videonadzornega sistema, s katerim se izvaja videonadzor, v nasprotju s

petim odstavkom 74. člena.

(2) Z globo od 830 do 1.250 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi

odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki

samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 830 do 1.250 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega

organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega

člena.

(4) Z globo od 200 do 830 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz

prvega odstavka tega člena (Zakon o varstvu osebnih podatkov, 2007).

Strinjamo se, da je zelo pomembno, da se kršitelje kaznuje v primeru, da ne spoštujejo

predpisov in zakonodaje iz tega področja. Menimo pa, da bi morali obvezno večji nadzor

opravljati nad tistimi, ki uporabljajo video nadzorne sisteme ne glede na to, ali gre za

podjetja ali posameznike. Po našem mnenju bi lahko bile višine kazni veliko višje, saj so

trenutno prenizke.

3.9 Video nadzor kot poseg v zasebnost

Pojem zasebnost izhaja iz latinske besede privatus, kar pomeni zaseben, nejaven in se

lahko nanaša na dogodek, predmet, osebo ter vse, kar je lahko javno oziroma zasebno

(Mešič, 2012).

Uporaba moderne tehnologije nam je z avtomatizacijo procesov in tako prihranjenim

časom, s hitro in krajevno neomejeno komunikacijo, neslutenimi možnostmi dostopa do

informacij in zbiranja znanja, novimi načini sproščanja in zabave zelo olajšala življenje.

Hkrati je v današnjem svetu vse težje zagotavljati varstvo osebnih podatkov in

posameznike zaščititi pred pretiranim posegom v njihovo zasebnost. Nevarno je, da se tega

mnogokrat niti ne zavedamo, prav tako pa se ne zavedamo posledic, ki jih taki posegi

prinašajo. Mnogi so mnenja, da danes že živimo v družbi nadzora, v kateri se zbirajo

17

informacije o posamezniku, o njegovem gibanju in aktivnostih s strani vladnih in nevladnih

organizacij (Potokar in Welter Družovec, 2013).

Živimo v kompleksnem in dinamičnem svetu, kjer je na informacijah temelječa družba

prežeta z razvojem novih tehnologij. Ravno ta hiter razvoj pred nas postavlja pomembne

izzive, ko govorimo o zagotavljanju varovanja zasebnosti (Prelesnik, 2016).

Naše mnenje je, da bi morala vsaka oseba imeti svojo zasebnost, ampak se zavedamo, da

je v današnjem času težko, da dosežemo popolno zasebnost. Nove tehnologije in naprave,

s katerimi upravljamo, so narejene v tej smeri, da poizkušajo čim bolj prodirati v našo

zasebnost in pridobiti čim več naših osebnih podatkov, na način, da se ljudje niti ne

zavedamo. Po našem mnenju se moramo ljudje sprijazniti s tem, da živimo v takem

obdobju in da ne moremo imeti popolne zasebnosti.

18

4 Naravne nesreče

"Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami navaja v 8. členu:

1. Nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih in

drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter

premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za

njihov nadzor in obvladovanje potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva, ker

ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo.

2. Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan

veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive

človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za

naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere, po predpisih o kmetijstvu in

odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali

živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci" (Zakon o varstvu pred naravnimi in

drugimi nesrečami, 2006).

Zadnja naravna katastrofa, ki je prizadela celotno Slovenijo, je ponovno pokazala

ranljivost okolja, države, njenih institucij, gospodarskih subjektov in posameznikov. Čez

noč sta sneg in žled povzročila ogromno škodo na gozdovih in električnih omrežjih, ki kot

smo lahko ponovno ugotovili, predstavlja ožilje države. Ko je le to na enem delu

poškodovano, v trenutku odmre območje, ki ostane brez napajanja z električno energijo

(Vršec, 2016).

4.1 Požar

Trije osnovni elementi za požar so: visoka temperatura, gorivo in kisik. To so deli

»požarnega trikotnika«. Za nastanek požara se mora gorivo segreti do določene

temperature (temperaturnega vžiga), za gorenje pa mora biti tudi dovolj kisika. Če en del

požarnega trikotnika manjka, ogenj ne bo gorel (Boras, 2002).

Glavni vzroki za nastanek požarov v naravi so strele in delo človeka v naravi. Vsak dan v

povprečju udari na zemljo 100.000 strel, vendar vsaka strela še ne povzroči požara. V

večini primerov povzročijo požar ljudje, največkrat zaradi nepazljivosti. Odvržena prižgana

vžigalica ali tleči cigaretni ogorek imata lahko katastrofalne posledice, presenetljivo veliko

požarov pa nastane tudi premišljeno (Boras, 2002).

19

4.2 Toča in žled

Slovenija leži na geografskem območju, kjer so za nastanek neviht s točo ugodni podnebni

pogoji. Toča je padavina v obliki kroglastih, trdih in prosojnih ledenih zrn s premerom nad

5 mm in nastane zaradi močnih vzponskih tokov in velike količine podhlajenih vodnih

kapljic v nevihtnih oblakih. Ali drugače povedano, zrna toče nastanejo v oblakih, ko močni

zračni tokovi v oblaku dvignejo vodne kapljice v zgornji del oblaka in tam zmrznejo

(Kranjc, 1983).

Žled je posebna oblika padavin. To je ledena obloga, ki nastane ob primrzovanju

podhlajenih kapljic (temperatura vode v padavinskih kapljicah je nižja od ledišča) na

predmete. Drugi, manj učinkovit mehanizem nastanka žleda, je primrzovanje

nepodhlajenih kapljic na zelo hladne predmete. Žled se pojavlja pozimi in to predvsem ob

odjugah, ki so povezane s toplimi frontami. Tedaj lahko rahlo dežuje ali prši, jakost

padavin je ob tem le majhna do zmerna. Padavine nastanejo v oblakih v razmeroma

toplem zraku. Visoko v njih sicer sneži, sneg se pri padanju skozi topel zrak stali v dež,

kapljice dežja ali pršenja pa se podhladijo v hladnem zraku, ki leži pod toplim. Značilno

je, da se žled pojavlja samo v določeni plasti zraka, to pomeni, da se pojavlja le v krajih z

nadmorsko višino, ki sega v to plast zraka (Vrhovec in Kastelec, 2002).

4.3 Poplave

Poplave nastanejo, kadar voda preseže običajno gladino in poplavi območje, ki navadno

niso poplavljena. Poplavljajo lahko manjši potoki in reke, morsko obalo pa lahko poplavi

morje. Mnogo različnih dejavnikov vpliva na to, da reke prestopijo bregove. Običajen vzrok

za nastanek poplav je izdatno deževje, v hribovitih predelih pa tudi topljenje snega. Na

obalnih območjih ob močnih nevihtah, kot so orkani, nastanejo ogromni valovi, ki potiskajo

na obalo neizmerne količine vode. Poplave so lahko tudi posledice zemeljskih plazov,

porušitve jezov, potresov in vulkanskih aktivnosti (Barber, 2006).

4.4 Padavine in sneg

Sneg je oblika padavin, ki nastaja iz ledenih kristalov, ko je zrak zasičen z vodno paro pod

0°C temperature. Tedaj vodna para sublimira (preide v trdo stanje). Sneg je najbolj

navadna trdna padavina, pri čemer je oblika, velikost in razvejanost posameznega

snežnega kristala (snežinke) odvisna predvsem od temperaturnih in vlažnostnih razmer v

oblaku, kjer je kristal nastal in rasel (Rakovec in Vrhovec, 1998).

20

Padavine so voda v tekočem ali trdnem stanju, ki pade iz ozračja ali se zgosti iz vodnih

hlapov na zemeljskem površju. Padavine so lahko posledica slabega vremena in padejo iz

oblakov (pršenje, dež, leden dež, sneg, babje pšeno, sodra ali toča), lahko pa so posledica

lepega vremena in nastanejo na zemeljskem površju (rosa, slana, ivje, ledene iglice,

včasih poledica) (Mulec, 2004).

4.5 Strele

Strela je naravni pojav, ki ga je mogoče opazovati ob nevihtah, predvsem v vročih poletnih

mesecih. Je posledica mešanja toplih in hladnih tokov zraka. V hladnem zraku so kristali

ledu, v toplem pa kapljice vode. Kadar se topel zrak dviga in trči ob hladen zrak, se

kapljice drgnejo ob ledene kristale. Tako se oboji naelektrijo. Posledica tega je, da se

oblak na spodnjem delu električno nabije, in sicer z negativnim nabojem. Zaradi veliko

večje količine nabranega negativnega naboja na oblaku kot na površju Zemlje pride do

preskoka in se del negativnega naboja iz oblaka prenese na Zemljo. Ta preskok vidimo v

obliki strele, ki pa jo sestavljata blisk in grom (Repnik et al., 2014).

4.6 Temperaturni ekstremi

Temperature zraka na zemeljskem površju se merijo v stopinjah (Fahrenheit – °F ali

Celzijah - °C), višje atmosferske plasti pa vedno v stopinjah Celzija (Collins, 1998).

Geografske značilnosti temperature zraka v Sloveniji so odvisne od reliefnih dejavnikov,

vpliva morja in rabe površja. Zaradi velike reliefne razčlenjenosti je nadmorska višina

pomembnejši podnebni dejavnik kot pa oddaljenost od morja, ob katerem je najtoplejši

del države (Ogrin, 2002).

Razlika med obalnimi predeli in 250 km oddaljenimi najbolj celinskimi kraji na

severozahodu države pa je trikrat manjša. Zmanjševanje temperature z višino se spreminja

od ene vremenske situacije do druge in od enega letnega časa do drugega (Ogrin, 2002).

4.7 Megla

Megla so goste, zelo drobne vodne kapljice ali ledeni kristalčki v prizemni zračni plasti, ki

zmanjšujejo vodoravno vidljivost pod 1 kilometer (Petkovšek in Leder, 1990).

Za nastanek megle je potrebna visoka vlaga, da pride do kondenzacije ali sublimacije.

Rosišče in temperatura morata biti čim bližja. Navadna megla nastaja pri tleh zaradi zraka

ob hladnih tleh. Megla se pojavi, ko pade temperatura zraka pod temperaturo rosišča

(Rakovec, 1998).

21

4.8 Snežni plaz in zemeljski plaz

Snežni plaz je gmota ledu in snega, ki se utrga s pobočja gore in zdrsi navzdol.

Znanstveniki so razdelili plazove v tri glavne skupine: plazove mokrega snega, plazove

suhega snega in kložaste plazove. Plazovi mokrega snega so pogosti spomladi, ko strnjeni in

zrahljani sneg zdrsi po mokri podlagi. Med drsenjem po pobočju se snežna gmota včasih

sprime v velikanske kepe. Ti plazovi po navadi tečejo po stalnih poteh - plaznicah,

premikajo se počasi in nosijo s seboj obilo drobirja, prsti in ostankov rastlin (Walker,

1993).

Zemeljski plaz imenujemo pojav, ko se velika količina zemlje, blata, kamenja, skalovja in

drobirja pomika po pobočju hriba navzdol. Poznamo tri vrste plazov: padajoče, drseče in

tekoče. Plaz padajočega kamenja ali podor nastane, kadar ogromne pečine zgrmijo po

strmem pobočju; ob dotiku s tlemi se pogosto nalomijo v manjše kose. Pri drsečem plazu

drsijo po pobočju velikanske množine kamenja in skalovja s hitrostjo tekoče vode. Prav

tako se sprožijo tudi drseči plazovi drobirja, sestavljeni iz tankih plasti rahle zemlje in

manjšega kamenja (Walker, 1993).

4.9 Potres

Potres je nenadno in pogost silovito tresenje dela zemeljskega površja. Tresljaji se v

valovih širijo po zemeljski skorji. Zemeljska skorja je plast kamnin, ki prekrivajo Zemljo

in, ki je sestavljena iz plošč. Le – te se med seboj dotikajo ali prekrivajo kot strešniki na

strehi (Walker, 1993).

Stičišče plošč je mesto, kjer se dve plošči dotikata ali prekrivata. Neprestani premiki ob

stičišču ustvarjajo močan pritisk pod površjem. Ker so kamnine nekoliko raztegljive, lahko

takšne pritiske izenačujejo in blažijo stoletja, celo tisočletja dolgo. Nekega dne pa

vendarle popustijo pod strašno napetostjo in se na najšibkejši točki prelomijo ali celo

počijo. Sprosti se ogromno energije, ki se mora v obliki potresnih ali seizmičnih valov širiti

v vseh smereh od točke, kjer se je kamnina prelomila (Walker, 1993).

22

5 Varstvo osebnih podatkov

5.1 Izvajanje video nadzora

"Zakon o varstvu osebnih podatkov navaja v 74. členu:

(1) Določbe tega poglavja so uporabljene za izvajanje videonadzora, če drug zakon ne

določa drugače.

(2) Oseba javnega in zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora o tem objaviti

obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča

posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne

izvajati videonadzor.

(3) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje informacije:

1. da se izvaja videonadzor;

2. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;

3. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo

posnetki iz videonadzornega sistema.

(4) Šteje se, da je z obvestilom iz drugega odstavka tega člena posameznik obveščen o

obdelavi osebnih podatkov po 19. členu tega zakona.

(5) Videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, mora biti zavarovan pred

dostopom nepooblaščenih oseb" (Zakon o varstvu osebnih podatkov, 2007).

Slika 3 Opozorilo o nadzorovanem območju

Vir: (http://www.nalepi.me/videonadzor-ustreza-slovenski-zakonodaji, julij 2016)

23

"Zakon o varstvu osebnih podatkov navaja v 77. členu:

(1) Izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le v izjemnih

primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje

tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi

sredstvi.

(2) Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati

interese iz prejšnjega odstavka.

(3) Prepovedano je izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti

v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.

(4) Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora po tem členu vnaprej

pisno obveščeni o njegovem izvajanju.

(5) Pred uvedbo videonadzora v osebi javnega ali zasebnega sektorja se mora delodajalec

posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.

(6) Na področju obrambe države, obveščevalno-varnostne dejavnosti države in varovanja

tajnih podatkov se ne uporabljata četrti in peti odstavek tega člena" (Zakon o varstvu

osebnih podatkov, 2007).

Strinjamo se z 74. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov, da mora biti vsaka oseba

obveščena o tem, da se jo snema, oziroma, da je pod video nadzorom. Prav tako se

strinjamo, da je pravilno, da je oseba obveščena o tem, kje in kdo shranjuje podatke o

njej. Menimo pa, da je v veliko primerih zelo slabo označeno, kje so postavljeni video

nadzorni sistemi. Strinjamo se z 77. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov, da se

izvajanje video nadzora znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le v izjemnih primerih,

kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov

ter poslovne skrivnosti. Menimo pa tudi, da se v večini primerov video nadzor zlorablja in

se ga ne uporablja za tisto, kar je bil postavljen. Želeli bi, da bi se opravljalo več nadzora

nad video nadzornimi sistemi, saj bi s tem prišlo do manjšega števila zlorab. Potrebno se je

zavedati, da je področje video nadzora zelo občutljivo. V zakonih in drugih predpisih so

zapisana pravila, po katerim bi se morali ravnati. Ker se osebe velikokrat ne držijo pravil,

prihaja do zlorab.

24

6 Kraja izdelkov ob naravnih nesrečah

Denar, vrednostne papirje, dragocenosti iz plemenitih kovin in dragih kamnov, dokumente,

dokumentacijo in premoženje v širšem pomenu besede (stanovanja, stanovanjske hiše,

proizvodne prostore, trgovine ipd.) varujemo z namenom, da preprečimo njihovo odtujitev

ali uničenje. Najpogostejše oblike odtujitve so vlomi in ropi, medtem ko so glavni vzroki

uničenja požari, požigi, namerna uničenja in naravne nesreče (Štefanec, Vezjak, Strmšek

in Kosi, 1994).

Da bi to preprečili, hranimo predmete v protivlomnih in protipožarnih vsebnikih in

prostorih, ki so glede na varovano vrednost ustrezne varnostne stopnje. Protivlomne in

protipožarne vsebnike in prostore uporabljamo najpogosteje v kombinaciji z elektronskimi

načini nadzora in javljanja, da takoj zaznamo kaznivo dejanje. Z ustreznimi mehanskimi in

elektronskimi sistemi varujemo prav tako stanovanja, poslovne zgradbe, proizvodne

prostore, trgovine ipd (Štefanec et al., 1994).

Naše mnenje je, da ljudje izkoristijo naravne nesreče za krajo različnih izdelkov. Do kraje

pride v manjših oziroma večjih trgovinah, industrijskih obratih, domovih, muzejih, lokalih,

poslovnih prostorih ter drugih pomembnih zgradbah. Menimo, da krajo izdelkov izkoristijo

tako polnoletne kot nepolnoletne osebe, ne glede na njihov finančni položaj oziroma

status, ki ga imajo. V krizni situaciji si poizkuša vsaka oseba pomagati, da preživi oziroma,

da pride do osnovnih potrebščin za preživetje. Menimo, da se v takšnih situacijah znajdejo

tudi kakšni nepridipravi, ki začnejo predmete, ki so bili darovani, prodajati za denar. Naše

mnenje je, da je video nadzor zelo pomemben za varnost, ki pa lahko povzroči zelo veliko

težav, če pride do zlorabljanja. Kraje izdelkov je zelo težko preprečiti oziroma

nadzorovati, ko gre za nesreče velike razsežnosti. V takšnih primerih ljudje najprej

poskrbijo za svojo varnost in da so na varnem, šele potem začnejo razmišljati o tem, da bi

lahko kaj ukradli. V takšnih primerih, ko pride do kraje predmetov je, težko ugotoviti, kdo

je določeno stvar ukradel, še posebej pa je težko ukradene predmete dobiti nazaj.

Menimo, da v večini primerov, ko pride do hudih naravnih nesreč in hudih posledic, težko

preprečimo, da do kraje izdelkov ne bi prišlo. Mnenja smo, da ljudje v najhujših primerih

začnejo iskati hrano in pijačo in, zato se tudi odločijo za krajo izdelkov.

Kraje se bodo dogajale, ne glede na to, ali bo prišlo do naravne nesreče ali ne, to je

namreč nekaj vsakdanjega. V primeru, ko pride do naravne nesreče se pa lahko za krajo

odločijo tudi ljudje, ki navadno kaj takega ne bi naredili. Po našem mnenju mora vsak

posameznik poskrbeti za svojo varnost in varnost svojih stvari.

25

7 Rešitve s katerimi preprečimo izpade sistemov

S pomočjo dveh strokovnjakov, ki se ukvarjata s področjem video nadzora in sta zaposlena

vsak v svojem podjetju, smo poizkušali dobiti odgovor na vprašanje. Vprašali smo ju, kje

vidita rešitve, s katerimi bi preprečili izpade video nadzornih sistemov. En strokovnjak je

zaposlen v podjetju, ki zaposluje nad 1000 ljudi, drugi pa je zaposlen v podjetju , ki

zaposluje med 5 in 10 ljudi. Oba sta kot najpomembnejše rešitve izpostavila denar,

zavedanje odgovornih o pomembnosti servisiranja in vzdrževanja strojne in programske

opreme. Mnenje obeh je bilo zelo podobno in oba sta se strinjala, da so to po njunem

mnenju najpomembnejše rešitve, ki bi preprečile nepotrebne izpade oziroma omilile

posledice, ki bi lahko nastale. Po našem mnenju je najpomembnejši dejavnik denar.

Menimo, da brez denarja ne bi smeli sploh postaviti video nadzornega sistema.

7.1 Denar

Najcenejši ponudnik ni nujno najcenejši tudi na dolgi rok, še posebej gre za vprašanje

varnosti in storitev s področja zasebnega varovanja (Vršec, 2016).

Misel, da za »Malo denarja dobimo malo muzike«, je praviloma sinonim za tiste produkte in

storitve, ki že na prvi pogled kažejo slabšo kakovost, mi pa od njih neupravičeno

pričakujemo višjo dodano vrednost, večjo kakovost in delovanje na dolgi rok. V praksi se

seveda pojavljajo tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo, pa vendar se je potrebno zavedati, da

je za zagotavljanje visoke kakovosti produktov in storitev, ki zagotavljajo neprekinjeno

delovanje na dolgi rok, potrebno angažirati več resursov in vlagati več sredstev. To vpliva

na dvig njihove lastne cene ter na dvigovanje njihove končne prodajne cene (Vršec, 2016).

Oba strokovnjaka sta kot eno najpomembnejših rešitev izpostavila denar. Po njihovem

mnenju zelo vpliva, koliko je podjetje pripravljeno plačati za postavitev video nadzornega

sistema. Denar naj bi bil eden tistih dejavnikov, ki naj bi vplival na veliko odločitev v

podjetjih.

Oseba, ki je zaposlena v podjetju, ki zaposluje nad 1000 oseb, je izpostavila, da v

njihovem podjetju ne posvečajo veliko pozornosti video nadzoru. Njihovemu podjetju

zadostuje, da imajo postavljen video nadzor in izpolnjujejo zakonske predpise, ni jim pa

pomembno, ali prihaja do izpadov sistema ali ne ter kako kakovosten je sistem.

Strokovnjak je izpostavil, da je po njegovem mnenju kriv lastnik podjetja, ki v sam sistem

ni pripravljen vložiti nič denarja (Strokovnjak v velikem podjetju, osebni intervju, 6. 7.

2016).

26

Strokovnjak, ki je zaposlen v manjšem podjetju, je izpostavil, da je denar v veliko

primerih ključnega pomena. Dodal je, da so tudi podjetja, ki ustvarijo ogromne dobičke in

niso pripravljena ničesar vložiti v video nadzorni sistem, ampak ta denar raje namenijo za

druge potrebe, ki so lahko pomembnejše ali pa tudi ne (Strokovnjak v manjšem podjetju,

osebni intervju, 5. 7. 2016).

7.2 Zavedanje odgovornih o pomembnosti

Menim, da se varnost vse prevečkrat jemlje kot samoumevno in se o izboljšavah ter

previdnostih začnemo spraševati šele ob opravljanju posledic nekega neprijetnega

dogodka. Dvig varnostne kulture ne pomeni vnašanje nekega nedorečenega strahu ali celo

paranoje, ampak zavedanje dejanskih nevarnosti (Majcen, 2016).

Postavitev ustreznih temeljev za izgraditev ustrezne varnostne kulture je odgovornost

vodstva in je torej odvisna od njegovih vodstvenih sposobnosti in razumevanju njenega

pomena (Rožaj, 2016).

Zavedanje o pomembnosti izpadov in pomembnosti postavitve sistema je po mnenju obeh

strokovnjakov zelo pomembno. Oba menita, da je pomembno, da se podjetje oziroma

posameznik zaveda, kako pomembno je, da ne prihaja do izpadov in kako pomemben je

video nadzorni sistem za njihovo delovanje. Po mnenju strokovnjaka bi se morali

odgovorni, ki sprejemajo odločitve, poučiti o delovanju samih sistemov ter nato šele

sprejemati odločitve. Po njunem mnenju se osebe, ki sprejemajo odločitve, ne spoznajo na

to področje in zato velikokrat pride do napačnih odločitev.

Po mnenju strokovnjaka, zaposlenega v podjetju, ki zaposluje več kot 1000 zaposlenih, so

velikokrat na vodilnih funkcijah postavljene osebe, ki imajo neprimerno izobrazbo oziroma

nimajo dovolj znanja. Mnenja je, da so velikokrat take osebe mišljenja, da vse znajo in

imajo vedno prav. Podal je primer, ki se je zgodil v njihovem podjetju. V primeru, da v

podjetju preneha delovati kakšna od video nadzornih kamer in je potrebno kupiti novo, v

večini primerov preteče več kot pol leta preden izberejo in nakupijo novo kamero. Poudaril

je, da v večini primerov kamero poizkušajo popraviti, kljub temu, da je kvaliteta zelo

slaba. Izpostavil je, da če bi bila zaposlena oseba, ki bi imela znanje iz področja video

nadzora, bi se drugače odločila oziroma, bi hitreje prišlo do zaključne faze in nakupa nove

video nadzorne kamere.

27

7.3 Vzdrževanje strojne in programske opreme

Kot tretjo pomembno rešitev, s katero bi preprečili izpade sistemov, sta strokovnjaka

izpostavila vzdrževanje strojne in programske opreme.

Strokovnjak, ki je zaposlen v podjetju z več kot 1000 zaposlenimi, je dodal, da v njihovem

podjetju ne posvečajo veliko pozornosti vzdrževanju same strojne in programske opreme.

Izpostavil je, da je za njihovo podjetje najbolj pomembno, da so video nadzorne kamere

postavljene. Samo podjetje ne testira, ali je kaj narobe s celotnim sistemom oziroma ali je

kakšna komponenta, ki ne deluje ali je v okvari. Dodal je, da je velikokrat poizkušal

prepričati nadrejene, da bi več pozornosti in denarja namenjali programski in strojni

opremi, ampak vodilni v podjetju niso izrazili želje oziroma zanimanja za izboljšave.

Izpostavil je, da če želimo zagotoviti dolgoročno delovanje sistema, moramo tema dvema

področjema nameniti pozornost. V njihovem podjetju je strojna oprema v zelo slabem

stanju in velikokrat improvizirajo na ta način, da stare kamere, ki bi morale iti iz

delovanja, popravijo in nato na novo namestijo na mesto. Izpostavil je, da so velikokrat

ravno zaradi tega imeli velike probleme, saj ko so si želeli ogledati posnetke za nazaj, je

bila kvaliteta slike zelo slaba ali pa se je izkazalo, da kamera sploh ni delovala

(Strokovnjak v velikem podjetju, osebni intervju, 6. 7. 2016).

28

8 Raziskava o začetnem načrtovanju video nadzornih

sistemov ter vzpostavitvi varne brezžične internetne

povezave

8.1 Opis metode

Za pridobitev empiričnih podatkov smo uporabili vprašalnik o začetnem načrtovanju video

nadzornih sistemov in vzpostavitvi varne brezžične internetne povezave. Vprašalnik smo

razdelili na dva dela, in sicer na splošna vprašanja in na strokovna vprašanja. Osebe, ki so

odgovarjale na vprašanja, so strokovnjaki iz področja video nadzora. Strokovnjaki, s

katerimi smo opravili intervju, že vrsto let delajo na področju video nadzora in imajo

veliko izkušenj in znanj. Z vsakim strokovnjakom iz področja video nadzora smo se srečali

in odgovorili na vprašanja ter na ta način pridobili njihove dodatne nasvete in mnenja.

Strokovnjaki iz področja video nadzora želijo ostati anonimni, zato jih v nadaljevanju

poimenujemo z izrazom strokovnjak ter jih označimo s pripadajočo številko.

Potrebno je poudariti nekaj omejitev, ki so nastale ob opravljanju intervjujev s

strokovnjaki iz področja video nadzora. Video nadzor je zelo občutljivo področje, zato tudi

vsak ne želi komentirati ali odgovarjati na vprašanja iz tega področja. Nihče od

strokovnjakov ne želi konkretno komentirati, kako imajo urejeno to področje v njihovem

podjetju.

8.2 Opis vprašalnika

Vprašalnik smo razdelili na dva dela, in sicer na splošna vprašanja ter na strokovna

vprašanja. Vsak sklop vsebuje pet vprašanj. Vseh deset vprašanj je odprtega tipa. Za

vprašanja odprtega tipa smo se odločili, ker menimo, da na ta način lahko strokovnjaki

najbolje izrazijo njihovo mnenje in povejo tisto, kar resnično mislijo. Vprašalnik lahko

razdelimo na dva sklopa.

V prvem sklopu vprašanj smo želeli pridobiti splošno mnenje strokovnjaka, zato smo

tudi zastavili pet splošnih vprašanj. Zanimal nas je njihov pogled na video nadzor in

ali poznajo prednosti in slabosti, ki jih prinaša, ter predvsem, kdo je po njihovem

mnenju glavni krivec za to, da pride do izpada sistema ob nastanku naravne

nesreče. Zanimalo nas je, ali se strinjajo, da naredimo napako že na začetku, ko

začnemo načrtovati video nadzorni sistem in ne predvidimo posledic, ki lahko

29

nastanejo. Od strokovnjakov smo želeli pridobiti njihov pogled na to, da ljudje

lahko izkoristijo izpad video nadzornega sistema za krajo predmetov iz objekta.

V drugem delu vprašalnika smo sestavili pet strokovnih vprašanj. Od strokovnjakov

smo želeli pridobiti strokovno mnenje s področja vzpostavitve varne brezžične

internetne povezave, ter začetnega načrtovanja video nadzornega sistema.

Zanimalo nas je, ali lahko s pomočjo UPS napajanja zagotovimo večurno delovanje

sistema ter, ali lahko s pomočjo simulatorja simuliramo nastanek naravne nesreče

in izpad sistema. Želeli smo se prepričati, ali bi lahko s simulatorjem začeli začetek

načrtovanja celotnega sistema. Zanimalo nas je ali bi lahko s postavitvijo celotnega

sistema pod zemljo zagotovili, da ne bi prihajalo do izpadov na sistemu. Na

vprašanji o vzpostavitvi varne brezžične internetne povezave za spremljanje stanja

na lokaciji smo se želeli prepričati, ali bi takšen sistem prišel v poštev in ali bi bil

varen, da ne bi prihajalo do prestrezanja podatkov.

8.3 Rezultati splošnih vprašanj

8.3.1 Strokovnjak za video nadzor 1

Strokovnjak 1 (osebni intervju, 16. 6. 2016) je mnenja, da ima video nadzor prednosti in

slabosti. Kot prednost je označil, da se ljudje drugače obnašajo, ko so nadzorovani z video

nadzorom in, kot slabost pa, da je označil, da lahko velikokrat pride do zlorab tistega, ki

upravlja z video nadzorom. Strokovnjak 1 je poudaril, da so zelo pomembni psihološki

vidiki, tistega,ki je nadzorovan. Pri vprašanju, kako gleda na to, da v ključnem trenutku,

ko pride do nastanka naravne nesreče pride do izpada sistema, je odgovoril, da je

potrebno oceniti, kako pomemben je video nadzor na tem objektu. Poudaril je, da se je

potrebno vprašati, kakšne posledice bo prinesel izpad sistema na tem objektu in ali bo

sploh nastala kakšna škoda, če preneha delovati. Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo kdo

je glavni krivec, da pride do izpada sistema. Strokovnjak je poudaril, da je v večini

primerov krivec lastnik video nadzornega sistema, ker ne redno vzdržuje celotnega sistema

in ne opravlja rednega tedenskega preverjanja sistema. Na četrto vprašanje je odgovoril,

da je v večini primerov najpomembnejši denar, saj je odvisno, koliko je lastnik pripravljen

plačati za video nadzorni sistem. Na peto vprašanje o možnostih kraje predmetov ob

izpadu sistema je odgovoril, da je v takšnih primerih večinoma višja sila, ki vpliva

(strokovnjak 1, osebni intervju, 16. 6. 2016).

30

8.3.2 Strokovnjak za video nadzor 2

Strokovnjak 2 (osebni intervju, 20. 6. 2016) je poudaril, da je zelo pomembno, ali je oseba

tista, ki nadzoruje nekoga drugega ali je oseba, ki je nadzorovana od nekoga drugega.Kot

zelo pomembno je omenil tudi to, da tisti, ki zbira video posnetke, jih ne zlorablja in

uporablja za druge namene. Kot prednost je poudaril, da si lahko ogledamo posnetke za

nazaj in na ta način preverimo, ali so trditve resnične ter kot slabost poudaril, da lahko

prihaja do zlorab. Na drugo vprašanje je odgovoril, da je zanj najpomembnejše, da deluje

požarno varovanje, saj na ta način preprečimo, da izgori objekt in na tako lahko ohranimo

dokumente in podatke. Po mnenju strokovnjaka 2 je glavni krivec za izpad video

nadzornega sistema video snemalnik. Na četrto vprašanje je odgovoril, da v večini

primerov strokovnjaki iz področja video nadzora ne delajo napak, ampak jih v veliko

primerih delajo osebe, ki želijo v svojem domu postaviti svoj video nadzorni sistem, toda

zaradi primanjkovanja znanja in izkušenj naredijo napake. Strokovnjak 2 je mnenja, da

imajo pri kraji predmetov iz objekta, kjer je izpadel sistem zelo pomembno vlogo

zavarovalnice. Po njegovem mnenju je zelo pomembno, ali je objekt zavarovan ali ne

(strokovnjak 2, osebni intervju, 20. 6. 2016).

8.3.3 Strokovnjak za video nadzor 3

Strokovnjak 3 (osebni intervju, 22. 6. 2016) je mnenja, da sta tehnologija in video nadzor

spremenila svet. Strokovnjak 3 ne odobrava tega, da je neprestano nadzorovan in da se o

njem zbirajo podatki. Zaveda se prednosti in slabosti, ki jih prinaša tehnologija. Na drugo

vprašanje je odgovoril, da ne bi smelo prihajati do izpadov video nadzornih sistemov,

ampak je potrebno poudariti, za kakšne vrste objekt gre. Po mnenju strokovnjaka je glavni

krivec za izpad sistema tisti, ki je celoten video nadzorni sistem načrtoval in ni predvidel

posledic, ki lahko nastanejo. Strokovnjak 3 je na četrto vprašanje odgovoril, da se strinja,

da naredimo napako že na začetku, ko načrtujemo video nadzorni sistem in ne predvidimo

posledic. Na peto vprašanje je odgovoril, da v večini primerov ljudje nižjega sloja, ki imajo

nižje prihodke, izkoristijo krajo predmetov iz trgovine. Poudaril je, da lahko tudi osebe

višjega sloja to naredijo, ampak je mnenja, da je več ljudi nižjega sloja, ki bi to naredili

(strokovnjak 3, osebni intervju, 22. 6. 2016).

31

8.3.4 Strokovnjak za video nadzor 4

Strokovnjak za video nadzor 4 (osebni intervju, 23. 6. 2016) se zaveda prednosti in

slabosti, ki jih prinaša video nadzor. Sam je bil velikokrat deležen zlorab. Mnenja je, da bi

osebe, ki so nadzorovane, morale vedeti, kako in, kje se hranijo tej podatki in kdo z njimi

upravlja. Večina oseb po njegovem mnenju ne daje pozornost na to kje se nahajajo

kamere in ali so pravilno označene. Po mnenju strokovnjaka 4 ne bi smelo prihajati do

izpadov, mnenja je tudi, da bi bilo potrebno vsak dan preveriti, ali sistem deluje, kajti po

njegovem mnenju veliko oseb uporablja video nadzorni sistem, ampak ne pregleduje

njegovih morebitnih napak. Na tretje vprašanje je oseba odgovorila, da je po njegovem

mnenju glavni krivec za izpad sistema električna energija, ki je zelo pomembna za

delovanje sistema. Strokovnjak 4 je mnenja, da so strokovnjaki, ki načrtujejo video

nadzorne sisteme v večini primerov pozorni na vse nevarnosti, ki jim pretijo. Mnenja je, da

smo pri začetnem načrtovanju v večini primerov pozorni na vse posledice, ki lahko

nastanejo. Na peto vprašanje je odgovoril, da se po njegovem mnenju redkokdaj zgodi, da

bi osebe kradle predmete iz trgovin ali drugih objektov, saj v primeru, ko pride do

nastanka naravne nesreče oziroma velikih katastrof, večina ljudi najprej poskrbi, da so na

varnem in šele nato pomislijo na to, da bi lahko kaj ukradli (strokovnjak 4, osebni intervju,

23. 6. 2016).

8.3.5 Strokovnjak za video nadzor 5

Strokovnjak 5 (osebni intervju, 27. 6. 2016) je mnenja, da je video nadzor zelo pomemben

in ima več prednosti kot slabosti. Kot eno izmed najpomembnejših prednosti je izpostavil,

da lahko nadziramo več oseb naenkrat. Ko je več oseb na enem mestu, jih lahko lažje

nadziramo. V primeru, da se nekaj zgodi, imamo takoj možnost pogledati, kaj se je zgodilo

in na ta način lahko tudi dokažemo resnico. Kot slabost je izpostavil zgolj to, da video

nadzorni sistem lahko preneha delovati. Na drugo vprašanje je odgovoril, da je težko

vzpostaviti sistem, ki bi deloval nemoteno oziroma, da ne bi bilo možnosti izpada. Po

njegovem mnenju do izpada ne bi smelo priti, ker na ta način, ko bi prišlo do izpada video

nadzornega sistema, ne bi imeli posnetkov. Kot glavnega krivca je označil osebo, ki s tem

sistemom upravlja. Tisti, ki ima v lasti celoten sistem, bi moral biti odgovoren za to, da ne

bi prišlo do prenehanja delovanja. Kot glavni razlog za to, da naredimo napako že na

začetku, ko načrtujemo sistem, je označil, da je glavni krivec denar. Po njegovem mnenju

bi ljudje najraje za čim manjši denar dobili največ, ampak to vedno ni mogoče oziroma še

posebej ne na področju video nadzora. Na peto vprašanje je odgovoril, da v večini

primerov ljudje ukradejo predmete, ker vidijo neko priložnost, v kateri, bi se radi dokopali

32

do predmetov, za katere bi morali plačati. V takšnem primeru pa so lahko brezplačni

(strokovnjak 5 ,osebni intervju, 27. 6. 2016).

33

8.4 Rezultati strokovnih vprašanj

8.4.1 Strokovnjak za video nazor 1

Strokovnjak 1 (osebni intervju, 16. 6. 2016) je na prvo vprašanje odgovoril, da lahko s

pomočjo UPS napajanja zagotovimo zgolj kratkotrajno delovanje sistema. Na drugo

vprašanje je odgovoril, da simulator, ki bi omogočil simulacijo, ne pride v poštev, saj je

preveč dejavnikov, ki vplivajo. O postavitvi celotnega video nadzornega sistema pod stavbo

je mnenja, da je to že v praksi in da veliko ljudi uporablja takšen sistem. Na četrto

vprašanje je strokovnjak odgovoril, da bi bilo potrebno vzpostaviti svoj lasten sistem, ki bi

omogočal oddaljeno spremljanje stanja na lokaciji. Za vzpostavitev takšnega sistema bi

bilo potrebno zagotoviti veliko denarja. Strokovnjak 1 je mnenja, da bi lahko prišlo do

prestrezanja podatkov in zato bi bilo potrebno zagotoviti poseben šifrirni algoritem, ki bi

povezavo zaščitil (strokovnjak 1, osebni intervju, 16. 6. 2016).

8.4.2 Strokovnjak za video nadzor 2

Strokovnjak 2 (osebni intervju, 20.6.2016) meni, da ne morem zagotoviti večurno ali

večdnevno delovanje sistema s pomočjo UPS napajanja. S simulatorjem bi bilo težko

vključiti vse dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev video nadzornega sistema in njegovo

načrtovanje. Upoštevati je potrebno lego objekta, podnebne značilnosti območja, na

katerem stoji objekt ter veliko drugi dejavnikov. Na tretje vprašanje je odgovoril, da je

odvisno od objekta in, sicer, kje je postavljen in kako pomemben je objekt. Strokovnjak 2

je mnenja, da bi vzpostavitev varne brezžične internetne povezave za stanovanjski objekt

bila zelo velika napaka. O takšni vzpostavitvi, bi se lahko odločali, ko govorimo o objektu,

ki potrebuje visoko stopnjo varnosti in v katerem hranimo pomembne dokumente ali druge

stvari. Na vprašanje, kako gleda na to, da bi v primeru vzpostavitve brezžične internetne

povezave lahko prišlo do prestrezanja podatkov, je odgovoril, da vsaka naprava, ki je

povezana v internet ni varna in lahko privede do zlorab (strokovnjak 2, osebni intervju, 20.

6. 2016).

8.4.3 Strokovnjak za video nadzor 3

Strokovnjak 3 (osebni intervju, 22. 6. 2016) je odgovoril, da je UPS napajanje namenjeno

zgolj kratkotrajnim izpadom sistema, in sicer v primerih, ko pride do kakšnega testiranja

ali kratkotrajnih izpadov. Na vprašanje, ali bi lahko prišel simulator za simuliranje naravne

nesreče v poštev, je odgovoril, da ne bi prišel v poštev. Na tretje vprašanje je odgovoril,

da bi postavitev celotnega sistema pod zemljo lahko rešila problem dotoka vode in

uničenja ob nastanku požara. Taka rešitev pa ne bi rešila problema, ko bi prišlo do izpada

34

električne energije. Na vprašanje o vzpostavitvi varne brezžične internetne povezave je

odgovoril, da bi takšen sistem prišel v poštev zgolj, ko se stavba ne bi porušila in bi šlo za

zelo pomembno zgradbo, v kateri bi se hranili pomembni podatki. Na peto vprašanje o

možnosti prestrezanja podatkov je dodal, da bi lahko osebe, ki bi imele določen interes, to

tudi naredile in poizkušale prestrezati podatke. Po njegovem mnenju je samo vprašanje,

kakšno vrsto zaščite, bi izbrali (strokovnjak 3, osebni intervju, 22. 6. 2016).

8.4.4 Strokovnjak za video nadzor 4

Strokovnjak 4 (osebni intervju, 23. 6. 2016) je poudaril, da UPS naprave ne morejo

omogočati večurno ali večdnevno delovanje. Meni, da so UPS naprave zelo dobre in rešijo

kratkotrajne izpade sistemov. Strokovnjak 4 meni, da bi lahko s simulatorji simulirali izpad

sistema, ampak to ne bi bil zagotov dokaz, da je sistem res brezhiben. Simulator bi lahko

simuliral zgolj naravne nesreče, ki so najpogostejše in prikazal zgolj možne posledice. Na

tretje vprašanje je odgovoril, da postavitev celotnega sistema pod zemljo ni ravno

najboljša rešitev. Mnenja je, da bi moral biti sistem postavljen na večjih koncih. Na ta

način bi zagotovili, da tudi, če pride do izpada na enem delu, bi lahko še vedno delovali

drugi deli sistema. Na četrto vprašanje je odgovoril, da vzpostavitev varne brezžične

internetne povezave ne bi prišla v poštev in bi bil zgolj strošek, ki ne bi prinesel izboljšav.

Prav tako je odgovoril na peto vprašanje, da vzpostavitev brezžične povezave ne bi prišla v

poštev in prav tako povezava ne bi bila varna. Bile bi možnosti, da bi nekdo prestregel te

podatke (strokovnjak 4 ,osebni intervju, 23. 6. 2016).

8.4.5 Strokovnjak za video nadzor 5

Strokovnjak 5 (osebni intervju, 27. 6. 2016) je odgovoril na prvo vprašanje, da UPS

napajanje pride v poštev zgolj v podjetjih in ustanovah, ki imajo sisteme, v katerih ne sme

priti do izpada in morajo delovati nemoteno. Na drugo vprašanje je odgovoril, da

simulatorji ne bi prišli v poštev in bi s tem zgolj zgubili veliko dragocenega časa. Na

vprašanje o postavitvi sistema pod zemljo je dejal, da je to zelo dobra rešitev, ki bi lahko

ohranila delovanje sistema tudi v času, ko bi prišlo do delnega porušenja zgradbe. Zelo

pomembno vlogo ima postavitev električne energije. Strokovnjak 5 je mnenja, da

vzpostavitev varne brezžične internetne povezave ne bi prišla v poštev, saj je velika

nevarnost prestrezanja podatkov in velik finančni zalogaj za postavitev takšnega lastnega

sistema (strokovnjak 5 ,osebni intervju, 27. 6. 2016).

35

8.5 Razprava

V razpravi bomo analizirali in povzeli najpomembnejše ugotovitve, ki smo jih pridobili v

raziskavi. V drugem delu razprave bomo podali naše predloge za izboljšavo.

Iz dobljenih rezultatov v raziskavi lahko sklepamo, da se vsi strokovnjaki zavedajo

prednosti in slabosti, ki jih prinaša video nadzor. Presenetila nas je izjava strokovnjaka, ki

je bil že velikokrat deležen zlorab od oseb, ki so imele v lasti video nadzorni sistem.

Strinjamo se, da bi potrebovali večji nadzor nad podjetji in osebami, ki upravljajo z video

nadzornim sistemom. Težko je neprestano nadzirati, kje se ti podatki hranijo in kaj se z

njimi počne. V vsakem trenutku je mogoče posnetke in podatke prekopirati na druge diske

in izbrisati vse sledi, tako da so bili podatki oziroma posnetki kopirani. Najhuje je, da se

posnetki znajdejo na internetu in da oseba, ki se znajde na posnetku, za to niti ne ve. Še

huje je, da oseba sploh ne ve, da je bila nadzorovana z video nadzornim sistemom.

Presenetil nas je odgovor strokovnjaka, da je po njegovem mnenju ob nastanku naravne

nesreče in izpadu sistema najbolj pomembna požarna varnost. Strinjamo se s tem, da je

pomembna požarna varnost na objektu, kajti požar velikokrat povzroči hude posledice,

ampak se ne strinjamo s tem, da je požarna varnost najpomembnejša. Menimo, da je

potrebno oceniti za kakšen objekt gre oziroma kako pomemben je in kaj v njem hranimo.

Po našem mnenju za stanovanjski objekt, v katerem živijo ljudje ne potrebujemo

varnostnega sistema kot v banki. Strinjamo se, da v veliko primerih ljudje pretiravajo pri

izbiri video nadzornega sistema. Vsi strokovnjaki razen enega so mnenja, da je v večini

primerov glavni krivec za izpad video nadzornega sistema lastnik oziroma oseba, ki s

sistemom upravlja. Presenetilo nas je to, da strokovnjaki ne želijo priznati, da so v veliko

primerih lahko tudi oni krivi za pomanjkljivosti ob načrtovanju sistema. Zelo pomembno je

koliko znanja ima oseba, ki je načrtovala sistem. Vse osebe, ki načrtujejo oziroma

izdelujejo predloge za izgradnjo sistema, bi morale imeti večletne izkušnje na tem

področju, predvsem pa bi morali iti skozi posebno izobraževanje o načrtovanju sistemov.

Sklepamo, da so večja podjetja z dolgoletnimi izkušnjami lahko boljša izbira pri izbiri

podjetja, ki nam bo izvajalo video nadzor na objektu. Večja podjetja z njihovo lastno

opremo, svojim varnostno nadzornim centrom in osebjem, ki ga imajo na razpolago, lahko

lažje zagotovijo sistem nadzora. Vsi strokovnjaki so bili mnenja, da simulator naravnih

nesreč ne bi prišel v poštev, kar nas je zelo presenetilo. S simulatorjem bi lahko poizkušali

simulirati, kaj bi se zgodilo z objektom in okolico. Simulator bi moral biti tako načrtovan,

da bi predvideval vse možnosti.

36

Na začetku pisanja diplomske naloge smo si zadali nekaj ciljev, ki smo jih tudi na koncu

uresničili. Želeli smo na splošno predstaviti video nadzorni sistem in nekaj njegovih

najpomembnejših delov, brez katerih ne bi deloval. Na splošno smo predstavili naravne

nesreče in opisali kako do njih pride oziroma kateri dejavniki morajo biti prisotni v

določenem trenutku, da nastane naravna nesreča. Želeli smo izpostaviti naravne nesreče,

ki so pri nas v Sloveniji najbolj pogoste. Svet je zelo velik, zato je težko izpostaviti vse

nesreče, ki se lahko pripetijo. Vsako območje ima svoje značilnosti, zato je težko

definirati, kaj se bo zgodilo. V zadnjih letih smo priča nenavadnim vremenskim razmeram,

ki velikokrat presenetijo vremenoslovce.

Zadali smo si cilj, da izpostavimo pomen varstva osebnih podatkov, saj smo mnenja, da

ljudje premalo poznajo zakon o varstvu osebnih podatkov, ki opredeljuje to področje.

Predvsem smo mnenja, da ljudje ne vedo, kje se lahko izvaja video nadzorni sistem, kdo

ga lahko izvaja in kako je potrebno označevanje območij, kjer se izvaja nadzor.

Naš cilj je bil, da opredelimo, zakaj prihaja do izpadov video nadzornih sistemov ob

naravnih nesrečah. Tri osebe so bile enotnega mnenja, da je najpomembnejše, kakšne

vrste je objekt in da ne bi smelo prihajati do izpadov sistema. Ena oseba je bila mnenja ,

da je potrebno pregledovanje stanja video nadzornega sistema, ena oseba pa je izpostavila

pomembnost požarnega varovanja.

Kot cilj smo si zadali, da od strokovnjakov iz področja video nadzora izvemo o napakah

oziroma vzrokih pri začetnem načrtovanju video nadzornega sistema. Trije strokovnjaki so

bili istega mnenja, in sicer, da je v večini primerov težava v denarju, saj bi ljudje radi za

čim manjši denar dobili najkvalitetnejšo opremo, ki je na tržišču, ampak na žalost to ni

mogoče. Več denarja kot je nekdo pripravljen dati, več za ta denar tudi dobi. Ena oseba je

izpostavila, da v takšnem primeru ni krivec tisti, ki je sistem načrtoval, ampak da so za to

krivi drugi dejavniki, ki so za to krivi. Druga oseba pa je izpostavila,da so krive osebe

oziroma lastniki, ki se odločijo za video nadzor, ker se odločijo za vgradnjo video

nadzornega sistema, ki sploh ne bi bil potreben.

Kot zadnji cilj smo si zadali, da preverimo, ali bi bilo mogoče vzpostaviti oddaljeno

spremljanje s pomočjo brezžične internetne povezave. Vzpostavitev varne brezžične

internetne povezave za spremljanje stanja na lokaciji ne bi prišla v poštev na objektih, ki

ne hranijo pomembnih dokumentov ali podatkov. Vzpostavitev takega sistema je po našem

37

mnenju zelo drago. Celoten sistem je potrebno na novo vzpostaviti, da ima svoje lastno

omrežje in svoj lasten video nadzorni sistem. Po našem mnenju bi vzpostavitev takšnega

sistema prišla v poštev zgolj na objektih, kot so banke in pomembne državne ustanove.

Nedvomno je potrebno vedno premisliti, ali bomo takšen sistem sploh potrebovali in ali se

nam splača vlagati toliko denarja v takšen sistem.

V drugem delu razprave bomo predstavili naše predloge za izboljšavo. Ob opravljanju

intervjujev z osebami smo opazili eno pomanjkljivost, ki bi jo po našem mnenju morali

odpraviti. Težava, ki jo vidimo, je v tem, da UPS napajanje omogoča zgolj nadomestitev

kratkoročnih izpadov sistema. V primeru, ko pride do izpada, UPS napajanje omogoči

nadomestitev električne energije zgolj za določeno kratko obdobje. Odvisno je, koliko in

kako močni so UPS napajalniki. Težavo, ki jo mi vidimo, je v tem, da je težko zagotoviti

večurno delovanje sistema. Problem, ki ga vidimo je, da so določeni sistemi, ki morajo

delovati nemoteno oziroma na njih ni priporočljivo, da prihaja do izpadov. So sistemi, ki v

primeru nedelovanja sistema v nekaj minutah povzročijo velike finančne škode. Največji

problem, ki ga vidimo je, da je potrebno celoten sistem na novo zagnati, kar vzame veliko

časa. Sistemi, ki so zelo veliki in porabijo veliko električne energije, potrebujejo zelo

veliko in zelo močne UPS naprave, da lahko nadomestijo kratkoročne izpade. Rešitev, ki jo

mi vidimo v tem primeru je, da namestimo električne agregate, ki delujejo na gorivo, in

sicer na nafto ali bencin. Električni agregat omogoča pretvorbo mehanske energije v

električno. Električni agregat bi se vključil, ko bi prišlo do izpada električne energije in

prenehanja delovanja UPS napajanja.

38

9 Zaključek

9.1 Verifikacija hipotez

V uvodu diplomskega dela z naslovom Izpad video nadzornih sistemov ob naravnih nesrečah

smo postavili dve hipotezi. Obe postavljeni hipotezi bomo verificirali.

H1: Boljše začetno načrtovanje celotnega video nadzornega sistema bi preprečilo

izpade sistema in ohranitev posnetkov

Prvo hipotezo lahko potrdimo. Iz rezultatov je razvidno, da sta denar in nepazljivost

strokovnjakov ključnega pomena pri začetnem načrtovanju celotnega video nadzornega

sistema. Z zagotovitvijo višjih finančnih sredstev, bi lahko omogočili izgradnjo boljšega

video nadzornega sistema, ki bi preprečeval izpade sistema in ohranitve posnetkov. Zgolj

dva strokovnjaka sta bila mnenja, da so načrtovalci video nadzornih sistemov dovolj

natančni in da ne delajo napak.

H2: Vzpostavitev varne brezžične internetne povezave bi omogočila oddaljeno

spremljanje stanja na lokaciji ob nastanku naravne nesreče

Druge hipoteze ne morem potrditi. Rezultati opravljene raziskave so pokazali, da

vzpostavitev varne brezžične internetne povezave , ki bi omogočala oddaljeno spremljanje

stanja na lokaciji ob nastanku naravne nesreče ne bi prišla v poštev. Za vzpostavitev

takšnega sistema je potrebno zagotoviti veliko finančnih sredstev in predvsem zagotoviti

varno povezavo, ki ne bi omogočala prestrezanja povezave med obema objektoma. Mogoče

bi se za takšen sistem odločili zgolj za varovanje bank ali pomembnih državnih ustanov,

ampak bi bila prevelika nevarnost, da bi se lahko prek brezžične povezave prestrezalo

podatke. V primeru, da bi zunanja oseba lahko vzpostavila povezavo s sistemom, bi lahko

nemoteno spremljala, kaj se dogaja v objektu in kako je zgrajen. Vzpostavitev takšnega

sistema bi povzročila več slabosti kot pa prednosti.

39

9.2 Povzetek glavnih ugotovitev

Povzamemo lahko, da so osebe, ki se ukvarjajo z video nadzorom, dobro seznanjene o

prednostih in slabostih video nadzora. Z rezultati diplomske naloge lahko predstavimo,

kakšen pogled imajo strokovnjaki na video nadzor. Težko je dobiti predvsem njihova

mnenja in poglede, saj gre za zelo občutljivo področje. Razvidno je, da ima vsaka oseba

drugačen pogled, mnenje in izkušnjo. Izpostavimo lahko, da so naravne nesreče lahko zelo

nepredvidljive, saj jih je zelo težko napovedati vnaprej. Dandanes je video nadzor prisoten

skoraj vsepovsod, ne glede na to, ali gre za pomembno ali nepomembno zgradbo.

Glavna ugotovitev glede začetnega načrtovanja video nadzornega sistema je ta, da zelo

pomembno vlogo pri načrtovanju igra denar in osebe oziroma strokovnjaki, ki načrtujejo in

se odločajo za postavitev sistema. Več denarja kot vložimo v sistem, večja je možnost, da

bo sistem boljši in zmogljivejši. Nedvomno je potrebno preveriti, kaj nam nekdo ponuja za

določen denar.

Zadnja glavna ugotovitev, ki smo jo postavili, je, da vzpostavitev varne brezžične

internetne povezave za spremljanje stanja na lokaciji ob nastanku naravne nesreče ne

pride v poštev. Takšen sistem bi prišel v poštev zgolj za ustanove, kot so banka ali

pomembna državna ustanova, ampak smo mnenja, da se te ustanove za vzpostavitev

takšnega sistema ne bi odločile. Obstaja prevelika nevarnost, da bi prišlo do vdorov v

brezžično omrežje in na ta način do prestrezanja podatkov in informacij, ki so zelo

pomembni.

40

10 Uporabljeni viri

Barber, N. (2006). Požari in poplave. Ljubljana: Grlica.

Barle, T. (2006). Hranjenje dokumentov v elektronski obliki v banki. Bančni vestnik, 55(4),

19—23.

Boras, I. (2002). Video nadzor. Avtomatika: revija za avtomatizacijo procesov,

profesionalno elektroniko in telekomunikacije, 4(30), (str. 44—50).

Collins, J., M. (1998). Military geography for Professionals and the Public. Washington, DC:

National Defense University Press.

Dominič, J. (2012). Tehnično varovanje trgovin. (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za

varnostne vede.

Drolc, A. (2015). Vzpostavitev enotnega kontrolnega mesta videonadzornih sistemov.

(Diplomsko delo). Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.

Fefer, D. (2008). Varnostno nadzorni centri. V P. Umek (ur.), 9. Slovenski dnevi

varstvoslovja (str. 1—11). Bled: Fakulteta za varnostne vede.

Golob, R. (1997). Sistemi zaščite in varovanja oseb in premoženja. Ljubljana:

Samozaložba.

Kovač, G. (2016). Uporaba sodobnih forenzičnih metod pri analizi videoposnetkov.

Korporativna varnost, (11), 55—57.

Kranjc, A. (1983). Ogroženost Slovenije zaradi toče. V I. Gams (ur.), Naravne nesreče kot

naša ogroženost, (str. 116—125). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in

umetnosti.

Majcen, G. (2016). Ustrezen sistem varovanja tajnosti ključ za uspešno delovanje

organizacije. Korporativna varnost, (3), 19—21.

41

Mrak, A. (2007). Videonadzor delavcev. HRM: strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri

delu, 5(18), 54—58.

Mešič, J. (2012). Video nadzor, sledilne naprave, poseg v zasebnost, da ali ne? (Diplomsko

delo). Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Mulec, S. (2004). Vreme – obrambno geografski dejavnik. (Diplomsko delo). Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede.

Ogrin, D. (2002). Podnebje. V B. Ušeničnik (ur.), Nesreče in varstvo pred njimi (str. 29—

34). Ljubljana: Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo.

Osmič, E. (2011). Video nadzor na javnih mestih (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za

varnostne vede.

Pojbič, D. (2011). Nadzor naprav za neprekinjeno napajanje (Diplomsko delo). Ljubljana:

Fakulteta za računalništvo in informatiko.

Polajnko, A. (2016). Inteligentni ip video nadzorni sistemi in varna it infrastruktura.

Korporativna varnost, (11), 18—21.

Petauer, T., Špehar, S. in Napast, A. (1999). Sodobni sistemi varovanja in nadzorovanja.

Ljubljana: Agencija Poti.

Petkovšek, Z. in Leder, Z. (1990). Meteorološki terminološki slovar. Ljubljana: Slovenska

akademija znanosti in umetnosti: Društvo meteorologov Slovenije.

Potokar, M. in Welter Družovec, T. (2013). Video nadzor z vidika varstva osebnih podatkov.

V I. Areh in T. Pavšič Mrevlje (ur.), 14. Slovenski dnevi varstvoslovja (str. 1—9).

Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

Prelesnik, M. (2016). Razvoj novih tehnologij postavlja pomemben izziv za varovanje

zasebnosti. Korporativna varnost, (11), 13—16.

Prijanovič, T. (n. d.). Nadzorovanje v javnih prostorih — videonadzor. Pridobljeno na:

http://www.varnost-solstva.com/gradiva.html

42

Rakovec, J. in Vrhovec, T. (1998) Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike.

Ljubljana: Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.

Rakovec, J. in Vrhovec, T. (2000). Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike.

Ljubljana: Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.

Repnik, R., Svetec, M., Jug, M., Ahčin, T., Bezjak, G., Jagličič, Z., Gosak, M. et al. (2014).

Fizika 9: i-učbenik za fiziko v 9. Razredu osnovne šole. Ljubljana: Zavod RS za

Šolstvo.

Rot, I. (2005). Video nadzorni sistemi. Sintalček, (30), 16—17.

Rožaj, M. (2016). Nizka varnostna kultura na področju varovanja podatkov-nesposobnost

vodstva ali odraz družbenega stanja. Korporativna varnost, (10), 32—35.

Ržen, B. (2012). Tehnična varnost objektov (Diplomsko delo). Maribor: Fakulteta za

logistiko.

Štefanec, E., Vezjak, Z. Strmšek, S. in Kosi, I. (1994). Protivlomno in protipožarno

mehansko varovanje. Maribor: Primat.

Univerza v Ljubljani, FMF Oddelek za matematiko in mehaniko Izobraževalna delavnica.

(2000). LCD zaslon. Pridobljeno na http://www.educa.fmf.uni-

lj.si/izodel/sola/2000/di/Postrak/zgradba_racunalnika/lcd.htm

Vrhovec, T. in Kastelec, D. (2002). Žled. V B. Ušeničnik (ur.), Nesreče in varstvo pred njimi

(str. 316—317). Ljubljana: Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za

obrambo.

Vršec, M. (2016). Nizka cena storitev varovanja kot eden pomembnih virov tveganja.

Korporativna varnost, (4), 12—15.

Vršec, M. (2016). Zaščita in reševanje ter zagotavljanje neprekinjenega poslovanja.

Korporativna varnost, (6), 17—19.

43

Walker, J. (1993). Potresi. Ljubljana: DZS.

Walker, J. (1993). Snežni in zemeljski plazovi. Ljubljana: DZS.

Zakon o varstvu osebnih podatkov(ZVOP-1-UPB1). (2007). Uradni list RS, (94/07).

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami(ZVNDN). (2006). Uradni list RS,

(51/06).

44

11 Priloge

11.1 Splošna vprašanja

1. Kakšen je vaš pogled na video nadzor? Ali se zavedate kakšne prednosti in slabosti

prinaša video nadzor?

2. Kako gledate na to, da v ključnem trenutku, ko pride do nastanka naravne nesreče

pride do izpada sistema? Zakaj se po vašem mnenju to ne bi smelo zgoditi?

3. Kdo je po vašem mnenju v večini primerov glavni krivec za to, da je prišlo do izpada

video nadzornega sistema?

4. Se strinjate, da v večini primerov naredimo napako že na začetku, ko načrtujemo

izgradnjo video nadzornega sistema in ne predvidevamo posledic, ki lahko

nastanejo?

5. Kako gledate na to, da ljudje izkoristijo naravne nesreče in izpad video nadzornega

sistema za krajo predmetov?

11.2 Strokovna vprašanja

1. Ali menite, da bi lahko s pomočjo UPS napajanja zagotovili večurno delovanje video

nadzornega sistema?

2. Ali bi po vašem mnenju lahko prišel v poštev simulator, ki bi omogočal simulacijo ob

nastanku naravne nesreče in na ta način zaznal napake? V simulatorju bi določili

lokacijo objekta ter kako in kam bi postavili video nadzorni sistem.

3. Menite, da bi s postavitvijo celotnega video nadzornega sistema pod stavbo oziroma

v samo zemljo, rešili problem dotoka vode, uničenja ob nastanku požaru in izpadu

električne energije? Kako bi po vašem lahko najlažje rešili ta problem?

45

4. V primeru, da pride do izpada sistema, menite, da bi lahko z vzpostavitvijo varne

brezžične internetne povezave omogočili oddaljeno spremljanje stanja na lokaciji?

5. Kako gledate na to, da bi primeru vzpostavitve brezžične internetne povezave lahko

prišlo do prestrezanja podatkov?

11.3 Vprašanje o rešitvah izpadov

1. Kje vidite rešitve, s katerimi bi preprečili izpade video nadzornih sistemov?