diplomsko delo jana golob · moškega in vlogo ženske v družini, poudarimo neenakost med spoloma...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

JANA GOLOB

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Razredni pouk

Diplomsko delo

MEDGENERACIJSKE SPREMEMBE DRUŽINSKIH

VLOG IN NJIHOV VPLIV NA DRUŽINSKO

ŽIVLJENJE

Jana Golob

Koper 2015

Mentor: doc. dr. Urban Vehovar

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Urbanu Vehovarju za strokovno pomoč, čas,

potrpežljivost in razumevanje, ki mi ga je nudil med nastajanjem diplomskega dela.

Zahvaljujem se posameznikom, ki so sodelovali v intervjuju in mi s tem omogočili

pot do izvedbe raziskave.

Zahvala gre tudi moji družini, ki mi je skozi študij vedno stala ob strani, me

finančno podpirala in verjela vame. Še posebej se zahvaljujem mami in sestri Nataliji, ki

sta mi vedno nudili pomoč, ko sem jo potrebovala.

Zahvalila bi se rada tudi vsem mojim prijateljicam, še posebej moji sošolki Eni, ki

mi je tekom študija vedno pomagala in zaradi katere so bila moja študijska leta lepša.

Posebna zahvala gre mojemu fantu Luku za vso ljubezen, podporo, trud,

potrpežljivost, spodbudne besede, ker je bil vedno ob meni, ko sem ga potrebovala.

Hvala ker obstajaš!

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Jana Golob študentka univerzitetnega študijskega programa prve stopnje

Razredni pouk,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in

njihov vpliv na družinsko življenje

– rezultat lastnega raziskovalnega dela,

– so rezultati korektno navedeni in

– nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

Diplomsko delo obravnava medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov

vpliv na družinsko življenje. Ugotoviti skušamo, kako se je delitev vlog v družini skozi

različne generacije spremenila.

Teoretični del diplomske naloge zajema definicije družine, ki jih različni avtorji

opredeljujejo drugače. V nadaljevanju se osredotočimo na vloge, podrobneje opišemo

družinske vloge, ki so tudi glavna tema našega raziskovanja. Nato opišemo vlogo

moškega in vlogo ženske v družini, poudarimo neenakost med spoloma ter opišemo

delitev dela med partnerjema. Sledi poglavje o strukturnih spremembah družine, kjer

opredelimo družino nekoč in družino danes. Nato se osredotočimo na spremembe

družinskih vlog ter podrobneje opišemo materinstvo, očetovstvo in otroštvo. V zadnjem

poglavju opišemo medgeneracijsko prenašanje družinskih vlog.

Empirični del temelji na kvalitativnem raziskovanju, v katerem z dvanajstimi

intervjuji skušamo pridobiti podatke o medgeneracijskih spremembah družinskega

življenja. Zanima nas predvsem delitev družinskih vlog ter porazdelitev dela v družini.

Osredotočamo pa se tudi na ekonomski status, načrtovanje družine, osamosvojitev in

družinske odnose, s katerimi želimo pridobiti bolj celosten pogled v družinsko življenje

udeležencev. Rezultate analize prikazujemo v tabelah.

Pri raziskovanju si zastavljamo naslednja raziskovalna vprašanja: kakšna so

prepričanja o družbenih vlogah in delitvi dela v posamezni generaciji, kako se

uresničujejo vloge moških in žensk v posamezni generaciji, kako delitev družinskih vlog

vpliva na družinsko življenje ter, kako se je delitev vlog skozi različne generacije

spremenila. Rezultati raziskave prikazujejo spremembe družinskega življenja in s tem

povezano delitvijo dela in vlog med družinskimi člani. Delitev vlog se še vedno

pretežno deli glede na spol, medtem ko so prepričanja predvsem mlajše generacije

drugačna. Pri starejših generacijah je prepričanje večine o delitvi vlog še vedno

tradicionalno, pri mlajših generacijah pa se že zavzemajo za enakovredno delitev dela

med partnerjema. Kljub takim prepričanjem pa še vedno obstajajo tradicionalne

družine, v katerih je moški zaznamovan kot hranilec družine, ženska pa kot gospodinja.

Ključne besede: družina, vloge, generacije, družinsko življenje, starševstvo,

delitev dela.

ABSTRACT

Intergenerational changes in family roles and their impact on family life

The thesis discusses intergenerational changes in family roles and their impact on

family life. We are trying to identify, how the division of roles in the family has changed

throughout different generations.

The theoretical part of the thesis includes definition of the family, set by different

authors. In continuation we are focusing on family roles, which are also the main object

of our research, and thoroughly describe them. We then describe the roles of the man

and the woman within the family, emphasize gender inequality and describe the

division of work between the partners. This is followed by a chapter on structural

changes of the family, where we define the family from then and today’s family. Then

we focus on the changes of family roles and thoroughly describe the motherhood,

fatherhood and childhood. In the final chapter we describe intergenerational passing of

family roles.

The empirical part is based on qualitative research, where we try to obtain data on

intergenerational changes in the family life with the help of twelve interviews. We are

particularly interested in the division of family roles and work division within the family.

We are also focusing on the economic status, family planning, independence and

family relationships, with the help of which we want to gain a more comprehensive

insight into the life of the participants. The results of the research are presented in

tables.

During the research we are asking the following research questions: what are the

beliefs about family roles and work division in individual generations, how are the roles

of men and women being realized in individual generations, how the division of family

roles impacts the family life and how did the division of roles change with different

generations. The results of the research show changes of the family life and the

connected division of work and roles between family members. The roles are mainly

still divided regarding the gender, while the stand points of particularly the younger

generation differs. In older generations, the stand point regarding the division of roles is

still traditional, but younger generations are already advocating for equal work division

between the partners. Despite such beliefs there are still traditional families, where the

man is marked as the caretaker of the family and the woman as a housewife.

Keywords: family, roles, generations, family life, parenthood, work division.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 DEFINICIJA DRUZINE .............................................................................................. 2

3 VLOGE ...................................................................................................................... 4

3.1 Družinske vloge .................................................................................................. 5

3.2 Vloga ženske in vloga moškega v družini ............................................................ 6

3.2.1 Neenakost med spoloma .............................................................................. 6

3.2.2 Delitev dela med partnerjema ....................................................................... 7

4 STRUKTURNE SPREMEMBE DRUŽINE.................................................................. 9

4.1 Družina nekoč ..................................................................................................... 9

4.2 Družina danes ....................................................................................................10

4.3 Spremembe družinskih vlog ...............................................................................11

4.3.1 Materinstvo ..................................................................................................11

4.3.2 Očetovstvo ..................................................................................................12

4.3.3 Otroštvo ......................................................................................................13

5 MEDGENERACIJSKO PRENAŠANJE DRUŽINSKIH VLOG....................................15

6 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................16

3.1 Problem, namen in cilji .......................................................................................16

3.2 Raziskovalna vprašanja .....................................................................................16

3.3 Metodologija ......................................................................................................16

3.3.1 Raziskovalna metoda ..................................................................................16

3.3.2 Opis vzorca .................................................................................................17

3.3.3 Opis pripomočkov ........................................................................................17

3.3.4 Opis postopkov............................................................................................17

3.3.5 Opis obdelave podatkov ..............................................................................18

3.4 Rezultati in razprava ..........................................................................................18

3.4.1 Družinske vloge ...........................................................................................19

3.4.2 Ekonomski status ........................................................................................20

3.4.3 Delitev dela v družini ...................................................................................21

3.4.4 Načrtovanje družine ....................................................................................22

3.4.5 Osamosvojitev .............................................................................................23

3.4.6 Družinski odnosi ..........................................................................................24

3.4.7 Razprava .....................................................................................................25

7 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................27

8 LITERATURA IN VIRI ..............................................................................................30

9 PRILOGE .................................................................................................................32

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Predvidena vprašanja intervjuja ...................................................................32

Priloga 2: Preglednice za kategorijo družinske vloge ...................................................36

Priloga 3: Preglednice za kategorijo ekonomski status ................................................39

Priloga 4: Preglednice za kategorijo delitev dela v družini ...........................................42

Priloga 5: Preglednice za kategorijo načrtovanje družine ............................................45

Priloga 6: Preglednice za kategorijo osamosvojitev .....................................................46

Priloga 7: Preglednice za kategorijo družinski odnosi ..................................................48

Priloga 8: Kodirani intervjuji prve družine .....................................................................51

Priloga 9: Kodirani intervjuji druge družine ..................................................................71

Priloga 10: Kodirani intervjuji tretje družine ..................................................................87

Priloga 11: Kodirani intervjuji četrte družine ............................................................... 103

Golob, Jana (2015): Medgeneracijske spremembe družinskih vlog in njihov vpliv na družinsko življenje.

Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Družina je osnovna družbena enota, ki se s časom spreminja. V njej se dogajajo

številne interakcije, ki tako ali drugače vplivajo na njeno obliko, sestavo in druge

značilnosti. Te interakcije so v veliki meri odraz sprememb v okolju družin. V sodobni

družbi poznamo mnogo različnih oblik družin, še vedno pa jih združujejo določene

skupne lastnosti. Družina je sestavljena iz več družinskih članov, ki se med seboj

razlikujejo po starosti, spolu, hierarhiji in družinski vlogi. Posameznemu družinskemu

članu tako pripada določena družinska vloga, ki je v veliki meri odvisna od spola,

starosti, odraža pa se tudi v hierarhičnem položaju. Družinske vloge se s časom

spreminjajo. Vloga staršev je sprva vezana na skrb za otroke, sčasoma pa se vlogi

zamenjata. S staranjem staršev otroci prevzamejo skrb zanje. Vloge pa se časovno ne

spreminjajo le znotraj družine, ampak tudi skozi celoten družbeni kontekst. Včasih je

bila ženska vloga vezana predvsem na skrb za gospodinjska dela in otroke. V

modernih družbah danes pa ta vloga ni več omejena zgolj na ženski spol, saj se vanjo

počasi vključuje tudi moški. Družinsko življenje postaja z leti vse bolj dinamično, zaradi

česar so podobne spremembe čedalje bolj pogoste.

V zadnjih letih študija smo se večkrat srečali s pojmom družina. Zelo zanimivo se

nam je zdelo dejstvo, da obstaja tako veliko družinskih oblik, ki se razlikujejo v številnih

lastnostih, a vseeno funkcionirajo. V svojem diplomskem delu smo se odločili, da

podrobneje raziščemo družinsko življenje, osredotočili pa se bomo predvsem na

družinske vloge, njihove spremembe in njihov vpliv na življenje v družini. V teoretičnem

delu bomo predstavili različne poglede na družino in spremembe družine skozi čas.

Nato bomo podrobneje opisali družinske vloge, njihovo delitev in medgeneracijski vpliv

na življenje v družini. Naše diplomsko delo bomo v empiričnem delu nadgradili s kratko

raziskavo o vlogah in družinskem življenju. Z intervjuji posameznikov, ki pripadajo

različnim generacijam – nekateri od njih že imajo izkušnjo družinskega življenja, drugi,

mlajši, jo bodo še doživeli, bomo skušali najti odgovore na naša raziskovalna

vprašanja, naše raziskovalno delo pa zaokrožili v smiselno celoto z razpravo in

sklepom.



2

2 DEFINICIJA DRUZINE

V sociologiji družine se vedno znova postavlja vprašanje definicije družine. V SSKJ

je družina definirana kot »skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki«, med

primeri družin pa je nato navedena tudi enostarševska in istospolna družina (SSKJ2,

2014). S sociološkega vidika pa je družina veliko bolj kompleksen, odprt in prilagodljiv

sistem.

Značilnosti, pravila, navade, običaji, hierarhija, ki se formulirajo znotraj družine, se

razlikujejo. Na podlagi teh lastnosti ločimo več oblik družin, ki so se v zadnjih

desetletjih močno spremenile. Poznamo sestavljene družine, enoroditeljske družine,

družine, ki živijo v ločenih gospodinjstvih, samska gospodinjstva, homoseksualne

družine … M. Petzold (1994) tako predstavlja ekološki model, ki ga poimenuje

bimodalna definicija družine. Model vsebuje štirinajst različnih lastnosti družin kar

omogoča opis 196 različnih vrst družin. V svoji definiciji loči družine glede na poročen

oz. neporočen par, ločuje tudi dohodke; skupni oz. ločeni dohodki, družine loči glede

na otroke: družine z otroki oz. brez otrok; lastni oziroma posvojeni otroci. Družine

ločuje tudi glede na starševstvo: oba starša oz. en starš; heteroseksualni oz.

homoseksualni odnosi med staršema. Poleg teh kriterijev pa je še mnogo drugih, po

katerih sistematično ločuje oblike družin (Čačinovič Vogrinčič, 1998). Danes je prav ta

raznovrstnost družinskih oblik izhodišče za inkluzivno sociološko definiranje družine.

Sociološka definicija kot konstitutivni element družine opredeljuje starševsko razmerje

kot socialno razmerje (Rener, 2006). Nowotny, Fux in Pinnelli definirajo družino kot

»skupino oseb, ki živi v skupnem gospodinjstvu in jo sestavlja vsaj en otrok in vsaj ena

odrasla oseba ter je med seboj povezana z zakonsko zvezo ali s kohabitacijo in

starševskim razmerjem« (Nowotny, Fux, Pinnelli, 2004, v Rener, 2006, str. 16).

Socioloških definicij družine je veliko in se med seboj razlikujejo, vendar pa večina

družino v osnovi opredeljuje kot družbeno institucijo in vsaj dvogeneracijsko skupnost,

ki skrbi za otroke. Skrb za otroka je torej element definicije, ki družine razlikuje od

zakonske zveze, partnerskih zvez, gospodinjstva in sorodstva (Rener, 2006). Novejše

sociološke študije družinskega življenja pravijo, da je vprašanje o tem, kaj je družina,

bistveno odvisno od tega, kaj počenja (Featherstone, 2004, v Rener, 2006). Torej prav

samodoživljanje družine in družinskosti obravnavajo kot temeljno in določujočo

dimenzijo družine. O definiciji družine je spregovorila tudi britanska sociologinja Gittins,

ki meni, »da je pojem družine ideološki in stereotipni konstrukt, ki se je oblikoval in se

ohranja zato, da se lahko uveljavijo določene oblike družbenega nadzora« (Gittins,

1993, v Rener, 2006, str. 25). Muncie in Sapsford sta raziskala, »da je pojem družine



3

del nadzorovalnega diskurza, je način govora o družbenih razmerjih, saj definira vloge,

ki naj bi jih ljudje igrali v strukturah moči« (Muncie in Sapsford, 1997, v Rener, 2006,

str. 25). Ne glede na razlikovanja sodobnih socioloških definicij pa Rener pravi, da »je v

vseh najti vsaj eno skupno dimenzijo: družino opredeljujejo kot področje bisocialne

reprodukcije s poudarkom na socialni reprodukciji, kar izpostavlja predvsem čustveno,

medosebno, ali kakor pravijo nekateri, socializacijsko plat reprodukcije« (Rener, 2008,

str. 14). Zaradi torej vse pomembnejše družinske funkcije, tj. osebne čustvene podpore

»nekateri avtorji in avtorice o družinah govore kot o poslednjih čustvenih in podpornih

skupnostih, zadnjih pribežališčih v brezsrčnem svetu« (Lasch, 1977, v Rener, 2006, str.

26).

Čeprav vsakdo ve, kaj je družina, pa se vedno znova pojavljajo težave s pojmom

družine. Ta je v zadnjih desetletjih predmet številnih strokovnih in znanstvenih diskusij,

ki se odločajo o tem, kaj naj bi ta pojem vsebinsko pokrival (Rener, 2006).



4

3 VLOGE

Za razumevanje družinskih vlog, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju, je sprva

pomembno razumeti koncept socialne vloge. Nastran Ule navaja, da je v socialni

psihologiji »vloga pojem, s katerim najbolje razložimo dinamičen odnos med

posameznikom in skupino oz. med posameznikom in socialnim sistemom« (Nastran

Ule, 1997, str. 377).

Družbene vloge so spleti različnih obnašanj, stališč in interesov, ki jih skupnost

predvideva za določen položaj in značilnosti posameznikov. Posamezniki določene

skupnosti morajo ta obnašanja, stališča in interese sprejeti (Musek, 1995).

Posamezniki torej v neki vlogi nekoliko ponotranjijo pričakovanja in norme delovanja, ki

jih vsebuje ustrezen socialni položaj. Ker pa posamezniki drug drugemu nakazujejo

pričakovanja, norme, vedenjske vzorce, subjektivni odnos do vlog, se socialna vloga ne

sprejema kot dejstvo in norma, temveč se konstituira v soglasju z vlogami drugih ljudi

(Nastran Ule, 1997). Družbene vloge so zelo različne. Izoblikovale so se glede na spol,

starost, družinski položaj, poklic, družbeno in politično funkcijo itd. Vsak posameznik pa

ne prevzame le ene vloge, temveč več. Ob vplivih in pobudah drugih oseb se uči

sprejemati in izpolnjevati najrazličnejše vloge, hkrati pa se uči spreminjati in menjavati

te vloge ter razlikovati med njimi (Musek, 1995).

O našem obnašanju in življenju v največji meri odloča spolna vloga. V vsaki dobi

naše zgodovine in v vseh kulturah najdemo razlike med ženskami in moškimi. Te

razlike so popolnoma naravne, biološke. Odražajo pa se tudi skozi družbo in kulturo. V

vsaki družbi in kulturi pripadnike obeh spolov različno vzgajajo: nekatere lastnosti,

dejavnosti in opravila so pripisana bolj ženskam, druga bolj moškim. V sodobnem,

razvitem svetu pa se pojavlja močna težnja po spreminjanju klasičnih, tradicionalnih

razlik v obnašanju pripadnikov obeh spolov. Podoba različnosti v obnašanju moških in

žensk ter razlik v spolnih vlogah ni več tako jasna in enostavna, kot je bila značilna za

tradicionalna pojmovanja spolnih vlog. Vse kaže, da tradicionalne spolne vloge

marsikje komaj še veljajo. Spolne razlike v sodobnem svetu še vedno obstajajo, vendar

se občutno manjšajo. Ženske danes npr. že prevladujejo v mnogih poklicih, ki so prej

veljali bolj za moške, prav tako ženske danes niso več ekonomsko odvisne od moških.

To dejstvo, ki se je razširilo šele v zadnjih generacijah, pa močno vpliva na odnose

med spoloma in na družinsko življenje (Musek, 1995).



5

3.1 Družinske vloge

Obstaja kar nekaj definicij družinskih vlog, ki pa se med seboj razlikujejo. V

socialni psihologiji sta Lersch in Richter vlogo definirala takole. »Lersch definira vlogo

kot celoto stališč, mnenj in vedenj, ki sodijo k socialnemu statusu posameznika; od

posameznika jih pričakujemo, on sam jih doživlja in izvaja« (Lersch, 1972, v Čačinovič

Vogrinčič, 1992, str. 131). Richter pa »vlogo definira psihoanalitično-socialno-

psihološko – kot celokupnost zavestnih in nezavednih pričakovanj staršev v odnosu do

otroka (oziroma do partnerja)« (Richter, 1971, v Čačinovič Vogrinčič, 1998, str. 39).

Družinske vloge se med seboj povezujejo v celi vrsti dogajanj, ki se na različnih

ravneh ponavljajo v istem vzorcu. Tako ima vsaka družina kot skupnost poseben,

značilen obraz. Iz teh dogajanj pa vsak član posebej gradi svoja lastna izhodišča tudi

za življenje zunaj družinskih okvirov (Tomori, 1994). Družinske vloge so se izoblikovale

glede na delitev dela, distribucijo moči ter značilnosti komuniciranja in čustvenih

odnosov (Čačinovič Vogrinčič, 1992). Vsak član ima v družini svojo vlogo. Sočasno jo

določajo mnogi splošni in osebni dejavniki. Družinsko vlogo poleg spola in razvojnega

obdobja gradijo tudi osebnostne značilnosti (telesne, duševne lastnosti in do neke

mere biološka konstitucija) in potrebe vsakega posameznika. Tudi posebno mesto v

družini (mesto matere, očeta, hčere ali sina) lahko oblikuje družinske vloge. Vlogo

posameznega člana določajo odnosi z drugimi člani družinske skupnosti, zato torej

vsakdo v družini prevzema po več vlog hkrati. Vloga kot različen vir izkušenj spodbuja

razvoj mnogih osebnostnih potez, komunikacijo in uči obvladovanja različnih spretnosti

(Tomori, 1994).

Posamezni člani družinskega sistema se glede na različne okoliščine povezujejo v

manjše skupnosti t.i. podsisteme. Ti podsistemi se konstruirajo po generaciji

(podsistem staršev in podsistem otrok, pogosto je v družini še tretja generacija –

podsistem starih staršev), po spolu, po trenutnih nalogah, ki jih izpolnjujejo v družini, po

čustvenih navezavah itd. Vsak podsistem temelji na svojih značilnih pristojnostih,

pravicah in odgovornostih, na svoji moči odločanja in na svojih mejah z drugimi

(Tomori, 1994). Skynner te meje definira »kot območje na zunanjem robu podsistema,

kot točke prehoda, kjer se značilnosti sistema spremenijo« (Čačinovič Vogrinčič, 1992).



6

3.2 Vloga ženske in vloga moškega v družini

Vsakdanji družinski svet je podvržen mnogim pritiskom in pogojevanjem. Ljudje

smo zaradi tega prisiljeni menjavati različna temeljna opravila, kot so delo, prosti čas,

nakupovanje, poraba, učenje oz. priprava na delo. Družinski člani se pri tem srečujejo s

protislovnimi vedenjskimi premisami in socialnimi vlogami (Nastran Ule 1993). Moški in

ženske menijo, da lahko med partnerjema preprečijo nesorazmerje moči in omogočijo

bolj vzajemno delitev dela. To spodbujajo z iskanjem alternativnih življenjih oblik.

Vedno več jih namreč verjame, da lahko te želje prej uresničijo v življenjskih

skupnostih, v skupnem življenju brez skupnega gospodinjstva, enostarševskih družinah

ali tudi v samskem stanu. Vse več se jih zaveda, da interesi moških in žensk niti malo

niso zlahka združljivi, kar se tiče oblikovanja zasebnega življenja. Ženske želijo svoje

poklicno delo združiti s tradicionalnimi zakonskimi in družinskimi obveznostmi. To pa

zahteva radikalno reformulacijo življenjskih predstav moških. V primerjavi z vlogami

moškega in ženske v okviru meščanskega modela sta načina življenja dveh poklicno

ambicioznih partnerjev danes neprimerno težje združljiva. In prav nesprejemanje razlik

v načinu življenja in neusklajenih življenjskih načrtov pripelje do vse pogostejših ločitev

in razvez ter upadanja nagnjenja do sklepanja zakona. Raznolikost oblik družinskega

življenja pa ne ogroža vloge starševstva, pač pa ta postane še bolj stvar ženske,

posebej kjer so moški po ločitvi ali razvezi izključeni iz vzgoje otrok ali pa se ji sami

odrečejo. Po drugi strani pa se zaradi nuje po obiskih oz. druženju z otroki vključitev

očetov po ločitvi in razvezi še poveča. Danes tako govorimo o krizi družine, ki je na

različne načine zajela zakon, starševstvo in družino. Vendar pa gre tu prej – kot za

krizo družine – za zapoznelo prilagoditev moških postopni emancipaciji žensk (Sieder,

1998).

3.2.1 Neenakost med spoloma

Nasprotja in razlike v položajih moških in žensk že vseskozi obstajajo. Vse do

šestdesetih let jih je pretežna večina žensk jemala samoumevno, danes pa temu ni več

tako (Beck, 2001). Modernizacija 20. stoletja je nova razmerja, ki jih je med proizvodnjo

in družino ustvarila že modernizacija v 19. stoletju, vodila do popolnoma nasprotnih

posledic. Medtem, ko je konec 19. stoletja prišlo do ločitve gospodinjskega in

pridobitvenega dela, so si ljudje v 20. stoletju prizadevali za ustvarjanje novih oblik

njunega ponovnega združevanja. Ženske so bile v 19. stoletju pristojne za oskrbovanje



7

družine in zakonske zveze, v 20. stoletju pa so začele množično prodirati na trg

delovne sile. Ljudje so v 19. stoletju živeli v skladu s stereotipi moškega oz. ženske, v

20. stoletju pa se osvobajajo iz opredeljenih spolnih vlog (Beck in Beck-Gernsheim,

2006). Ženske so z izenačenjem izobrazbe in ozaveščanjem svojega položaja, zgradile

pričakovanja o večji enakosti in partnerstvu v poklicu in družini, ki zadevajo ob

nasprotne razvoje na trgu delovne sile in v obnašanju moških. Moški pa so, nasprotno,

osvojili retoriko enakosti, vendar njihove besede ne dokazujejo z dejanji. Za moške

beseda izenačitev ne pomeni kot za ženske – več izobrazbe, boljših poklicnih

možnosti, manj gospodinjskega dela, temveč nasprotno – več konkurence,

odpovedovanje karieri, več gospodinjskega dela (Beck, 2001).

3.2.2 Delitev dela med partnerjema

Porazdelitev vlog v hiši danes ni več nespodbitno zakoreninjena v potrebah

gospodinjske ekonomije. Skozi leta se je ta samoumevnost polagoma izgubljala.

Naloge spolov so se tako na novo oblikovale – v družbeni razpravi so moškemu in

ženski doslej pripisovali spolno specifične lastnosti in sposobnosti, izpeljane iz narave

spolov (Sieder, 1998). Biologija tako kot mesto ženske v družbi, določa tudi mesto

ženske v družini. V družini je izmed staršev ženska ponavadi tista, ki skrbi za otroke,

zato je starševska vloga – mati in oče, edini par, pri katerem ima ženska vloga

navadno prednost pred moško. Pojasnilo za razdelitev vlog med biološkima spoloma

izhaja iz tega, da se zaradi nosečnosti in dojenja med materjo in otrokom vzpostavi

primarni odnos, mošk, ki je izvzet iz te biološke funkcije, pa se mora specializirati za

druga opravila. Ženska je tista, ki mora poznati pravila otroške nege in potrebe otrok

(Oakley, 2000). Ženski je torej določena primarna vloga matere in gospodinje (Jogan,

1995). Oakley v knjigi Gospodinja opiše štiri značilnosti vloge gospodinje v moderni

industrijski družbi: 1) vloga gospodinje je dodeljena izključno ženskam, 2) povezana je

z ekonomsko odvisnostjo, 3) ima status nedela in 4) je primarna vloga ženske.

Moškemu je delo glavna življenjska vloga, v družini je zaznamovan kot hranilec

družine. Pri skrbi za otroka je moški imenovan le kot nadomestna mati ali materin

pomočnik, kar pomeni, da je doma potreben zato, da daje ženski, materi njegovih otrok

občutek dobrega telesnega počutja in duševnega zadovoljstva, da daje moralno oporo,

da je opora njeni avtoriteti, da zastopa zakon in red, ki ga mati vsadi v otrokovo

življenje (Oakley, 2000).

Vse večje zaposlovanje žensk je poglavitno vplivalo na spremembe v družinskem

življenju. Delo zunaj doma je bilo v očitnem navzkrižju z rojevanjem otrok in skrbjo



8

zanje (Goody, 2003). Višja izobrazba žensk ter boljša sredstva za nadzor reprodukcije

so torej razlogi spreminjanja časovnega reda materinstva (Ule, 2003). Moški so tako

postali bolj vključeni v domača opravila, vendar pa ženske še vedno opravijo večji del

gospodinjskega dela, tj. kuhanje, ter skrb za otroke in dom (Goody, 2003). Čeprav

moški prevzemajo več dela v družini kot prej, pa je še vedno glavnina obremenitev na

ženski. Spremembe v življenjskem poteku pa so zastavile tudi vprašanje novim starim

mamam ali naj cilje, ki jih imajo zunaj družine, opustijo, da bodo na voljo kot varuške

oziroma babice po dolžnosti za naslednje generacije. Dobra mreža vrtcev in porodniški

dopust še zdaleč nista dovolj, da bi olajšala položaj žensk in njihovo odločitev za

otroke. Ženske zaposlitvene sposobnosti in želje vplivajo na oskrbo generacij na obeh

straneh, tj. pri skrbi za otroke in stare. Ženske pa ne samo, da si želijo imeti delo in

kariero, ampak ju morajo imeti tudi zaradi ekonomskih razlogov, da preživljajo sebe in

otroke, da si zagotovijo varnost za starost ali ob ločitvi (Ule, 2003). Franz Xaver

Kaufmann, konservativni nemški sociolog, meni: »Samo, če bodo moški bolj vključeni v

produkcijo družinske blaginje, je upanje, da bodo rastoči dvomi žensk, povezani z

družino, zmanjšani in da bo prišlo do nove stabilizacije družinskega življenja« (Beck-

Gernsheim, 2002, v Ule, 2003, str. 62).



9

4 STRUKTURNE SPREMEMBE DRUŽINE

V zadnjih nekaj desetletjih so opazne velike spremembe družinskega življenja, ki

se odražajo v odmikanju od modernega modela nuklearne družine, sestavljene iz

heteroseksualnih parov z otroki. To potrjujejo rezultati empiričnih raziskav in statistični

podatki Republike Slovenije. V splošnem so trendi spreminjanja pri nas v veliki večini

zelo podobni oziroma enaki tistim v zahodnih državah. Spremembe v družinah

potekajo po isti poti, vendar se razlikujejo po intenziteti spreminjanja, ki je odvisna od

družbenih, kulturnih in drugih značilnosti evropskih družb. Družinsko življenje v

Sloveniji tako postaja zelo raznoliko, ta pojav lahko poimenujemo pluralizacija

družinskega življenja. Družina, ki še vedno velja za temeljno družbeno institucijo, se

spreminja po starostni, spolni zgradbi, spreminja pa se tudi delitev družinskega dela in

družinske vloge (Švab, 2006). Družino danes v postmodernosti, v dobi informacijskih

znanj, v večih pogledih razumemo drugače, kot so jo definirale modernistične

sociološke teorije družine. Življenje se je v času moderne industrializacije do konca 60.

let 20. stoletja bistveno razlikovalo od sedanjega novodobnega življenja. V literaturi se

zato pojavlja izraz postmodernost, s katerim se označuje sedanjo družino, ki se v

določenih segmentih razlikuje od moderne družine in je ne moremo v celoti opisati z

modernistično teorijo. Modernistična definicija družine enostavno ne pojasnjuje

raznovrstnosti in kompleksnosti postmodernih družin, ki se razlikujejo od tipične

moderne nuklearne družine (Švab, 2001).

4.1 Družina nekoč

Pri opisovanju družine nekoč se bomo omejili na družine v 20. stoletju oz. moderni

industrijski dobi, saj je to aktualni čas našega raziskovalnega problema. V tem času je

prevladovala nuklearna oblika družinskega življenja. To pomeni, da je bila tipična

družina vsaj dvo-generacijska, sestavljal jo je vsaj en starš in en otrok. Zelo pogost pa

je bil pojav razširjenih družin, ki so bile sestavljene celo iz treh generacij in so v enem

gospodinjstvu lahko vsebovale po deset in več članov (Švab, 2001). Obliko razširjene

družine je denimo predstavljala kmečka družina, ki so jo poleg moža, žene in otrok

običajno sestavljali še sorodniki (predvsem bratje in sestre ter starši kmečkega para),

pa tudi hlapci in dekle, ki niso bili v krvnem sorodstvu z družino. Organizacija dela je

bila družinsko naravnana, zgrajena na dopolnjujočih se in spolno razdeljenih vlogah

moža, žene in otrok, pa tudi že prej omenjenih sorodnikov ter pomočnikov. Moški so

tako opravljali dela, ki so bila povezana z njihovo oddaljitvijo od hiše, z večjim



10

tveganjem in večjo telesno močjo. Ženskam pa je bila dodeljena skrb za družinsko

gospodinjstvo, ki vključuje kuho, skrb za mlado živino in svinje, mlekarstvo, perutnino in

vrt. Otroci pa so bili obravnavani predvsem kot delovna sila in bodoči dediči.

Samooskrbno gospodarstvo, s katerim se je preživljala kmečka družina, se je obdržalo

še globoko v 20. stoletje. Kmečko gospodarstvo je bilo vselej vezano na delovanje

njihovega družinskega življenja. (Sieder, 1998). R. Sieder v svojem delu Socialna

zgodovina družine opisuje družino v prvi polovici 20. stoletja: »Na Dunaju v dvajsetih

letih je npr. več kot polovica vseh v raziskavi zajetih delavskih družin živela v

stanovanjih, ki so bila sestavljena le iz ene sobe in kuhinje; v povprečju je živelo na tem

prostoru pet oseb, toda skoraj četrtino vseh stanovanj tipa soba s kuhinjo je zasedalo

več kot sedem oseb« (Sieder, 1998, str. 207). Ljudje so bili zaradi takratnih okoliščin

prisiljeni živeti v razširjenih družinah. Prva in druga sv. vojna ter takratna gospodarska

kriza so povezale ljudi v večje, razširjene družine v katerih so veljali strogi hierarhični

odnosi med spoloma in generacijami. Ljudje so bili dostikrat prisiljeni poiskati zavetje

pri svojih sorodnikih, kar je vodilo k nastanku večjih družin. Zaradi kriznih časov, slabo

plačanega dela in takratne mentalitete prebivalstva so se ljudje hitreje odločali za

starševstvo in tudi število otrok je bilo dosti večje.

4.2 Družina danes

Najbolj tipični fenomen glede spreminjanja družinskega življenja v postmoderni

družbi je podaljševanje LAT – faze odraščanja (Living Apart Together), ki pomeni

življenje staršev in otrok hkrati skupaj in narazen, podaljševanje mladosti, naraščanje

števila nezakonskih zvez, pomikanje odločitve za starševstvo na poznejša leta (Švab,

2001). Tudi Sedmak in Medarič sta v svojem delu Med javnim in zasebnim prišla do

podobnih ugotovitev: «Tudi za mlade v Sloveniji je značilno podaljševanje bivanja v

izvornih družinah in pa podaljševanje LAT faze, po izhodu iz družine pa mladi vse

pogosteje zaživijo sami ali pa v izvenzakonskih zvezah (Sedmak in Medarič, 2007, str.

81).« Te spremembe vodijo v reorganiziranje družin, strukturne spremembe v družbeni

percepciji starosti in staranja ter korenite strukturne spremembe življenja. Spremembe

v strukturi družinskega življenja se kažejo predvsem v spolni in starostni sestavi

družine ter v spremembah družinskih vlog, ki s pojavom zaposlovanja in potrošništva v

postmodernosti močno variirajo (Ule, 2002). Pojavlja se vloga ''novega očeta'',

avtoriteta moškega upada, delež zaposlenih žensk narašča itn. Te spremembe so

povzročile pluralizacijo družinskih kontekstov, ki imajo v zahodnih družbah skupno

smer razvoja. Razlikujejo pa se v hitrosti spreminjanja, kar gre pripisati različnim



11

ekonomskim, kulturnim in družbenim značilnostim posameznih družb (Švab, 2001).

Prehodi in spremembe v življenjskih potekih se vse bolj odmikajo od tradicionalnih

pričakovanj. Vzorci prehodov so vse bolj pluralistični in bolj nepredvidljivi kot v

preteklosti. Danes je za partnerske odnose značilno, da upoštevajo omejitve in

možnosti delovnih karier obeh partnerjev. To pomeni, da posamezniki bolj povezujejo

svoja življenja z življenjem partnerja. Tako so kariere posameznikov vse bolj

medsebojno povezane (Ule, 2003).

4.3 Spremembe družinskih vlog

Vloge se s časom spreminjajo, vsaka nova faza v zgodovini družine izoblikuje

nove vloge in njihovo strukturno spremembo. Z rojstvom otrok dobi roditelj novo vlogo

starša, ki skrbi za otroka in njegovo blaginjo. S staranjem staršev pa sčasoma otrok

dobiva vlogo skrbnika za starše, ki ne morejo več sami poskrbeti zase (Čačinovič

Vogrinčič, 1998). V zadnjih nekaj desetletjih z množičnim zaposlovanjem žensk, te

dobivajo novo vlogo materialnega preskrbovalca družine. Ženske pogosto zaradi

ekonomskih razlogov in lastnih prioritet postavijo svojo kariero pred otroke, kar se

odraža v prelaganju materinstva oziroma starševstva. Na drugi strani pa se zato

pojavlja nova vloga očeta, ki se zato bolj aktivno vključuje v družinska dela, skrb za

otroke in gospodinjska opravila. Spreminja pa se tudi otroštvo, govorimo o

protektivnem otroštvu, ki se odraža v zelo aktivni skrbi za otroka, njegovo

izobraževanje in blaginjo (Švab, 2001).

4.3.1 Materinstvo

Materinstvo je ključni dejavnik konstituiranja družine in tisti segment, pri katerem je

skozi čas zaznati najmanj sprememb. V postmodernosti tako ta družbena vloga ostaja

tipično moderna. Vendar pa odločitev za materinstvo oziroma starševstvo ni nujni pogoj

konstituiranja družine v postmodernosti, pač pa družinska pluralizacija vključuje tudi

proces osvobajanja družinskega življenja. Otroci oziroma potomstvo tako niso več

samoumevno pripisano dejstvo temveč postanejo možnost izbire (Švab, 2001). V

današnjih razmerah družinskega življenja so predvsem ženske tiste, ki odločajo o

rojstvu otrok. Zaradi naraščajoče potrebe po izobraženi ženski delovni sili, so ženske

primorane služiti denar, kar pa jih zelo obremenjuje, saj poleg plačanega dela

opravljajo tudi neplačano – družinsko gospodinjsko delo. To pomeni, da so stroški za

družinsko življenje in otroke predvsem za ženske narasli. Ženske se morajo zaradi



12

otrok odpovedati drugim življenjskim možnostim, npr. zaslužku, karieri, zaradi kariere

se morajo odpovedati družini in otrokom ali pa se morajo zaradi obojega in zaradi

dvojne zaposlenosti odpovedati času zase. To je razlog odločanja za vse poznejše

materinstvo (Ule, 2003). Prelaganje odločitve za starševstvo pa prinaša tudi negativne

posledice. Ženske se težje privadijo na potrebe in zahteve otroka, poleg tega je večja

možnost da se odločijo za manj otrok ali pa se za otroka sploh ne odločijo. Z višanjem

starosti se domnevno zmanjša verjetnost zanositve, hkrati pa se poveča možnost

spontanih splavov in nepravilnosti plodu (Švab, 2001).

4.3.2 Očetovstvo

Očetovstvo je v zadnjem desetletju med aktualnejšimi temami v družboslovni

literaturi o družini in zasebnosti. Pleck loči štiri obdobja očetovstva: 1) oče kot

avtoritativen verski in moralni pedagog (18. in zgodnje 19. stoletje), 2) oče kot oddaljeni

preskrbovalec družine (druga polovica 19. in sredina 20. stoletja), 3) oče kot vzor za

ponotranjenje spolne vloge (od 1940 do 1965) in 4) novi oče, ki neguje in skrbi za

otroke in je hkrati zaposlen (od poznih 1960-ih do danes) (Pleck, 1997, v Švab, 2001).

V prvem obdobju je vloga očeta usmerjena predvsem v zagotavljanje avtoritete. V

drugem obdobju, v času moderne družine oče prevzame vlogo materialnega

preskrbovalca, v tretjem obdobju pa vzgojno vlogo. Pleck zanemari očetovo vlogo

materialne preskrbe v prvem in tretjem obdobju, Švab pa ugotavlja, da je bila ta poleg

vloge avtoritete prisotna v vseh treh obdobjih. V četrtem obdobju pa se vloga očeta v

družini razume kot nega in skrb za otroke. Tema četrtega obdobja se pojavlja kot

problematika, o kateri ni najti enotne interpretacije. Odkriva se namreč vloga ''novega

očeta'', ki naj bi bil, v nasprotju z modernim očetom – materialnim preskrbovalcem

družine, vedno bolj vpleten v različne segmente družinskega življenja. Poleg tega se

ugotavlja, da je novi oče le sodobni mit, daleč od vsakdanje realnosti, v kateri je večina

družinskega dela (še vedno) družbeno dodeljena ženski (Švab, 2001). Očetje se

čedalje bolj zavedajo, da bi morali več prispevati k skrbi za otroke in k gospodinjskemu

delu, čeprav jih malo to tudi zares počne. Osebnostna rast je pogost motiv tistih

moških, ki želijo postati aktivni očetje. Stik z majhnim otrokom jim pomaga razviti

emocionalni del njihove osebnosti in jim daje nov pogled vase. Vendar pa moški na

skrb za otroka še vedno gledajo kot na prostočasno aktivnost, z njim se najpogosteje

igrajo, ženska pa v zvezi z otrokom nosi vso ostalo odgovornost (Ule, 2003). Z vidika

večine žensk torej še vedno prevladuje nepravičnost, saj celo brezposelni moški ne



13

kažejo pripravljenosti, da bi se močneje vključili v domače gospodinjsko delo in s tem

prispevali k spolni enakosti med spoloma (Jogan, 1995).

4.3.3 Otroštvo

Zgodovina otroštva je v večji meri zabrisana, ne le zaradi nepismenosti žensk,

moških in otrok, temveč tudi zaradi zgodovinarjev, ki jih tovrstne teme niso zanimale

(Puhar, 2004). Sociološko preučevanje otroštva pa v zadnjem času intenzivno narašča.

Gre za preučevanje, kjer otrok prvič nastopi kot predmet analize sam po sebi in ne v

okviru analiz institucij, kot so družina, šola itn. oziroma znotraj discipline sociologije

družine. V postmodernosti vedno več otrok živi v reorganiziranih družinah, v družinah z

enim staršem itn. Otroštvo je v času modernosti potekalo znotraj ustaljenih modernih

vzorcev družinskega življenja (Švab, 2001). V 19. stoletju je bil vzgojni slog delavskih

staršev največkrat osredotočen na red, poslušnost, pridnost in solidarnost, po drugi

strani pa je bilo zanimanje za socialni vzpon njihovih otrok zanemarjeno. Večina

staršev si je namreč želela le, da bi njihovi otroci kar najhitreje prispevali k družinskim

dohodkom (Sieder, 1998). Družinsko življenje v postmodernosti pa je bolj prehodno in

dinamično. Poleg tega obstaja večja možnost, da otroci že v zgodnjih letih doživijo

različne oblike družinske organizacije. Spreminjanje otroštva povezujemo s pojavom

protektivnega otroštva. To je proces, ki vsebuje številne aktivnosti in prakse, v katerih

je izražena intenzivna skrb za otroke, njihovo blaginjo, izobraževanje ipd. Otroštvo in

socialna figura otroka kot ju razumemo danes, pa se pojavita že s konstituiranjem

moderne meščanske družine, ko se sredi 18. stoletja pojavi ekstenzivna politika, ki

poziva predvsem matere k senzibilnosti za blaginjo svojih otrok (Švab, 2001). Otroci so

tako s pričetkom modernosti postopoma začeli izgubljati svojo ekonomsko funkcijo in

hkrati pridobivati na emotivni funkciji v družini (Beck, 1999, v Švab, 2001). Odnos in

vedenje staršev do svojih potomcev tako doživi vse večjo emocionalizacijo in

pedagogizacijo (Sieder, 1998). Otroštvo v postmodernosti je prav tako posledica

spremembe očetovske pasivnosti k povečani aktivnosti. Moški se v družino vključi prek

povečanega interesa in aktivnejše vključitve v skrb za otroke, kar pa ne pomeni, da

ženska terapevtska vloga ni več potrebna, saj se povečana aktivnost moških v družini

dogaja le v odnosu do otrok, ne pa tudi na partnerski ravni. Intenziviranje pomena

otroštva se posredno kaže v spreminjanju nekaterih demografskih kazalcev, kot so

prelaganje odločitve za starševstvo na poznejša leta, zmanjševanje števila otrok v

družini oziroma upadanje rodnosti. Protektivno otroštvo je prav tako posledica

generacijskega obrata. To se kaže v manjšanju avtoritete očeta, kar zelo spremeni



14

modernistično družinsko strukturo, v kateri ima mož-oče privilegij odločanja in nadzora

(Švab, 2001).



15

5 MEDGENERACIJSKO PRENAŠANJE DRUŽINSKIH VLOG

Enotnost in povezanost, pristajanje na spolne vloge, ohranitev generacijskih razlik

so značilnosti, ki jih morajo imeti v družinski skupnosti izoblikovane vloge (Lidz, 1971, v

Čačinovič Vogrinčič, 1992). V sklopu družine se prepletajo spolne vloge, ki sicer najbolj

vplivajo na obnašanje in življenje posameznika, z generacijskimi vlogami. V življenju, ki

ga živimo, se pojavimo v dveh pomembnih generacijskih vlogah in identitetah, najprej

kot mlada generacija (otroci svojih staršev) in nato kot starejša generacija (starši svojih

otrok). Na generacijskem prenosu temelji človekov obstoj, razvoj, poleg tega pa na

njem temelji tudi vsa kultura. Iskanje, prevzemanje in spreminjanje tako spolnih kot

generacijskih vlog je odvisno od zgodovinskega in kulturnega konteksta. V

postmodernosti pa je zaradi pluralizacije družinskih oblik zelo zapleteno posneti

modele in vloge starejših generacij. Zaradi novih poklicnih dejavnosti in partnerskih

oblik se mladi pogosto soočajo z modeli, ki v prejšnjih generacijah še niso obstajali in

jih ne morejo prepoznati v življenju in delu svojih staršev. V preteklosti je namreč

mladostnik lahko videl ustrezen in pripadajoč model v obnašanju staršev in pripadnikov

starejše generacije. Rešitve problema starejših so bile primerne tudi za mlajše

generacije. V današnjem času dinamične družbe, kjer so vloge veliko bolj nestalne,

prehodne in spremenljive, pa so mladostniki usmerjeni k iskanju modelov vlog v medijih

in pri svojih vrstnikih. Ker pa se vsaka mlajša generacija obnaša drugače od generacije

svojih staršev, pride do generacijskih razlik in konfliktov. Razlike se čutijo v življenjski

naravnanosti in vrednotah, kot posledica družbenega razvoja, ki prinese nova

vrednotenja in nove poglede, ki se jih oprimejo mlajše generacije, starejše pa ostajajo

pri svojem (Musek, 1995).

Ena izmed temeljnih družinskih vlog je opravljanje gospodinjskega dela. Otrok

ženskega spola se že v otroštvu identificira z materjo v smislu, da je za gospodinjsko

delo odgovorna ženska. Mati je svoji hčeri zgled za žensko vedenje, kot tudi zgled

odnosa do gospodinjskega dela. Hči jo opazuje, posnema in pozneje tudi dejavno

pomaga. V tem procesu identifikacije ženska dobi vlogo gospodinje. Način, kako

gospodinjiti oziroma merila, ki jih je treba doseči ter vsakdanji potek dela, se torej

prenaša z matere na hčer (Oakley, 2000).



16

6 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Družine in družinsko življenje se vseskozi spreminjajo. Ker so se družine v zadnjih

desetletjih močno spremenile, smo se pri našem raziskovanju želeli osredotočiti

predvsem na spremembe družinskih vlog. Namen naše diplomske naloge je bil torej

ugotoviti, kako se je delitev družinskih vlog spremenila skozi različne generacije in kako

to vpliva na družinsko življenje. Cilji, ki smo jih pri našem raziskovanju opredelili, so bili

naslednji:

- Intervjuvati tri generacije – stare starše, njihove potomce in njihove vnuke,

- analizirati delitev družinskih vlog v vseh treh generacijah,

- primerjati predstave o delitvi družinskih vlog med tremi generacijami,

- ugotoviti smer in vsebinske spremembe delitve družinskih vlog med vsemi tremi

generacijami in njihov vpliv na družinsko življenje.

3.2 Raziskovalna vprašanja

V sklopu poglobljenih/kvalitativnih intervjujev so nas zanimala predvsem naslednja

raziskovalna vprašanja oz. področja. Na podlagi odgovorov na raziskovalna vprašanja

bomo podali tudi sklepne ugotovitve.

- Kakšna so prepričanja o družbenih vlogah in delitvi dela v posamezni

generaciji?

- Kako se uresničujejo vloge moških in žensk v posamezni generaciji?

- Kako delitev družinskih vlog vpliva na družinsko življenje?

- Kako se je delitev vlog v družini skozi različne generacije spremenila?

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

Naš empirični del temelji na kvalitativni raziskovalni metodi. Kot tehniko zbiranja

podatkov smo uporabili intervju.



17

3.3.2 Opis vzorca

V raziskovalni vzorec so bile vključene 4 različne družine, znotraj katerih smo

intervjuvali tri različne generacije. Te tri generacije so bili stari starši, njihovi potomci in

njihovi vnuki. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 12 ljudi. Število vprašanih je bilo

torej majhno, iz česar sledi, da naš vzorec ni bil reprezentativen, vendar je temeljil na

podrobnih informacijah – te so bile bolj poglobljene kot bi bile v primeru kvantitativne

metode. Udeležencem je bila zagotovljena anonimnost. Udeleženci so bili različnih

starosti, od 20 pa vse do 90 let. Vzorec udeležencev je bil neslučajnostni in namensko

izbran. Za izbor omenjene starostne skupine smo se odločili, ker smo želeli preučiti

spremembe družinskih vlog skozi različne generacije. Tako smo lahko preverjali, kako

se iz generacije v generacijo spreminja porazdelitev dela med moškim in žensko

oziroma možem in ženo, kako se spreminjajo predstave o zaželeni delitvi družinskih

vlog in kako to vpliva na družinsko življenje. V poglobljenem intervjuju smo se

osredotočili na preučevanje vloge, ki jo je posamezni družinski član imel, ima oz. jo bo

imel kot starš – izhajali bomo torej iz igranja in pojmovanja vloge matere oz. očeta.

3.3.3 Opis pripomočkov

Za ugotavljanje medgeneracijskih sprememb družinskih vlog in njihovega vpliva na

družinsko življenje smo uporabili polstrukturiran intervju. Ta je bil glede na cilje, ki smo

si jih zastavili, oblikovan po nekaj v naprej pripravljenih ključnih vprašanjih. Tip vprašanj

je bil odprt, zaradi česar so bile informacije bolj opisne. Ob tem naj poudarimo, da so

vprašanja služila zgolj za vsebinsko oporo izpraševalca, saj je vsak intervju zgodba

zase in je kot tak tudi spreminjajoč glede posameznega intervjuvanca.

3.3.4 Opis postopkov

Zbiranje podatkov je potekalo v drugi polovici meseca julija 2015. Poskrbljeno je

bilo, da so vsi udeleženci sodelovali prostovoljno. Udeleženci so na vprašalnik

odgovarjali individualno. Časovno trajanje posameznega intervjuja se je razlikovalo. Po

predstavitvi namena raziskave sem udeležencem zastavljala vprašanja, na katera so

mi odgovarjali kratko ali v obliki pripovedi, odvisno od tipa vprašanja. Njihove odgovore

sem zaradi natančnosti zapisa pridobljenih podatkov, boljšega ohranjanja vsebine in

tekočega, spontanega poteka pogovora posnela z diktafonom.



18

3.3.5 Opis obdelave podatkov

Z izbrano metodo smo pridobili kvalitativne podatke, pri katerih so vrednosti

spremenljivk navedene z besedami, atributivno. Podatki so obdelani na besedni način,

brez uporabe merskih postopkov, ki dajo števila, in brez operacij nad števili (Mesec,

1998). Najprej smo naredili transkripcijo gradiva. Posneti intervju smo prepisali in ga pri

tem do določene mere, minimalno parafrazirali. Pogovor smo reducirali po obsegu,

tako da smo opustili pogovor, ki se nam je zdel irelevanten, in po obliki, tako da smo

dobesedni pogovor prepisali v povzetku (Mesec, 1998). Izhodišče za analizo so bili

torej transkribirani zapiski. Med prepisovanjem zvočnega zapisa smo si zastavili

naslednji pravili:

- zapis intervjuja, kjer govorec uporablja sleng, smo prevedli v knjižni jezik,

- zvočni zapis smo prepisali v skladu s pravopisnimi pravili.

Medtem, ko smo pogovor intervjuja prepisovali, smo ga ustrezno opremili z naslovom,

datumom, avtorjem in ga ustrezno razvrstili (Mesec, 1998) glede na to, v katero

generacijo spada – med stare starše, njihove potomce ali njihove vnuke. Transkribirano

besedilo smo razčlenili na smiselne enote kodiranja (fraze, stavke, odstavke), ki so

pomembni za namen naše raziskave. Uporabili smo induktiven pristop – kode smo

določili med samo analizo intervjuja (Vogrinc, 2008). Enote smo odprto kodirali in tako

pridobili kode prvega reda (babica, mati oz. oče, hči oz. sin). Kode prvega reda smo

nato združili v nadpomenke preko osnega kodiranja in s tem pridobili kode drugega

reda (vloga matere oz. očeta in predstave o vlogi matere oz. očeta, vzgoja otrok in

predstave o vzgoji otrok, odločanje in predstave o odločanju v družini, zaposlitev in

predstave o zaposlitvi, glavni materialni preskrbovalec in predstave o glavnem

materialnem preskrbovalcu, vpliv na družinsko življenje, prispevanje otrok in predstave

o prispevanju otrok, delo ženske, delo moškega, delo obeh, delo otrok, predstave o

delitvi dela v družini, prvi otrok, čas osamosvojitve, pomoč staršev pri osamosvojitvi,

pričakovanja glede pomoči staršev, komunikacija in odnos, predstave o partnerju,

načini preživljanja prostega časa in predstave o preživljanju prostega časa). Te smo

selektivno kodirali in s tem pridobili kode tretjega reda – kategorije (Vogrinc, 2008).

3.4 Rezultati in razprava

Podatke intervjujev, pridobljene glede na zaključeno kodiranje, smo primerjali med

seboj in njihovo analizo ponazorili s pomočjo preglednic. V posamezni preglednici bodo



19

prikazane kode prvega, kode drugega reda in kategorije. To bo omogočilo boljši

pregled nad odgovori posamezne generacije.

Kategorije smo razvrstili po naslednjem vrstnem redu:

- kategorija 1 – DRUŽINSKE VLOGE

- kategorija 2 – EKONOMSKI STATUS

- kategorija 3 – DELITEV DELA V DRUŽINI

- kategorija 4 – NAČRTOVANJE DRUŽINE

- kategorija 5 – OSAMOSVOJITEV

- kategorija 6 – DRUŽINSKI ODNOSI

V nadaljevanju bomo predstavili rezultate v skladu z zgoraj navedenimi

kategorijami ter navedenim vrstnim redom. Za boljše razumevanje preglednic naj

omenimo še to, da so bili oz. so vsi spraševanci prve in druge generacije poročeni

medtem, ko pri tretji generaciji niso. Predstavnika prve in četrte družine nista poročena,

niti še ne živita s partnerjem oz. ga predstavnik prve družine celo nima, predstavnik

druge družine je poročen, predstavnik tretje družine pa živi v zunaj zakonski zvezi.

3.4.1 Družinske vloge

Pri opisovanju ženske oziroma moškega v vlogi matere oziroma očeta so se

posamezniki večinoma opisali kot popustljivi, potrpežljivi, tudi strogi, odvisno od

situacije, v kateri so morali reagirati. Predstavnica prve generacije (Priloga 2:

Preglednica 1) je povedala, da je bila že njena mati zelo stroga, sama je torej to

lastnost prevzela od nje. Predstavnik tretje generacije, ki otrok še nima, je pri opisu o

predstavah vloge očeta povedal, da sebe vidi tudi v vlogi spodbujevalca (Priloga 2:

Preglednica 4). Vzgoja otrok je bila skoraj pri vseh posameznikih prepuščena ženski.

Da pa ni bila ženski prepuščena le vzgoja otrok, temveč tudi skrb zanje (nega, pomoč

pri šolskem delu) lahko razberemo iz preglednic o delitvi dela v družini (Priloga 4).

Seveda pa ženska ni bila vedno tista, ki se je ukvarjala z otroki, temveč nasprotno. Pri

analizi odgovorov, ki se nahajajo v preglednicah 3 in 4 lahko opazimo, da sta pri vzgoji

otrok sodelovala tako moški kot ženska (Priloga 2). Tudi posameznika, ki družine še

nimata pravita, da mora biti vzgoja enakovredna kar pomeni, da otroka vzgajata tako

ženska kot moški. Prva posameznica pri tem pove, da jo mora partner pri vzgoji

podpirati (Priloga 2: Preglednica 1) medtem, ko drugi posameznik svoj odgovor

utemelji, da sta za vzgojo otrok pomembna oba starša (Priloga 2: Preglednica 4). Na



20

vzgojo otrok pa so imeli velik vpliv tudi stari starši. Ko so zaključili s svojo vlogo

starševstva, so to vlogo prenesli na svoje vnuke. To lahko razberemo iz preglednic

(Priloga 2: Preglednica 1, 2 in 3), kjer posamezniki opisujejo, da so imeli pri vzgoji otrok

pomoč svojih staršev. Tu je sicer večkrat omenjena pomoč pripadnice ženskega spola

kot moškega. Tudi Sieder je mnenja, da so v praksi glavne vzgojiteljice ženske (Sieder,

1998). O vlogi odločanja so vsi, razen predstavnica druge družine (Priloga 2:

Preglednica 2), povedali, da v večini odločitve sprejemajo skupaj s partnerjem.

Omenjajo tudi prilagajanje drug drugemu, strinjanje drug z drugim ipd. Tudi

posameznika, ki družine še nimata, sta mnenja, da bi morala odločitve sprejemati oba

partnerja, medtem ko pripadnik četrte družine (Priloga 2: Preglednica 4) pri tem še

poudari, da ni pravično sprejemati odločitve samo na podlagi enega člana.

Družinske vloge se s časom spreminjajo. Z analizo odgovorov ugotovimo, da se

spremembe dogajajo predvsem na področju vzgoje otrok. Medtem ko je v večini

starejših generacijah prevladovalo prepričanje, da je za vzgojo zadolžena ženska, se

mlajše generacije zavzemajo za to, da sta za vzgojo otrok pomembna tako moški kot

ženska.

3.4.2 Ekonomski status

S spremembami v organizaciji življenja v družini so tesno povezane spremembe v

družbeni vlogi žensk – njen prostor se je iz zasebnosti odprl navzven v javnost (Černič

Istenič, 1995). To lahko razberemo tudi iz preglednic, iz katerih je razvidno, da so

družine, v katerih je bil oz. je zaposlen samo moški, tri. Od tega sta dve družini, v

katerih sta se ženski zaposlili kasneje, obe zaradi ekonomskih razlogov. Zanimivo je,

da tudi danes najdemo tradicionalno družino, v kateri je moški hranilec družine (Priloga

3: Preglednica 7). Predstavnika prve (Priloga 3: Preglednica 5) in četrte družine

(Priloga 3: Preglednica 8), ki partnerja še nimata oz. še ne živita z njim, pa menita, da

morata biti s partnerjem zaposlena oba. Predstavnica prve družine razpolaga s svojimi

finančnimi sredstvi, enako pa pričakuje tudi od partnerja, saj partnerja ne misli

preživljati. Drugi predstavnik pa meni, da morata biti zaposlena oba zaradi bolje

preskrbljene družine. Glavni materialni preskrbovalec družine je bil v prvi generaciji

(stari starši) po večini moški, izjemoma v prvi družini, kjer sta oba enako preskrbovala

družino. Pri drugi generaciji (potomci) opazimo, da se pri dveh družinah pojavi glavni

preskrbovalec ženska. Predstavnik četrte družine je povedal, da je razlog za to boljša

plača njegove partnerice. Pri tretji generaciji (vnuki) ima predstavnica prve družine



21

željo, da bo glavni preskrbovalec družine njen partner, pri predstavniku druge družine

(Priloga 3: Preglednica 6) oba enako preskrbujeta družino, pri tretji družini je to moški,

predstavnik četrte družine pa meni, da bi morala oba, tako moški kot ženska,

preskrbovati družino. O samem vplivu zaposlitve na družinsko življenje se posamezniki

zavedajo, da lažje shaja družina, v kateri sta zaposlena oba. Otroci pri finančni podpori

družine niso sodelovali oz. ne sodelujejo. Večina jih utemeljuje, da je razlog za to

šolanje. Predstavnica prve družine pa poudari, da je naloga staršev, da otroku finančno

pomagajo, vendar le dokler se otrok šola. Ko otrok zaključi šolanje, pa je prispevek

obvezen, pravi.

Vse več je družin, v katerih sta zaposlena tako moški kot ženska. Prav tako ni več

neke jasne meje o tem, kdo je glavni preskrbovalec družine. Intervjuji kažejo, da je

nekje to celo ženska.

3.4.3 Delitev dela v družini

Iz preglednic je razvidno, da se pri večini družin delitev dela deli glede na spol. Pri

vseh družinah je ženska po večini tista, ki opravlja gospodinjska dela, izjema je le tretja

družina (Priloga 4: Preglednica 11), kjer je gospodinjska dela opravljal tudi mož. Lahko

bi rekli, da je največja izenačenost v delitvi dela vidna v skrbi za denarne zadeve,

najmanj pa v ženskih opravilih, kot so pranje, likanje in pospravljanje. Za ta dela je bila

zadolžena ženska, pa naj je bila zaposlena ali ne. Pri nekaterih družinah je opaženo,

da je bilo oziroma je ali bo eno izmed moških opravil kuhanje. Švabova pravi, da se

spolno asimetrična alokacija družinskega dela pomika k večji simetričnosti le v tistih

minimalnih segmentih, ki jih zahtevajo zunanji pogoji. Popularnost kuhanja med

moškimi, je dober primer za interpretacijo večjega vključevanja moških v družinsko

delo. Čeprav gre tu prej za kratkoročen vzgib, pa je to lahko tudi podlaga za

enakomernejšo delitev dela (Švab, 2001). Ženska ima večji vpliv pri ukvarjanju z otroki

kot moški. Ponavadi je ona tista, ki otroka neguje, moški pa se z njimi ukvarjajo bolj v

obliki prostočasnih aktivnosti ali pomoči pri šolskem delu. Otroci so bili oziroma so po

večini vključeni v delitev dela. Medtem ko so se v starejših generacijah vanjo

vključevali tudi z delom na polju (Priloga 4: Preglednica 9 in 10), se v mlajših

generacijah najpogosteje vključujejo z gospodinjskimi opravili. Tu pa je zopet opazna

delitev na spol. Hčere so bile oz. so zadolžene za opravila, kot so pomivanje posode,

likanje, pranje in kuhanje, sinovi pa v večji meri zadolženi za pospravljanje in moška

opravila. Iz tega lahko sklepamo, da se predstava o naravni delitvi vlog v družini ne

izoblikuje šele v zakonu, temveč jo najdemo že pri otrocih in mladostnikih (Sieder,



22

1998). V tretji družini pri prvi in drugi generaciji otroci niso bili oz. niso vključeni v

delitev dela. Morda razlog za to tiči prav na prenosu svojih navad v naslednjo

generacijo. O predstavah o delitvi dela v družini se jih večina v prvi generaciji (stari

starši) še vedno zavzema za povsem tradicionalno delitev dela: ženske so za

gospodinjska dela, moški za težja dela. Zanimivo je to, da tako menijo tudi ženske in

ne le to, nobena predstavnica ženskega spola ni izjavila, da bi morala biti tudi moška

vloga skrb za otroke, razen ene. Ta meni, da bi se morali moški malo bolj ukvarjati z

otroki, vendar pa pravi, da je to še vseeno ženska naloga (Priloga 4: Preglednica 10).

Za tradicionalno delitev se ne zavzema tretja družina, katere predstavnica meni, da

morata oba partnerja delati in znati vse. Večina žensk prve generacije svoje predstave

povezuje z delitvijo dela v družini, kot so jo imele same oz. jo imajo z možem. Pri drugi

generaciji (potomci) so že opazne razlike v primerjavi s tradicionalno delitvijo dela.

Predstavnica druge družine (Priloga 4: Preglednica 10) se še vedno zavzema za

tradicionalno delitev dela, medtem ko ostali predstavniki menijo, da bi se morali tudi

moški vključevati v gospodinjska opravila ali svoji partnerki vsaj pomagati pri tem.

Predstavnik četrte družine (Priloga 4: Preglednica 12) pa je pri predstavah o delitvi dela

omenil celo starševsko vlogo in pri tem poudaril, da sta oba, tako mati kot oče,

pomembna za otrokov razvoj. Zelo zanimivo je, da enako meni tudi njegov potomec.

Pri tretji generaciji (vnuki) zasledimo eno še povsem tradicionalno družino, v kateri je

moški hranilec družine, ženska pa gospodinja doma. Predstavnikove predstave te

družine se skladajo z delitvijo dela, kot ga imajo doma (Priloga 4: Preglednica 11).

Medtem pa so predstave drugih predstavnikov tretje generacije povsem drugačne. O

predstavah o delitvi dela v družini se posamezniki zavzemajo za enakovredno delitev,

medtem ko pripadnika prve in druge družine menita, da je likanje in pranje še vedno v

domeni ženske, pripadnik četrte družine pa pravi, da bi sam opravljal tudi to.

Delitev dela v družini vse bolj prehaja k enakovrednejši. Moški se že vključujejo v

nekatera gospodinjska opravila, še vedno pa ženska ostaja tista, ki je po večini

zadolžena zanje

3.4.4 Načrtovanje družine

Na področju načrtovanja družine opazimo, da se pri večini družin starost prvega

otroka v primerjavi z naslednjo generacijo povečuje. Švab pravi, da rodnostne

spremembe pomembno vplivajo med drugim tudi na konstituiranje družine prokreacije

(zviševanje starosti matere ob rojstvu prvega otroka) (Švab, 2001). Izjema je druga

družina (Priloga 5: Preglednica 14), kjer je imela mati druge generacije otroka prej kot



23

mati prve generacije, vendar je bil le ta nenačrtovan. Tudi pri tretji družini (Priloga 5:

Preglednica 15) opazimo, da je imel pripadnik tretje generacije otroka pri enakih letih

kot pripadnica druge generacije. Vendar nam je ta zopet povedal, da otrok ni bil

načrtovan. Predvidevamo lahko, da bi ta dva posameznika morda imela otroka

kasneje, če bi ga načrtovala. Razberemo lahko, da je na načrtovanje otroka v večji

meri vplivala finančna neodvisnost. Zanimivo je, da so vsi pripadniki prve generacije

povedali, da je na načrtovanje otroka vplivala tudi poroka, medtem ko je v naslednjih

dveh generacijah poroka omenjena le pri enem posamezniku (Priloga 5: Preglednica

13). Danes poroka ni več eden izmed temeljih pogojev za načrtovanje otroka. Vse več

jih namreč živi v zunajzakonskih zvezah. Tudi med našimi intervjuvanci je ena izmed

družin taka, ki ima otroke, vendar partnerja nista poročena (Priloga 5: Preglednica 15).

Z analizo odgovorov sklepamo, da se starost žensk ob rojstvu prvega otroka

povečuje. Razlogov za to je lahko več, eden izmed njih pa je zagotovo tudi daljše

obdobje šolanja in s tem povezana kasnejša finančna neodvisnost.

3.4.5 Osamosvojitev

Podatki iz razpredelnic pričajo o tem, da se starost odseljevanja otrok od staršev iz

generacije v generacijo povečuje. Pri tretji generaciji (vnuki) lahko vidimo, da kar dva

posameznika še vedno živita doma, kljub temu da imata že družino. Osamosvojila sta

se sicer že, vendar sta si zaradi lažjih življenjskih pogojev življenje ustvarila v hiši svojih

staršev. Kot zelo pomemben dejavnik verjetnosti, da se mladi odselijo od staršev, so

materialni dejavniki (Lavrič in Klanjšek, 2011). Velik vpliv pri osamosvojitvi imajo starši.

Otroci se lažje odselijo oz. osamosvojijo, če jim le ti pomagajo pri tem. Pri družinah

lahko vidimo, da dve pripadnici prve generacije (stari starši) svojim otrokom nista nudili

pomoči, medtem ko so v družinah druge (potomci) in tretje generacije starši vsem nudili

pomoč ali jim jo vsaj nameravajo. Pomoč, ki so je bili ali je bodo otroci deležni, je

večinoma finančna. Veliko jih omenja tudi pomoč pri skrbi za njihove otroke. Ena izmed

pripadnic tretje generacije (Priloga 6: Preglednica 17) pa je izjavila, da pomoči staršev

ne pričakuje, saj si mora pogoje za življenje vsak ustvariti sam.

Iz analize odgovorov s področja osamosvojitev sklepamo, da se starost

odseljevanja otrok od staršev povečuje. Ključni dejavniki osamosvojitve otrok so tako

največkrat zaključek šolanja, finančna neodvisnost pa tudi spoznanje primernega oz.

pravega partnerja.



24

3.4.6 Družinski odnosi

Večina ljudi je svojo komunikacijo s partnerjem opisala kot dobro, odprto. Odnos

opišejo z vrednotami, kot so ljubezen, spoštovanje, iskrenost, zaupanje. Eden ključnih

dejavnikov, ki ga posamezniki omenjajo pri odnosu, je pogovor. Pogovor je namreč

tisti, ki močno vpliva na odnos, veliko pogovora zagotovo pomeni boljši odnos v družini.

Izjema je posameznica druge družine (Priloga 7: Preglednica 22), ki svojo komunikacijo

s partnerjem ne opisuje kot dobro. Pravi, da mora ves čas popuščati. Razlog za to

lahko razberemo iz Priloge 2: Preglednica 2, kjer možev karakter opiše kot težak.

Predstave o tem, kakšen mora biti njen partner, je predstavnica prve družine (Priloga 7:

Preglednica 21) opisala z vrednotami. Pravi, da morajo biti le te sorodne njenim, prav

tako predstave o družini, za katere nam pove, da mora v družini vladati ljubezen, dobra

komunikacija, zaupanje, poštenost. Te vrednote lahko pripišemo posameznikom, ki so

bili vzgojeni v katoliški veri. Nekoč zakon ni temeljil na osebni ali romantični ljubezni

med možem in ženo. Odnos v zakonu ni bil vrednota sam na sebi, kakor je to bilo v 20.

stoletju in je še danes (Oakley, 2000). Predstavnica omenja tudi prosti čas, ki moga

mora družina karseda največkrat preživljati skupaj. Vsi predstavniki na vprašanje, kako

so preživljali prosti čas, odgovarjajo, skupaj kot družina. Izjema je le ena posameznica,

predstavnica prve generacije (Priloga 7: Preglednica 21), ki pravi, da včasih prostega

časa niso imeli. Tudi vsebina preživljanja prostega časa se spreminja. Pri starejših

generacijah lahko opazimo, da posamezniki niso hodili na morje tako kot pri mlajših

generacijah. Izjemi sta dve družini starejših generacij (Priloga 7: Preglednica 23 in 24),

ki sta prosti čas preživljali tudi z odhodom na morje. Sklepamo, da se razlog za to

skriva v vrsti družine. Ti dve sta bili bolj meščanski, pri kateri je odhod na morje

samoumeven, medtem ko pri drugih dveh kmečkih družinah odhod na morje ni bil

mogoč. Posameznika, ki še nimata družine smo spraševali o tem, kako si predstavljata

preživljanje sodobnega časa družine. Oba menita, da mora družina preživeti prosti čas

skupaj, predstavnica prve družine pa še poudari, da mora biti skupen preživet čas

družine kvaliteten, saj se družine vse pogosteje zaradi delovnih obveznosti vidijo samo

ob večerih, poleg tega družine ne znajo več ločiti med prostim in delovnim časom.

Ugotavljamo, da so družinam vrednote, kot so ljubezen, spoštovanje, zaupanje idr.

pomembne, vendar pa se ob tem sprašujemo, kakšno vrednost so tem vrednotam

pripisovali nekoč in kakšno jim pripisujemo danes. Ugotavljamo tudi, da se načini in

vsebina preživljanja prostega časa spreminjata.



25

3.4.7 Razprava

Sama izvedba naše raziskave je potekala po pričakovanjih. Izvedena je bila

uspešno, z nekaj pomanjkljivostmi, ki jih bomo opredelili v nadaljevanju.

Naj se najprej osredotočimo na izbrano metodologijo. Tehnika, ki smo jo pri

spraševanju uporabili, je bila intervju. Ker je ta sestavljen iz odprtega tipa vprašanj, je

to zagotovo ena izmed prednosti. Spraševanca ne omejujemo pri odgovorih, poleg

tega dobimo poglobljene podatke, ki nam omogočajo temeljitejši vpogled v problem

našega raziskovanja. Odprti tip vprašanj pa ima seveda tudi svoje slabosti. Analiza

odgovorov je zahtevna in zamudna, vendar pa so odgovori zaradi tega bolj vsebinski tj.

bogati, kar zopet prištevamo k eni izmed prednosti intervjuja. Ker je intervju tehnika

zbiranja podatkov, pri katerem smo v neposrednem stiku z udeleženci in ker je le ta

poglobljen, smo bili presenečeni, da je večina spraševancev odgovarjala bolj kratko in

jedrnato, razen izjem seveda. Prav tako nismo prepričani, če so spraševanci na vsa

vprašanja odgovorili po resnici. Menimo, da razlog tiči v dokaj osebno sestavljenem

vprašalniku. Ljudje ne želijo razkrivati svojih osebnih stvari, menijo da se drugih to ne

tiče. Ker smo intervjuvance poznali, oni pa nas, je bil verjetno tudi to razlog, da so

nekateri govorili brez zadržkov, drugi pa so bili pri odgovarjanju bolj zadržani in pazljivi,

kakšen odgovor nam bodo podali. Med spraševanci tretje generacije sta bila tudi dva

posameznika, ki družine še nimata. Ta dva smo spraševali predvsem o predstavah

družinskih vlog in družinskega življenja. Spraševati ljudi o predstavah ni nič narobe,

vendar so to le dejstva, katerih ne moremo posplošiti, da tako tudi zares bo, ko bodo

imeli svojo družino.

Udeleženci intervjuja so lahko namensko ali naključno izbrani. Sami smo jih izbrali

namensko. Naj pojasnimo zakaj. Za našo raziskavo smo potrebovali 3 različno stare

generacije, stare starše, njihove potomce in njihove vnuke. Ker danes ni lahko najti tri

še živeče generacije, ki so si med seboj v sorodu, poleg tega pa mora tretja generacija

imeti že svojo družino ali biti vsaj primerno stara, da lahko odgovarja na naš intervju, je

bil razlog namensko izbranih spraševancev prav ta.

Vprašalnik je bil sestavljen za vsako generacijo posebej. Seveda so bila pri vseh

generacijah vprašanja zelo podobna, nekje celo enaka. Vprašanja smo oblikovali glede

na demografske podatke, ki so nam jih spraševanci podali na začetku intervjuja. Sama

vprašanja so se nanašala na družinske vloge, na zaposlitev, delitev dela v družini,

načrtovanje družine, osamosvojitev in družinske odnose. Z vsemi vprašanji smo sicer

pridobili neke podatke, vendar bi morda kakšne lahko tudi izpustili, saj niso bila ključna



26

za našo raziskavo. Menimo, da so bila vprašanja o družinskih vlogah pomanjkljiva. Ta

bi lahko izpopolnili, saj je bila to tema našega raziskovanja.



27

7 SKLEPNE UGOTOVITVE

Skozi potek našega življenja nas ves čas spremljajo družinske spremembe.

Odražajo se v obliki, strukturi, v spolni in starostni zgradbi družine. V večji meri se

spremembe zaznavajo tudi v prevzemanju družinskih vlog in porazdelitvi dela v družini.

S slednjimi smo se ukvarjali v našem raziskovalnem delu. Z izvedeno kvalitativno

raziskavo smo skušali ugotoviti, kakšna so prepričanja o družbenih vlogah in delitvi

dela v posamezni generaciji, kako se uresničujejo vloge moških in žensk v posamezni

generaciji, kako delitev družinskih vlog vpliva na družinsko življenje ter kako se je

delitev vlog v družini skozi različne generacije spreminjala. Ker je bilo v našo raziskavo

vključenih le 12 posameznikov, rezultatov ne moremo posplošiti na celotno populacijo.

V skladu z literaturo in našimi dognanji smo ugotovili, da se vloge še vedno delijo na

spol, vendar se meje le teh počasi zabrisujejo.

Z našo raziskavo smo ugotovili, da se prepričanja o družbenih vlogah in delitvi dela

v družini iz generacije v generacijo spreminjajo. Medtem ko se je še večina starejše

generacije zavzemala za povsem tradicionalno delitev dela, tj. moški so primerni za

težja dela, ženske za gospodinjska, se mlajše ponekod zavzemajo za bolj enakovredno

delitev dela. Veliko žensk meni, da bi morali moški bolj prispevati pri ukvarjanju z

otroki, medtem ko se tudi že nekateri moški zavedajo, da sta za vzgojo otrok

pomembna oba. Kljub temu da prepričanja ljudi vse bolj temeljijo na enakovredni delitvi

vlog in dela, pa se v resničnem življenju ne odražajo ravno tako.

Nekoč je bil moški zaznamovan kot hranilec družine, ženska pa je imela vlogo

gospodinje in skrbnice za otroke. Ugotovili smo, da je bilo že v starejši generaciji veliko

družin, kjer sta bila zaposlena oba partnerja. Vendar pa to ne pomeni, da sta si delo

doma, predvsem žensko delo, razdelila enakovredno. Gospodinjsko delo in skrb za

otroke je tako v pretežni meri ostala domena ženske. Tudi v naslednji generaciji, kjer

so bile zaposlene že čisto vse intervjuvane ženske, ni bilo korenitih sprememb. En

intervjuvanec pa je že izpostavil zavedanje, da bi moški ženski lahko pomagali.

Njegova pomoč se celo odraža pri kuhanju. Vendar pa ne vemo, ali gre tu za pomoč

ženski ali za opravilo, ki ga moški pač radi počnejo. Čeprav zanimanje za kuhanje

postaja ena izmed moških dejavnosti v sodobni družini, je prehranjevanje družine še

vedno prepuščeno ženskam. Opazili smo tudi njihovo pomoč pri skrbi za otroke. Ta se

odraža predvsem v pomoči pri šolskem delu in v obliki prostočasnih aktivnosti, ne pa

toliko v vzgoji in negi otrok. Večji premiki so se začeli dogajati v najmlajši generaciji,

torej tretji. Iz predstav intervjuvanih posameznikov smo ugotovili, da se nekateri moški

zavzemajo za povsem enakovredno delitev dela kar se tiče gospodinjskih opravil in



28

skrbi za otroke. V to je vključeno tako pranje, likanje kot tudi nega in vzgoja otroka.

Kljub zavzemanju nekaterih moških za to, pa je tudi v tretji generaciji še vedno ženska

tista, ki je v večji meri zadolžena za opravljanje gospodinjskih opravil, vzgoje in nege

otroka. In ne le to, celo tu se najde družina, ki je še povsem tradicionalna. V delitev

dela so že vse od starejše generacije vključeni tudi otroci. Če so bili v starejši generaciji

vključeni tako, da so pomagali na polju, grabili mrvo, pa se danes njihova pomoč

odraža bolj v gospodinjskih opravilih, kot so kuhanje, pomivanje posode ipd. Seveda ne

moremo reči, da tega niso počeli že včasih. Čeprav so se na trgu delovne sile zgodile

velike spremembe, pa se posledice le teh na nekaterih področjih v družini dogajajo zelo

počasi. Torej kljub temu, da so ponekod ženske že glavne preskrbovalke družine,

gospodinjsko delo in skrb za otroke ostaja v pretežni meri njihovo opravilo.

Starši vse bolj podpirajo šolanje otrok, in ker le to danes poteka vse daljše

časovno obdobje, se posledično tudi osamosvojitev mladih prelaga na poznejša leta. Iz

tega sledi, da mladi kasneje prevzamejo vlogo starša. Predpogoje za odločanje mladih

za starševstvo pa ne predstavlja samo zaključek izobraževanja temveč tudi vstop na

trg dela, stabilna zaposlitev ter lastno gospodinjstvo. Starši imajo pri osamosvojitvi

svojih otrok velik vpliv. Pomoč se ne odraža le finančno, temveč tudi v skrbi za otroke.

Stari starši tako vlogo starševstva podaljšujejo tudi v naslednjo generacijo. Družinam

vse pomembnejši postaja tudi skupaj preživet čas. Načini in vsebina prostega časa se

iz generacije v generacijo spreminjata. Medtem ko v starejših generacijah ponekod

prostega časa sploh niso imeli, se ta pri mlajših generacijah odraža v potovanjih in z

njimi povezanimi ogledi kulturnih znamenitosti. Družine so že v starejših generacijah

vrednotam, kot so ljubezen, zaupanje, spoštovanje pripisovale neko določeno

vrednost. Vendar pa se ob tem sprašujemo, kakšna je bila vrednost teh vrednot nekoč

in kakšna je danes. Včasih je namreč zakon temeljil na družini, medtem ko danes

družina temelji na zakonu, pa tudi tu se vprašamo če res, saj vse več družin živi v

zunajzakonskih zvezah.

Na podlagi naše raziskave smo ugotovili, da so iz generacije v generacijo vidne

spremembe družinskega življenja. Čeprav se te pojavljajo v majhni meri, kljub temu

obstajajo. Prepričanja o vlogah in delitvi dela so pri starejši generaciji odražala

pretežno jasno mejo med spoloma, medtem ko je v tretji generaciji ta meja ponekod že

močno zabrisana. Glede na to, da so v večini še vedno ženske tiste, ki so zadolžene za

gospodinjska opravila in vzgojo otrok, prepričanja pa so ponekod že drugačna, se mi

ob tem poraja vprašanje, ali bodo sčasoma moški bolj vključeni v to področje oz. ali

bosta tako moški kot ženska opravljala gospodinjska opravila in vzgajala otroke, kar

pomeni, da bosta postala v vzgoji enakovredna, bosta podpirala drug drugega. Ženske



29

še vedno v pretežni meri opravljajo gospodinjska dela in skrbijo za otroke, kar kaže na

preobremenjenost žensk, predvsem žensk v sodobni družbi. Te morajo kljub temu da

so zaposlene za polni delovni čas, doma opravljati še gospodinjska opravila in se

ukvarjati z vzgojo otrok. Tu se nam poraja vprašanje, ali bodo moški v prihodnosti

pripravljeni prevzeti del gospodinjskih opravil in skrbi za otroke. Menimo, da bi se

preobremenjenost žensk le tako lahko zmanjšala. Kljub temu da se prepričanja

nekaterih ljudi zavzemajo za večje vključevanje moških v gospodinjska dela in skrb za

otroke, nekateri celo pristajajo na enakovredno delitev med spoloma, pa se nam ob

tem zastavlja vprašanje, ali je popolna enakost sploh smiselna in dosegljiva.



30

8 VIRI IN LITERATURA

Beck, U. (2001). Družba tveganja. Na poti v neko drugo moderno. Ljubljana: Krtina.

Beck, U. in Beck-Gernsheim, E. (2006). Popolnoma normalni kaos ljubezni. Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede.

Čačinovič Vogrinčič, G. (1992). Psihodinamski procesi v družinski skupini. Ljubljana:

Advance.

Čačinovič Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine. Ljubljana: Znanstveno in

publicistično središče.

Goody, J. (2003). Evropska družina. Ljubljana: Založba /*cf.

Jogan, M. (1995). Androcentrična ali androgina kultura in (simetrična) družina. V T.

Rener, V. Potočnik, V. Kozmik (ur.), Družine različne-enakopravne (str. 49-63).

Ljubljana: Vitrum.

Lavrič, M. in Klanjše, R. (2011). Stanovanjske in bivanjske razmere mladih. V Lavrič

(ur.), Mladina 2010 (str. 347-373). Maribor: Aristej.

Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka

šola za socialno delo.

Musek, J. (1995). Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy.

Nastran Ule, M. (1997). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in


Oakley, A. (2000). Gospodinja. Ljubljana: Založba /*cf

Puhar, A. (2004). Prvotno besedilo življenja. Ljubljana: Studia Humanitatis

Rener, T. (2006). Težave s pojmom družine. V T. Rener, M. Sedmak, A. Švab in M.

Urek (ur.), Družine in družinsko življenje v Sloveniji (str. 13-26). Ljubljana: Založba

Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

Rener, T. (2008). Spodleteli projekt? Novo očetovstvo v evropski politični in ekonomski

zgodovini. V M. Ule (ur.), Novo očetovstvo v Sloveniji (str. 14-32). Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede.

Sedmak, M. in Medarič, Z. (2007). Vpliv zaposlitve na družinske odločitve in družinsko

življenje. V M. Sedmak in Z. Medarič (ur.), Med javnim in zasebnim: Ženske na

trgu dela (str. 75-109). Ljubljana: Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno

Primorsko.

Sieder, R. (1998). Socialna zgodovina družine. Ljubljana: Studia Humanitatis: ZRC.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstveno raziskovalni center

Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ur.) (2014). Slovar slovenskega

knjižnega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.



31

Švab, A. (2006). Družinske spremembe. V T. Rener, M. Sedmak, A. Švab in M. Urek

(ur.), Družine in družinsko življenje v Sloveniji (str. 63-87). Ljubljana: Založba

Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.

Švab, A. (2001). Družina: od modernosti k postmodernosti. Ljubljana: Znanstveno in


Tomori, M. (1994). Knjiga o družini. Ljubljana: EWO.

Ule, M. (2002). Mladina: Fenomen dvajsetega stoletja. V V. Miheljak (ur.), Mladina

2000, Slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje (str. 9-37). Maribor: Aristej.

Ule, M. in Kuhar, M. (2003). Psihologija vsakdanjega življenja. Mladi, družina,

starševstvo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.



32

9 PRILOGE

Priloga 1: Predvidena vprašanja intervjuja

Demografski podatki

Starost:

Spol:

Družinska vloga:

Število družinskih članov:

Status razmerja:

Babica, dedek – stari starši

Kakšni ste bili v vlogi matere/očeta? Kako se opisujete? (strog, potrpežljiv …)

Ali sta bila oba s partnerjem/zakoncem zaposlena? Kdo je bil glavni materialni

preskrbovalec družine v primeru, da sta bila zaposlena oba? Kako je to vplivalo na

vaše družinsko življenje? V primeru, da je bil eden od partnerjev nezaposlen: kakšni so

bili razlogi za to? Ali je bila nezaposlenost enega od partnerjev (ali obeh) namenska ali

je bila odvisna od drugih dejavnikov? Katerih? Ali so tudi otroci prispevali k finančni

podpori družine? Če da – pri katerih letih so začeli prispevati in iz katerih razlogov, če

ne – iz katerih razlogov ne prispevajo k finančni podpori družine?

Kako sta si z zakoncem/partnerjem delila delo v družini? Kakšne so bile vaše

obveznosti kot mati/oče (gospodinjska opravila – pranje, šivanje, likanje, kuhanje,

čiščenje stanovanja, vsakodnevni nakupi, pomivanje posode, skrb za denarne zadeve,

manjša popravila v in izven stanovanja)?

Kakšna je bila vaša vloga in kakšna partnerjeva/zakončeva pri ukvarjanju z otroki

(nega otrok, vzgoja otrok, pomoč pri šolskem delu)? Ali so bili otroci vključeni v delitev

dela?

Kdo je v vaši družini odločal tako o vsakdanjih stvareh kot o pomembnejših življenjskih

odločitvah?

Ste imeli pri odločitvah kaj besede? V kolikšni meri? Če da – pri čem vsem ste

odločali? Če ne – iz katerih razlogov niste imeli pri odločitvah nič besede?



33

Kako je potekala vaša komunikacija s partnerjem? Na čem je temeljil vajin odnos?

Kakšne so vaše predstave o delitvi vlog?

Pri katerih letih ste imeli prvega otroka? Ali je bila odločitev za otroka načrtovana? Če

da – kateri dejavniki so vplivali pri načrtovanju otroka (finančna neodvisnost …)?

Kdaj so se vaši otroci osamosvojili? Ali ste jim pri tem pomagali, kako?

Kako ste včasih preživljali vaš prosti čas? Skupaj kot družina ali individualno?

Oče, mati – potomci

Kakšni ste v vlogi matere/očeta? Kako se opisujete? (strog, potrpežljiv …)

Ali sta oba s partnerjem, zakoncem zaposlena? Kdo je glavni materialni preskrbovalec

družine v primeru, da sta zaposlena oba? Kako to vpliva na vaše družinsko življenje? V

primeru, da je eden od partnerjev nezaposlen: kakšni so razlogi za to? Ali je

nezaposlenost enega od partnerjev (ali obeh) namenska ali je odvisna od drugih

dejavnikov? Katerih? Ali tudi otroci prispevajo k finančni podpori družine? Če da – pri

katerih letih so začeli prispevati in iz katerih razlogov, če ne – iz katerih razlogov ne

prispevajo k finančni podpori družine?

Kako si z zakoncem/partnerjem delita delo v družini? Kakšne so vaše obveznosti kot

mati/oče (gospodinjska opravila – pranje, šivanje, likanje, kuhanje, čiščenje stanovanja,

vsakodnevni nakupi, pomivanje posode, skrb za denarne zadeve, manjša popravila v in

izven stanovanja)?

Kakšna je vaša vloga in kakšna partnerjeva pri ukvarjanju z otroki (nega otrok, vzgoja

otrok, pomoč pri šolskem delu)? Ali so otroci vključeni v delitev dela?

Kdo v vaši družini odloča tako o vsakdanjih stvareh kot o pomembnejših življenjskih

odločitvah?

Ali imate pri odločitvah kaj besede? V kolikšni meri? Če da – pri čem vsem odločate?

Če ne – Iz katerih razlogov nimate pri odločitvah nič besede?

Kako poteka vaša komunikacija s partnerjem? Kako gradita vajin odnos?

Kakšne so vaše predstave o delitvi vlog?



34

Pri katerih letih ste imeli prvega otroka? Ali je bila odločitev za otroka načrtovana? Če

da – kateri dejavniki so vplivali pri načrtovanju otroka (finančna neodvisnost …)?

Ali so se vaši otroci že osamosvojili? Če da – kdaj in ali ste jim pri tem pomagali? Če

ne – ali jim nameravate nuditi pomoč, ko se bodo?

Kako preživljate vaš prosti čas? Ali ga preživljate skupaj kot družina ali individualno?

Hčerka, sin - vnuki

Kakšni ste v vlogi matere/očeta? Kako se opisujete (strog, potrpežljiv …)? V primeru,

da nimajo otrok – kako si predstavljate sebe v vlogi matere/očeta? Kako bi se opisali?

(strog, potrpežljiv …)

Ali sta oba s partnerjem, zakoncem zaposlena? Kdo je glavni materialni preskrbovalec

družine v primeru, da sta zaposlena oba? Kako to vpliva na vaše družinsko življenje? V

primeru, da je eden od partnerjev nezaposlen: kakšni so razlogi za to? Ali je

nezaposlenost enega od partnerjev (ali obeh) namenska ali je odvisna od drugih

dejavnikov? Katerih? Ali tudi otroci prispevajo k finančni podpori družine? Pri katerih

letih so začeli prispevati? V primeru, da še ne živi skupaj s partnerjem oziroma, da

partnerja nima – kaj menite, kdo bi moral biti glavni preskrbovalec družine? Ali menite,

da morata biti oba s partnerjem zaposlena? Zakaj da/ne? Ali bi morali po vašem

mnenju tudi otroci prispevati k finančni podpori družine?

Kako si s partnerjem delita delo v družini? Kakšne so vaše obveznosti kot mati/oče

(gospodinjska opravila – pranje, šivanje, likanje, kuhanje, čiščenje stanovanja,

vsakodnevni nakupi, pomivanje posode, skrb za denarne zadeve, manjša popravila v in

izven stanovanja)? V primeru, da s partnerjem še ne živi oziroma ga nima - kako si

predstavljate delitev dela s partnerjem?

Kakšna je vaša vloga in kakšna partnerjeva pri ukvarjanju z otroki (nega otrok, vzgoja

otrok, pomoč pri šolskem delu)? V primeru, da nima partnerja oziroma še ne živi s

partnerjem oziroma z njem še nima otrok – kako si predstavljate delitev dela s

partnerjem? Kdo bi se moral po vašem mnenju ukvarjati z otroki? Ali bi morali biti po

vašem mnenju otroci vključeni v delitev dela?

Kdo v vaši družini odloča tako o vsakdanjih stvareh kot o pomembnejših življenjskih

odločitvah? V primeru, da nima partnerja oziroma še ne živi z njem – kdo bi moral po

vašem mnenju odločati v družini?



35

Ali imate pri odločitvah kaj besede? V kolikšni meri? Če da – pri čem vsem odločate?

Če ne – iz katerih razlogov nimate pri odločitvah nič besede? V primeru, da ne živi s

partnerjem oziroma partnerja nima, to vprašanje izpustimo.

Kako poteka vaša komunikacija s partnerjem? Kako gradita vajin odnos? V primeru, da

partnerja nima, vprašamo – kakšne vrednote naj bi po vašem mnenju moral imeti vaš

bodoči partner? Na čem boste gradili odnos? Kako si predstavljate medsebojno

komunikacijo?

Kakšne so vaše predstave o delitvi vlog? V primeru, da s partnerjem ne živi oziroma

partnerja še nima, to vprašanje izpustimo, saj ga uporabimo že zgoraj.

Pri katerih letih ste imeli prvega otroka? Ali je bila odločitev za otroka načrtovana? V

primeru, da otrok še nima – kdaj si nameravate ustvariti družino? Zakaj takrat?

Ali še vedno živite doma? Če da – kdaj se nameravate osamosvojiti? Ali pričakujete

pomoč staršev? Če ne – ali so vam pri osamosvojitvi pomagali starši?

Kako preživljate vaš prosti čas? Ali ga preživljate skupaj kot družina ali individualno? V

primeru, da še nima družine – kako naj bi po vašem mnenju izgledalo sodobno

preživljanje prostega časa družine?



36

Priloga 2: Preglednice za kategorijo družinske vloge

Preglednica 1: PRVA DRUŽINA, kategorija 1 – DRUŽINSKE VLOGE

Babica (stari starši)

Mati (potomci)

Hči (vnuki)

Vloga matere - Stroga, tudi njena mati je bila zelo stroga - Ni popuščala

- Popustljiva, za otroke ima premalo trde roke - Vse bi naredila namesto njih

Predstave o vlogi matere

- Prijateljski odnos - Red, pospravljanje in vzdrževanje čistoče - Potrpežljiva, razumevajoča - Vsa svoboda otrokom - Ne bo odrekala sladkarij - Voziti jih pretirano ne misli

Vzgoja otrok - Ona vzgajala otroke, mož k vzgoji prispeval malo

- Mož se ne ukvarja dosti z otroci, vzgaja jih ona - Mož ji je pomagal v majhni meri - Imela pomoč njene matere – otroke vzgajala, skrbela in pazila nanje, pomagala pri domačih nalogah

Predstave o vzgoji otrok

- Enakovredna - Oče mora biti strog, jo podpirati pri vzgoji

Odločanje v družini

- Oba, pri odločitvah sta bila skladna - Imela veliko besede, vedno odločala skupaj, izjema gospodarske, kmetijske stvari – odločal mož

- O vsakdanjih stvareh odloča ona, o pomembnejših skupaj - Ima zelo veliko besede, mož jo posluša in upošteva, se strinja z njo - Odloča o vsakodnevnih nakupih, o dopustu, o vsem kar je v zvezi z otroki, o gradnji hiše

Predstave o odločanju v družini

- Oba, skupne odločitve

Preglednica 2: DRUGA DRUŽINA, kategorija 1 – DRUŽINSKE VLOGE


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Vloga matere - Popustljiva, potrpežljiva

- Potrpežljiva



37

Vloga očeta - Popustljiv, rad se igra z otroci

Vzgoja otrok - Ženska - Vzgajala ona - Velik vpliv na vzgojo imela njena mati

- Ženska - Pomoč njegovih staršev


- Skupaj - Imela veliko besede, ker sta živela na njeni parceli, mož menil, da nima besede - Odločala o vsem, tudi glede avtomobila

- Mož - Nikoli ni imela nobene besede, vedno mora biti tiho in se strinjati z možem - Težak možev karakter, ona tiho, ker se noče kregati

- Oba skupaj - Ima veliko besede - Pri odločitvah ga žena podpira - Odloča pri izbiri avtomobila, domačih živali

Preglednica 3: TRETJA DRUŽINA, kategorija 1 – DRUŽINSKE VLOGE


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Vloga matere - Potrpežljiva, včasih stroga

- Zelo popustljiva

Vloga očeta - Strog, tudi popustljiv, odvisno od situacije

Vzgoja otrok - Moški in ženska – enakomerno

- Ženska - Ženska, partner dela od jutra do večera


- Vedno se pogovorila in skupaj sprejela odločitev - Imela besedo pri odločitvah, upoštevala sta mnenja drug drugega - Skupaj odločala o vsakdanjih in pomembnejših odločitvah – nakup hiše, avta

- Skupaj odločala glede vsega - Ima veliko besede, se prilagajata drug drugemu

- O vsakdanjih partnerica, o pomembnejših skupaj - Ima veliko besede, ponavadi odloča partnerica on pa se strinja z njo

Preglednica 4: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 1 – DRUŽINSKE VLOGE


Oče (potomci)

Sin (vnuki)

Vloga matere - Stroga, tudi potrpežljiva - Rada ustregla otrokom

- Strog, tudi popustljiv - Rad preživlja prosti čas z otroki

Predstave o vlogi očeta

- Strog, vzpostavil bo avtoriteto - Potrpežljiv, zabaven, prilagodljiv - Vloga spodbujevalca v družini

Vzgoja otrok - Ženska - Moški in ženska - Pomoč babice in dedka



38

Predstave o vzgoji otrok

- Oba enakovredno pomembna za vzgojo


- Oba z možem - Bila sta si enotna, redko se nista strinjala med seboj, - O pomembnejših odločitvah odločal mož - Imela veliko besede pri gospodinjstvu, glede ostalih stvari, imel besedo mož - O vsem sta se najprej skupaj pogovorila

- O vsakdanjih odloča žena, o pomembnejših odločata skupaj - Ima tudi on svojo besedo - Pri odločitvah se prilagajata drug drugemu

Predstave o odločanju v družini

- Oba - Ni pravično, da o vsem odloča samo eden



39

Priloga 3: Preglednice za kategorijo ekonomski status

Preglednica 5: PRVA DRUŽINA, kategorija 2 – EKONOMSKI STATUS


Mati (potomci)

Hči (vnuki)

Zaposlitev - Oba zaposlena - Oba zaposlena

Predstave o zaposlitvi partnerjev

- Oba s partnerjem zaposlena - Moža ne misli preživljati - Doma bi ji bil dolgčas, rada ima kolektiv, druženje s sodelavci - Razpolaganje s svojimi finančnimi sredstvi (kupovanje obleke, hrane) – enako pričakuje od partnerja

Glavni materialni preskrbovalec

- Oba enako prispevala - Ženska

Predstave o glavnem materialnem preskrbovalcu

- Upa, da bo to njen mož - sama sposobna preskrbeti celo družino - ima delovne navada, varčna oseba, odgovorno ravna z denarjem

Vpliv na družinsko življenje

- Oba zaposlena, zato življenje lažje

- Ves čas pod stresom, mož lahko od svoje plače še kaj privarčuje, ona skoraj vsak mesec v minusu

Prispevanje otrok - Niso prispevali - Niso delali, ker so hodili v šolo

- Ne prispevajo - Se izobražujejo

Predstave o prispevanju otrok

- Naloga staršev, da otroku pomagajo – dokler se otrok šola - Podpira idejo o delu preko študentskega servisa - Zaključek šolanja –prispevek obvezen

Preglednica 6: DRUGA DRUŽINA, kategorija 2 – EKONOMSKI STATUS


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Zaposlitev - Otroci majhni – zaposlen samo mož - Ona je bila doma, ker je pazila na otroke

- Dokler ni zbolela za multiplosklerozo, sta bila zaposlena oba

- Oba



40


- Najprej je bil to mož, ko so otroci zrastli sta bila oba

- Mož - Oba enako preskrbujeta družino, zaradi nizkih dohodkov jima pomagajo njegovi starši


- Življenje zelo skromno, ko je bil zaposlen samo mož - Z eno plačo se ni dalo shajati, zato se je zaposlila - Z dvema plačama je bilo potem lažje

- Zaradi bolezni življenje izjemno težko, trpela vzgoja otroka

- Nima vpliva

Prispevanje otrok - Niso nič prispevali - Hodili v šolo

- Otrok ni prispeval - Šolanje

- Ne prispevata, sta premajhna

Preglednica 7: TREJA DRUŽINA, kategorija 2 – EKONOMSKI STATUS


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Zaposlitev - Oba zaposlena - Oba zaposlena - Zaposlen samo moški - Partnerica doma, da skrbi za otroke, jih pelje v vrtec, k zdravniku


- Mož - Oba enako preskrbujeta

- Moški


- Imelo je dober vpliv, da je bil mož glavni materialni preskrbovalec - Njena plača premajhna, da bi preskrbela družino

- Lažje življenje, ker sta oba zaposlena, - Težko bi si kaj privoščila, če bi delal samo eden

- Odvisna samo od ene plače - Skrbi ga partneričino družabno življenje

Prispevanje otrok - Nista prispevala - Hitro sta se odselila

- Ne prispevajo - Prej zaradi šolanja, sedaj, da lahko poskrbita zase in za svojo družino

- Ne prispevata, sta premajhna

Preglednica 8: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 2 – EKONOMSKI STATUS


Oče (potomci)

Sin (vnuki)

Zaposlitev - Najprej zaposlen samo mož, po njegovi smrti se je zaposlila tudi sama - Do moževe smrti je imela doma delo gospodinje in skrb za otroka

- Oba zaposlena

Predstave o zaposlitvi partnerjev

- Oba - Zaradi boljšega dohodka in bolje priskrbljene družine



41


- Mož, po njegovi smrti ona

- Ženska, ima boljšo plačo - Sam se približuje upokojitvi, želi privarčevati nekaj denarja

Predstave o glavnem materialnem preskrbovalcu

- Oba


- Zelo težko življenje po moževi smrti, sama je bila primorana preskrbeti družino, bili zelo varčni

- Nima bistvenega vpliva, zaradi obeh zaposlenih si lahko več privoščijo

Prispevanje otrok - Nista prispevala, sin služil z inštrukcijami, da je bilo materi lažje

- Ne prispevata - Otroka se šolata, nimata rednega prihodka - Z ženo ne potrebujeta pomoči pri vzdrževanju družine

Predstave o prispevanju otrok

- Ne, to je naloga staršev



42

Priloga 4: Preglednice za kategorijo delitev dela v družini

Preglednica 9: PRVA DRUŽINA, kategorija 3 – DELITEV DELA V DRUŽINI


Mati (potomci)

Hči (vnuki)

Delo ženske - Vsa gospodinjska opravila – pranje, likanje, pospravljanje stanovanja, kuhanje - skrb za vrt - Molzla krave in hranila prašiče - otroke previjala, umivala, kupovala obleke, pri šoli pomagala izključno ona, hodila na govorilne ure

- Vsa gospodinjska opravila – kuha, pospravlja, šiva, nakupuje hrano, skrbi za plačilo položnic, za pravilen izračun dohodkov in davkov, skrbi za finance - Otroke vozi na šolske, obšolske dejavnosti, ko gredo ponočevat, pomaga jim pri domačih nalogah in učenju, hodila na govorilne ure

Delo moškega - Občasno kaj skuhal - Popravila, skrb za kmetijo

- Ureja vrt, zaliva travo in rože - Pripravlja drva za kurjavo, opravlja večje nakupe kot so televizija, avtomobili, nakup parcele, financira dopust, zadolžen za popravila - Skrbi za vzdrževanje avtomobilov

Delo obeh - Na polju delala oba, delo razdelila glede na to, kdo je bil prej doma - Z denarjem upravljala skupaj

- Skrb za vrt, obdelovanje njive

Delo otrok - Pospravljali sobe, pomagali na polju, okopavali polje, pobirali krompir, grabili mrvo

- V delo vključeni zelo slabo - Ne delajo, ker se izobražujejo, nimajo delovnih navad

Predstave o delitvi dela v družini

- Takšna delitev dela, kot jo je imela z možem - Ženske so za gospodinjska dela, moški za gospodarska - priskočiti na pomoč drug drugemu

- Enakovredna delitev - Moški bi moral kuhati, opravljati kakšna gospodinjska opravila, se ukvarjati z otroci

- Deljeno delo - Vključeni otroci, že pri 6. letu starosti – pospravljanje - Težje, fizično delo naj prevzame partner - Kuha, lika, pere lahko ona, ostala dela naj opravlja tudi partner - Ločen fond s partnerjem, izjema –skupne počitnice, kurjava, varčevanje za stanovanje - Tudi mož bi moral previjati otroke



43

Preglednica 10: DRUGA DRUŽINA, kategorija 3 – DELITEV DELA V DRUŽINI


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Delo ženske - Skrb za denar v blagajni - Vsa gospodinjska dela, ko še ni bila zaposlena - Ukvarjanje z otroki

- Gospodinjska opravila, vrt, odkar ima bolezen, ji pri vseh opravilih pomaga mati, saj živi z njo - Ukvarjanje z otroki –nega, pomoč pri šoli

- Pospravlja, pomiva, lika, nakupuje hrano - Pomoč pri domačih nalogah otrok

Delo moškega - Pomagal z gospodinjskimi opravili, ko se je žena zaposlila – kuhal, šival

- Dela zunaj - Hodil na govorilne ure, zanjo so bile preveč pretresljive

- Kuha, peče pice - Za večja popravila skrbi njegov oče - Igranje z otroki, vozi otroke na nogometne treninge

Delo obeh - Skrb za denarne zadeve - Popravila

- Skrb za denarne zadeve

- Denarne zadeve

Delo otrok - Pospravljali, pobirali krompir na polju

- Ni bil vključen - Nista vključena


- Gospodinjstvo –žensko opravilo, moški bi se morali malo bolj ukvarjati z otroki, čeprav je to ženska naloga

- Taka delitev, kot jo imata z možem, ona zunaj ne more delati, - Moški niso za likanje in pranje

- Deljena delitev dela - Moški in ženska opravljata tako gospodinjska kot tehnična dela, likanje in pranje – žensko delo

Preglednica 11: TRETJA DRUŽINA, kategorija 3 – DELITEV DELA V DRUŽINI


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Delo ženske - Vsa gospodinjska opravila - Ukvarjanje z otroki, pomoč pri šolskih nalogah

- Gospodinjska opravila, skrb za plačilo položnic, nakupi - Ukvarjanje z otroki, pomoč pri šoli

Delo moškega - Ko je rodila, mož skrbel za stanovanje, pranje in druga opravila

- Zunanja dela, popravila

- Popravila

Delo obeh - Vse sta si delila, tudi gospodinjska opravila - Pomoč pri šolskem delu otrok - Odvisno od tega, kdo je bil prej doma

- Nakupi, skrb za denarne zadeve

- Nakupovanje

Delo otrok - Hči pospravljala, likala, pomivala posodo - Sin pometal in pomagal pri pospravljanju

- Pospravljali, pomivali posodo, kuhali - Vključena predvsem hčerka

- V gospodinjska opravila bodo vključeni bodo, ko odrastejo


- Vsak dela vse, pomagata si drug drugemu, sta si v oporo

- Ženske naj opravljajo gospodinjska dela, moški fizična dela, moški naj od

- Ženske – gospodinjska opravila in skrb za otroke, - Moški – hranilec



44

gospodinjskih opravil opravlja tisto, za kar se zanima, likanje in pranje so izključno žensko opravilo

družine

Preglednica 12: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 3 – DELITEV DELA V DRUŽINI


Oče (potomci)

Sin (vnuki)

Delo ženske - Gospodinjska opravila: kuhanje, skrb za perilo, čiščenje stanovanja - Skrb za otroke

- Pranje, likanje perila - nakupuje - Pospravlja jim čistilka - Skrb za denarne zadeve

Delo moškega - Denarne zadeve, popravila

- Vzdrževalna dela, manjša popravila - Pomoč pri šolskem delu

Delo obeh - Ukvarjanje z otroki, pomoč pri šoli

- Kuhanje

Delo otrok - Pomoč pri vseh opravilih - Po moževi smrti sin dobil vlogo moškega v družini – skrbel za vsa moška opravila, popravila, hčer pomagala pri gospodinjskih opravilih

- Vključeni že od majhnega - Pomagajo pri vseh gospodinjskih opravilih


- Ženska zadolžena za vsa gospodinjska opravila: pranje, likanje, kuhanje, nakupovanje,pospravljanje - Moški je hranilec družine, zadolžen za popravila

- Starševska vloga bi se morala deliti enakovredno, oba starša sta pomembna za otrokov razvoj - večjo vlogo ženska pri gospodinjskih opravilih, moški ji mora vseeno pomagati

- Enakovredna delitev –vsak dela vse - Tudi moški bi opravljal gospodinjska dela: pranje, likanje, - Popravila so moško delo - Skrb za denarne zadeve oba - Tudi moški previjati otroka in skrbeti za njegovo nego, pomoč pri učenju in domačih nalogah - Otroci vključeni v delitev dela – ko so dovolj stari in odgovorni, vključeni pri gospodinjskih opravilih npr. odnašanje smeti



45

Priloga 5: Preglednice za kategorijo načrtovanje družine

Preglednica 13: PRVA DRUŽINA, kategorija 4 – NAČRTOVANJE DRUŽINE


Mati (potomci)

Hči (vnuki)

Prvi otrok - Pri 20. letih, ni bil načrtovan – živela še doma, bila neporočena

- Pri 25. letih, otrok načrtovan - Poročena, finančno neodvisna – oba s partnerjem imela službo

- Upa, da kmalu – v roku petih let, ko najde pravega partnerja

Preglednica 14: DRUGA DRUŽINA, kategorija 4 – NAČRTOVANJE DRUŽINE


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Prvi otrok - Pri 23. letih, načrtovan - Poročena, imela hišo

- Pri 17. letih, ni bil načrtovan

- Pri 34. letih, načrtovan

Preglednica 15: TRETJA DRUŽINA, kategorija 4 – NAČRTOVANJE DRUŽINE


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Prvi otrok - Pri 17. letih, načrtovan - Poročena, zaljubljena

- Pri 22. letih, načrtovan - Zaljubljena, že zaposlena

- Pri 22. letih, ni bil načrtovan

Preglednica 16: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 4 – NAČRTOVANJE DRUŽINE


Oče (potomci)

Sin (vnuki)

Prvi otrok - Pri 26. letih, načrtovan, - Poročena, skupno stanovanje

- Pri 30. letih, načrtovan - Želela narediti naslednji korak v življenju, vplivala tudi finančna neodvisnost

- Ko bo imel službo, ko se bo osamosvojil, ko bo imel svoje stanovanje, ko bo otroka lahko preskrbel, trenutno je študent – nima financ, niti časa, nezrel za otroka



46

Priloga 6: Preglednice za kategorijo osamosvojitev

Preglednica 17: PRVA DRUŽINA, kategorija 5 – OSAMOSVOJITEV


Mati (potomci)

Hči (vnuki)

Čas osamosvojitve

- Prvi otrok pri 25. letih, drugi pri 22. letih, tretji pri 18. letih

- Otroci še živijo doma - starost otrok: 20, 23 in 25 let

- Še vedno živi doma - osamosvojila se bo, ko bo spoznala pravega partnerja - sama se ne namerava odseliti

Pomoč staršev pri osamosvojitvi

- Dvema sinovoma pomagala, jima pazila otroke, kuhala kosilo – prispevala tudi pri vzgoji, posodila denar

- Namerava nuditi, če se bo le dalo

Pričakovanja glede pomoči staršev

- Ne pričakuje ničesar, vsak si mora pogoje za življenje ustvariti sam

Preglednica 18: DRUGA DRUŽINA, kategorija 5 – OSAMOSVOJITEV


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Čas osamosvojitve

- Oba otroka pri skoraj 15. letih

- Pri 33. letih

- Pri 33. letih, vendar še vedno živi doma - Ločeno gospodinjstvo, sam z ženo plačuje stroške


- Ni jim pomagala, otroci se sami znašli

- Izdelava stanovanja v njihovi hiši - Vzgoja in skrb za otroke, kuhanje kosila - Finančna pomoč

- Možnost bivanja v njihovi hiši, finančna pomoč pri opremi stanovanja

Preglednica 19: TRETJA DRUŽINA, kategorija 5 – OSAMOSVOJITEV


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Čas osamosvojitve

- Sin pri 18. letih, hči pri 21. letih.

- Hčerka pri 23. letih, sin pri 22. Letih

- Še vedno živi doma - Osamosvojil se je že, nimajo še ločenega gospodinjstva


- Finančna pomoč, skrb za otroke

- Sinu finančna pomoč, možnost stanovanja v njuni hiši, sodelovanje pri izdelavi stanovanja, skrb za otroke, hčerki finančna pomoč

- Skrb za otroke - Podpora - Kasneje pomoč pri stanovanju



47

Preglednica 20: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 5 – OSAMOSVOJITEV


Oče (potomci)

Sin (vnuki)

Čas osamosvojitve

- Sin pri 24. letih, hčer pri 26. letih

- Prvi otrok pri 25. letih, druga dva še živita doma

- Še živi doma, osamosvojiti se namerava, ko zaključi študij in, ko dobi službo


- Finančno ni pomagala - Pazila na vnuke

- Že osamosvojeni hčeri pomagal finančno –mesečna žepnina - Otrokoma, ki živita še doma namerava pomagati finančno, skrb za otroke

Pričakovanja glede pomoči staršev

- Finančna – bolj v obliki posojila, da bi mati vzela kredit, on pa bi ji ga odplačeval, - Starši pomagali paziti na otroke, kaj skuhali



48

Priloga 7: Preglednice za kategorijo družinski odnosi

Preglednica 21: PRVA DRUŽINA, kategorija 6 – DRUŽINSKI ODNOSI


Mati (potomci)

Hči (vnuki)

Komunikacija, odnos

- Dobro sta se razumela, odnos temeljil na pogovoru, iskrenosti

- Oba sta molčeče narave, ona raje zamolči kakšno resnico, da se mož ne jezi, se prilagajta drug drugemu

Predstave o partnerju

- Podobne vrednote - Predstave o družini sorodne njenim – v družini vlada ljubezen, dobra komunikacija, zaupanje, poštenost - Odnos grajen na spoštovanju, zaupanju, komunikaciji, ljubezni - Kot družina čim več časa skupaj - Komunikacija odprta, tabu teme ne obstajajo - Partner mora znati deliti dobre in slabe občutke

Načini preživljanja prostega časa

- Niso imeli prostega časa, med tednom likala in opravljala druga gospodinjska opravila, med vikendom skupaj delali na polju

- Skupaj kot družina – izleti, obiski, letovanja, gledanje televizije, skupaj jejo kosilo, ne hodi na kavice s prijateljicami

Predstave o preživljanju prostega časa

- Družine se vidijo samo ob večerih, delo se nosi domov, družine težko ločijo med delovnim in prostim časom - Družina bi morala biti prioriteta za vsakega, čas, ki ji ga posvetiš bi moral biti kvaliteten - Podpira čim več skupnih izletov, obiskov prestolnic, naravnih znamenitosti, skupne počitnice - Veliko pogovorov in druženja



49

Preglednica 22: DRUGA DRUŽINA, kategorija 6 – DRUŽINSKI ODNOSI


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Komunikacija, odnos

- Dobro potekala, z možem sta se razumela - Odnos je temeljil na zaupanju, prijateljstvu

- Komunikacija ni najboljša, ona popušča

- Imata dobro komunikacijo - Veliko se pogovarjata - Odprt odnos, temeljen na ljubezni, počneta veliko stvari skupaj


- Skupaj kot družina - Veliko dejavnosti, pikniki

- Skupaj kot družina - Izleti

- Kot družina - Igrajo računalniške igrice, gredo na morje - Sam gre lovit ribe

Preglednica 23: TRETJA DRUŽINA, kategorija 6 – DRUŽINSKI ODNOSI


Mati (potomci)

Sin (vnuki)

Komunikacija, odnos

- Veliko pogovora - Odnos temelji na komunikaciji in ljubezni

- Komunikacija poteka dobro, med seboj se razumeta, prilagajata se drug drugemu

- Komunikacija v redu, veliko pogovora, izmenjava mnenj


- Skupaj kot družina – preživljali ga skupaj na vrtu, odšli na morje, izlete - Mož hodil sam na ribičijo

- Skupaj - Čez teden opravljali domača opravila, čez vikend se sprehajali, odšli na izlete

- Skupaj – obiski, izleti, morje

Preglednica 24: ČETRTA DRUŽINA, kategorija 6 – DRUŽINSKI ODNOSI


Oče (potomci)

Sin (vnuki)

Komunikacija, odnos

- Odprta komunikacija, - Iskren odnos, temeljil na ljubezni, spoštovanju, zaupanju

- Komunikacija poteka dobro - Veliko se pogovarjata, povesta si, kar si mislita, imata skupne interese, počneta veliko stvari skupaj

- Odnos grajen na zaupanju, - Komunikacija med njima je dobra, izmenjava mnenj, poslušanje drug drugega, tolažba, spodbujanje

Predstave o partnerju

- Ljubeča, prijazna, potrpežljiva, zvesta, iskrena, pripravljena pomagati


- Skupaj – sprehodi, drsanje pozimi, poleti na morje

- Skupaj – počitnice, vikend, izlet, - Preživljata ga tudi skupaj z ženo – tek, film - Sam se ukvarja z modelarstvom



50

Predstave o preživljanju prostega časa

- Skupaj kot družina –izleti, dopust, družabne igre, nakupovanje, športne aktivnosti - Vzela čas zase s partnerico

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

51

Pri

log

a 8

: K

od

ira

ni

inte

rvju

ji p

rve

dru

žin

e

Ba

bic

a –

sta

ri s

tarš

i

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost: 7

1

Sp

ol:

žens

ka

Dru

žin

ska

vlo

ga

: bab

ica

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 5

Sta

tus r

azm

erja:

vd

ova

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

kšni s

te b

ili v

vlo

gi m

ate

re?

Ka

ko s

e o

pis

uje

te?

(str

oga,

pot

rpe

žljiv

a …

)

Bila

se

m s

tro

ga.

Tu

di

mo

ja m

ati j

e b

ila z

elo

str

og

a.

Če

so

se

mi

upi

rali,

sem

jim

rek

la,

da

bom

va

nje

kam

enj

e z

met

ala

(sm

eh)

…

Pri v

zgo

ji o

trok

nis

em p

opuš

čala

.

Str

og

a, tu

di n

jena m

ati je

bila

ze

lo s

tro

ga

Ni p

opuš

čala

Vlo

ga

ma

tere

V

log

a m

ate

re

Dru

žin

ske

vlo

ge

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

sta

bila

ob

a s

za

kon

cem

za

po

sle

na

?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

52

Da

, oba s

va

bila

za

po

sle

na.

Ob

a z

apo

sle

na

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Kd

o je

bil

gla

vni m

ate

rial

ni p

resk

rbo

vale

c dr

uži

ne

?

Z m

ože

m s

va s

i vse

del

ila,

sku

paj sv

a p

resk

rbov

ala

dru

žin

o. N

ihče

od

naj

u

ni p

lače

val v

eč.

Ob

a e

nako p

rispe

va

la

Gla

vn

i m

ate

ria

lni

pre

skrb

ova

lec

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko je

to

vpliv

alo

na

vaš

e d

ruži

nsk

o ž

ivlje

nje

?

Hm

m (

krat

ek p

rem

isle

k) …

ker

sva

bila

oba

za

po

sle

na je

b

ilo ži

vlje

nje

se

ve

da

lažj

e.

Če

bi d

ela

l sa

mo

ede

n n

ama

ne

bi u

spel

o s

ha

jati.

Ob

a z

apo

sle

na

, za

to

živl

jenj

e la

žje

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o ži

vlje

nje

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

so t

udi o

tro

ci p

risp

eva

li k

finan

čni p

od

por

i dru

žin

e?

Ne

, o

tro

ci n

iso

nič

prisp

eva

li.

On

i so h

odili

v š

olo

, ja

z p

a s

em

jim

daja

la d

en

ar,

ko

liko

r se

m le

pre

mog

la.

Nis

o p

risp

eva

li N

iso

de

lali,

ker

so

ho

dili

v

šolo

Prisp

eva

nje

otr

ok

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko

sta

si

z

zako

nce

m

delil

a

delo

v

dru

žin

i?

Ka

kšne

so

b

ile

vaše

obve

zn

osti

ko

t m

ati

(go

spo

din

jska

o

pra

vila

–

pra

nje

, ši

vanje

, lik

anje

,

kuha

nje

, či

šče

nje

st

ano

van

ja,

vsa

kod

ne

vni

naku

pi,

pom

iva

nje

p

oso

de

,

skrb

za

de

narn

e z

ade

ve,

ma

njš

a p

op

ravi

la v

in iz

ven s

tanov

anja

)?

Vsa

go

spo

din

jska

De

lo ž

ens

ke

De

lite

v d

ela

v

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

53

Ja

z

se

m

opra

vlja

la

vsa

g

ospo

din

jska

o

pra

vila

, o

d

pra

nja

, lik

anja

,

posp

ravlja

nja

sta

no

va

nja

, ku

ha

nja

.

No

tu

di m

ož

je k

daj

kaj

sku

hal,

če ja

z n

ise

m im

ela

ča

sa.

Ja

z s

em

skrb

ela

tu

di za

vrt

.

Če

je b

ilo k

aj z

a p

opra

viti,

je t

o s

toril m

ož

sa

j je

bil

po p

oklic

u m

iza

r, p

ole

g

teg

a je

im

el če

z vs

e v

zve

zi s k

me

tijo

.

Ja

z s

em

im

ela

na

log

o, da

pom

olz

em

kra

ve

in

nah

ran

im p

raši

če.

Ime

la s

va

tu

di

polje

, n

a k

ate

rem

sva

dela

la o

ba.

Sic

er

pa s

va

si

delo

si

razd

elil

a g

lede

na

to, kd

o je b

il p

rej d

om

a.

Nik

oli

nis

va g

leda

la n

a to

, d

a n

ekd

o n

e m

ore

če

sa o

pra

viti. D

ela

ko

t so

lika

nje

in

pra

nje

pa

so v

edn

o p

oča

kala

me

ne,

saj

on

teg

a n

i zn

al.

Z

den

arj

em

sva

u

pra

vlja

la sku

paj. N

am

en

ila sva

g

a p

red

vse

m za

h

ran

o,

hiš

o,

otr

oke.

opra

vila

–p

ran

je, lik

anje

, p

osp

ravlja

nje

sta

no

va

nja

, ku

ha

nje

O

bča

sno

kaj s

kuha

l S

krb

za

vrt

P

opra

vila

, skrb

za

km

etijo

M

olz

la k

rave

in h

ranila

p

raši

če

Na

po

lju d

ela

la o

ba,

delo

ra

zd

elil

a g

lede

na

to, kd

o

je b

il p

rej d

om

a

Z d

en

arje

m u

pra

vlja

la

sku

paj

De

lo m

ošk

ega

De

lo ž

ens

ke

De

lo m

ošk

ega

De

lo ž

ens

ke

De

lo o

be

h

De

lo o

be

h

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i

Ka

kšna

je

bila

va

ša v

loga

in

ka

kšna

mo

ževa

pri u

kvarja

nju

z o

tro

ki (

neg

a

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

54

otr

ok,

vzg

oja

otr

ok,

pom

oč

pri š

ols

kem

delu

)?

Pri v

zg

oji

otr

ok j

e b

ilo v

eč

ali

ma

nj v

se

na m

eni. M

ož

je k

vzg

oji

prisp

eva

l

bolj

ma

lo.

Je p

a z

nal tu

di za

rop

ota

ti.

Ja

z s

em

tu

di

pre

vija

la o

troke,

jih u

miv

ala

in

jim

ku

po

va

la o

ble

ke.

Pri

šoli

se

m jim

pom

aga

la iz

klju

čno

jaz.

Tu

di n

a g

ovo

riln

e u

re s

em

hod

ila ja

z.

On

a v

zg

aja

la o

troke

, m

ož

k vz

go

ji pr

isp

eva

l m

alo

O

troke p

revija

la,

um

iva

la,

ku

po

va

la

obl

eke

, pr

i šo

li p

omag

ala

izkl

jučn

o o

na

, h

od

ila n

a g

ovo

riln

e u

re

Vzg

oja

otr

ok

De

lo ž

ens

ke

Dru

žin

ske

vlo

ge

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Ali

so b

ili o

tro

ci v

klju

čen

i v d

elit

ev

de

la?

Se

veda

so

bili

. Ž

e p

ri 1

0 le

tih s

em

jim

nal

oži

la r

azl

ičn

a o

pra

vila

, v

to je

bilo

naj

bol

j p

ogo

sto

vkl

juče

no p

osp

ravlja

nje

so

be.

Tud

i n

a p

olju

so

mi

mo

rali

ve

dn

o p

om

ag

ati.

Oko

pava

li so

polje

, p

ob

ira

li kro

mp

ir,

gra

bili

mrv

o.

Takra

t

sm

o m

ora

li vse

de

lati z

ro

kam

i tak

o d

a, v

eč

rok

je b

ilo,

bol

je je

bilo

.

Po

spra

vlja

li so

be

, p

om

ag

ali

na p

olju

, o

ko

pa

va

li p

olje

, p

ob

ira

li kro

mp

ir, g

rab

ili m

rvo

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Kd

o

je

v va

ši

dru

žin

i o

dlo

čal

tako

o

vsakd

an

jih

stv

are

h

ko

t o

pom

em

bn

ejš

ih ž

ivlje

njs

kih

od

loči

tva

h?

Ob

a

sva

o

dlo

čala

. V

edn

o sv

a

se

o

vse

m

pog

ovo

rila

. G

lede

n

ajin

ih

odl

oči

tev

sva

bila

ka

r skla

dn

a.

Ob

a, p

ri o

dlo

čitv

ah

sta

b

ila s

kla

dn

a

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ste

ime

li p

ri o

dlo

čitv

ah k

aj b

ese

de

? V

ko

likšn

i mer

i?

Ime

la v

elik

o b

ese

de

, ve

dno

odl

oča

la s

kupa

j,

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

55

Ime

la s

em

ve

liko

bese

de

, ve

nd

ar

sva

se o

vse

m v

edn

o o

dlo

čila

sku

paj.

No

, iz

jem

a s

o b

ile s

am

o g

osp

od

ars

ke,

km

etijs

ke

stv

ari

. O

te

h j

e o

dlo

čal

mo

ž.

izje

ma

go

sp

od

ars

ke

, km

etijs

ke

stv

ari –

odl

oča

l m

ož

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

ko je

pote

kala

va

ša k

om

un

ika

cija

z z

ako

nce

m?

Na

če

m je

te

me

ljil va

jin

odn

os?

Z m

ože

m s

va s

e d

obro

ra

zu

me

la.

O v

se

m s

va

se

pog

ova

rja

la t

ako,

da j

e

najin

o

dn

os

tem

elji

l n

a

pog

ovo

ru,

pa

tudi

na

iskre

no

sti,

nič

si

n

isva

prikriva

la.

Do

bro

sta

se r

azu

me

la,

odn

os t

em

elji

l n

a

pog

ovo

ru, is

kre

no

sti

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Dru

žin

ski

odnosi

Ka

kšne

so

va

še p

redst

ave

o d

elit

vi v

log?

De

lite

v m

ora

b

iti

taka,

kot

sem

jo

ja

z im

ela

z

mo

žem

. Ž

ens

ke s

o za

go

spo

din

jska

d

ela

, m

ošk

i za

go

spo

dars

ka.

Seve

da

p

a

si

mo

rata

d

rug

dru

ge

mu s

tati o

b s

tra

ni in

prisk

oči

ti n

a p

omo

č, č

e je

to

pot

rebn

o.

Tak

šna

del

itev

del

a, k

ot

jo je

ime

la z

mo

žem

, že

nske

so

za

go

spo

dinj

ska

de

la, m

ošk

i za

go

spo

da

rska

, p

risk

očiti

na

pom

oč

dru

g

dru

ge

mu

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

del

a v

dru

žin

i

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Pri k

ate

rih

le

tih s

te i

mel

i p

rve

ga

otr

oka

? A

li je

bila

odlo

čite

v za

otr

oka

načr

tova

na?

Ime

la s

em

ga

pri 2

0.

letih

. P

rvi o

trok n

i b

il ra

vn

o n

ačrt

ova

n,

saj sem

živ

ela

še d

om

a in

bila

ne

por

oče

na. O

sta

la d

va o

trok

a p

a s

ta b

ila n

ačr

tova

na

Pri 2

0. le

tih,

ni b

il n

ačrt

ova

n -ž

ive

la š

e

dom

a, b

ila n

ep

oro

čen

a

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

dru

žin

e

Kd

aj s

o s

e v

aši

otr

oci

osa

mo

svo

jili?

Ali

ste

jim

pri

tem

pom

aga

li, k

ako

?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

56

Mo

j p

rvi

otr

ok s

e j

e o

sam

osvo

jil p

ri 2

5.

letih

, d

rug

i p

ri 2

2.,

tre

tji

pa p

ri 1

8.

letih

. T

retji

se

je

por

oči

l z

velik

o s

tare

jšo

že

nsko

, za

to s

e j

e o

sam

osv

ojil

pre

j.

Dve

ma

sin

ovo

ma

se

m p

om

ag

ala

, sa

j ži

vita

ze

lo b

lizu

me

ne.

Ob

ema

se

m

pazila

otr

oke,

jim k

uha

la k

osilo

. P

ri e

ne

mu s

inu s

em

ma

lo p

risp

eva

la t

udi

pri vzg

oji,

saj

je

še

l o

n v

vojn

o in

dru

ge

ga

ni

bilo

ko

t m

ene

in

njih

ove

ma

tere

. M

ate

ria

lno p

a n

ise

m m

og

la n

ob

en

em

u p

om

ag

ati,

saj

tudi

sam

a

nis

em

im

ela

den

arja

. Č

e s

em

jim

že

dala

kak

šen

denar,

pa j

e b

ilo t

o v

oblik

i p

oso

jila

, ki so m

i g

a s

eve

da

vrn

ili.

Prv

i o

trok p

ri 2

5.

letih,

dru

gi p

ri 2

2.

letih

, tr

etji p

ri

18.

letih

Dve

ma

sin

ovo

ma

p

om

ag

ala

, jim

a p

azila

o

troke, ku

ha

la k

osilo

, p

rispe

va

la t

udi p

ri v

zg

oji,

p

oso

dila

de

nar

Ča

s o

sam

osvo

jitve

P

om

oč

sta

rše

v p

ri

osam

osvo

jitvi

Osam

osvo

jite

v

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko

ste

vč

asi

h

pre

živl

jali

vaš

pro

sti

čas?

S

kupa

j ko

t d

ruži

na

ali

indiv

idua

lno?

Vča

sih

nis

mo

im

eli

pro

steg

a č

asa

. M

ed t

edn

om

se

m l

ika

la i

n o

pra

vlja

la

dru

ga

go

spo

din

jska

opra

vila

, m

ed v

ike

nd

om

pa s

mo

sku

pa

j d

ela

li n

a p

olju

.

Nis

o im

eli

pro

steg

a ča

sa,

me

d te

dn

om

lik

ala

in

o

pra

vlja

la d

rug

a

go

spo

din

jska

opra

vila

, m

ed v

ike

nd

om

sku

pa

j d

ela

li n

a p

olju

Na

čin

i pre

živl

janj

a

pro

steg

a ča

sa

Dru

žin

ski

odn

osi

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

57

Ma

ti –

po

tom

ci

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost: 5

0

Sp

ol:

žens

ka

Dru

žin

ska

vlo

ga

: ma

ti

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 5

Sta

tus

razm

erja

: p

oro

čen

a

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

kšni s

te v

vlo

gi m

ate

re?

Ka

ko s

e o

pis

uje

te?

(st

roga

, p

otrp

ežl

jiva

…)

Se

m z

elo

pop

ustljiv

a m

ati.

Za o

troke

im

am

pre

ma

lo t

rde r

oke

. P

ole

g t

eg

a

bi

vse

n

are

dila

n

am

esto

n

jih,

za

to se

m sa

ma

kriva

, d

a so

m

oji

otr

oci

nesa

mo

sto

jni.

Po

pu

stljiv

a,

za

otr

oke

im

a p

rem

alo

trd

e r

oke,

vse

bi n

are

dila

na

me

sto

n

jih

Vlo

ga

ma

tere

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

sta

ob

a z

za

kon

cem

za

po

sle

na

?

Da

, oba s

va

za

po

sle

na.

Ob

a z

apo

sle

na

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

58

Kd

o je

gla

vni m

ate

rialn

i pre

skrb

ova

lec

dru

žin

e?

Gla

vn

i m

ate

ria

lni p

reskrb

ova

lec s

em

ja

z.

Že

nska

Gla

vn

i m

ate

ria

lni

pre

skrb

ova

lec

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko t

o vp

liva

na

va

še d

ruži

nsk

o ž

ivlje

nje

?

Zara

di te

ga

se

m v

es

čas

pod

str

eso

m, sa

j se

pog

osto

spr

ašu

jem

, kj

e d

ob

iti

dod

ate

n za

slu

žek.

Mo

j p

artn

er i

ma

sice

r ve

čjo

pla

čo k

ot

jaz,

ve

ndar

je

izre

dno

varč

en

za

to s

em

ja

z tis

ta,

ki m

ora

pos

krb

eti

za c

elo

dru

žin

o. T

o

pom

eni

, d

a ku

puje

m h

ran

o, p

laču

jem

pol

ožn

ice

, o

ble

ke z

ase

in z

a o

trok

e,

stro

ške

pov

eza

ne s

šo

lan

jem

otr

ok (

knjig

e, š

ola

v n

ara

vi,

ma

lica

…).

Mo

ž

pa

pos

krb

i za

str

ošk

e p

ove

zane

z l

eto

vanj

em

, n

aku

pom

in

pop

ravi

lom

avto

mo

bilo

v p

ri

hiš

i, re

gis

tra

cijo

a

vto

mo

bilo

v,

nak

up

go

spo

din

jski

h

in

tehn

ičn

ih a

para

tov.

Tak

o s

e s

ice

r n

ekak

o i

zena

čiva

, ve

ndar

je

on t

isti,

ki

od

svo

je p

lače

la

hko

še

kaj

priva

rču

je,

jaz p

a s

em

skora

j vsa

k m

esec v

min

usu

.

Ve

s ča

s p

od s

tre

som

, m

ož

lahk

o o

d sv

oje

pla

če

še k

aj p

riva

rču

je, o

na

skora

j vsa

k m

esec v

m

inusu

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o ži

vlje

nje

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

tudi o

troc

i prisp

eva

jo k

fin

an

čni p

od

por

i dru

žin

e?

Otr

oci n

e p

rispe

va

jo k

fin

anč

ni p

odpo

ri d

ruži

ne.

Ne

prisp

eva

jo

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Iz k

ate

rih

ra

zlo

go

v n

e p

risp

eva

jo k

fin

an

čni p

od

por

i dru

žin

e?

Ne

prisp

eva

jo, ke

r se

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

59

On

i se

iz

obr

ažu

jejo

. K

daj

pa

kdaj

si

p

oišč

ejo

kak

šno

štu

dent

sko

d

elo

vend

ar d

enar

, ki g

a za

slu

žijo

po

rabi

jo z

ase

.

izo

bra

žuje

jo

sta

tus

Ka

ko s

i z

mo

žem

delit

a d

elo

v d

ruži

ni?

Ka

kšne

so

va

še o

bve

znost

i ko

t

ma

ti (g

osp

od

injs

ka

o

pra

vila

– p

ran

je,

šiva

nje

, lik

anje

, ku

ha

nje

, či

šče

nje

sta

no

van

ja,

vsa

kod

ne

vni

naku

pi,

pom

iva

nje

p

oso

de

, skrb

za

d

en

arn

e

zad

eve

, m

anjš

a p

op

ravila

v in

izv

en s

tano

van

ja)?

Ja

z k

uham

, p

osp

ravlja

m,

likam

, ši

vam

, n

aku

puje

m h

rano

. Č

ez

ima

m v

sa

go

spo

din

jska

o

pra

vila

. P

ole

g

teg

a

skrb

im

tudi

za

pla

čilo

p

olo

žnic

, za

pra

vile

n iz

raču

n d

ohod

kov

in d

avko

v. L

ah

ko

bi

se

reklo

, d

a i

mam

ja

z če

z

vse

fin

an

ce.

Mo

ž pa u

reja

vrt

in

za

liva

tra

vo

, ro

že.

Pri t

em

mu

se

ve

da

pom

ag

am

. O

n p

a m

i p

om

ag

a p

ri o

bd

elo

va

nju

njiv

e,

ki

mi jo

je

za

pu

stila

ma

ti.

Dru

ga

če p

a m

ož

pripr

avl

ja d

rva

za

ku

rja

vo,

opr

avlja

ve

čje

nak

upe

ko

t so

tele

viz

ija,

avto

mo

bili

, n

aku

p p

arc

ele

, fin

an

cira

dop

ust.

Tu

di za

pop

ravila

je

zado

lže

n o

n. V

edn

o s

e s

am

lo

ti p

op

ravlja

nja

avto

mo

bilo

v.

Mo

j m

ož

je b

olj

tehn

iče

n tip

člo

veka

.

Vsa

go

spo

din

jska

opra

vila

- k

uha

, p

osp

ravl

ja,

šiva

, n

aku

puje

hra

no

, skrb

i za

p

lači

lo p

olo

žnic

, za

p

ravi

len

izra

čun

d

oh

od

ko

v in

da

vko

v,

skrb

i za

fin

an

ce

ure

ja v

rt, za

liva

tra

vo

in

rože

skrb

za

vrt

, o

bd

elo

va

nje

n

jive

p

ripra

vlja

drv

a z

a

kurj

avo

, opr

avl

ja v

ečj

e n

aku

pe k

ot so t

ele

viz

ija,

avto

mo

bili

, n

aku

p

parc

ele

, fin

an

cira

do

pust,

zado

lže

n za

po

pra

vila

De

lo ž

ens

ke

De

lo m

ošk

ega

De

lo o

be

h

De

lo m

ošk

ega

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

60

Ka

kšna

je v

aša

vlo

ga

in k

akš

na

mo

ževa

pri u

kva

rjanju

z o

tro

ki (

neg

a o

tro

k,

vzg

oja

otr

ok,

pom

oč p

ri š

ols

kem

delu

)?

Mo

j m

ož

se n

e uk

varj

a ka

j dos

ti z

otr

oci

. Z

a v

se s

em

ve

dn

o s

am

a.

Otr

oke

že c

elo

živ

ljenj

e p

reva

žam

, če

ne

na

šols

ke a

li o

bšo

lske

dej

avn

osti

pa

zve

čer,

ko

gre

do p

on

očev

at.

No

se

da

j se

je v

se s

kupa

j že

ma

lo u

miri

lo,

saj

ima

jo v

ozn

iški

izp

it. T

udi

pri d

oma

čih

nal

og

ah

in u

čen

ju s

em

jim

ve

dno

pom

ag

ala

sa

mo

ja

z.

Mo

j m

ož

ni

ravn

o čl

ove

k za

šo

lo.

Na

go

vo

riln

e u

re

se

m h

od

ila ja

z.

Pri

vzg

oji

otr

ok m

i je

mo

ž p

om

ag

al le

v m

ajh

ni m

eri

.

Ve

liko

pom

oč,

ki

sem

jo

tu p

reje

la,

je b

ila p

omoč

moj

e m

ate

re.

Otr

oke

je

vzg

aja

la,

skrb

ela

in

p

azila

n

an

je.

Po

mag

ala

jim

je

tu

di

pri

dom

ačih

nalo

ga

h.

Mo

ž tr

enu

tno

skr

bi s

am

o za

to

, da

ima

jo o

tro

ci a

vto

.

Mo

ž se

ne

ukv

arj

a d

osti

z o

tro

ci, v

zg

aja

jih

on

a

Otr

oke

vo

zi n

a šo

lske

, o

bšo

lske

dej

avn

osti,

ko

gre

do p

on

oče

vat,

pom

aga

jim

pri d

oma

čih

n

alo

ga

h in

uče

nju,

hod

ila

na g

ovo

riln

e u

re

Mo

ž ji

je p

omag

al v

m

ajh

ni m

eri

Im

ela

pom

oč

nje

ne

ma

tere

– o

troke

vzg

aja

la,

skrb

ela

in p

azila

na

nje

, p

omag

ala

pri

dom

ači

h n

alo

ga

h

Skr

bi z

a v

zdrž

eva

nje

a

vto

mo

bilo

v

Vzg

oja

otr

ok

De

lo ž

ens

ke

Vzg

oja

otr

ok

Vzg

oja

otr

ok

De

lo m

ošk

ega

Dru

žin

ske

vlo

ge

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

ruži

nsk

e

vlo

ge

Dru

žin

ske

vlo

ge

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Ali

so o

troc

i vkl

juče

ni v

de

lite

v d

ela

?

Otr

oci so v

delit

ev d

ela

vkl

juče

ni z

elo

sla

bo

.

V d

elo

vkl

juče

ni z

elo

sla

bo

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

61

On

i se

iz

obr

ažu

jejo

. S

ice

r p

a

jih

za

rad

i p

otu

he

n

jihove

b

ab

ice

n

ise

m

nau

čila

del

at,

kar

je m

oja

h

ud

a

nap

aka

. Č

e p

a b

i m

i p

ri v

zgo

ji o

trok

pom

aga

la m

ože

va m

ati,

ki j

e b

olj s

trog

a,

bi b

ili v

erj

etn

o d

anes

ze

lo d

elo

vni

(sm

eh)

…

Ne

de

lajo

, ke

r se

izo

bra

žuje

jo, n

imaj

o

delo

vn

ih n

ava

d

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Kd

o v

va

ši d

ruži

ni

odlo

ča t

ako

o v

sakd

anjih

stv

are

h k

ot

o p

om

emb

ne

jših

živl

jenjs

kih

od

loči

tva

h?

O

vsakd

an

jih

stv

are

h

odl

oča

m

jaz,

o

pom

emb

nejš

ih

pa

se

odl

oča

va

sku

paj.

O v

sakd

an

jih s

tva

reh

o

dlo

ča o

na, o

p

ome

mb

nej

ših

sku

paj

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

ima

te p

ri o

dlo

čitv

ah k

aj b

ese

de

? V

ko

likšn

i mer

i?

Pri

odl

oči

tva

h im

am

ze

lo v

elik

o b

ese

de

. M

ož

me

nam

reč

zelo

pos

luša

in

upo

šte

va.

Če

se

n

a p

rim

er,

ka

j n

apač

no

odlo

či,

mu

to

p

ove

m

in

arg

um

entira

m, o

n p

a s

e p

ote

m s

trin

ja z

ma

no.

Ima z

elo

ve

liko

be

se

de

, m

ož

jo p

oslu

ša in

u

pošt

eva

, se

str

inja

z n

jo

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Pri č

em

vse

m o

dlo

čate

?

Od

loča

m o

vsako

dn

evn

ih n

aku

pih

, o d

op

ustu

, vse

ka

r je

v z

ve

zi

z o

troki.

Ne

kaj

let

naz

aj

sva

za

čela

z g

radn

jo n

ove

hiš

e,

in t

udi

tuka

j je

vse

na

me

ni, ra

zen

pla

čila

(sm

eh)

…

Od

loča

o v

sako

dnev

nih

n

aku

pih

, o

do

pu

stu

, o

vse

m k

ar

je v

zve

zi z

otr

oki,

o g

rad

nji h

iše

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

62

Ka

ko p

ote

ka v

aša

kom

unik

aci

ja z

mo

žem

? K

ako

gra

dita

va

jin o

dn

os?

Ob

a sv

a

bol

j m

olč

eče

n

ara

ve.

Sa

ma

d

ostikra

t ra

je

zam

olč

im

kakš

no

resn

ico

, d

a se

mo

ž n

e je

zi.

Sic

er

pa s

e p

rila

gaja

va

dru

g d

rug

em

u,

no,

bolj

se

ja

z p

rila

ga

jam

nje

mu, kot

on m

eni.

Ob

a st

a m

olč

eče

nar

ave

, o

na r

aje

za

mo

lči k

akšn

o re

snic

o, d

a se

mo

ž n

e je

zi, s

e p

rila

gajta d

rug

d

rug

em

u

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Dru

žin

ski

odn

osi

Ka

kšne

so

va

še p

redst

ave

o d

elit

vi v

log?

De

lo m

ed p

art

nerjem

a,

bi

mo

ralo

biti

bolj

enako

vre

dn

o r

azd

elje

no

. T

udi

par

tner

bi m

ora

l ku

hati

in o

pra

vlja

ti ka

kšn

a g

osp

odin

jska

op

ravi

la.

Pa

tu

di z

otr

oki b

i se

mo

rali

mo

ški v

eč

ukv

arj

ati,

ko

t se s

ice

r.

En

ako

vre

dn

a d

elit

ev,

mo

ški b

i mo

ral k

uha

ti,

opr

avl

jati

kakš

na

go

spo

din

jska

opra

vila

, se

u

kva

rjati z

otr

oci

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

del

a v

dru

žin

i

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Pri k

ate

rih

le

tih s

te i

mel

i p

rve

ga

otr

oka

? A

li je

bila

odlo

čite

v za

otr

oka

načr

tova

na?

Prv

eg

a o

troka s

em

im

ela

pri 2

5.

letih.

Da

, b

il je

nač

rto

van.

Pri 2

5. le

tih,

otr

ok

nač

rto

van

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

otr

oka

Ka

teri d

eja

vnik

i so

vp

liva

li p

ri n

ačr

tova

nju

otr

oka

(fin

an

čna

neo

dvi

snost

…)?

Bila

se

m ž

e p

oro

čen

a in

fin

ančn

o n

eodv

isn

a,

oba

s p

art

nerje

m s

va n

am

reč

že im

ela

slu

žbo.

Po

roče

na,

fin

ančn

o n

eo

dvis

na –

oba

s

par

tner

jem

ime

la s

lužb

o

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

otr

oka

Ali

so s

e v

aši

otr

oci

že

osa

mo

svojil

i?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

63

Ne

še

. O

tro

ci š

e ži

vijo

do

ma

Ča

s o

sam

osvo

jitve

O

sam

osvo

jite

v

Ko

liko

so

sta

ri v

aši

otr

oci?

20,

23 in

25

let.

20,

23 in

25

let

Ča

s o

sam

osvo

jitve

Osam

osvo

jite

v

Ali

jim n

am

era

vate

nud

iti p

om

oč,

ko

se

bod

o?

Po

mo

č jim

nam

era

vam

nu

diti,

če

se b

o le

da

lo.

Na

me

rava

nu

diti

, če

se

bo le

da

lo

Po

mo

č st

arš

ev

pri

osam

osvo

jitvi

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko p

reži

vlja

te v

aš

pro

sti

čas?

Ali

ga

pre

živl

jate

sku

pa

j ko

t d

ruži

na

ali

indiv

idua

lno?

Pro

sti

čas

pre

živl

jam

o s

ku

paj. J

az n

ise

m t

ak t

ip ž

ens

ke,

da

bi

hod

ila n

a

ka

vic

e

s

prija

telji

cam

i.

Sku

paj

kot

dru

žin

a o

did

emo

n

a ka

kšn

e iz

lete

,

obis

ke,

leto

va

nja

. T

udi

tele

viz

ijo d

ostikra

t g

ledam

o s

ku

paj. O

b v

ike

nd

ih i

n

kd

aj tu

di m

ed te

dn

om

pa s

ku

paj je

mo k

osilo

.

Sku

paj k

ot d

ruži

na

–

izle

ti,

obis

ki, leto

va

nja

, g

leda

nje

te

leviz

ije,

sku

paj je

jo k

osilo

, n

e

hod

i n

a k

avic

e s

p

rija

telji

ca

mi

Na

čin

i pre

živl

janj

a

pro

steg

a ča

sa

Dru

žin

ski

odn

osi

Hče

rka

– vn

uk

i

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost: 2

5

Sp

ol:

žens

ka

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

64

Dru

žin

ska

vlo

ga

: hči

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 5

Sta

tus r

azm

erja:

sam

ska

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

ko s

i p

red

sta

vlja

te s

eb

e v

vlo

gi

ma

tere

? K

ako

bi

se

opis

ali?

(str

oga,

potr

pe

žljiv

a …

)

Me

nim

, d

a b

om

dob

ra m

ati.

Pri o

tro

cih

bom

uve

ljavi

la n

ače

la p

rija

teljs

keg

a

odn

osa,

a v

end

ar

red m

ora

biti. N

ava

dila

jih

bom

na p

osp

ravlja

nje

in r

edn

o

vzd

rže

vanj

e č

isto

če,

saj m

ene

teg

a m

oji s

tarš

i nis

o n

auči

li, z

ato

te

h n

ava

d

nim

am

in

jih

ve

rjetn

o t

udi v p

riho

dn

je n

e b

om

im

ela

, o

troko

m p

a to

ne

uid

e.

Sic

er

me

nim

, d

a b

om

pot

rpež

ljiva

, d

oka

j ra

zum

eva

joča

, ka

r se

tič

e

vzg

ojn

ih t

eža

v v

šoli,

sa

j uči

telji

ra

di d

ostik

rat

pre

tira

va

jo.

Otr

oci b

od

o im

eli

vso

svo

bo

do

, tu

di

sla

dka

rij

jim n

e b

om

od

reka

la,

sa

mo

vo

ziti

jih p

a p

rav

pose

bn

o n

e m

islim

.

prija

teljs

ki o

dn

os, re

d,

posp

ravlja

nje

in

vzd

rže

vanj

e č

isto

če,

pot

rpež

ljiva

, ra

zum

eva

joča

, vs

a

svo

bo

da

otr

okom

, n

e b

o

odre

ka

la s

ladka

rij, v

oziti

jih p

retira

no n

e m

isli

Pre

dsta

ve

o v

log

i m

ate

re

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

j me

nite

, kd

o b

i mor

al b

iti g

lavn

i pre

skrb

ova

lec

dru

žin

e?

Up

am,

da

bo

to

mo

j m

ož,

če

pra

v se

m

mn

enja

, d

a se

m

tudi

sa

ma

spos

obn

a p

resk

rbet

i ce

lo d

ruži

no

. D

ela

m ž

e o

d ko

nca

sre

dnje

šo

le i

n k

ar

Up

a, d

a b

o to

nje

n m

ož,

sa

ma

sp

oso

bn

a

pre

skrb

eti c

elo

dru

žin

o –

Pre

dsta

ve

o

gla

vn

em

m

ate

ria

lnem

Eko

nom

ski

sta

tus

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

65

se d

elo

vnih

nav

ad

tiče

se

m z

elo

pridn

a.

De

lam

na

mre

č ve

liko

ve

č, k

ot m

oji

vrst

nik

i. P

rav

tako

že

od

otr

ošt

va v

arč

uje

m z

a p

rih

odno

st.

Se

m z

elo

va

rčn

a

oseb

a,

zato

se

je

na

mo

jem

rač

unu

nab

ral

že l

ep

znes

ek.

Z d

en

arj

em

zn

am

odg

ovo

rno r

avn

ati.

ima

de

lovn

e n

ava

da

, va

rčn

a o

seb

a,

odg

ovo

rno

ra

vn

a z

d

en

arj

em

pre

skrb

ova

lcu

Ali

me

nite

, d

a m

ora

ta b

iti o

ba

s p

art

nerjem

za

po

sle

na

? Z

aka

j d

a/n

e?

Me

ni

se

to

zd

i n

orm

aln

o.

Da

bom

ja

z ži

vela

mo

ža,

to p

ri m

eni

ne p

ride

v

poš

tev.

Ob

a s

part

nerjem

za

po

sle

na,

mo

ža n

e m

isli

pre

živl

jati

Pre

dsta

ve

o

za

po

slit

vi p

art

nerje

v

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

j p

a,

da b

i b

ili v

i d

om

a o

ziro

ma

bi m

ož

žive

l va

s?

Jaz

mis

lim,

da

bi

mi

bilo

po

nek

em č

asu

že

dol

go

časn

o b

iti d

oma,

saj

ima

m r

ada

ko

lekt

iv i

n d

ruže

nje

s s

ode

lavc

i . R

ada

im

am

ra

zp

ola

ga

nje

s

svo

jimi

finan

čnim

i sr

eds

tvi.

Pa

rtn

erj

a

ne

mis

lim

pro

siti,

da

mi

ku

pu

je

oble

ke

, ka

j še

le d

a g

a p

rosim

, d

a m

i d

a d

en

ar

za

hra

no

. E

nak

o p

riča

kuje

m

od p

art

nerja

.

Do

ma

bi ji

bil

dolg

čas,

ra

da

im

a k

ole

ktiv,

dru

ženj

e s

so

dela

vci,

razp

ola

ga

nje

s s

vo

jimi

finan

čnim

i sre

dstv

i (k

upo

va

nje

ob

leke

, h

ran

e)

- e

nako

prič

aku

je

od p

art

nerja

Pre

dsta

ve

o

za

po

slit

vi p

art

nerje

v

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

bi

mo

rali

po v

aše

m m

nen

ju t

udi

otr

oci

prisp

eva

ti k

finan

čni

pod

po

ri

dru

žin

e?

Do

kle

r se

otr

ok š

ola

in

šo

lske

obv

ezn

osti

opr

avl

ja v

est

no

, b

rez p

au

zira

nj,

abs

olv

ent

skeg

a s

taža

in p

odob

no,

pot

em

je s

eve

da n

alo

ga

sta

rše

v, d

a m

u

Na

log

a s

tarš

ev,

da

otr

oku p

om

ag

ajo

-

dok

ler

se o

trok

šo

la

Pre

dsta

ve

o

prispe

va

nju

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

66

finan

čno

pom

agaj

o k

olik

or

mu

lahk

o.

Se

ve

da

tu n

e m

islim

, d

a m

u d

ajo

den

ar

za

p

oto

va

nja

in

d

od

atn

e

ug

odn

osti,

kot

so

p

od

po

ra

nje

go

ve

ga

dru

žabn

ega

živ

ljenj

a in

dod

atn

o ku

pova

nje

obl

ek.

Otr

oku

naj se

nud

i n

eka

osno

va

za

pre

žive

tje.

Se

ve

da

pa n

e p

od

pira

m l

eno

be

, za

to p

od

piram

id

ejo

id

ejo

, d

a b

i m

ora

la

veči

na

otr

ok

po

konč

ani

sre

dnji

šoli

zače

ti d

ela

ti p

reko

št

ude

ntsk

ega

serv

isa

, v

takš

ni

me

ri,

kot

jim t

o d

opuš

čajo

štu

dijs

ke o

bve

znos

ti. M

ed

šols

kim

le

tom

obč

asn

o, m

ed

poč

itnic

am

i re

dn

o.

Pri m

eni

so

iz

jem

a le

štu

dent

je m

edi

cin

e, s

aj s

i ti p

očitn

ice

res

zasl

uži

jo.

Z d

enar

jem

, ki

bi

ga

za

slu

žili,

dom

a n

e b

i ra

bili

kupo

vati

hra

ne

ip

d.,

ta

den

ar

naj

bi

ime

li za

se

. K

o p

a b

i za

klju

čili

s šo

lanj

em

, p

a je

pris

pev

ek

obve

ze

n,

se

ve

da.

Po

dp

ira

ide

jo o

delu

p

reko

štu

dent

skeg

a

se

rvis

a

Zak

ljuče

k šo

lanj

a -

p

rispe

ve

k o

bve

ze

n

Pre

dsta

ve

o

prispe

va

nju

otr

ok

Pre

dsta

ve

o

prispe

va

nju

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko s

i p

red

sta

vlja

te d

elit

ev d

ela

s p

art

nerje

m (

gosp

od

injs

ka

opra

vila

–

pra

nje

, ši

vanje

, lik

anje

, ku

ha

nje

, či

šče

nje

sta

no

van

ja,

vsa

kod

ne

vni n

aku

pi,

pom

iva

nje

poso

de

, sk

rb z

a d

en

arn

e z

ade

ve,

ma

njš

a p

op

ravi

la v

in

izv

en

sta

no

van

ja)?

De

lo n

aj b

o d

elje

no. V

de

lo n

aj b

odo

čim

pre

j vkl

juče

ni o

tro

ci. T

ežj

e, f

izič

no

De

ljeno

de

lo,

vklju

čen

i o

tro

ci, že

pri 6

. l e

tu

sta

rosti (

posp

ravlja

nje

),

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

del

a v

dru

žin

i

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

67

delo

naj

se

ve

da

pre

vza

me

part

ne

r. K

uha

m la

hko

ja

z, s

aj

to r

ada

poč

nem

.

Otr

oke

je

tre

ba č

im p

rej

vklju

čiti

v p

osp

ravl

janj

e,

že p

ri 6

. le

tu s

taro

sti.

Pe

rem

in

lik

am

la

hko t

ud

i ja

z,

saj

se b

ojim

, d

a b

i m

i p

artn

er

zažg

al

moj

o

naj

ljubš

o o

blek

o. O

sta

la d

ela

pa n

aj

opra

vlja

tud

i o

n.

S p

artn

erje

m ž

elim

ime

ti lo

čen

fo

nd r

aze

n, k

o g

re z

a iz

dat

ke,

kot

so s

kup

ne p

očitn

ice

, ku

rja

va,

varč

eva

nje

za

sta

nova

nje

ipd

.

težj

e, f

izič

no

del

o n

aj

pre

vza

me

part

ner,

ku

ha,

lika

, p

ere

la

hko o

na,

osta

la d

ela

naj o

pra

vlja

tu

di p

art

ner,

lo

čen

fond

s

part

nerj

em

, iz

jem

a -

sku

pne

poč

itnic

e,

kurj

ava

, va

rče

vanj

e z

a

sta

no

va

nje

Kd

o b

i se

mo

ral

po v

aše

m m

nen

ju u

kvarja

ti z

otr

oki

(n

eg

a o

tro

k, v

zgoja

otr

ok,

pom

oč

pri š

ols

kem

delu

)?

Ob

a b

i se

mo

rala

enako

vre

dn

o u

kva

rja

ti z

otr

oki.

Tu

di m

ož

bi m

ora

l pre

vija

ti o

trok

e.

Oče

mor

a b

iti p

ri v

zgo

ji st

rog

, m

ora

me

pod

pirati.

Pa

rtn

erj

a m

ora

ta v

edn

o

sta

ti s

ku

pa

j, d

a n

e izp

od

bija

ta a

vto

rite

te.

En

ako

vre

dn

a

Tu

di m

ož

bi m

ora

l p

revija

ti o

troke

Oče

mor

a b

iti s

trog

, jo

p

od

pira

ti p

ri v

zg

oji

Pre

dsta

ve

o v

zg

oji

otr

ok

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

dela

P

redsta

ve

o v

zg

oji

otr

ok

Dru

žin

ske

vlo

ge

De

lite

v d

ela

D

ruži

nsk

e

vlo

ge

Kd

o b

i mor

al p

o v

aše

m m

nen

ju o

dlo

čati

v dr

uži

ni?

Od

loča

ti b

i m

ora

la o

ba.

Od

loči

tve

m

ora

jo b

iti

sku

pn

e.

Ve

dn

o m

ora

b

iti

pro

sto

r za

kom

pro

mis

e.

Ob

a, s

kupn

e o

dlo

čitv

e

Pre

dsta

ve

o

odl

oča

nju

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

kšne

vre

dn

ote

naj b

i po

va

šem

mn

en

ju m

ora

l im

eti

vaš

bo

doči

part

ner?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

68

Mo

ra im

eti p

odobne v

red

note

, kot

jih im

am

jaz s

am

a.

Nje

go

ve

pre

dsta

ve

o

dru

žin

i m

ora

jo

biti

so

rod

ne

mo

jim.

Sa

ma

si

p

red

sta

vlja

m

dru

žin

o ko

t

sku

pn

ost,

v

ka

teri

vla

da

lju

be

ze

n,

dob

ra

kom

unik

acija

, za

up

an

je,

poš

teno

st.

Žel

im s

i, d

a se

vsi

ra

di v

rača

mo

dom

ov

in d

a p

rost

e t

renutk

e

pre

živl

jam

o s

kupa

j. P

artn

erje

ve p

red

sta

ve m

ora

jo b

iti s

kla

dne

z m

ojim

i,

podobno j

e z

vre

dnota

mi. O

b s

ebi

si

ne p

redsta

vlja

m p

art

nerj

a,

ki

bo r

aje

čas

zabi

jal z

a p

op

iva

nje

s p

rija

telji

, kot

z d

ruži

no.

Po

do

bn

e v

redn

ote

, p

red

sta

ve o

dru

žin

i so

rod

ne

nje

nim

– v

d

ruži

ni v

lada

lju

beze

n,

dob

ra k

om

unik

acija

, za

upan

je,

poš

teno

st

Pre

dsta

ve

o

part

nerj

u

Dru

žin

ski

odn

osi

Na

če

m

bos

te

gra

dili

odn

os?

K

ako

si

p

reds

tavl

jate

m

eds

ebo

jno

kom

unik

acijo

?

Od

no

s b

om

gra

dila

na

spoš

tova

nju

, za

upan

ju,

kom

unik

aciji

, lju

be

zn

i. Ž

elim

si,

da

čim

ve

č ča

sa

pre

živi

mo

sk

upa

j. K

om

un

ika

cija

m

ora

b

iti

odp

rta.

Po

go

va

rja

li n

aj

bi

se

o v

se

m,

tabu

te

me

ne o

bsta

jajo

. P

art

ner

bi

mora

l

znat

i d

eliti

ta

ko d

obre

, ko

t sl

abe

obč

utk

e.

Bo

ljša

kom

uni

kaci

ja p

risp

eva

k

dob

rem

u o

dn

osu.

Od

no

s g

raje

n n

a

spoš

tova

nju

, za

upan

ju,

kom

unik

aciji

, lju

be

zn

i,

želi

si,

da

čim

ve

č ča

sa

pre

živi

jo s

kupa

j, kom

unik

acija

odp

rta

, ta

bu

te

me n

e o

bsta

jajo

, p

art

ner

mo

ra z

nati d

elit

i d

obre

in s

lab

e o

bču

tke

Pre

dsta

ve

o

part

nerj

u

Dru

žin

ski

odn

osi

Kd

aj s

i nam

era

vate

ust

variti

dru

žin

o?

Za

kaj t

akr

at?

Up

am

, d

a

km

alu

. S

eve

da

je

to

o

dvis

no

od

te

ga,

kd

aj

bom

sp

ozn

ala

pra

ve

ga

part

nerj

a.

Up

am

, d

a jo b

om

v r

oku p

etih le

t že

ime

la.

Up

a,

da k

ma

lu –

v r

oku

petih

let, ko

najd

e

pra

ve

ga

part

nerj

a

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

dru

žin

e

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

69

Ali

še v

ed

no ž

ivite

do

ma

?

Da

, še

ve

dno

živi

m d

oma

.

Še

ve

dno

živi

dom

a

Ča

s o

sam

osvo

jitve

Osam

osvo

jite

v

Kd

aj s

e n

am

era

vate

osa

mo

svojit

i? A

li p

riča

kuje

te p

om

oč

sta

rše

v?

Osam

osvo

jiti

se

mis

lim,

ko

bom

sp

ozn

ala

pra

ve

ga

part

nerj

a.

Sam

a s

e n

e

mis

lim o

dse

liti. D

om

a s

e d

ob

ro r

azu

me

mo t

ako,

da

mi n

i h

ud

eg

a.

Ne

priča

kuje

m n

iče

sar ,

sa

j n

isem

ta

k tip

o

seb

e,

da b

i o

d kog

ark

oli

kaj

priča

kova

la.

Vsa

k si

mo

ra p

ogoj

e z

a ž

ivlje

nje

ust

variti

sam

. T

o j

e n

jeg

ova

ose

bna

do

lžn

ost.

Osam

osvo

jila

se

bo, ko

bo s

pozn

ala

pra

ve

ga

p

art

nerj

a,

sam

a s

e n

e

nam

era

va

od

se

liti

Ne

priča

kuje

nič

esa

r,

vsa

k s

i m

ora

pog

oje

za

ži

vlje

nje

ust

variti

sam

Ča

s o

sam

osvo

jitve

P

riča

kova

nja

gle

de

pom

oči

sta

rše

v

Osam

osvo

jite

v

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko n

aj

bi

po v

aše

m m

nen

ju i

zgle

da

lo s

odo

bn

o p

reži

vlja

nje

pro

ste

ga

časa

dru

žin

e?

Ča

si s

o t

aki,

da

se d

ruži

ne

vid

ijo s

am

o o

b ve

čerih

. Č

eda

lje v

eč

del

a s

e

nos

i d

omo

v.

Po

sle

dičn

o

dru

žin

e te

žko

lo

čijo

m

ed

del

ovn

im

in

pro

stim

časo

m.

Vse

je

n

ekaj

na

p

ol.

Sa

ma

mis

lim,

da

bi

mo

rala

b

iti

dru

žin

a

prior

iteta

za

vsa

keg

a.

Ča

s, k

i g

a n

ame

niš,

bi

mo

ral

biti

kva

lite

ten

. S

am

a

pod

pira

m

čim

ve

č sk

upn

ih

izle

tov,

o

bisk

ov

pre

sto

lnic

, n

ara

vnih

znam

eni

tost

i, sk

upn

e po

čitn

ice

. D

oma

pa

naj

bo

čim

ve

č p

ogo

voro

v in

Dru

žin

e se

vid

ijo s

am

o

ob

veče

rih,

delo

se n

osi

dom

ov,

dru

žin

e te

žko

lo

čijo

me

d d

elo

vn

im in

p

rost

im č

aso

m,

dru

žin

a b

i m

ora

la b

iti p

riorite

ta z

a

vsa

keg

a, ča

s, k

i ji g

a p

osve

tiš b

i mor

al b

iti

kva

lite

ten

, p

odp

ira č

im

več

sku

pni h

izle

tov,

obis

ko

v p

resto

lnic

,

Pre

dsta

ve

o

pre

živl

janj

u p

rost

ega

časa

Dru

žin

ski

odn

osi

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

70

dru

ženj

a.

Naj

ne

bo v

sa

k z

aprt

v s

vo

ji so

bi.

nara

vn

ih z

nam

enito

sti,

sku

pne

poč

itnic

e, v

elik

o

pog

ovo

rov

in d

ruže

nja

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

71

Pri

log

a 9

: K

od

iran

i in

terv

juji

dru

ge

dru

žin

e

Ba

bic

a –

sta

ri s

tarš

i

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost: 8

7

Sp

ol:

žens

ka

Dru

žin

ska

vlo

ga

: bab

ica

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 4

Sta

tus r

azm

erja:

vd

ova

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

kšni s

te b

ili v

vlo

gi m

ate

re?

Ka

ko s

e o

pis

uje

te?

(str

oga,

pot

rpe

žljiv

a …

)

Bila

se

m p

op

ustljiv

a m

ati.

Raje

sem

ka

j p

otr

pela

, ko

t p

a se

zn

aša

la n

ad

otr

okom

a.

Po

pust

ljiva

, p

otrp

ežlji

va

Vlo

ga

ma

tere

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

sta

bila

ob

a z

za

kon

cem

za

po

sle

na

?

Ko

so

bili

otr

oci

še m

ajhn

i , se

m b

ila j

az d

om

a m

edte

m,

ko

je

bil

mo

ž že

Otr

oci m

ajh

ni -

za

po

sle

n

sam

o m

ož

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

72

za

po

sle

n.

Ka

kšni

so

bili

ra

zlo

gi,

da

ste

bila

d

om

a?

Ali

je

bila

n

eza

po

sle

no

st

nam

enska a

li je

bila

od

vis

na o

d d

rugih

de

javnik

ov?

Ka

terih

?

Ja

z se

m b

ila d

om

a z n

am

eno

m,

nekd

o m

ora

p

aziti

na o

troke

in

to

so

pon

ava

di m

ate

re.

On

a je

bila

dom

a, ker

je

pazila

na

otr

oke

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Kd

o je

bil

gla

vni m

ate

rial

ni p

resk

rbo

vale

c dr

uži

ne

?

Ko

se

m b

ila j

az d

om

a,

je b

il g

lavn

i m

ate

ria

lni

pre

skrb

ova

lec m

ož,

sa

j ja

z

nis

em

im

ela

de

narj

a.

Ko

pa

so

otr

oci zra

stli,

sem

si t

udi

sa

ma

naš

la s

lužb

o

in t

akra

t sva

bila

ma

teria

lna p

reskrb

ova

lca

ob

a.

Jaz

sem

ime

la č

ez

bla

gaj

no

, v k

ate

ri s

va

sku

paj hra

nila

de

nar.

Ko

je b

il za

posl

en

sam

o m

ož,

je

bilo

živ

ljenj

e z

elo

skro

mn

o.

Ko

so

o

tro

ci

ma

lo zra

stli

mi

je n

a p

omo

č p

risk

oči

la b

abic

a.

On

a jih

je

pazila

,

jaz

pa

sem

si n

ašla

de

lo, s

aj s

e z

eno

pla

čo n

i dal

o s

ha

jati.

Na

jpre

j je

bil

to m

ož,

ko

so

otr

oci zra

stli sta

bila

oba

Skrb

za

de

nar

v b

lag

ajn

i Ž

ivlje

nje

ze

lo s

kro

mn

o,

ko je b

il za

po

sle

n s

am

o

mo

ž P

om

ag

ala

ji je

nje

na m

ati

Z e

no

pla

čo s

e n

i dal

o sh

aja

ti,

za

to s

e je

za

po

slil

a

Gla

vn

i m

ate

ria

lni

pre

skrb

ova

lec

De

lo ž

ens

ke

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o ži

vlje

nje

V

zg

oja

otr

ok

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o ži

vlje

nje

Eko

nom

ski

sta

tus

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i E

ko

nom

ski

sta

tus

Dru

žin

ske

vlo

ge

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko je

to

vpliv

alo

na

vaš

e d

ruži

nsk

o ž

ivlje

nje

?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

73

Ko

sva

bila

za

po

sle

na

ob

a je b

ilo ž

ivlje

nje

z d

vem

a p

lača

ma

lažj

e.

Z d

vem

a p

lača

ma

je b

ilo

pot

em

lažj

e

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o ži

vlje

nje

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

so t

udi o

tro

ci p

risp

eva

li k

finan

čni p

od

por

i dru

žin

e?

Otr

oci n

iso

nič

prisp

eva

li.

Iz k

ate

rih

ra

zlo

go

v n

iso

prisp

eva

li k

finan

čni p

od

pori d

ruži

ne?

On

i so

hod

ili v

šo

lo.

Nis

o n

ič p

risp

eva

li H

odi

li v

šolo

Prisp

eva

nje

otr

ok

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko

sta

si

z

zako

nce

m

delil

a

delo

v

dru

žin

i?

Ka

kšne

so

b

ile

vaše

obve

zn

osti

ko

t m

ati

(go

spo

din

jska

o

pra

vila

–

pra

nje

, ši

vanje

, lik

anje

,

kuha

nje

, či

šče

nje

sta

no

van

ja,

vsa

kod

ne

vni

naku

pi,

pom

iva

nje

p

oso

de

,

skrb

za

de

narn

e z

ade

ve,

ma

njš

a p

op

ravi

la v

in iz

ven s

tanov

anja

)?

Ko

se

m b

ila d

om

a,

sem

vsa

go

spo

din

jska

de

la o

pra

vlja

la ja

z.

Ka

sne

je, ko

sem

se z

apo

slil

a,

mi je

pom

aga

l mož

. M

ož

je b

il šo

fer

in k

er

je

bil

večk

rat

ods

ote

n za

radi

pot

i, se

je

mor

al

nauč

iti k

uha

ti. T

ako,

da

je

pote

m t

udi

dom

a r

ad k

da

j kaj

sku

ha

l. Z

nal

je t

udi

šiv

ati

tako,

da j

e t

udi

to

poč

el o

n.

Vsa

go

spo

din

jska d

ela

-

ko š

e n

i bila

za

posl

ena

P

om

ag

al z

go

spo

din

jskim

i o

pra

vili

, ko

se

je ž

ena

za

posl

ila -

kuha

l, ši

val

Skrb

za

de

narn

e z

ade

ve

, p

op

ravila

De

lo ž

ens

ke

De

lo m

ošk

ega

De

lo o

be

h

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

74

Za d

en

arn

e z

ade

ve s

va

skrb

ela

oba. T

udi p

opra

vlja

la s

va

oba.

Ka

kšna

je

bila

va

ša v

loga

in

ka

kšna

zako

nče

va p

ri u

kvar

janju

z o

tro

ki

(neg

a o

tro

k,

vzg

oja

otr

ok,

pom

oč

pri š

ols

kem

delu

)?

Z o

troki sem

se u

kva

rja

la ja

z.

Mo

ž se

ni z

anj

e č

isto

nič

za

nim

al.

Ja

z s

em

jih

vzg

aja

la.

Ukva

rja

nje

z o

troki

Žen

ska

De

lo ž

ens

ke

Vzg

oja

otr

ok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

ruži

nsk

e

vlo

ge

Ali

so b

ili o

tro

ci v

klju

čen

i v d

elit

ev

de

la?

Otr

oci so

pom

ag

ali

pri p

osp

ravlja

nju

, p

a t

udi kr

omp

ir so

šli

pob

irat

z n

am

a

z m

ože

m.

Po

spra

vlja

li, p

ob

ira

li kro

mp

ir n

a p

olju

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Kd

o

je

v va

ši

dru

žin

i o

dlo

čal

tako

o

vsakd

an

jih

stv

are

h

ko

t o

pom

em

bn

ejš

ih ž

ivlje

njs

kih

od

loči

tva

h?

Ob

a s

ku

pa

j sv

a o

dlo

čala

.

Sku

paj

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ste

ime

li p

ri o

dlo

čitv

ah k

aj b

ese

de

? V

ko

likšn

i mer

i?

Ime

la s

em

ve

liko

bese

de

. Š

e p

ose

bno

takr

at,

ko s

va s

e p

rese

lila

v v

as,

kje

r se

m p

rej ž

ive

la k

ot

otr

ok.

Ta

m m

i je

ma

ti za

pust

ila p

arce

lo.

Mo

ž m

i je

ve

dn

o g

ovo

ril, d

a o

n n

ima

be

se

de

, ke

r je

vse

to

mo

je.

Ime

la v

elik

o b

ese

de

, ke

r st

a ž

ive

la n

a n

jeni

par

celi,

mo

ž m

eni

l, d

a n

ima

be

se

de

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Pri č

em

vse

m s

te o

dlo

čali?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

75

Gle

de v

seg

a. P

repu

stil

mi j

e tu

di o

dlo

čan

je g

lede

avt

om

ob

ila.

Od

loča

la o

vse

m, tu

di

gle

de

avto

mo

bila

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

ko je

pote

kala

va

ša k

om

un

ika

cija

s p

art

nerje

m?

Na

če

m je

te

me

ljil v

ajin

odn

os?

Z m

ože

m s

va s

e d

obro

ra

zum

ela

ta

ko,

da je

najin

a k

om

unik

acija

pote

ka

la

v r

edu

. H

mm

… z

aup

ala

sva

si, b

ila s

va

prija

telja

.

Do

bro

po

teka

la,

z

mo

žem

sta

se

razu

me

la,

odn

os je t

em

elji

l n

a

za

up

an

ju,

prija

teljs

tvu

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Dru

žin

ski

odnosi

Ka

kšne

so

va

še p

redst

ave

o d

elit

vi v

log?

Žen

ska

mo

ra i

me

ti če

z g

osp

odi

njs

ka d

ela

, sa

j je

to

del

o ž

ens

ke.

Tud

i

mo

ški

bi

se m

ora

li m

alo

ukv

arja

ti z

otr

oki,

sic

er

pa j

e t

udi

to

bol

j že

nska

nalo

ga

.

Go

spo

din

jstv

o –

že

nsko

o

pra

vilo

, m

ošk

i bi s

e

mo

rali

ma

lo u

kva

rjati z

o

trok

i, če

pra

v je

to

žens

ka n

alo

ga

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

del

a v

dru

žin

i

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Pri ka

terih

le

tih ste

im

eli

prv

eg

a o

tro

ka?

A

li je

b

ila o

dlo

čite

v za

otr

oka

načr

tova

na?

Pri 2

3. le

tih.

Da,

otr

ok je

bil

nač

rto

van

.

Pri

23.

letih

, n

ačrt

ova

n

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

dru

žin

e

Ka

teri d

eja

vnik

i so

vp

liva

li p

ri n

ačr

tova

nju

otr

oka

(fin

an

čna

neo

dvi

snost

…)?

Bila

se

m ž

e p

oro

čen

a in

ime

la s

em

hiš

o.

Po

roče

na,

ime

la h

išo

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

dru

žin

e

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

76

Kd

aj s

o s

e v

aši

otr

oci

osa

mo

svo

jili?

Ali

ste

jim

pri

tem

pom

aga

li, k

ako

?

Pri s

ko

raj 15

. le

tih.

Otr

oci

so

si n

ašli

del

o v

to

varn

i. N

ič ji

m n

ise

m p

omag

ala

, sa

mi s

o s

e č

isto

dob

ro z

naš

li.

Ob

a o

troka p

ri s

ko

raj 1

5.

letih

Ni jim

pom

ag

ala

, o

tro

ci

se s

ami z

naš

li

Ča

s o

sam

osvo

jitve

P

om

oč

sta

rše

v p

ri

osam

osvo

jitvi

Osam

osvo

jite

v

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko

ste

vč

asi

h

pre

živl

jali

vaš

pro

sti

čas?

S

kupa

j ko

t d

ruži

na

ali

indiv

idua

lno?

Pre

živl

jali

smo

ga

sku

paj k

ot d

ruži

na.

Po

čeli

smo

ve

liko

dej

avn

osti

sku

paj.

Sp

om

nim

se

, d

a s

mo

ve

likokra

t h

od

ili n

a p

ikn

ike.

Sku

paj k

ot d

ruži

na

- ve

liko

deja

vn

osti,

pik

nik

i

Na

čin

i pre

živl

janj

a

pro

steg

a ča

sa

Dru

žin

ski

odn

osi

Ma

ti –

po

tom

ci

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost: 6

0

Sp

ol:

žens

ka

Dru

žin

ska

vlo

ga

: ma

ti

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 3

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

77

Sta

tus

razm

erja

: p

oro

čen

a

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

kšni s

te b

ili v

vlo

gi m

ate

re?

Ka

ko s

e o

pis

uje

te?

(str

oga,

pot

rpe

žljiv

a …

)

Bila

se

m b

olj

pot

rpež

ljiva

mati.

Imam

eneg

a o

troka,

ki

je b

il za

rad

i m

oje

bole

zn

i b

olj

pod

ma

min

o r

oko

in

nad

zo

rstv

om

. M

oja

ma

ti je

im

ela

tako

ve

lik v

pliv

na n

jeg

ovo

vzg

ojo

.

Po

trp

ežlji

va

Ve

lik v

pliv

na v

zg

ojo

im

ela

nje

na m

ati

Vlo

ga

ma

tere

V

zg

oja

otr

ok

Dru

žin

ske

vlo

ge

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

sta

bila

oba

z z

akon

cem

za

po

sle

na

?

Ob

a z

za

ko

nce

m s

va

bila

za

po

sle

na

. K

o s

em

zb

ole

la z

a m

ultip

loskle

rozo

se

m n

eh

ala

dela

ti.

Do

kle

r n

i zb

ole

la z

a

mu

ltip

loskle

rozo

, sta

bila

za

po

sle

na

ob

a

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Kd

o je

bil

gla

vni m

ate

rialn

i pre

skrb

ova

lec

dru

žin

e?

Gla

vni m

ate

ria

lni p

resk

rbo

vale

c d

ruži

ne

je b

il m

ož,

ve

nd

ar

pa s

em

tu

di ja

z

v za

četk

u p

resk

rbov

ala

dru

žin

o. K

asn

eje

pa

sem

se

za

rad

i m

oje

bol

ezn

i

inva

lidsk

o u

pok

ojila

in f

ina

nc m

inis

ter

je v

ce

loti

post

al m

oj m

ož.

Mo

ž

Gla

vn

i m

ate

ria

lni

pre

skrb

ova

lec

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko je

to

vpliv

alo

na

vaš

e ž

ivlje

nje

?

Živ

ljenj

e z

moj

o b

ole

znijo

je

izj

emn

o te

žko

, sa

j te

žko

pos

krb

iš z

a s

am

ega

Zar

adi

bol

ezn

i živ

ljenj

e

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o

Eko

nom

ski

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

78

sebe

ka

j še

le z

a m

ajh

neg

a o

trok

a. M

eni

m,

da

je v

zg

oja

za

to

kar

trp

ela

, sa

j

je b

il ot

rok

veči

nom

a p

rep

ušče

n sk

rbi s

tare

mam

e.

izje

mn

o t

ežk

o, t

rpel

a

vzg

oja

otr

oka

živl

jenj

e

sta

tus

Ali

je t

udi va

š ot

rok

pris

peva

l k fin

an

čni p

od

po

ri d

ruži

ne?

Ne

, o

trok n

i prisp

eva

l k

finan

čni

pod

pori d

ruži

ne.

Sa

mo

moj

mo

ž n

as j

e

finan

čno

pod

pira

l, ja

z p

a le

to

liko,

ko

liko

r se

m d

obila

od

upo

kojit

ve.

Otr

ok n

i p

rispe

va

l

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Iz k

ate

rih

ra

zlo

go

v n

i prisp

eva

l k fin

an

čni p

od

po

ri d

ruži

ne?

Otr

ok s

e je

šo

lal,

sice

r pa

je b

il ze

lo le

n, k

ar

je š

e se

daj.

Šo

lanj

e

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko s

i z

zako

nce

m d

elit

a d

elo

v d

ruži

ni?

Ka

kšn

e s

o v

aše

obve

znost

i ko

t

ma

ti (g

osp

od

injs

ka

o

pra

vila

– p

ran

je,

šiva

nje

, lik

anje

, ku

ha

nje

, či

šče

nje

sta

no

van

ja,

vsa

kod

ne

vni

naku

pi,

pom

iva

nje

p

oso

de

, skrb

za

d

en

arn

e

zad

eve

, m

anjš

a p

opra

vila

v in

izve

n s

tano

van

ja)?

Ja

z p

oskrb

im z

a v

sa

gosp

od

injs

ka

opra

vila

in

za

vrt

. N

o o

dka

r im

am

to

bo

leze

n, m

i pri

vse

h ž

en

skih

opr

avi

lih p

oma

ga

mo

ja m

ati,

sa

j živ

i sku

paj z

ma

no

.

Mo

ž p

a p

oskr

bi z

a t

o, č

e je

potr

ebn

o z

una

j kaj p

osto

riti.

Go

spo

din

jska

opra

vila

, vrt

, o

dkar

ima

bo

leze

n, ji

pri v

se

h o

pra

vili

h

pom

aga

ma

ti, s

aj ž

ivi z

n

jo

De

la z

una

j S

krb

za

de

narn

e z

ade

ve

De

lo ž

ens

ke

De

lo m

ošk

ega

De

lo o

be

h

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

79

Za d

en

arn

e z

ade

ve

skrb

iva

sku

paj.

d

ruži

ni

Ka

kšna

je

bila

va

ša v

loga

in

ka

kšna

za

kon

čeva

pri u

kvarja

nju

z o

tro

kom

(neg

a o

tro

ka,

vzg

oja

otr

oka

, p

omo

č p

ri š

ols

kem

de

lu)?

Ve

dn

o s

em

se

ja

z u

kva

rjala

z o

trokom

. B

ila s

em

za

vse

, za

ne

go

, za

šo

lo,

za

vzg

ojo

.

Mo

ž je

sic

er

ve

likokra

t h

od

il n

a g

ovo

riln

e u

re,

sa

j se

m b

ila j

az v

edn

o v

skrb

eh

, kaj

bo p

ove

dal

a u

čite

ljica

. Z

ame

so

bile

go

voriln

e u

re p

reve

č

pre

tre

slji

ve

. M

oj

mo

ž p

a im

a

moč

en

in

trd

en

kara

kte

r in

je

to

la

hko

pre

ne

sel.

Ukva

rja

nje

z o

troki –

neg

a, p

omo

č p

ri š

oli

Vzg

aja

la o

na

Ho

dil

na g

ovo

riln

e u

re,

zanj

o s

o b

ile p

reve

č p

retr

eslji

ve

De

lo ž

ens

ke

Vzg

oja

otr

ok

De

lo m

ošk

ega

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

ruži

nsk

e

vlo

ge

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Ali

je b

il va

š o

tro

k vk

ljuče

n v

delit

ev

dela

?

Ne

, n

i b

il.

Ni b

il vk

ljuče

n

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i K

do v

va

ši d

ruži

ni

od

loča

ta

ko o

vsa

kda

njih

stv

are

h k

ot

o p

om

emb

ne

jših

živl

jenjs

kih

od

loči

tva

h?

Mo

j m

ož.

Mo

ž

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

ima

te p

ri o

dlo

čitv

ah k

aj b

ese

de

? V

ko

likšn

i mer

i?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

80

Ja

z n

ise

m im

ela

nik

oli

nob

en

e b

ese

de

pri n

iče

me

r. V

edn

o s

em

mora

la b

iti

tiho

in s

e st

rinja

ti z

mo

žem

.

Nik

oli

ni im

ela

no

ben

e

bese

de

, ve

dn

o m

ora

biti

tih

o in

se s

trin

jati z

m

ože

m

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Iz k

ate

rih

ra

zlo

go

v n

ima

te p

ri o

dlo

čitv

ah

nič

bese

de?

Zara

di m

ože

veg

a k

ara

kte

rja.

Ve

dn

o m

ora

biti vse

po n

jeg

ovo

. Ja

z p

a s

em

taka

, d

a s

e n

oče

m k

reg

ati,

zato

se

m r

aje

tih

o,

pa

četu

di m

i ni p

rav.

V s

ebi

pa s

i m

islim

svo

je.

Te

žak

mo

žev

kara

kte

r,

ona

tih

o, k

er

se n

oče

kre

ga

ti

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

ko p

ote

ka v

aša

kom

un

ika

cija

s p

art

nerje

m? K

ako g

rad

ita v

ajin

od

nos?

Mis

lim,

da n

ajin

a ko

mun

ika

cija

ni

naj

bol

jša.

Mo

ž je

ze

lo t

rma

st.

Sa

j si

pove

va

kar

si m

isliv

a,

ve

nd

ar

mo

ram

ve

dn

o ja

z p

op

ustiti. V

edn

o.

Ko

mu

nik

acija

ni

naj

bol

jša,

ona

pop

ušča

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Dru

žin

ski

odn

osi

Ka

kšne

so

va

še p

redst

ave

o d

elit

vi v

log?

Tak

o k

ot i

ma

va z

mo

žem

se

mi

zdi

v re

du.

Ja

z zu

na

j ta

ko

ali

tako

ne

mo

rem

dela

ti.

Mo

ški p

a n

iso

ra

vno

za li

kanj

e in

pra

nje.

Taka d

elit

ev, ko

t jo

im

ata

z

mo

žem

, o

na z

una

j ne

mo

re d

ela

ti, m

ošk

i nis

o

za

lik

anje

in p

ranje

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

del

a v

dru

žin

i

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Pri k

ate

rih

letih

ste

ime

li o

tro

ka?

Ali

je b

ila o

dlo

čite

v za

otr

oka

načr

tova

na?

Ime

la s

em

ga

pri 1

7. le

tih.

Ni b

il n

ačrt

ova

n.

Pri 1

7. le

tih,

ni b

il

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

81

nač

rto

van

otr

oka

Ali

se je

va

š ot

rok

že o

sam

osv

ojil

i? K

daj i

n a

li st

e m

u p

ri t

em p

om

aga

li?

Že

ja.

Osam

osvo

jil s

e je

pri 3

3 le

tih,

ko s

i je

naš

el s

lužb

o.

V n

aši

hiš

i sm

o m

u v

zg

orn

jem

nad

stro

pju

nare

dili

svo

je s

tano

va

nje

, kje

r

živi

z ž

eno

in

otr

oki

. Z

elo

se

m m

u p

om

ag

ala

tu

di

pri s

krb

i za

otr

oke

in

pri

vzg

oji,

ozi

rom

a m

u š

e ve

dno,

saj

so

njeg

ovi

otr

oci

še

ma

jhni

. T

udi

ko

silo

jim s

ku

ham

. S

eda

j im

am v

eč

del

a,

kot

sem

ga

ime

la p

rej.

Am

pak

tak

o j

e

živl

jenj

e.

Ve

liko

mu

z m

ože

m p

oma

ga

va t

udi

gle

de f

inan

čnih

za

dev.

Ve

s

čas

mu

je tr

eba

pos

oja

ti ka

kše

n d

enar

.

Pri 3

3. le

tih

Izd

ela

va

sta

no

va

nja

v

njih

ovi h

iši,

vzg

oja

in

skrb

za

otr

oke, ku

ha

nje

ko

sila

, fin

ančn

a p

omo

č

Ča

s o

sam

osvo

jitve

P

om

oč

sta

rše

v p

ri

osam

osvo

jitvi

Osam

osvo

jite

v

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko s

te p

reži

vlja

li va

š p

rost

i ča

s? A

li st

e g

a p

reži

vlja

li sk

upa

j ko

t d

ruži

na

ali

indiv

idua

lno?

Sku

paj

smo

ga

pre

živl

jali.

Ra

di s

mo

hod

ili n

a ka

kšn

e iz

lete

. Ja

z s

em

ze

lo

rada

bra

la t

ako,

da

sem

si v

ečk

rat

vze

la č

as

tudi

za

se.

Sku

paj k

ot d

ruži

na

- iz

leti

Na

čin

i pre

živl

janj

a

pro

steg

a ča

sa

Dru

žin

ski

odn

osi

Sin

– v

nu

ki

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost: 4

3

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

82

Sp

ol:

mo

ški

Dru

žin

ska

vlo

ga

: oče

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 4

Sta

tus

razm

erja

: p

oro

čen

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

kšni s

te v

vlo

gi o

četa

? K

ako

se

opis

uje

te (

stro

g, p

otrp

ežl

jiv,

…)?

Se

m p

op

ustljiv

. Z

otr

oci se

ra

d ig

ram

in z

ga

njam

nor

čije

.

Po

pu

stljiv

, ra

d s

e ig

ra z

o

tro

ci

Vlo

ga

oče

ta

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

sta

ob

a z

za

kon

sko p

art

nerico

za

po

sle

na

?

Da

.

Ob

a

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Kd

o je

gla

vni m

ate

rialn

i pre

skrb

ova

lec

dru

žin

e?

Ob

a e

nako

pre

skrb

uje

va d

ruži

no

. K

er

pa im

ava

bo

lj n

izke

doh

odke,

nam

a

pri p

reskrb

i ze

lo p

om

agaj

o m

oji

star

ši.

Ob

a e

nako p

reskrb

uje

ta

dru

žin

o, z

ara

di n

izki

h

doh

od

ko

v jim

a p

om

ag

ajo

n

jeg

ovi

sta

rši

Gla

vn

i m

ate

ria

lni

pre

skrb

ova

lec

Eko

nom

ski

sta

tus

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

83

Ka

ko t

o vp

liva

na

va

še d

ruži

nsk

o ž

ivlje

nje

?

To n

ič n

e vp

liva n

a n

aše

dru

žin

sko

živ

ljenj

e.

Nim

a v

pliv

a

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o ži

vlje

nje

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

tudi o

troc

i prisp

eva

jo k

fin

an

čni p

od

por

i dru

žin

e?

Ne

. Otr

oka

sta

še

ze

lo m

ajh

na.

Ne

prisp

eva

ta, sta

p

rem

ajh

na

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko s

i z

ženo

delit

a d

elo

v d

ruži

ni?

Ka

kšne

so

va

še o

bve

znost

i ko

t o

če

(gosp

od

injs

ka

o

pra

vila

–

pra

nje

, ši

vanje

, lik

anje

, ku

ha

nje

, či

šče

nje

sta

no

van

ja,

vsa

kod

ne

vni

naku

pi,

pom

iva

nje

p

oso

de

, skrb

za

d

en

arn

e

zad

eve

, m

anjš

a p

opra

vila

v in

izve

n s

tano

van

ja)?

Ja

z z

elo

ra

d k

uham

, še

po

seb

no r

ad

peč

em p

ice.

Žen

a p

ospr

avl

ja,

pom

iva

, lik

a in n

aku

puje

hra

no.

Za

večj

a

pop

ravi

la

pos

krb

i m

oj

oče

, sa

j ži

vim

o

sku

paj.

Po

p

oklic

u

je

ele

ktrič

ar

in s

e b

olj z

naj

de n

a ta

kih

po

dro

čjih

.

Gle

de

de

narn

ih z

ade

v p

oskrb

iva

sku

pa

j.

Ku

ha,

peč

e p

ice

Po

spra

vlja

, p

om

iva

, lik

a,

naku

puje

hra

no

Za

večj

a p

opr

avi

la s

krb

i n

jeg

ov

oče

D

ena

rne

za

de

ve

De

lo m

ošk

ega

De

lo ž

ens

ke

De

lo m

ošk

ega

De

lo o

be

h

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i K

akš

na

je v

aša

vlo

ga

in k

akš

na

že

nin

a p

ri u

kvarja

nju

z o

tro

ki (

neg

a o

tro

k,

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

84

vzg

oja

otr

ok,

pom

oč p

ri š

ols

kem

delu

)?

Z

otr

okom

a

se

ukva

rjava

o

ba

. Ž

ena

jim

a

bolj

pom

aga

pr

i d

oma

čih

nalo

ga

h,

jaz p

a s

e z

njim

a ig

ram

. Ja

z jih

vo

zim

na n

og

om

etn

e tre

nin

ge

.

Vzg

aja

jih

bo

lj že

na.

Mo

ja s

tarš

a n

ama

pri

otr

oci

h z

elo

po

ma

gat

a, saj sva

z

ženo

za

rad

i slu

žbe

velik

o o

dso

tna.

Po

mo

č pr

i dom

ači

h

nalo

ga

h o

trok

Igra

nje

z o

troki, v

ozi

otr

oke n

a n

og

om

etn

e

tre

nin

ge

Žen

ska,

pom

oč

nje

gov

ih

sta

rše

v

De

lo ž

ens

ke

De

lo m

ošk

ega

Vzg

oja

otr

ok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

ruži

nsk

e

vlo

ge

Ali

sta

otr

oka

vkl

juče

na v

delit

ev

de

la?

Ne

, ke

r st

a š

e p

rem

ajh

na.

Nis

ta v

klju

čen

a

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i K

do v

va

ši d

ruži

ni

odlo

ča t

ako

o v

sakd

anjih

stv

are

h k

ot

o p

om

emb

ne

jših

živl

jenjs

kih

od

loči

tva

h?

Ob

a

sku

paj.

Ime

la

sva

tu

di

dru

žin

sko

pod

jetje

, za

ka

tere

ga

sem

da

l

pob

udo

jaz,

že

na p

a m

e je

po

dpi

rala

.

Ob

a s

ku

pa

j

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

ima

te p

ri o

dlo

čitv

ah k

aj b

ese

de

? V

ko

likšn

i mer

i?

Imam

ve

liko

bese

de

.

Ima v

elik

o b

ese

de

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

85

Z ž

eno

se

dob

ro r

azu

me

va.

Pri

moj

ih o

dlo

čitv

ah

me

pod

pira

.

Imata

do

bro

kom

unik

acijo

P

ri o

dlo

čitv

ah

ga

žena

p

od

pira

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ski

odn

osi

Dru

žin

ske

vlo

ge

Pri

čem

vse

m o

dlo

čate

?

Pri izb

iri a

vto

mo

bila

, d

oma

čih

živ

ali.

Od

loča

pri

izb

iri

avt

om

ob

ila,

dom

ačih

ži

vali

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

ko p

ote

ka v

aša

kom

unik

aci

ja s

part

nerje

m?

Ka

ko g

rad

ita v

ajin

od

nos?

Ve

liko

se

pog

ova

rja

va

in

im

ava

ze

lo o

dp

rt o

dn

os.

Gra

div

a g

a n

a l

jube

zn

i.

Ve

liko

stv

ari p

očn

eva

sku

paj.

Ve

liko

se p

og

ova

rja

ta,

odp

rt o

dn

os, te

me

ljen n

a

ljube

zni,

poč

net

a v

elik

o stv

ari s

ku

paj

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Dru

žin

ski

odn

osi

Ka

kšne

so

va

še p

redst

ave

o d

elit

vi v

log?

Mis

lim,

da s

i m

ora

ta d

eliti

ta

ko g

osp

odi

njsk

e v

log

e k

ot

tehn

ičn

e.

Ob

a n

aj

dela

ta v

se

. K

akšn

o lik

anje

in p

ranje

pa n

aj o

sta

ne ž

ens

ko o

pra

vilo

.

De

ljena

de

lite

v d

ela

–

mo

ški i

n ž

ens

ka

opra

vlja

ta tako

g

ospo

din

jska

ko

t te

hnič

na

del

a, l

ika

nje

in

pra

nje

– ž

ens

ko d

elo

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

del

a v

dru

žin

i

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Pri k

ate

rih

le

tih s

te i

mel

i p

rve

ga

otr

oka

? A

li je

bila

odlo

čite

v za

otr

oka

načr

tova

na?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

86

Pri 3

4 le

tih

. O

dlo

čite

v je

bila

nač

rto

vana

.

Pri

34.

letih

, n

ačrt

ova

n

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

otr

oka

Ali

še v

ed

no ž

ivite

do

ma

? A

li p

riča

kuje

te p

omo

č st

arš

ev?

Še

ve

dno

živi

m d

oma

, v

zgo

rnje

m n

adst

ropj

u s

mo

si

z d

ruži

no

nar

edi

li

sta

no

va

nje

.

Še

ve

dno

živi

dom

a

Ča

s o

sam

osvo

jitve

Osam

osvo

jite

v

Kd

aj se

na

mera

vate

osam

osvojit

i?

Osa

mo

svo

jil p

a se

m s

e ž

e p

rej,

tako

j p

o p

orok

i, ko

sva

si

z že

no u

red

ila

sta

no

va

nje

. T

ore

j pri 3

3.

letih.

Zg

ora

j im

am

o svo

jo k

uhin

jo,

tudi

stro

ške

pla

čuje

va s

am

a z

ženo

.

Pri

33.

Let

ih, l

oče

no

go

spo

din

jstv

o, sa

m z

že

no p

laču

je s

tro

ške

Ča

s o

sam

osvo

jitve

Osam

osvo

jite

v

Ali

so v

am

pri o

sam

osv

ojit

vi p

om

aga

li st

arš

i?

Da

. P

onu

dili

so

nam

a m

ožn

ost

biv

anja

v n

jihovi

hiš

i. T

udi

finan

čno

so

nam

a z

elo

po

mag

ali

pri o

pre

mi sta

no

va

nja

.

Mo

žnos

t b

iva

nja

v n

jihov

i h

iši,

finan

čna

pom

oč

pri

opre

mi sta

no

va

nja

Po

mo

č st

arš

ev

pri

osam

osvo

jitvi

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko p

reži

vlja

te v

aš

pro

sti

čas?

Ali

ga

pre

živl

jate

sku

pa

j ko

t d

ruži

na

ali

indiv

idua

lno?

Zelo

ve

liko

ko

t dr

uži

na.

Z o

trok

i ig

ram

o s

kupa

j ra

čun

aln

iške

ig

rice

, sku

pa

j

gre

mo

na m

orje

. M

oj

hob

i pa

je t

udi

lovl

jenj

e r

ib,

zato

se

ve

čkra

t tu

di sam

odp

ravim

lo

vit r

ibe

.

Ko

t d

ruži

na

– ig

rajo

ra

čun

aln

iške

igrice

, g

redo

na m

orj

e, sa

m g

re

lovit r

ibe

Na

čin

i pre

živl

jan

ja

pro

steg

a ča

sa

Dru

žin

ski

odn

osi

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

87

Pri

log

a 1

0:

Ko

dir

ani i

nte

rvju

ji tr

etje

dru

žin

e

Ba

bic

a –

sta

ri s

tarš

i

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost: 6

8

Sp

ol:

žens

ki

Dru

žin

ska

vlo

ga

: bab

ica

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 4

Sta

tus r

azm

erja:

por

oče

na

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

kšni s

te b

ili v

vlo

gi m

ate

re?

Ka

ko s

e o

pis

uje

te?

(str

og,

pot

rpe

žljiv

, …

)

Bila

se

m p

otrp

ežlji

va in

vča

sih

tu

di s

trog

a, č

e n

iso

kaj p

rav

nar

edi

li.

Po

trp

ežlji

va,

vča

sih

str

og

a

Vlo

ga

ma

tere

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

sta

bila

ob

a z

mo

žem

za

posl

ena

?

Da

.

Ob

a z

apo

sle

na

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Kd

o je

bil

gla

vni m

ate

rialn

i pre

skrb

ova

lec

dru

žin

e?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

88

Gla

vn

i p

reskrb

ova

lec je b

il m

ož.

Mo

ž

Gla

vn

i m

ate

ria

lni

pre

skrb

ova

lec

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko je

to

vpliv

alo

na

vaš

e d

ruži

nsk

o ž

ivlje

nje

?

Do

bro

je

vp

liva

lo.

Če

mo

ž n

e b

i b

il g

lavn

i p

resk

rbov

ale

c d

ruži

ne,

ne

bi

mog

li ži

veti,

sa

j je

bila

mo

ja p

lača

pre

ma

jhna

, d

a b

i ja

z p

resk

rbov

ala

ce

lo

dru

žin

o.

Ime

lo je d

ob

er

vp

liv,

da

je b

il m

ož

gla

vni

ma

teria

lni p

reskrb

ova

lec,

nje

na p

lača

pre

ma

jhna

, d

a b

i pre

skrb

ela

dru

žin

o

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o ži

vlje

nje

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

sta

tu

di o

tro

ka p

risp

eva

la k

fin

an

čni p

od

po

ri d

ruži

ne?

Otr

oka

nis

ta n

ič p

risp

eva

la.

Nis

ta p

risp

eva

la

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Iz k

ate

rih

ra

zlo

go

v n

ista

prisp

eva

la k

fin

an

čni p

odp

ori d

ruži

ne?

Ke

r sta

se h

itro

odse

lila

.

Hitro

sta

se o

dse

lila

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko s

ta s

i z m

ože

m d

elil

a d

elo

v d

ruži

ni?

Ka

kšne

so

bile

va

še o

bve

znost

i

ko

t m

ati (

gosp

od

injs

ka

op

ravila

– p

ran

je,

šiva

nje

, lik

anje

, ku

ha

nje

, či

šče

nje

sta

no

van

ja,

vsa

kod

ne

vni

naku

pi,

pom

iva

nje

p

oso

de

, skrb

za

d

en

arn

e

zad

eve

, m

anjš

a p

opra

vila

v in

izve

n s

t ano

van

ja)?

Ob

a sva

si

vse

d

elil

a.

Nis

em

sa

mo

ja

z o

pra

vlja

la g

ospo

din

jskih

o

pra

vil

am

pak

tu

di m

ož.

Tis

ti, ki je

pre

j priše

l iz

slu

žbe

je

sku

ha

l in

po

sp

ravil.

Vse

sta

si d

elil

a,

tudi

go

spo

din

jska

opra

vila

, o

dvis

no o

d t

eg

a, kd

o je

bil

pre

j do

ma

De

lo o

be

h

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

89

Ko

se

m r

odila

, je

mo

ž sk

rbel

za

sta

nova

nje

, pra

nje

in

dru

ga o

pra

vila

.

Ko

je r

odi

la, m

ož

skrb

el

za

sta

no

va

nje

, pra

nje

in

dru

ga

opra

vila

De

lo m

ošk

ega

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Ka

kšna

je

bila

va

ša v

loga

in

ka

kšna

mo

ževa

pri u

kvarja

nju

z o

tro

ki (

neg

a

otr

ok,

vzg

oja

otr

ok,

pom

oč

pri š

ols

kem

delu

)?

Ob

a s

va

enakom

ern

o s

od

elo

va

la p

ri v

zg

oji.

Tis

ti ki

je b

il ve

č d

om

a je

pom

aga

l otr

okom

a d

ela

ti za

šo

lo.

Mo

ški i

n ž

ens

ka -

e

na

kom

ern

o

Po

mo

č pr

i šo

lske

m d

elu

o

trok

Vzg

oja

otr

ok

De

lo o

beh

Dru

žin

ske

vlo

ge

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i A

li so

bili

otr

oci

vkl

juče

ni v

delit

ev

de

la?

Ja,

tudi

o

trok

a

sta

p

omag

ala

p

ri

hiš

nih

o

prav

ilih

. H

či

je

pos

pra

vlja

la,

pom

ag

ala

lik

ati,

pom

iva

la

poso

do

. S

in

pa

je

pom

eta

l in

p

om

ag

al

pri

pop

ravlja

nju

stv

ari

.

Hči

pos

pra

vlja

la,

lika

la,

pom

iva

la p

oso

do

, sin

p

om

eta

l in

pom

ag

al pri

posp

ravlja

nju

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Kd

o

je

v va

ši

dru

žin

i o

dlo

čal

tako

o

vsakd

an

jih

stv

are

h

ko

t o

pom

em

bn

ejš

ih ž

ivlje

njs

kih

od

loči

tva

h?

Pri

vsa

kih

o

dlo

čitv

ah

sva

sk

upa

j so

delo

vala

, o

vs

em

sv

a

se

ve

dn

o

pog

ovo

rila

in o

dlo

čite

v sk

upa

j sp

reje

la, sa

j je

to s

mis

el za

ko

na.

Ve

dn

o s

e p

og

ovo

rila

in

sku

paj s

pre

jela

od

loči

tev

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ste

ime

li p

ri o

dlo

čitv

ah k

aj b

ese

de

? V

ko

likšn

i mer

i?

Ime

la b

ese

do

pri

odl

oči

tva

h, u

pošt

eva

la

Dru

žin

ske

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

90

Da

. V

vse

m je

vsa

k u

po

šte

val d

rug

o m

nen

je.

sta

mn

enja

dru

g d

rug

eg

a

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

vlo

ge

Pri č

em

vse

m s

te o

dlo

čali?

Sku

paj

sva

se

odl

oča

la o

čis

to v

sakd

anjih

stv

are

h i

n v

ečj

ih n

pr.

o n

aku

pu

hiš

e,

avt

a.

Sku

paj o

dlo

čala

o

vsa

kd

an

jih in

pom

em

bn

ejši

h

odl

oči

tva

h – n

aku

p h

iše

, a

vta

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

ko je

pote

kala

va

ša k

om

un

ika

cija

s p

art

nerje

m?

Na

če

m je

te

me

ljil v

ajin

odn

os?

O

vse

m

se

še

dan

dan

es

po

50

letih

p

oro

ke

pog

ova

rjava,

sa

j je

kom

unik

acija

in

lju

be

ze

n te

me

lj vsa

keg

a o

dn

osa.

Ve

liko

pog

ovo

ra, o

dn

os

tem

elji

na k

om

unik

aciji

in

ljube

zn

i

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Dru

žin

ski

odnosi

Ka

kšne

so

va

še p

redst

ave

o d

elit

vi v

log?

Po

mag

ati d

rug

dru

gem

u.

Vsak m

ora

vse

dela

ti i

n z

nati.

Dru

g d

rug

em

u s

i

mo

rata

biti v o

po

ro in v

po

mo

č.

Vsa

k d

ela

vse

, p

om

ag

ata

si d

rug

dru

gem

u, sta

si v

opo

ro

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

dela

v d

ruži

ni

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Pri ka

terih

le

tih ste

im

eli

prv

eg

a o

tro

ka?

A

li je

b

ila o

dlo

čite

v za

otr

oka

načr

tova

na?

Pri s

ede

mn

ajs

tih

. Ja

, n

ačrt

ova

na.

Pri

17.

letih

, n

ačrt

ova

n

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

dru

žin

e

Ka

teri d

eja

vnik

i so

vp

liva

li p

ri n

ačr

tova

nju

otr

oka

(fin

an

čna

neo

dvi

snost

…)?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

91

Bila

sva

že

por

oče

na,

za

ljublje

na,

mla

da …

Po

roče

na,

za

ljubl

jena

P

rvi o

trok

Na

črto

vanj

e

dru

žin

e

Kd

aj s

o s

e v

aši

otr

oci

osa

mo

svo

jili?

Ali

ste

jim

pri

tem

pom

aga

li, k

ako

?

Sin

pri o

sem

najs

tih

, h

či p

a p

ri e

nain

dva

jse

tih.

Po

mag

ala

sva

jim

kakor

sva

la

hko

. P

om

ag

ala

sva

fin

ančn

o,

pazila

sva

njih

ove

otr

oke.

Sin

pri 1

8. le

tih, h

či p

ri 2

1.

letih.

Fin

ančn

a p

om

oč,

skr

b za

o

troke

Ča

s o

sam

osvo

jitve

P

om

oč

sta

rše

v p

ri

osam

osvo

jitvi

Osam

osvo

jite

v

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko

ste

vč

asi

h

pre

živl

jali

vaš

pro

sti

čas?

S

kupa

j ko

t d

ruži

na

ali

indiv

idua

lno?

Na

vrt

u s

mo

pre

živl

jali

pro

sti

čas,

hod

ili s

mo

na m

orj

e v

sa

ko

le

to.

Ho

dili

sm

o n

a izle

te s

ku

pa

j. M

ož

je e

din

o h

odil

sam

na

ribič

ijo.

Sku

paj k

ot d

ruži

na

–

pre

živl

jali

ga

sku

paj n

a vr

tu,

odš

li n

a m

orje

, iz

lete

, m

ož

hod

il sa

m n

a rib

ičijo

Na

čin

i pre

živl

janj

a

pro

steg

a ča

sa

Dru

žin

ski

odn

osi

Ma

ti –

po

tom

ci

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost: 4

7

Sp

ol:

žens

ka

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

92

Dru

žin

ska

vlo

ga

: ma

ti

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 4

Sta

tus

razm

erja

: p

oro

čen

a

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

kšni s

te v

vlo

gi m

ate

re?

Ka

ko s

e o

pis

uje

te?

(st

rog

a,

pot

rpe

žljiv

a …

)

Zelo

se

m p

op

ustljiv

a.

Zelo

po

pustljiv

a

Vlo

ga

ma

tere

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

sta

ob

a z

za

kon

cem

za

po

sle

na

?

Ob

a s

va

za

po

sle

na

.

Ob

a z

apo

sle

na

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Kd

o je

gla

vni m

ate

rialn

i pre

skrb

ova

lec

dru

žin

e?

Ob

a e

nako

pre

skrb

uje

va d

ruži

no

. V

es

dena

r, k

i ga

zasl

uži

va je

sku

pen.

Ob

a e

nako p

reskrb

uje

ta

Gla

vn

i m

ate

ria

lni

pre

skrb

ova

lec

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko t

o vp

liva

na

va

še d

ruži

nsk

o ž

ivlje

nje

?

Laž

je j

e z

a ž

ivlje

nje

, ke

r o

ba d

ela

va.

Če

bi

del

al

sam

o e

den

od

naj

u,

bi s

i

verj

etn

o te

žko

kaj p

rivo

ščila

.

Laž

je ž

ivlje

nje

, ke

r st

a o

ba z

apo

sle

na,

težk

o b

i si

ka

j privo

ščila

, če

bi

dela

l sa

mo

ede

n

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o ži

vlje

nje

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

tudi o

troc

i prisp

eva

jo k

fin

an

čni p

od

por

i dru

žin

e?

Eko

nom

ski

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

93

Ne

, o

tro

ci n

e p

rispe

va

jo.

Ne

prisp

eva

jo

Prisp

eva

nje

otr

ok

sta

tus

Iz k

ate

rih

ra

zlo

go

v n

e p

risp

eva

jo k

fin

an

čni p

od

por

i dru

žin

e?

Pre

j n

iso

, ker

so

se

šo

lali.

Se

da

j, k

o s

ta o

troka z

apo

sle

na

pa n

aj

ima

ta

zase

in z

a s

vojo

dru

žin

o.

Mid

va

sva

sa

mo

dva

, za

kaj b

i n

am

a d

aja

li d

en

ar,

če im

ava

za

naj

u č

isto

do

volj.

Pre

j za

rad

i šo

lanj

a,

se

da

j, d

a la

hko p

oskrb

ita

zase

in z

a s

vojo

dru

žin

o

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko s

i z

zako

nce

m d

elit

a d

elo

v d

ruži

ni?

Ka

kšn

e s

o v

aše

obve

znost

i ko

t

ma

ti (g

osp

od

injs

ka

o

pra

vila

– p

ran

je,

šiva

nje

, lik

anje

, ku

ha

nje

, či

šče

nje

sta

no

van

ja,

vsa

kod

ne

vni

naku

pi,

pom

iva

nje

p

oso

de

, skrb

za

d

en

arn

e

zad

eve

, m

anjš

a p

opra

vila

v in

izve

n s

tano

van

ja)?

Vsa

go

spo

din

jska

opr

avi

la im

am

jaz

čez .

Mo

ž u

reja

zu

naj,

pol

eg te

ga

pop

ravl

ja,

če je

ka

j po

tre

bno

pop

ravi

ti.

Po

naku

pih

gre

va

ve

liko

kra

t sku

paj. T

udi d

en

arn

e z

ade

ve

ure

java

sku

pa

j.

Vsa

go

spo

din

jska

opra

vila

Z

un

an

ja d

ela

, p

op

ravila

N

aku

pi, s

krb

za

de

narn

e

za

de

ve

De

lo ž

ens

ke

De

lo m

ošk

ega

De

lo o

be

h

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i K

akš

na

je v

aša

vlo

ga

in k

akš

na

mo

ževa

pri u

kva

rjanju

z o

tro

ki (

neg

a o

tro

k,

vzg

oja

otr

ok,

pom

oč p

ri š

ols

kem

delu

)?

Mo

ž tu

ni im

el n

ob

en

e v

log

e. T

o je t

ako

ali

tako

že

nsko

del

o.

Žen

ska

Vzg

oja

otr

ok

Dru

žin

ske

vlo

ge

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

94

Otr

okom

sem

ja

z v

se

nud

ila in jim

pom

aga

la p

ri šo

lski

h n

alo

ga

h.

Ukva

rja

nje

z o

troki,

pom

oč

pri š

ols

kih

n

alo

ga

h

De

lo ž

ens

ke

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i A

li so

bili

otr

oci

vkl

juče

ni v

delit

ev

de

la?

Bili

ja

. O

troci so

pospra

vlja

li, p

om

iva

li p

oso

do

in

tu

di kaj sku

ha

li. P

redvsem

hče

rka

.

Po

spra

vlja

li, p

om

iva

li p

oso

do, k

uha

li, v

klju

čena

p

red

vse

m h

čerk

a

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Kd

o v

va

ši d

ruži

ni

odlo

ča t

ako

o v

sakd

anjih

stv

are

h k

ot

o p

om

emb

ne

jših

živl

jenjs

kih

od

loči

tva

h?

O v

sem

odl

oča

va s

ku

pa

j.

Sku

paj o

dlo

čala

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

ima

te p

ri o

dlo

čitv

ah k

aj b

ese

de

? V

ko

likšn

i mer

i?

Imam

ve

liko

bese

de

. Z

mo

žem

se

prila

gaja

va d

rug

dru

gem

u.

Ima v

elik

o b

ese

de,

se

prila

ga

jata

dru

g d

rug

em

u

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Pri č

em

vse

m o

dlo

čate

?

Z m

ože

m o

vse

m o

dlo

čava

sku

paj.

Sku

pne

odl

oči

tve

gle

de

vse

ga

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

ko p

ote

ka v

aša

kom

unik

aci

ja s

part

nerje

m?

Ka

ko g

rad

ita v

ajin

od

nos?

Na

jina k

om

unik

acija

pote

ka

dobro

. R

azu

me

va s

e i

n k

ot s

em ž

e p

ove

da

la

prila

ga

java

dru

g d

rug

em

u.

Ko

mu

nik

acija

pote

ka

dob

ro, m

ed s

eboj se

razu

me

ta, p

rila

ga

jata

se

d

rug

dru

ge

mu

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Dru

žin

ski

odnosi

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

95

Ka

kšne

so

va

še p

redst

ave

o d

elit

vi v

log?

Tako

kot

je m

ora

biti. Ž

ens

ke z

a g

osp

odi

njsk

a o

pra

vila

, m

ošk

i za

fiz

ičn

a

dela

. S

eve

da

pa,

če m

ož

zna

ozi

rom

a s

e z

ani

ma

za

ku

hanj

e n

a pr

imer

naj

to tu

di d

ela

. Z

a lik

anje

in

pra

nje

pa m

enim

, d

a m

ora

jo b

iti iz

klju

čno

že

nske

.

Žen

ske

naj

opr

avl

jajo

g

osp

odi

njsk

a d

ela

, m

ošk

i fiz

ičn

a d

ela

, mo

ški n

aj o

d

gosp

od

injs

kih

opra

vil

opra

vlja

tis

to,

za

kar

se

za

nim

a,

lika

nje

in p

ranje

so

izkl

jučn

o že

nsko

o

pra

vilo

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

del

a v

dru

žin

i

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Pri ka

terih

le

tih ste

im

eli

prv

eg

a o

tro

ka?

A

li je

b

ila o

dlo

čite

v za

otr

oka

načr

tova

na

Pri

22. B

ila je

nač

rto

vana

.

Pri

22.

letih

, n

ačrt

ova

n

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

dru

žin

e

Ka

teri d

eja

vnik

i so

vp

liva

li p

ri n

ačr

tova

nju

otr

oka

(fin

an

čna

neo

dvi

snost

…)?

Bila

se

m z

alju

blje

na

. P

ole

g t

eg

a s

em

bila

že

za

posl

ena

.

Zal

jubl

jena

, že

za

po

sle

na

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

dru

žin

e

Ali

so s

e v

aši

otr

oci

že

osa

mo

svojil

i? K

daj?

Otr

oka

sta

se

že

osa

mo

svo

jila

. H

čerk

a p

ri 2

3. l

etih

. S

eda

j ži

vi p

ri f

ant

u i

n

del

a p

reko

štu

dent

skeg

a se

rvis

a.

Sin

pa

se

je

osam

osvo

jil p

ri 2

2.

letih.

Na

jpre

j je

živ

el v

blo

ku,

lans

ko le

to p

a se

pre

selil

k n

ama

z m

ože

m v

hiš

o.

Hče

rka

pri

23.

letih

, si

n

pri 2

2. le

tih

Ča

s o

sam

osvo

jitve

Osam

osvo

jite

v

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

96

Ali

ste

jim

pri te

m p

om

aga

li?

Sin

u sv

a z

mo

žem

pom

ag

ala

fin

ančn

o. S

tano

va

nje

si

je l

ahko

nare

dil

v

naj

ini

hiš

i, v

zgo

rnje

m n

adst

ropj

u.

Po

leg

te

ga

sva

ve

liko

so

de

lova

la p

ri

izd

elo

va

nju

sta

no

va

nja

. S

eda

j p

a

mu

p

om

ag

ava

s

skrb

jo

za

o

troke

.

Pe

ljeva

jih

v v

rte

c.

Hče

rki

pa

tudi

še

ve

dno

pom

aga

va,

če k

aj p

otre

buje

,

kakš

en

den

ar a

li kaj ta

keg

a.

Sin

u fin

ančn

a p

omo

č,

mo

žnos

t st

ano

vanj

a v

n

juni

hiš

i, so

delo

vanj

e p

ri iz

de

lavi sta

no

va

nja

, skrb

za

otr

oke

, hče

rki

finan

čna

pom

oč

Po

mo

č st

arš

ev

pri

osam

osvo

jitvi

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko s

te p

reži

vlja

li va

š p

rost

i ča

s? A

li st

e g

a p

reži

vlja

li sk

upa

j ko

t d

ruži

na

ali

indiv

idua

lno?

Pre

živl

jali

smo

ga

sku

paj. Č

ez

tede

n s

va b

ila z

mo

žem

v s

lužb

i, o

tro

ci v

šoli,

tak

o d

a sm

o p

osto

rili d

elo

, ki

je š

e o

sta

lo z

a p

opol

dne

. Č

ez

vike

nd p

a

smo

se

ve

liko

sp

reh

aja

li, š

li sm

o n

a ka

kšn

e iz

lete

, ko

t so

To

ško

če

lo,

Mo

ste

c in

po

dob

no

.

Sku

paj –

čez

tede

n o

pra

vlja

li d

oma

ča

opr

avi

la,

čez

vike

nd s

e

spre

ha

jali,

odš

li n

a iz

lete

Na

čin

i pre

živl

janj

a

pro

steg

a ča

sa

Dru

žin

ski

odn

osi

Sin

– v

nu

ki

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost: 2

8

Sp

ol:

mo

ški

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

97

Dru

žin

ska

vlo

ga

: oče

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 4

Sta

tus r

azm

erja:

zu

na

j za

ko

nska

zve

za

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

kšni s

te v

vlo

gi o

četa

? K

ako

se

opis

uje

te (

stro

g, p

otrp

ežl

jiv …

)?

Se

m s

trog

, p

a tu

di p

opus

tljiv

oče

. O

dvis

no je o

d s

itu

acije

, kako r

eag

ira

m.

Str

og

, tu

di p

op

ustljiv

, o

dvis

no o

d s

itu

acije

Vlo

ga

oče

ta

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

sta

ob

a s

part

nerje

m, za

ko

nce

m z

apo

sle

na

?

Ne

. Z

ap

osle

n s

em

sa

mo ja

z.

Pa

rtn

erica je d

om

a.

Zap

osle

n sa

mo

moš

ki

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

je n

eza

po

sle

no

st v

aše

part

ner

ice

nam

ens

ka a

li je

odvi

sna o

d d

rug

ih

deja

vnik

ov? K

ate

rih

?

Ja

, se

ve

da

. P

art

nerica

je d

om

a z

nam

eno

m,

da s

krb

i za

otr

oke,

da jih

pe

lje

v v

rte

c, k

zd

ravn

iku,

če je

to

pot

rebn

o.

Pa

rtn

erica d

om

a,

da

skrb

i za

otr

oke

, jih

pe

lje v

vrt

ec, k z

dra

vn

iku

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Kd

o je

gla

vni m

ate

rialn

i pre

skrb

ova

lec

dru

žin

e?

Gla

vn

i m

ate

ria

lni

Eko

nom

ski

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

98

Ja

z.

Mo

ški

pre

skrb

ova

lec

sta

tus

Ka

ko t

o vp

liva

na

va

še d

ruži

nsk

o ž

ivlje

nje

?

Ne

kako

g

re,

čepr

av

sva

o

dvis

na

sam

o

od

mo

je

pla

če.

Bo

lj m

e

skrb

i

par

tner

ičin

o d

ruža

bno

živl

jenj

e.

Ke

r n

i za

posl

ena

nim

a d

ružb

e, n

ima

se

s

kom

za

pog

ova

rjati r

aze

n z

otr

oki. M

islim

, d

a t

o n

e v

pliv

a r

avn

o n

ajb

olje

nan

jo.

Od

vis

na s

am

o o

d e

ne

pla

če,

skrb

i ga

p

artn

erič

ino

dru

žabn

o ži

vlje

nje

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o ži

vlje

nje

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

tudi o

troc

i prisp

eva

jo k

fin

an

čni p

od

por

i dru

žin

e?

Otr

oka

sta

še

pre

ma

jhna

, d

a b

i kak

orko

li p

risp

eva

la k

pod

pori

dru

žin

e.

Ne

prisp

eva

ta, sta

p

rem

ajh

na

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko s

i s p

art

ner

jem

delit

a d

elo

v d

ruži

ni?

Ka

kšn

e s

o v

aše

obve

znost

i ko

t

oče

(g

osp

od

injs

ka o

pra

vila

– p

ran

je,

šiva

nje

, lik

anje

, ku

ha

nje

, či

šče

nje

sta

no

van

ja,

vsa

kod

ne

vni

naku

pi,

pom

iva

nje

p

oso

de

, skrb

za

d

en

arn

e

za

deve

, m

anjš

a p

opra

vila

v in

izve

n s

tano

van

ja)?

Jaz

nis

em

za

dolž

en

za g

ospo

din

jska

opra

vila

, to

opra

vlja

part

nerica.

On

a

skrb

i tu

di z

a t

o,

da

so p

olo

žnic

e p

lača

ne

in

po

dob

no

. Ja

z s

am

o d

aje

m

den

ar.

Če

je p

otre

bno

kaj p

opra

viti,

to

sto

rim ja

z .

Go

spo

din

jska

opra

vila

, sk

rb z

a p

lači

lo p

olo

žnic

, n

aku

pi

Po

pra

vila

De

lo ž

ens

ke

De

lo m

ošk

ega

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

99

Do

stikra

t na

kupu

jem

o s

kupa

j, ko

t dr

uži

na

, sic

er

pa t

o d

ela

part

nerica,

saj

je d

oma

in im

a v

eč

časa

.

Na

ku

po

va

nje

De

lo o

be

h

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i

Ka

kšna

je

va

ša v

loga

in

ka

kšna

part

nerje

va p

ri u

kvarja

nju

z o

tro

ki (

neg

a

otr

ok,

vzg

oja

otr

ok,

pom

oč

pri š

ols

kem

delu

)?

Otr

oke

vzg

aja

par

tner

ica

. Ja

z n

ima

m č

asa

za

to

, sa

j d

ela

m o

d ju

tra

do

veče

ra.

Pa

tu

di ž

ivce

v n

ima

m,

da

sedi

m z

rave

n o

tro

ka in

mu

po

mag

am z

a š

olo

. Z

a

to s

o že

nske

.

Žen

ska,

par

tner

del

a o

d

jutr

a d

o ve

čera

U

kva

rja

nje

z o

troki,

pom

oč

pri š

oli

Vzg

oja

otr

ok

De

lo ž

ens

ke

Dru

žin

ske

vlo

ge

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Ali

bi m

ora

li b

iti p

o va

šem

mn

en

ju o

tro

ci v

klju

čen

i v d

elit

ev

de

la?

Se

ve

da

bi

mo

rali

biti. M

oji

so š

e p

rem

ajh

ni z

a k

akr

šnok

oli

del

o d

oma

, ko

pa

bod

o ve

čji,

bod

o tu

di o

ni p

om

ag

ali

pri k

akšn

ih g

ospo

din

jskih

opra

vili

h.

V g

osp

od

injs

ka o

pra

vila

b

odo

vklju

čen

i bod

o, k

o

odra

ste

jo

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Kd

o v

va

ši d

ruži

ni

odlo

ča t

ako

o v

sakd

anjih

stv

are

h k

ot

o p

om

emb

ne

jših

živl

jenjs

kih

od

loči

tva

h?

O

vsa

kd

anjih

stv

are

h

kot

so

n

a

prim

er

nak

upi

o

dlo

ča

par

tner

ica

, o

pom

em

bn

ejši

h p

a o

dlo

čava

sku

paj.

O v

sakd

an

jih p

art

nerica

, o

po

mem

bne

jših

sku

paj

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

100

Ali

ima

te p

ri o

dlo

čitv

ah k

aj b

ese

de

? V

ko

likšn

i mer

i?

Imam

ja,

ve

liko

. P

ona

va

di

se

sic

er

par

tner

ica

odl

oča

, ja

z p

a s

e s

trin

jam

z

njo

, ve

nd

ar

pa im

am

tu

di ja

z z

rave

n b

ese

do

.

Ima v

elik

o b

ese

de,

pon

ava

di o

dlo

ča

part

nerica

on

pa s

e

str

inja

z n

jo

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

ko p

ote

ka v

aša

kom

unik

aci

ja s

part

nerje

m? K

ako g

rad

ita v

ajin

od

nos?

V r

edu

pote

ka.

Ve

liko

se p

og

ova

rja

va

in s

i p

ove

va

, kar

mis

liva

.

Ko

mu

nik

acija

v r

edu

, ve

liko

pog

ovo

ra,

izm

enja

va

mn

en

j

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Dru

žin

ski

odnosi

Ka

kšne

so

va

še p

redst

ave

o d

elit

vi v

log?

Tako

ko

t je

, m

ora

biti. Ž

ens

ke m

ora

jo i

met

i če

z g

ospo

din

jska

opra

vila

in

otr

oke,

saj je

to

bo

lj njih

ovo

de

lo.

Mo

ški p

a m

ora

k h

iši p

rine

sti d

en

ar.

Bo

lje

pa

bi

bilo

, d

a b

i še

par

tner

ica

hod

ila v

slu

žbo

. A

mp

ak b

olj

kot

za

rad

i

denar j

a,

za

rad

i so

cia

lnih

odn

oso

v, ko

mu

nic

ira

nja

.

Žen

ske

– g

osp

od

injs

ka

opra

vila

in s

krb

za

o

trok

e, m

ošk

i – h

ran

ilec

dru

žin

e

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

del

a v

dru

žin

i

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Pri k

ate

rih

le

tih s

te i

mel

i p

rve

ga

otr

oka

? A

li je

bila

odlo

čite

v za

otr

oka

načr

tova

na?

Pri 2

2 le

tih.

Otr

ok n

i bil

nač

rto

van.

Zg

od

ilo s

e je

. M

oja

ma

ti m

i je

sve

tova

la

naj

ga

obd

ržim

.

Pri 2

2. le

tih,

ni b

il n

ačrt

ova

n

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

dru

žin

e

Ali

še v

ed

no ž

ivite

do

ma

?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

101

Ja

, še

ve

dno

živi

m d

oma

. P

rej

sem

živ

el

v b

loku

in

str

oški

so

se

da

j

abs

olu

tno

ce

nejš

i.

Še

ve

dno

živi

dom

a

Ča

s o

sam

osvo

jitve

Osam

osvo

jite

v

Kd

aj se

na

mera

vate

osam

osvojit

i?

Osa

mo

svo

jil s

em

se

že

, sa

j mi s

tarš

i ne

daj

ejo

ve

č d

enar

ja.

Re

s p

a je

, d

a

še n

ima

mo

lo

čen

ega

gos

pod

injs

tva

. A

mp

ak n

i ta

ko,

da

bi

moj

i st

arš

i še

ve

dn

o s

krb

eli

za

me

.

On

i mi k

večj

em

u p

om

ag

ajo

pri o

tro

cih

na

prim

er.

Dru

ga

če p

a tu

di m

idva

s

par

tner

ico

pom

aga

va m

ojim

. N

a p

rim

er,

ko s

o vs

i v

slu

žbi

ona

ta

ča

s

sku

ha in

prip

ravi ko

silo

za

na

s.

Osa

mo

svo

jil s

e je

že

, n

ima

jo š

e lo

čene

ga

go

spo

din

jstv

a

Skrb

za

otr

oke

Ča

s o

sam

osvo

jitve

P

om

oč

sta

rše

v p

ri

osam

osvo

jitvi

Osam

osvo

jite

v

Osam

osvo

jite

v

Ali

so v

am

pri o

sam

osv

ojit

vi p

om

aga

li st

arš

i?

Nu

dili

so

mi p

od

po

ro,

den

arja

pa

mi n

iso

dal

i. T

ako

ali

tako

pa

smo

žive

li v

naje

mu.

Ka

snej

e p

a so

mi o

dsto

pili

zgo

rnje

nad

stro

pje

v h

iši.

S p

art

nerico

seda

j tu

živ

iva

.

Po

dpor

a, k

asn

eje

pom

oč

pri s

tano

va

nju

Po

mo

č st

arš

ev

pri

osam

osvo

jitvi

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko p

reži

vlja

te v

aš

pro

sti

čas?

Ali

ga

pre

živl

jate

sku

pa

j ko

t d

ruži

na

ali

indiv

idua

lno?

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

102

Pre

živl

jam

o g

a sku

paj. H

odim

o n

a o

bis

ke,

izle

te,

sku

paj

se

odpra

vim

o n

a

mo

rje

.

Sku

paj –

obis

ki, izle

ti,

mo

rje

Na

čin

i pre

živl

janj

a

pro

steg

a ča

sa

Dru

žin

ski

odn

osi

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

103

Pri

log

a 1

1:

Ko

dir

ani i

nte

rvju

ji če

trte

dru

žin

e

Ba

bic

a –

sta

ri s

tarš

i

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost:

90

Sp

ol: ž

ens

ki

Dru

žin

ska

vlo

ga

: b

ab

ica

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 4

Sta

tus r

azm

erja:

vd

ova

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

kšni

ste

bili

v v

logi

ma

tere

? K

ako

se

opis

uje

te? (

stro

ga

, p

otr

pe

žljiv

a,

…)

Z

otr

oki

sem

b

ila

str

og

a,

ko

je

bilo

tr

eba

, d

rug

ače

p

a se

m

bila

pot

rpež

ljiva

in

ra

da

sem

jim

ustr

eg

la.

Str

oga

, tu

di p

otrp

ežlji

va,

rada

ustr

eg

la o

troko

m

Vlo

ga

ma

tere

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

sta

bila

ob

a z

mo

žem

za

posl

ena

?

Na

jpre

j za

po

sle

n s

am

o

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

104

Sp

rva

je b

il za

posl

en

le m

ož,

po n

jeg

ovi sm

rti p

a s

em

se

bila

prisilj

ena

zapo

sliti

še

jaz,

saj b

i b

ilo d

rug

ače

nem

ogoč

e p

reži

veti

dru

žin

o. M

ože

va

smrt

je b

ila z

elo

bo

leča

. Š

e d

ob

ro, d

a se

m im

ela

okr

og s

ebe

og

rom

no

dob

rih

ljudi

, ki s

o m

i pom

ag

ali.

Tak

oj p

o m

ože

vi s

mrt

i so

mi p

onud

ili d

elo

knjiž

nič

ark

e.

mo

ž, p

o nj

ego

vi s

mrt

i se

je

za

po

slil

a t

udi sa

ma

sta

tus

Ali

je b

ila v

aša

ne

zapo

sle

no

st p

rej n

am

ensk

a a

li je

bila

od

visn

a o

d d

rugih

deja

vnik

ov? K

ate

rih

?

Do

ma

sem

bila

, ke

r sem

skrb

ela

za

otr

oka in v

sa d

oma

ča o

pra

vila

.

Do

mo

ževe

sm

rti j

e im

ela

d

om

a d

elo

gosp

od

inje

in

skrb

za

otr

oka

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Kd

o je

bil

gla

vni m

ate

rial

ni p

resk

rbo

vale

c dr

uži

ne

?

Do

kle

r je

bil

mo

j m

ož

še ž

iv,

je b

il to

on.

Po n

jeg

ovi

sm

rti

sem

ja

z

pre

skrb

ova

la d

ruži

no.

Mo

ž, p

o n

jeg

ovi

sm

rti o

na

Gla

vn

i m

ate

ria

lni

pre

skrb

ova

lec

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko je

to

vpliv

alo

na

vaš

e d

ruži

nsk

o ž

ivlje

nje

?

Zelo

nam

je

bilo

hud

o.

Živ

ljenj

e j

e o

d iz

gu

be m

oža

dal

je,

posta

lo z

elo

težk

o.

Sam

a se

m m

ora

la p

oskrb

eti za

m

oja

d

va o

troka

in

zr

ave

n še

zasl

uži

ti za

kru

h.

Od

mo

je p

lače

nis

mo

im

eli

kaj

pre

več,

za

to s

mo

bili

zelo

va

rčn

i.

Zel

o t

ežk

o ži

vlje

nje

po

mo

ževi

sm

rti,

sam

a je

bila

p

rim

ora

na p

reskrb

eti

dru

žin

o, b

ili z

elo

va

rčn

i

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o ži

vlje

nje

Eko

nom

ski

sta

tus

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

105

Ali

so t

udi o

tro

ci p

risp

eva

li k

finan

čni p

od

po

ri d

ruži

ne?

Pri k

ate

rih

letih

so

zače

li p

risp

eva

ti in

iz k

ate

rih

ra

zlo

go

v?

Po

m

ože

vi s

mrt

i sm

o t

ežk

o s

haj

ali

sam

o z

mo

jo p

lačo

. O

troka

n

ista

prisp

eva

la k

fin

ančn

i p

odpo

ri.

Je p

a st

are

jši

sin

ka

sne

je za

čel

slu

žiti

den

ar z

inšt

rukc

ijam

i. S

ebi j

e t

ako

za

slu

žil ž

epn

ino,

me

ni p

a je

bilo

lažj

e,

saj s

em

tak

o la

hko

hra

nila

en

a la

čna

ust

a m

anj

.

Nis

ta p

risp

eva

la,

sin

slu

žil

z in

štru

kcija

mi,

da

je b

ilo

ma

teri

lažj

e

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko

sta

si

z

mo

žem

d

elil

a

delo

v

dru

žin

i?

Ka

kšne

so

b

ile

vaše

obve

zn

osti

ko

t m

ati (g

osp

od

injs

ka

o

pra

vila

–

pra

nje

, ši

vanje

, lik

anje

,

kuha

nje

, či

šče

nje

sta

no

van

ja,

vsa

kod

ne

vni

naku

pi,

pom

iva

nje

poso

de,

skrb

za

de

narn

e z

ade

ve,

ma

njš

a p

op

ravi

la v

in iz

ven s

tan

ova

nja

)?

Jaz

sem

skr

bel

a z

a v

sa d

oma

ča o

pra

vila

sa

j sem

bila

ve

s ča

s d

om

a.

Ko

je m

ož

priše

l iz

slu

žbe

se

m s

ku

ha

la ko

silo

, skrb

ela

se

m za

p

erilo

in

čišč

enj

e s

tano

vanj

a.

Mo

ž p

a je

skrb

el za

de

narn

e z

ade

ve

in v

sa

po

pra

vila

.

Go

spo

din

jska

opra

vila

–

ku

hanje

, skrb

za

pe

rilo

, či

šče

nje

sta

nova

nja

De

na

rne

za

de

ve

, p

op

ravila

P

om

oč

pri v

seh

opr

avi

lih

De

lo ž

ens

ke

De

lo m

ošk

ega

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

106

Ko

pa

je

um

rl, sta

pri v

se

h o

pra

vili

h z

elo

po

mag

ala

moja

otr

oka

. d

ruži

ni

Ka

kšna

je b

ila v

aša

vlo

ga

in k

akš

na

mo

ževa

pri u

kva

rjan

ju z

otr

oki

(n

eg

a

otr

ok,

vzg

oja

otr

ok,

pom

oč

pri š

ols

kem

delu

)?

Z o

troki sem

se v

eči

no

časa

ukv

arj

ala

jaz,

saj

sem

bila

ve

s ča

s d

oma.

Ko

pa

je m

ož

priše

l iz

slu

žbe,

je tu

di o

n ra

d p

reži

vlja

l ča

s z

njim

a.

Vzg

aja

la s

em

jih

ja

z,

pri š

oli

pa

jima

je p

omag

al t

udi

mo

ž sa

j je

bil

pro

fesor.

Skrb

za

otr

oke

Ukva

rja

nje

z o

troki

Žen

ska

Po

mo

č pr

i šo

li

De

lo ž

ens

ke

De

lo o

be

h

Vzg

oja

otr

ok

De

lo o

be

h

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

ruži

nsk

e

vlo

ge

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i A

li so

bili

otr

oci

vkl

juče

ni v

delit

ev

de

la?

Otr

oka

sta

po

mo

ževi

sm

rti

pom

aga

la p

ri v

seh

opr

avi

lih.

Sin

je

dob

il

vlo

go

mo

škeg

a v

dru

žin

i in

skr

bel

za

vsa

mo

ška

op

ravi

la,

pop

ravi

la.

Hče

r

pa je p

om

ag

ala

pri g

ospo

din

jskih

op

ravili

h.

Po

mo

ževi

sm

rti s

in d

ob

il vl

og

o m

ošk

ega

v d

ruži

ni -

sk

rbel

za

vsa

mo

ška

o

pra

vila

, p

opra

vila

, h

čer

pom

ag

ala

pri g

ospo

din

jskih

o

pra

vili

h

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Kd

o

je

v va

ši

dru

žin

i o

dlo

čal

tako

o

vsa

kda

njih

stv

are

h

ko

t o

pom

em

bn

ejš

ih ž

ivlj e

njs

kih

od

loči

tva

h?

Od

loča

la s

va o

ba z

mo

žem

. P

o v

eči

ni s

va s

i bila

eno

tna,

redko

se n

isva

str

inja

la.

O p

ome

mb

nej

ših

odl

oči

tva

h p

a je

im

el

gla

vno

bes

edo

mo

ž.

Ob

a z

mo

žem

, b

ila s

ta s

i e

no

tna

, re

dko s

e n

ista

str

inja

la m

ed s

eboj, o

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

107

Po

tem

ko

sem

ost

ala

sam

a p

a se

m ja

z o

dlo

čala

o v

seh

stva

reh

.

pom

em

bn

ejši

h o

dlo

čitv

ah

odl

oča

l mo

ž

Ste

ime

li p

ri o

dlo

čitv

ah k

aj b

ese

de

? V

ko

likšn

i mer

i?

Ime

la s

em

kar

neka

j b

ese

de

, vs

aj

kar

se t

iče

gosp

od

injs

tva,

ki

je b

ilo

mo

je d

elo

. P

ri o

sta

lih o

dlo

čitv

ah

pa

je o

bve

ljala

mo

ževa

bes

eda

, če

pra

v

sva

se

o v

se

h s

tva

reh

najp

rej p

og

ovo

rila

.

Ime

la v

elik

o b

ese

de

pri

go

spo

din

jstv

u, g

lede

osta

lih s

tva

ri, im

el b

ese

do

m

ož,

o v

sem

pa

sta

se

najp

rej sku

pa

j p

og

ovo

rila

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

ko j

e p

ote

kala

va

ša k

om

un

ika

cija

z m

ože

m?

Na

če

m j

e t

em

elji

l va

jin

odn

os?

Z m

ože

m s

va s

e o

dp

rto p

og

ova

rja

la o

vse

h s

tva

reh

. N

ajin

odnos j

e b

il

iskre

n.

Te

me

ljil

je n

a lju

bezn

i, sp

ošto

vanj

u,

zau

pan

ju.

O s

tva

reh

sva

se

ve

dn

o p

og

ovo

rila

pre

de

n s

va

ka

j n

are

dila

.

Od

prt

a k

om

unik

acija

, im

ela

is

kre

n o

dn

os, te

me

ljil n

a

ljube

zni,

spoš

tova

nju

, za

up

an

ju

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Dru

žin

ski

odnosi

Ka

kšne

so

va

še p

redst

ave

o d

elit

vi v

log?

Žen

ska

je z

ado

lže

na z

a v

sa g

ospo

din

jska

opra

vila

: p

ranje

perila

, lik

anje

,

ku

ha

nje

, n

aku

po

va

nje

in p

osp

ravlja

nje

. M

ošk

i p

a m

ora

za

slu

žiti

den

ar in

zn

ati v

se

pop

raviti, č

e s

e ka

j pok

vari.

Žen

ska

zado

lže

na z

a v

sa

go

spo

din

jska

opra

vila

: p

ran

je,

lika

nje

, ku

ha

nje

, n

aku

po

va

nje

,posp

ravlja

nje

, m

ošk

i hra

nile

c d

ruži

ne,

za

dolž

en

za p

op

ravi

la

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

del

a v

dru

žin

i

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

108

Pri k

ate

rih

le

tih s

te i

me

li p

rve

ga

otr

oka

? A

li je

bila

odlo

čite

v za

otr

oka

načr

tova

na?

Prv

eg

a

otr

oka

sem

im

ela

, ko

se

m

bila

sta

ra 2

6.

Ja

, se

ve

da

je

b

ila

odl

oči

tev

nač

rto

vana

. K

o s

va

se

z m

ože

m p

oro

čila

in

ods

elil

a v

sku

pno

sta

no

va

nje

sva

se

odl

oči

la z

a o

trok

a.

Pri

26.

letih

, n

ačrt

ova

n,

por

oče

na,

sku

pno

sta

no

va

nje

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

dru

žin

e

Kd

aj s

o s

e v

aši

otr

oci

osa

mo

svo

jili?

Ali

ste

jim

pri

tem

pom

aga

li, k

ako

?

Sin

se

je o

sam

osvo

jil p

ri 2

4.

letih, h

čer

pa m

alo

ka

sne

je, p

ri 2

6. L

etih

.

Pri o

sam

osvo

jitvi

jima f

inan

čno

nis

em

mog

la p

omag

ati,

sa

j sm

o t

ežk

o

sh

aja

li in

nis

em

im

ela

do

vo

lj d

en

arj

a.

Ka

sne

je s

em

jim

pom

ag

ala

tako,

da s

em

pazila

vn

uke

.

Sin

pri 2

4. le

tih, h

čer

pri

26.

letih

Fin

ančn

o n

i pom

aga

la,

pazila

na

vn

uke

Ča

s o

sam

osvo

jitve

P

om

oč

sta

rše

v p

ri

osam

osvo

jitvi

Osam

osvo

jite

v

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko

ste

vč

asi

h

pre

živl

jali

vaš

pro

sti

čas?

S

kupa

j ko

t d

ruži

na

ali

indiv

idua

lno?

Pro

sti

čas

smo

ve

dno

pre

žive

li sk

upa

j. O

b v

iken

dih

sm

o š

li sk

upa

j n

a

Ro

žnik

, p

ozim

i sm

o h

od

ili v

Tiv

oli

drs

at.

Po

leti

smo

šli

sku

paj

na

mor

je.

Otr

oka

sta

pre

dvs

em

z m

ože

m z

elo

ra

da h

odila

nao

koli,

ker

je

bil

ze

lo

dru

žabe

n.

Sku

paj –

sp

reh

odi, d

rsa

nje

p

ozim

i, p

ole

ti n

a m

orje

Na

čin

i pre

živl

janj

a

pro

steg

a ča

sa

Dru

žin

ski

odn

osi

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

109

Oče

– p

oto

mc

i

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost:

64

Sp

ol: m

ošk

i

Dru

žin

ska

vlo

ga

: o

če

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 4

Sta

tus r

azm

erja:

por

oče

n

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

kšni s

te v

vlo

gi o

četa

? K

ako

se

opis

uje

te?

(st

rog

, p

otrp

ežl

jiv …

)

V v

log

i o

četa

sem

str

og

, v v

elik

o s

itu

acija

h p

a t

ud

i p

op

ustljiv

. Z

otr

oki

rad

pre

živl

jam

pro

sti

čas,

s h

čerj

o p

ogle

dava

kak

šen

film

, s

sin

om p

a ča

s

pre

živi

va v

nar

avi

.

Str

og

, tu

di p

op

ustljiv

, ra

d

pre

živl

ja p

rost

i ča

s z

otr

oki

Vlo

ga

oče

ta

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

sta

ob

a z

za

kon

sko p

art

nerico

za

po

sle

na

?

Da

, o

ba

sva

za

po

sle

na

.

Ob

a z

apo

sle

na

Zap

oslit

ev

Eko

nom

ski

sta

tus

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

110

Kd

o je

gla

vni m

ate

rialn

i pre

skrb

ova

lec

dru

žin

e?

Gla

vni

pre

skrb

ova

lec

dru

žin

e je

že

na,

sa

j im

a b

oljš

o p

lačo

, sa

m p

a se

pribl

ižu

jem

upo

kojit

vi in

se

tru

dim

nek

aj d

enar

ja tu

di p

riva

rče

vati.

Žen

ska,

ima

bo

ljšo

p

lačo

, sa

m s

e p

ribl

ižu

je

upo

kojit

vi,

želi

priva

rče

vati

ne

kaj

den

arj

a

Gla

vn

i m

ate

ria

lni

pre

skrb

ova

lec

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko t

o vp

liva

na

va

še d

ruži

nsk

o ž

ivlje

nje

?

Na

dru

žin

sko

živ

ljenj

e t

o n

ima

b

istv

ene

ga

vp

liva

. Z

že

no e

nako

vre

dno

prispe

va

va

k f

inan

cam

, re

s p

a j

e d

a s

i la

hko

ve

č p

rivo

ščim

o s

aj

sva

oba

za

po

sle

na

.

Nim

a b

istv

ene

ga v

pliv

a,

za

rad

i o

be

h z

apo

sle

nih

si

lahk

o ve

č p

rivo

ščijo

Vp

liv n

a d

ruži

nsk

o ži

vlje

nje

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

tudi o

trok

a p

risp

eva

ta k

fin

an

čni p

od

po

ri d

ruži

ne

?

Otr

oka

ne p

rispe

va

ta k

fin

ančn

i pod

pori d

ruži

ne.

Ne

prisp

eva

ta

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Iz k

ate

rih

ra

zlo

go

v n

e p

risp

eva

ta k

fin

an

čni p

od

por

i dru

žin

e?

K f

inan

cam

ne p

rispe

va

ta,

saj

se

oba a

ktiv

no

šola

ta in

še

nim

ata

re

dneg

a

priho

dka.

Na

dru

gi

str

an

i p

a

z

ženo

za

slu

živa

d

ovo

lj d

enar

ja,

da

n

e

pot

rebu

jeva

do

dat

ne

pom

oči

za

vzd

rže

vanj

e d

ruži

ne.

Otr

oka

se

šo

lata

, n

ima

ta

redn

eg

a p

rih

od

ka,

z

ženo

ne

pot

rebu

jeta

p

omo

či p

ri vz

drž

eva

nju

d

ruži

ne

Prisp

eva

nje

otr

ok

Eko

nom

ski

sta

tus

Ka

ko s

i z

ženo

delit

a d

elo

v d

ruži

ni?

Ka

kšne

so

va

še o

bve

znost

i ko

t o

če

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

111

(gosp

od

injs

ka

o

pra

vila

–

pra

nje

, ši

vanje

, lik

anje

, ku

ha

nje

, či

šče

nje

sta

no

van

ja,

vsa

kod

ne

vni

naku

pi,

pom

iva

nje

p

oso

de

, skrb

za

d

en

arn

e

zad

eve

, m

anjš

a p

opra

vila

v in

izv

en s

tano

van

ja)?

Z ž

eno

si d

elo

v d

ruži

ni d

eliv

a e

na

ko

vre

dn

o.

Žen

a sk

rbi z

a p

ranj

e in

lika

nje

perila

,

sa

m p

a z

elo

ra

d k

uha

m in

po n

ava

di p

oskrb

im z

a k

uho k

osila

.

Sta

nova

nje

nam

enk

rat

tede

nsko

poč

isti

čist

ilka

, za

to s p

ospra

vlja

nje

m

nim

ava

ve

liko

de

la. N

akup

e v

ve

liki m

eri o

pra

vlja

že

na,

sam

pa

sem

za

dolž

en

za v

sa v

zdrž

eva

lna

del

a in

ma

njša

pop

ravi

la.

Za

den

arn

e za

deve

v v

elik

i m

eri s

krb

i že

na,

ve

nd

ar

pa o

ba

prisp

eva

va

ena

ko

vre

dn

o.

Pra

nje

, lik

anje

perila

K

uha

nje

P

osp

ravl

ja ji

m č

istil

ka,

nak

upu

je ž

ena

V

zdrž

eva

lna

del

a,

ma

njša

pop

ravi

la

Skr

za

de

narn

e z

ade

ve

De

lo ž

ens

ke

De

lo o

beh

De

lo ž

ens

ke

De

lo m

ošk

ega

De

lo ž

ens

ke

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i D

elit

ev d

ela

v

dru

žin

i

Ka

kšna

je v

aša

vlo

ga

in k

akš

na

že

nin

a p

ri u

kvarja

nju

z o

tro

ki (

neg

a o

tro

k,

vzg

oja

otr

ok,

pom

oč p

ri š

ols

kem

delu

)?

Z ž

eno

sva

oba

skr

bel

a z

a n

ego

in v

zg

ojo

otr

ok,

dosti s

ta p

ripom

og

la t

udi

Mo

ški i

n ž

ens

ka, p

omo

č b

ab

ice

in d

edka

Vzg

oja

otr

ok

Dru

žin

ske

vlo

ge

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

112

bab

ica

in d

ed

ek, ki sta

pa

zila

na

nju

, m

edte

m k

o s

va

bila

v s

lužb

i.

Pri

šols

kem

del

u p

a se

m ji

ma

ve

čin

oma

pom

aga

l ja

z, s

aj tu

di sam

dela

m v

šols

tvu

in z

nam

pom

agat

i pri t

akih

stv

are

h.

Po

mo

č pr

i šo

lske

m d

elu

De

lo m

ošk

ega

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Ali

so o

troc

i vkl

juče

ni v

de

lite

v d

ela

?

Da

, o

troci so

že

od

ma

jhn

ega

vkl

juče

ni v

del

itev

del

a in

pom

ag

ajo

pri v

se

h

go

spo

din

jskih

opra

vili

h.

Vkl

juče

ni ž

e o

d

ma

jhneg

a,

pom

ag

ajo

pri

vse

h g

ospo

din

jskih

o

pra

vili

h

De

lo o

trok

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Kd

o v

va

ši d

ruži

ni

odlo

ča t

ako

o v

sakd

anjih

stv

are

h k

ot

o p

om

emb

ne

jših

živl

jenjs

kih

od

loči

tva

h?

V

naš

i d

ruži

ni

o

vsa

kda

njih

st

vare

h o

dlo

ča

žena

, o

p

omem

bne

jših

odl

oči

tva

h p

a se

pog

ovo

riva

in o

dlo

čava

sku

paj.

O v

sakd

anjih

odl

oča

že

na,

o p

omem

bne

jših

o

dlo

čata

sku

paj

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ali

ima

te p

ri o

dlo

čitv

ah k

aj b

ese

de

? V

ko

likšn

i mer

i?

Pri

odl

oči

tva

h im

am

tu

di ja

z s

vo

jo b

ese

do

. V

ve

liki

veči

ni

prim

ero

v z

ženo

sku

paj

odl

oča

va,

kd

aj

odl

oči

ona

, re

dko

pa

obv

elja

le

mo

ja b

ese

da i

n o

d

nje

ne o

dsto

pam

.

Ima t

udi o

n s

vo

jo b

ese

do

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Pri č

em

vse

m o

dlo

čate

?

Z ž

eno

se

o v

seh

pom

em

bn

ejš

ih s

tva

reh

pog

ovo

riva

in

se

en d

rug

em

u

Pri

odl

oči

tva

h se

Dru

žin

ske

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

113

prila

go

div

a,

odl

oča

va s

ku

pa

j.

prila

ga

jata

dru

g d

rug

em

u

Od

loča

nje

v d

ruži

ni

vlo

ge

Ka

ko p

ote

ka v

aša

kom

unik

aci

ja z

že

no

? K

ako

gra

dita

va

jin o

dn

os?

Z ž

eno

pot

eka

ko

mu

nik

acija

ze

lo d

obro

, ve

liko

se

pog

ova

rjava

in v

edn

o si

pove

va

ka

r si

mis

liva

. Im

ava

tu

di s

kupn

e in

tere

se i

n v

elik

o s

tva

ri p

očn

eva

sku

paj.

Ko

mu

nik

acija

pote

ka

dob

ro, ve

liko

se

p

og

ova

rjata

, p

ove

sta

si,

kar

si m

islit

a, im

ata

sku

pn

e in

tere

se, p

očn

eta

ve

liko

stv

ari s

ku

paj

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Dru

žin

ski

odn

osi

Ka

kšne

so

va

še p

redst

ave

o d

elit

vi v

log?

Me

nim

, d

a b

i si

sta

rše

vske

vlo

ge

v d

ruži

ni o

ba m

ora

la d

eliti

ena

kovr

edn

o,

saj s

ta o

ba

star

ša p

omem

bna

za

otr

oko

v ra

zvo

j. P

ri g

ospod

injs

kih

opra

vili

h

pa i

ma

vse

en

o v

ečj

o v

log

o ž

ens

ka,

vsa

j ka

r se

tič

e s

krb

i za

perilo

, a

ji

mo

ra m

ošk

i vse

eno

pri te

m p

omag

ati.

Sta

rše

vska

vlo

ga

bi s

e

mo

rala

de

liti

ena

kovr

edn

o, o

ba s

tarš

a sta

pom

em

bna

za

o

trok

ov

razv

oj,

večj

o vl

og

o ž

ens

ka p

ri g

ospo

din

jskih

opra

vili

h,

mo

ški j

i mo

ra v

seen

o p

om

ag

ati

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

del

a v

dru

žin

i

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Pri k

ate

rih

le

tih s

te i

mel

i p

rve

ga

otr

oka

? A

li je

bila

odlo

čite

v za

otr

oka

načr

tova

na?

Prv

eg

a o

troka

se

m i

me

l p

ri s

taro

sti 3

0 l

et,

ve

nda

r s

prv

o ž

eno

s k

ate

ro

sem

se

loči

l. O

dlo

čite

v za

otr

oka

pa

je b

ila n

ačr

tova

na.

Pri

30.

letih

, n

ačrt

ova

n

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

otr

oka

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

114

Ka

teri d

eja

vnik

i so

vp

liva

li p

ri n

ačr

tova

nju

otr

oka

(fin

an

čna

neo

dvi

snost

…)?

Za

otr

oka

sv

a

se

od

loči

la,

ker

sva

že

lela

n

are

diti

nas

ledn

ji ko

rak

v

živl

jenj

u.

Sig

urn

o p

a je

vp

liva

la t

udi

fin

ančn

a n

eod

visn

ost.

Žel

ela

na

redi

ti n

asle

dnji

kora

k v

živl

jenj

u,

vpliv

ala

tu

di f

inan

čna

neo

dvis

nost

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

otr

oka

Ali

so s

e v

aši

otr

oci

že

osa

mo

svojil

i? K

daj?

Hče

r, k

i se

m jo

ime

l s p

rvo

že

no s

e je

osam

osvo

jila

pri 2

5.

letih,

otr

oka

, ki

pa

ju im

am s

se

danj

o ž

eno

pa

še

ne.

Prv

i o

trok p

ri 2

5.

letih,

dru

ga

dva

še

živ

ita d

om

a

Ča

s o

sam

osvo

jitve

Osam

osvo

jite

v

Ali

ste

p

rve

mu

otr

oku

pom

ag

ali

pri

osam

osvo

jitvi?

A

li n

am

era

va

te

pom

ag

ati s

eda

njim

a o

trokom

a?

Da

, p

rvi

hče

ri s

em

p

om

ag

al

pri o

sam

osvo

jitvi.

P

reselil

a s

e j

e v

Lon

do

n

tako

, d

a s

em

ji la

hko

pom

ag

al le

fin

ančn

o.

Da

jal se

m ji m

ese

čno

žepn

ino.

Fin

ančn

o n

am

era

va

m p

om

ag

ati t

udi se

da

njim

a o

troko

ma.

Z v

eselje

m b

om

pazil

tudi

na n

june

otr

oke

, ko j

ih b

osta

im

ela

, sa

j se

bliž

am

upo

kojit

vi i

n

bom

ime

l ve

č ča

sa.

Že

osa

mos

voje

ni h

čeri

pom

aga

l fin

ančn

o –

me

sečn

a že

pnin

a,

otr

okom

a, k

i živ

ita š

e

dom

a n

am

era

va

po

mag

ati

finan

čno

, skr

b

za

otr

oke

Po

mo

č st

arš

ev

pri

osam

osvo

jitvi

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko p

reži

vlja

te v

aš

pro

sti

čas?

Ali

ga

pre

živl

jate

sku

pa

j ko

t d

ruži

na

ali

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

115

indiv

idua

lno?

Pro

sti

čas

veči

nom

a p

reži

vlja

mo

sku

pa

j ko

t d

ruži

na.

Sku

paj

gre

mo

na

poč

itnic

e,

na v

ike

nd,

na

kakš

en

izle

t. Z

že

no g

reva

ve

čkra

t te

dens

ko t

eči

na

Ro

žnik

, zv

eče

r p

a sk

upa

j p

ogle

dava

kak

šen

film

. S

am

pa s

e k

daj

v

pro

stem

ča

su u

kva

rjam

z m

ode

lars

tvo

m.

Sku

paj -

poč

itnic

e,

vike

nd,

izle

t, p

reži

vlja

ta

ga

tudi

sku

paj z

že

no -

te

k, film

, sam

se

ukva

rja

z m

ode

lars

tvo

m

Na

čin

i pre

živl

janj

a

pro

steg

a ča

sa

Dru

žin

ski

odn

osi

Sin

- v

nu

ki

De

mo

gra

fski

po

datk

i

Sta

rost: 2

0

Sp

ol:

mo

ški

Dru

žin

ska

vlo

ga

: sin

Šte

vilo

dru

žin

skih

čla

nov

: 4

Sta

tus r

azm

erja:

v r

azm

erj

u

PR

EP

ISA

N I

NT

ER

VJU

K

OD

E 1

. R

ED

A

KO

DE

2. R

ED

A

KA

TE

GO

RIJ

E

Ka

ko

si

pre

dst

avl

jate

se

be

v

vlo

gi

oče

ta?

Ka

ko

bi

se

opis

ali?

(s

tro

g,

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

116

potr

pe

žljiv

…)

Pre

dsta

vlja

m si, d

a b

om

str

og

o

če,

ko b

o to

pot

rebn

o. V

zp

osta

vil

bo

m

avto

rite

to.

Me

nim

, d

a b

om

pot

rpež

ljiv,

za

ba

ve

n,

prila

go

dlji

v.

Ve

rje

tno

bom

ime

l tu

di vl

og

o sp

odbu

jeva

lca

v d

ruži

ni.

Str

og

, vzp

osta

vil

bo

avt

orite

to, p

otrp

ežlji

v,

za

ba

ve

n,

prila

go

dlji

v,

vlo

ga

sp

od

bu

jeva

lca

v

dru

žin

i

Pre

dsta

ve

o v

log

i o

četa

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

j m

enite

, kd

o b

i m

ora

l b

iti g

lavni p

resk

rbova

lec

dru

žin

e?

Ob

a b

i mor

ala

biti

pre

skrb

ova

lca

dru

žin

e.

Ob

a

Pre

dsta

ve

o

gla

vn

em

m

ate

ria

lnem

p

reskrb

ova

lcu

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

me

nite

, d

a b

i m

ora

la b

iti o

ba

s p

art

nerje

m z

ap

osle

na

? Z

aka

j d

a/n

e?

Me

nim

, d

a b

i m

ora

la b

iti

oba

s p

art

nerj

em

za

po

sle

na

, v p

rim

eru

, d

a m

oja

ali

žen

ina

pla

ča n

e b

i bila

za

dost

na

. S

eve

da p

a je

bol

jše

, d

a st

a za

posl

ena

kar

oba

, n

e g

lede

na

to a

li je

ena

pla

ča z

ado

stn

a, s

aj j

e b

oljš

i d

ohod

ek

dru

žin

e

vedn

o d

obro

do

šel.

Tu

di

dru

žin

a je

b

olje

p

riskrb

ljena

z

dve

ma

pla

čam

a.

Ob

a z

apo

sle

na

– z

ara

di

bol

jše

ga d

oh

odka

in

bol

je p

risk

rblje

ne d

ruži

ne

Pre

dsta

ve

o

za

po

slit

vi p

art

nerje

v

Eko

nom

ski

sta

tus

Ali

bi

mo

rali

po v

aše

m m

nen

ju t

udi

otr

oci

prisp

eva

ti k

finan

čni

pod

po

ri

dru

žin

e?

Ne

. To

je n

alo

ga

sta

rše

v .

Ne

, to

je n

alo

ga

sta

rše

v

Pre

dsta

ve

o

Eko

nom

ski

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

117

prispe

va

nju

otr

ok

sta

tus

Ka

ko s

i p

red

sta

vlja

te d

elit

ev d

ela

s p

art

nerje

m (

gosp

od

injs

ka

opra

vila

–

pra

nje

, ši

vanje

, lik

anje

, ku

ha

nje

, či

šče

nje

sta

no

van

ja,

vsa

kod

ne

vni n

aku

pi,

pom

iva

nje

poso

de

, skrb

za

den

arn

e z

ade

ve,

ma

njš

a p

op

ravi

la v

in

izv

en

sta

no

van

ja)?

Pre

dsta

vlja

m s

i e

na

ko

vre

dn

o d

elit

ev.

Vsa

k d

ela

vse

. T

udi

jaz b

i o

pra

vlja

l

go

spo

din

jska

dela

kot

so p

ran

je,

lika

nje

in

pod

obn

o,

saj to

zn

am

in

ne v

em

zaka

j b

i m

ora

la v

se t

o p

oče

ti že

nska

. Z

a p

opra

vila

me

nim

, d

a b

i to

mo

ral

poč

eti

mo

ški.

De

na

rne

za

de

ve

p

a b

i m

ora

la p

rav ta

ko

u

reja

ti o

ba

, n

a

prim

er

tisti,

ki i

ma

ča

s.

En

ako

vre

dn

a d

elit

ev –

vs

ak

del

a v

se, t

udi

mo

ški

bi o

pra

vlja

l g

osp

od

injs

ka

dela

: p

ranje

, lik

anje

, p

opra

vila

so

mo

ško

del

o,

skrb

za

de

narn

e z

ade

ve

oba

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

del

a v

dru

žin

i

De

lite

v d

ela

v

dru

žin

i

Kd

o b

i se

mo

ral p

o va

šem

mn

enju

ukv

arjat

i z o

tro

ki?

Z o

troki

bi

se

mo

rala

ukva

rja

ti o

ba

, ke

r sta

oba

ena

ko

vre

dn

a p

om

em

bna

za

vzg

ojo

otr

ok.

Me

nim

, d

a b

i tu

di m

ošk

i mo

ral

pre

vija

ti o

trok

a i

n s

krb

eti

za n

jeg

ovo

neg

o.

Da

pa

mu

pom

aga

pri

uče

nju

in d

oma

čih

na

log

ah

pa

splo

h.

Ob

a e

nako

vre

dn

o

pom

em

bn

a z

a v

zg

ojo

T

udi

mo

ški p

revi

jati

otr

oka in

skrb

eti z

a

nje

go

vo n

eg

o, p

omo

č p

ri u

čen

ju in

dom

ači

h n

alo

ga

h

Pre

dsta

ve

o v

zg

oji

otr

ok

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

dela

Dru

žin

ske

vlo

ge

De

lite

v d

ela

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

118

Ali

bi m

ora

li b

iti p

o va

šem

mn

en

ju o

tro

ci v

klju

čen

i v d

elit

ev

de

la?

Da

, m

ora

li b

i b

iti v

klju

čen

i ve

ndar

še

le,

ko

so d

ovo

lj sta

ri i

n o

dg

ovo

rni

za

to.

Vkl

juči

l p

a b

i jih

p

ri

kakš

nih

g

ospo

din

jskih

o

pra

vili

h

na

prim

er,

d

a

odn

ese

jo s

meti in

po

dobn

o.

Otr

oci

vkl

juče

ni v

del

itev

dela

– k

o s

o d

ovo

lj sta

ri

in o

dg

ovo

rni,

vklju

čen

i pri

go

spo

din

jskih

opra

vili

h

npr

. o

dnaš

anj

e sm

eti

Pre

dsta

ve

o d

elit

vi

dela

De

lite

v d

ela

Kd

o b

i mor

al p

o v

aše

m m

nen

ju o

dlo

čati

v dr

uži

ni?

Od

loča

ti b

i m

ora

la o

ba,

dem

okra

tičn

o. M

eni

m p

a, d

a za

rad

i te

ga

, d

a je

obe

ma

v re

du

. N

e z

di

se m

i p

rav,

da

o v

sem

odl

oča

sa

mo

ede

n.

Ni

pra

vičn

o n

amre

č.

Ob

a, n

i pra

vičn

o, d

a o

vse

m o

dlo

ča s

am

o e

de

n

Pre

dsta

ve

o

odl

oča

nju

v d

ruži

ni

Dru

žin

ske

vlo

ge

Ka

kšne

vre

dn

ote

naj b

i po

va

šem

mn

en

ju m

ora

l im

eti

vaša

par

tner

ica

?

Mo

ra

biti

ljube

ča,

prija

zna,

p

otrp

ežlji

va,

zve

sta

, is

kre

na,

pripr

avl

jena

pom

ag

ati.

Lju

beča

, p

rija

zna,

p

otrp

ežlji

va,

zve

sta

, is

kre

na, p

ripra

vlje

na

p

om

ag

ati

Pre

dsta

ve

o

part

nerj

u

Dru

žin

ski

odn

osi

Na

če

m g

rad

ite o

dn

os

z va

šo p

art

nerico

? K

akš

na

je v

ajin

a k

omu

nik

aci

ja?

Od

no

s g

rad

iva

n

a za

up

anju

. G

lede

ko

mu

nik

aci

je,

hm

… d

ob

ro p

ote

ka

.

Po

ve

va

si

ka

r si

mis

liva

, se

p

oslu

šava

m

ed

sebo

j, se

to

laži

va

in

sp

od

bu

java

.

Od

no

s g

raje

n n

a

za

up

an

ju, kom

unik

acija

m

ed n

jima je d

ob

ra,

izm

enja

va

mn

en

j,

pos

luša

nje

dru

g

Ko

mu

nik

acija

, o

dn

os

Dru

žin

ski

odn

osi

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

119

d

rug

ega

, to

lažb

a,

sp

od

bu

janje

Kd

aj s

i nam

era

vate

ust

variti

dru

žin

o?

Zaka

j ta

kra

t?

Ustv

ariti s

i jo

nam

era

va

m t

ako

j, k

o b

om i

me

l sl

užb

o.

Se

ve

da

tu

di, k

o s

e

bom

osam

osvo

jil,

ko

bom

im

el

svo

je s

tano

va

nje

in

ko

bom

otr

oka

sp

loh

lahko

pre

skrb

el. T

renutn

o s

em

še

štu

dent

in

nim

am

ča

sa n

iti

fin

an

c z

a

otr

oka.

Po

leg

teg

a m

eni

m, d

a se

m z

a o

trok

a š

e n

ezre

l.

Ko

bo

ime

l slu

žbo,

ko

se

bo o

sam

osvo

jil, ko

bo

ime

l svo

je s

tano

va

nje

, ko

b

o o

troka

lahko

pre

skrb

el, tre

nutn

o je

št

ude

nt –

nim

a f

inanc,

niti

ča

sa, n

ezre

l za

o

troka

Prv

i o

trok

Na

črto

vanj

e

dru

žin

e

Skl

epa

m

tore

j, d

a še

ve

dn

o

živi

te

dom

a.

Kd

aj

se

nam

era

vate

osam

osvojit

i? A

li p

riča

kuje

te p

om

oč s

tarš

ev?

Ja

, še

ve

dno.

Osa

mo

svo

jiti

se

nam

era

va

m t

akoj, k

o k

onč

am

s š

tudi

jem

oziro

ma

, ko

dob

im s

lužb

o.

Po

mo

č st

arše

v p

riča

kuje

m.

Up

am,

da

mi

bod

o p

omag

ali

finan

čno,

bolj

v

oblik

i p

oso

jila

, ko

t kaj

dru

geg

a.

Do

bro

bi

bilo

tud

i, če

bi

na

prim

er

mat

i

vze

la k

redi

t, ja

z p

a b

i ji g

a o

dpla

čeva

l. S

am

ga

ve

rje

tno

ne

bi d

obil,

če

pa

bi

si ž

ele

l ku

piti

sta

nova

nje

, b

i g

a n

ujn

o p

otr

ebova

l. T

udi, d

a b

i m

i st

arši

pom

ag

ali

paziti n

a o

troke a

li, d

a b

i ka

j sku

ha

li.

Še

živ

i dom

a,

osam

osvo

jiti se

nam

era

va, k

o z

akl

juči

št

udi

j in

, ko

dob

i slu

žbo

F

inan

čna

– b

olj

v o

blik

i p

oso

jila

, d

a b

i m

ati v

ze

la

kre

dit, o

n p

a b

i ji

ga

odp

lače

va

l, d

a b

i m

u

sta

rši p

omag

ali

paz

iti n

a o

troke, kaj sku

ha

li

Ča

s o

sam

osvo

jitve

P

riča

kova

nja

gle

de

pom

oči

sta

rše

v

Osam

osvo

jite

v

Osam

osvo

jite

v

Ka

ko n

aj

bi

po v

aše

m m

nen

ju i

zgle

da

lo s

odo

bn

o p

reži

vlja

nje

pro

ste

ga

Go

lob

, Ja

na

(2

01

5):

Me

dg

en

era

cijs

ke

sp

rem

em

be

dru

žin

skih

vlo

g in

njih

ov v

pliv

na

dru

žin

sko

živ

ljen

je.

Dip

lom

sko

de

lo.

Ko

pe

r: U

P P

EF

.

120

časa

dru

žin

e?

Da

bi

čas

pre

živl

jali

sku

paj.

Od

šli

bi

sku

paj

na i

zle

te,

na d

op

ust,

ig

rali

bi

dru

žabn

e ig

re,

sku

paj

bi

šli

v tr

go

vin

e z

obl

ači

li, v

kin

o,

sku

paj

bi

izva

jali

kakš

ne

špor

tne

aktiv

nos

ti. S

eve

da

pa

bi ra

d,

da b

i si s p

art

nerico

vze

la t

udi

čas

zase

in k

am š

la b

rez

otr

ok.

Pre

živl

jali

čas

sku

paj k

ot

dru

žin

a – izle

ti,

dop

ust,

dru

žabn

e ig

re,

nak

upo

vanj

e, š

por

tne

akt

ivn

osti,

vze

la č

as

za

se s

part

nerico

Pre

dsta

ve

o

pre

živl

janj

u p

rost

ega

časa

Dru

žin

ski

odn

osi

diplomsko delo jana golob · moškega in vlogo ženske v družini, poudarimo neenakost med spoloma...

Documents