diplomsko delo - uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/1011/1/diplomsko_delo.pdf · zupan, b. (2012)....
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
BERNARDKA ZUPAN
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA RAZREDNI POUK
OBRAVNAVANJE LJUDSKEGA
PRIPOVEDNEGA BESEDILA V
IZOBRAŽEVANJU
DIPLOMSKO DELO
MENTORICA:
DR. MILENA MILEVA BLAŽID
KANDIDATKA:
BERNARDKA ZUPAN
LJUBLJANA, JUNIJ 2012
ZAHVALA
Najprej iskrena hvala dr. Mileni Milevi Blažid za pomoč in usmerjanje pri pisanju
diplomskega dela.
Hvala mami in očetu, ki me vedno spodbujata pri mojih podvigih.
Hvala sestri in bratu, ki verjameta vame.
Hvala vsem drugim, ki so mi kakor koli pomagali pri izvajanju študijskih obveznosti.
In nazadnje hvala mojemu Gregorju.
To delo posvečam mojim.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
i
POVZETEK
Diplomsko delo predstavlja obravnavanje ljudskih pripovedi v izobraževanju s
poudarkom na osnovni šoli. V prvem delu je predstavljen teoretičen pogled na ljudsko
slovstvo z vidika različnih avtorjev, pripovedovanje nekoč in danes z opisi nekaterih
ljudskih pripovedovalcev na Slovenskem ter zapisovanje ljudskih besedil. Glavna
predmeta preučevanja sta dva. Prvi je primerjava enot glede na vrsto in izvor ljudskih
besedil ter razredov v berilih in v učnem načrtu. Drugi pa je ugotavljanje ujemanja
ljudskega slovstva med potrjenimi berili za osnovno šolo ter predlaganim seznamom
književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino.
V empiričnem delu sem uporabila kvantitativen raziskovalen pristop z vsebinsko
analizo pisnih gradiv.
Iz analize gradiv je razvidno, da je vključenost ljudskih besedil v učnem načrtu za
slovenščino minimalna, le 6,6%, ter da število enot ljudskih besedil v višjih razredih
pada. Raziskava je pokazala, da je porazdeljenost ljudskega slovstva v različnih berilih
za isti razred neenakomerna, tako z vidika vrste besedil kot z vidika izvora. Poleg tega
ugotovitve kažejo na neusklajenost pojavljanja ljudskih besedil v berilih v primerjavi z
učnim načrtom.
KLJUČNE BESEDE: ljudsko slovstvo, pripovedovanje ljudskega slovstva, zapisovanje
ljudskega slovstva, učni načrt za slovenščino, berila za osnovno šolo.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
ii
SUMMARY
This work discusses folk tales in the process of education with the focus on the primary
education. The first part represents the theoretical view on the folk story tradition
from the point of view of different authors. It also includes descriptions of ways of
telling folk tales in the past and in the present, together with presentations of some
folk tale-tellers in the Slovenia region and also how folk tales have been written.
Two main objects were being researched; the first one was a comparison between
units of folk tales in school readers and in school syllabus from the perspective of their
sort and source. The other object of the research was the establishment of folk tales in
the officially approved readers for the primary school and the suggested list of
literature in the school syllabus for Slovene language.
In the empirical part the quantitative investigative approach with analysis of the
content of written material was used. The analysis shows that integration of folk tales
into the school syllabus for Slovene language is rather small as it reaches merely 6,6%.
The situation gets even worse with each next grade of the primary school. The
research has shown that different readers for the same grade have an uneven
distribution of units of folk story material. These data concern not only the sort of
material, but also its source. The results have also shown the uneven presence of folk
story material in readers as compared to the school syllabus.
KEY WORDS: folk story tradition, folk tale telling, folk tale writing, school syllabus for
the Slovene language, primary school readers.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
i
KAZALO
1 UVOD ...........................................................................................................................1
2 LJUDSKO SLOVSTVO .....................................................................................................3
2.1 DEFINICIJE LJUDSKEGA SLOVSTVA ..................................................................................................... 3
2.2 ŽANRSKE OPREDELITVE ..................................................................................................................... 5
2.2.1 KRATKE ENOTE LJUDSKEGA SLOVSTVA ....................................................................................... 5
2.2.2 PESNIŠTVO ................................................................................................................................... 6
2.2.3 PRIPOVEDNIŠTVO ........................................................................................................................ 7
2.3 KLASIFIKACIJA PROZNE LITERARNE ZVRSTI ....................................................................................... 7
2.3.1 PRAVLJICA .................................................................................................................................... 7
2.3.2 PRIPOVEDKA .............................................................................................................................. 11
2.4 STVARNOST V LJUDSKIH PRAVLJICAH IN PRIPOVEDKAH ................................................................ 13
2.5 RAZLIČNI TEORETIČNI POGLEDI NA LJUDSKO PRAVLJICO ............................................................... 14
2.5.1 MAX LÜTHI ................................................................................................................................ 14
2.5.2 BRUNO BETTELHEIM ................................................................................................................. 15
2.5.3 JACK ZIPES ................................................................................................................................. 18
2.5.4 ANJA ŠTEFAN O LJUDSKEM SLOVSTVU ...................................................................................... 20
3 PRIPOVEDOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA SLOVSTVA ............................................ 21
3.1 PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA NEKOČ ........................................................................... 21
3.2 KAKOVOSTNO PRIPOVEDOVANJE ................................................................................................... 23
3.3 SLOVENSKI LJUDSKI PRIPOVEDOVALCI ............................................................................................ 24
3.3.1 KATRA JOVŽKOVA (TRENTA) ...................................................................................................... 25
3.3.2 MICA ŠTANFELNOVA (REČICA) .................................................................................................. 25
3.3.3 ROZALIJA DI LENARDO (REZIJA) ................................................................................................. 26
3.3.4 MANICA KOMAN (LJUBLJANA) .................................................................................................. 26
3.3.5 LOJZE TRATAR (DOLENJSKA) ...................................................................................................... 27
3.3.6 PETER JAKELJ SMERINJEKOV (KRANJSKA GORA) ....................................................................... 27
3.3.7 BEPO MALNAR (ISTRA) .............................................................................................................. 28
3.3.8 TINA PIELICK VAJTOVA (REZIJA)................................................................................................. 28
3.3.9 VINCENC PEČNIK – BICELJ (KOROŠKA) ....................................................................................... 29
3.3.10 ANTON DREMELJ – RESNIK (DOLENJSKA) ............................................................................... 29
3.4 INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA ........................................................ 30
3.4.1 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRIPOVED ............................................................... 31
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
ii
3.4.2 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN TEKSTURA .............................................................. 31
3.4.3 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRILAGAJANJE OKOLJU.......................................... 31
3.5 LJUDSKA PRIPOVED V URBANEM OKOLJU ..................................................................................... 32
3.5.1 PRAVLJIČNI FESTIVAL ................................................................................................................ 33
3.5.2 PRAVLJIČNA REŠETANJA ........................................................................................................... 34
3.5.3 PRIPOVEDOVALSKI VARIETE ..................................................................................................... 35
3.6 PRIPOVEDOVANJE V PEDAGOŠKI KOMUNIKACIJI KOT METODA V UČNEM PROCESU ................. 35
3.7 MOTIVI ZA PRIPOVEDOVANJE OTROKOM ..................................................................................... 37
4 ZAPISOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA SLOVSTVA................................................... 39
4.1 ZGODOVINA ZAPISOVANJA LJUDSKEGA IZROČILA ......................................................................... 39
4.2 SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO IN SLOVENSKA KNJIŽEVNOST ................................................... 41
4.3 ZBIRANJE IN ZAPISOVANJE LJUDSKIH BESEDIL ............................................................................... 42
4.3.1 ZBIRANJE GRADIVA ................................................................................................................... 42
4.3.2 POVEZOVANJE MED GOVORNO IN PISNO OBLIKO BESEDILA ................................................... 43
4.4 ZAPISOVALCI LJUDSKEGA IZROČILA NA SLOVENSKEM .................................................................. 45
4.4.1 MATIJA VALJAVEC ..................................................................................................................... 45
4.4.2 KRISTINA BRENK ....................................................................................................................... 46
4.4.3 MILKO MATIČETOV ................................................................................................................... 47
4.4.4 ANJA ŠTEFAN ............................................................................................................................ 48
5 METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA ................................................................... 50
5.1 OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................................................................... 50
5.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA ............................................................................................................... 50
5.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE ..................................................................................... 50
5.4 RAZISKOVALNA METODA ............................................................................................................... 52
5.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ................................................................................................. 52
6 LJUDSKO SLOVSTVO V IZOBRAŽEVANJU ...................................................................... 53
6.1 ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V KURIKULUMU ZA VRTCE ............................................... 53
6.2 ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V UČNEM NAČRTU ZA OSNOVNO ŠOLO .......................... 54
6.2.1 LJUDSKO SLOVSTVO V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO...................................................... 55
6.3 UČBENIKI ZA KNJIŽEVNOST OZ. BERILA .......................................................................................... 59
6.3.1 RAZLAGA POJMOV .................................................................................................................... 59
6.4 SEZNAM POTRJENIH BERIL ZA OSNOVNO ŠOLO ............................................................................ 60
6.5 PREGLED LJUDSKEGA SLOVSTVA V POTRJENIH BERILIHZA OSNOVNO ŠOLO ................................ 64
6.6 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH ................................................................... 81
6.6.1 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA GLEDE NA VRSTO IN IZVOR BESEDILA V BERILIH . 83
6.6.2 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA VRSTO BESEDILA IN RAZRED84
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
iii
6.6.3 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA IZVOR BESEDILA IN RAZRED 85
6.6.4 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V POSAMEZNIH BERILIH ZA ISTI RAZRED .............. 86
6.6.5 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA ZALOŽBO BERIL IN RAZRED . 92
6.7 UJEMANJE LJUDSKIH BESEDIL MED BERILI IN SEZNAMOM PREDLAGANIH BESEDIL ZA
KNJIŽEVNOST V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO ............................................................................ 93
7 SKLEPI HIPOTEZ ........................................................................................................ 105
8 ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 106
9 VIRI .......................................................................................................................... 108
10 LITERATURA ............................................................................................................. 111
11 ELEKTRONSKI VIRI .................................................................................................... 114
12 PRILOGE ................................................................................................................... 116
Priloga 1: Primerjava števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na vrsto besedila in razred. ... 116
Priloga 2: Primerjava števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na izvor besedila in razred. ... 116
KAZALO SLIK IN FOTOGRAFIJ
Slika 1: Manica Koman. .............................................................................................................................. 26
Slika 2: Film Kekec posnet po pripovedi Petra Jaklja Smerinjeka. .............................................................. 27
Slika 3: Tina Vajtova. .................................................................................................................................. 28
Slika 4: Anton Dremelj – Resnik. ................................................................................................................ 29
Slika 5: Matija Valjavec. ............................................................................................................................. 46
Slika 6: Kristina Brenk. ............................................................................................................................... 46
Slika 7: Milko Matičetov............................................................................................................................. 47
Slika 8: Anja Štefan. ................................................................................................................................... 48
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
1
1 UVOD
»Včasih je bilo vse drugače …« je znan stavek starejših in izkušenih ljudi, ki komaj
sledijo tempu današnjega časa. Po njihovem pripovedovanju sodeč imajo prav, saj
imam včasih občutek, da je naše življenje tek; tek za nečim, česar sploh ne poznamo. In
v tem teku se nam tako mudi, kot da hočemo jeti nekaj, kar bi lahko zamudili.
Sprašujem se, kam tako hitimo in čemu, ter ali ljudje poznamo svoje potrebe. Se
zavedamo, da ne potrebujemo vsega, kar nam ponuja potrošniški trg, ki nam je
zameglil razum? Ali se znamo ustaviti, pogledati okoli sebe in poiskati zadovoljstvo v
majhnih, drobnih stvareh? Ali lahko zvečer poklonimo svojim bližjim nekaj svojega časa
in si povemo kakšno ljudsko pravljico kot so si jo ljudje nekoč, v starih časih? Bojim se,
da ne, saj niti nimamo časa niti ne poznamo zgodb, ki bi si jih lahko pripovedovali,
čeprav so te preživele stoletja.
Moje diplomsko delo obravnava ljudsko pripovedno besedilo v izobraževanju od vrtca
do osnovne šole, pri tem je izvzeto srednje izobraževanje, ker bi le-to zahtevalo
svojstveno obravnavo.
In zakaj obravnava ljudskega besedila in ne avtorskega? Odgovor nam podaja
Štefanova (2011), ki pravi, da zato, ker se mnogokrat sprašujemo, kaj je v resnici
pametno in kaj neumno, kaj je sreča in kaj ne in koliko težav človek lahko prenese.
Razmišljamo o različnih poteh iskanja smisla. Vsa ta vprašanja niso otroško preprosta,
vendar jih ljudska pripoved podaja v dovolj preprosti obliki, da jim po svoje lahko sledi
tudi otrok in pridobi, kolikor v danem trenutku lahko. Mnoge ljudske pripovedi so
namreč pomensko mnogoplastne in nam zato – ob različnih priložnostih, v različnih
obdobjih našega življenja – razkrivajo svoje različne pomene.
Prvi, teoretičen del, je razdeljen na tri poglavja. V prvem sem se osredotočila na
klasifikacijo ljudskega slovstva in na različne teoretične poglede o ljudski pravljici.
Drugo poglavje je namenjeno pripovedovanju danes in nekoč, slovenskim ljudskim
pripovedovalcem med leti 1940-1960, pripovedovanju v pedagoški komunikaciji kot
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
2
metodi v učnem procesu ter interpretativnemu pripovedovanju. V zadnjem poglavju je
predstavljena zgodovina zapisovanja, zbiranje in zapisovanje slovenskega ljudskega
slovstva in nekaj zapisovalcev ljudskega izročila na Slovenskem od leta 1850 do danes.
Empiričen del je namenjen vprašanju, kakšne možnosti imamo kot učitelji, da
pripomoremo k prepoznavnosti ljudskih besedil, saj imajo dragoceno kulturno-
zgodovinsko vrednost, vplivajo tudi na krepitev narodne zavesti. V raziskavi je predmet
preučevanja Kurikulum za vrtce ter primerjava enot ljudskega slovstva, ki so na
predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino in v potrjenih
berilih.
Glavni cilji diplomskega dela so: ugotoviti, koliko enot ljudskega slovstva je uvrščenega
na predlagan seznam književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-
izobraževalnem obdobju, in sicer glede na vrsto in izvor besedila; narediti primerjavo
števila enot ljudskega slovstva v potrjenih beril glede na vrsto in izvor besedila ter
razred. Poleg tega želim raziskati, ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi
besedil, ki so na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
3
2 LJUDSKO SLOVSTVO
Besedna umetnost uporablja za svoje izražanje jezikovna sredstva. Deli se na dve
področji:
˗ ljudsko slovstvo; umetnost narečij oz. umetnost govorjenega jezika in
˗ literatura; umetnost knjižnega jezika.
Ljudsko slovstvo in literatura sta dva razmeroma samostojna sistema, med katerima ni
neprepustne meje, saj gre enkrat za občutnejše, drugič za komaj zaznavno medsebojno
vplivanje, tako glede na snov, kot na način upovedovanja (Stanonik, 1999).
V našem okolju se za pojem ljudsko slovstvo uporablja različna terminologija.
Novakova (2011) pravi, da je bil najbolj uveljavljen termin ustno slovstvo, ampak je
pridevnik »ustno« nepotreben, saj že slovstvo pomeni tudi ustno. Kot drugi termin
navaja ljudsko slovstvo, za katerega se na podlagi analize drugih avtorjev odloči, da je
najprimernejši in ga uporablja skozi celotno delo. Pravi, da je tudi sama med
analiziranjem beril največkrat naletela na ta pojem. Kot zadnjega najsodobnejši termin
navaja slovstveno folkloro, ki pa ga zaradi nerabe v berilih ne uporabi v nadaljnjem
delu.
Glede na to, da moj empiričen del namenjen analiziranju potrjenih beril in učnega
načrta za slovenščino v osnovni šoli, sem se odločila, da v nadaljevanju uporabljam
termin ljudsko slovstvo, tudi tam, kjer strokovna literatura uporablja druge izraze.
2.1 DEFINICIJE LJUDSKEGA SLOVSTVA
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika(2000) je zapisano:
slóvstvo -a s (o ) književnost, literatura: priljubljena dela svetovnega slovstva; slovstvo
16. stoletja; zgodovina slovenskega slovstva / potopisno slovstvo / lepo slovstveno
leposlovje: strokovno slovstvo strokovna literatura
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
4
♦ lit. ljudsko slovstvo celota iz ljudskega ustnega izročila zapisanih del, ki so nastajala
zlasti med 16. in 18. stoletjem; rokopisno slovstvo celota z roko napisanih del, nastalih
zlasti v srednjem veku
Ljudsko slovstvo je umetnost govorjenega jezika, predvsem umetnost narečij. O njeni
preteklosti lahko izvemo le na podlagi tega, kar je prestregel pisan vir ali tisk. Iz davne
preteklosti je ohranjenih največ pesmi ali njihovih odlomkov kot obvezni del različnih
šeg letnega ali življenjskega kroga ter pobožnih obredov. Proste pripovedi v nevezani
besedi so veliko redkeje ohranjene. Izjemoma naletimo nanj v rokopisnih pridigah ali
tiskanih predlogih zanje. Najprvotnejši viri ter izvori snovi iz motivov, segajo daleč
nazaj, tja do antike (Stanonik, 1999).
Slovensko ljudsko slovstvo je edini literarni dokument slovenskega naroda do pojava
pisane umetne književnosti in ima nacionalno-kulturni pomen. Njegove značilnosti so
v:
˗ anonimnosti,
˗ ustnem izročilu,
˗ obstoju številnih različic,
˗ preprostosti oblike in vsebine,
˗ posameznih stilnih značilnosti (ponavljanje, pomanjševalnice, pretiravanje ipd.)
in
˗ preprostem jeziku s starinskimi oblikami in opaznimi narečnimi oblikami (Lah,
1993).
Za ljudsko slovstvo oz. predvsem za pravljice in pripovedke je značilno, da so stara
kulturna dobrina, ki se je hitro širila iz kraja nastanka, ljudje so si jih na tak način po
vsem svetu prilaščali. Vsak jih je prilagodil in spremenil po svoje, s tem pa so vnašali
vanje primesi svoje kulture in jim tako vtisnili svoj pečat, ki je bil popolnoma drugačen
od ostalih. To se kaže v motiviki in v magičnih elementih, ki vsem spremembam
navkljub ostajajo osnova pripovedi (Kropej, 1995).
Romantični pogled je bil, da je avtor ljudskih besedil kolektiv – ljudstvo, narod; zato je
bilo v romantiki ljudsko slovstvo najpopolnejši izraz narodovega duha, njegove
ustvarjalnosti. Kasneje so to tezo ovrgli, saj naj bi množica ljudi ne mogla sestaviti
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
5
zgradbeno in sporočilno dovolj trdne zgodbe. Avtor vsake ljudske pesmi ali pripovedke
je moral sprva biti en sam, vendar hitro pozabljen, ker se prvinski odnos do literature
ne zanima za okoliščine in za nastajanje zgodbe (npr. za avtorja), temveč za besedilo
samo. Ljudski elementi in ustvarjalni delež v ljudski pesmi ali pripovedki se izrazita
glede na to, ali se pesem prenaša ustno, s pomnenjem in ponavljanjem. Prenašalci iz
besedila sproti izločajo tisto, kar jim ne ustreza in dodajajo, kar jim po njihovem
mnenju manjka, spreminjajo in »popravljajo« obstoječe. Na ta način skozi čas in na
širšem področju, v katerem se ljudsko delo ustno »razprši«, nastane vrsto različic iste
pesmi ali pripovedi (Kos, 1996).
2.2 ŽANRSKE OPREDELITVE
Stanonikova (1999) je opredelila ljudsko slovstvo na tri skupine:
˗ kratke enote ljudskega slovstva,
˗ pesništvo in
˗ pripovedništvo.
2.2.1 KRATKE ENOTE LJUDSKEGA SLOVSTVA
Za to zvrst je značilna kratkost, ritmično podajanje, beseda ima prav pri različnih
oblikah tega žanra največjo težo in pomen, uporabljajo jih razpršeni posamezniki.
Zaradi najmanjšega in najkrajšega obsega in hkrati mejnega položaja te enote
uvrščamo na področje jezikoslovja kot ljudskega slovstva (Stanonik, 1999). Sem sodijo:
PREGOVORI; pregovori so veja ljudskega slovstva, a imajo čisto posebno vlogo,
saj jih vpletamo v vsakdanji govor. Z besedo pregovor označujemo ljudske
resnice, obzirne napotke, posmehljivke in primere. V njih so nakopičene
stoletne izkušnje, znanje, modrost, pa tudi stereotipi (Novak, 2011).
UGANKE; uganka je zgoščena v eno poved. V njej je misel podana tako
presenetljivo, zavito ali metaforično, da jo mora sprejemalec šele razrešiti.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
6
Zaradi njenih lastnosti jo uvrščamo na rob poučne besedne umetnosti
(Stanonik, 1999).
OTROŠKI FOLKLORNI OBRAZCI; sem prištevamo nešteta besedila, ki živijo
predvsem med otroki. To so vabljivke, s katerimi starši vabijo otroke jest ali
spat; voščilca, za osebne in letne praznike; izštevanke, pri otroških igrah;
nagajivke, zmerljivke, zbadljivke in mnoga druga ritmizirana besedila, ki še
nimajo imena ali so neločljivi del njihove igre. V teh besedilih se družita resnični
svet narave in odraslih ter domišljijski in naivni otroški svet s svojo posebno
poetiko. Med oblikovnimi lastnostmi izstopata predvsem razgibana
onomatopoija ter veselje nad igro v besedi, ritmu in zgradbi (Stanonik, 1999).
2.2.2 PESNIŠTVO
Za ljudske pesmi ni najpomembnejše to, da je njen pravi avtor neznan, temveč to, da si
jo je ljudstvo na vsem ozemlju prilastilo, jo daljšo dobo pelo, po svoje spreminjalo in
tako prilagajalo svojemu okusu in slogu, pri tem gre za reproduktivno in produktivno
dejavnost. Za ljudske pesmi velja, da so preproste, vendar imajo notranje zakonitosti in
se podrejajo nenapisanim pravilom. Delijo se na:
LIRSKE PESMI; ljudska lirika je eden najstarejših načinov pesniškega izražanja
čustev. Izmed vseh vrst ljudskega slovstva so lirske pesmi med Slovenci najbolj
žive in znane. Izpovedne pesmi so precej krajše od pripovednih, vsebinsko bolj
raznolike in bolj povezane z vsakdanjim življenjem in tako spremljajo človeka od
rojstva do smrti (Novak, 2010).
EPSKE PESMI; za ljudske pesmi, ki jih uvrščamo v epiko, je značilno, da se
navezujejo na resnične zgodovinske dogodke. Junaki so idealizirani, življenje in
življenjsko okolje sta predstavljena realistično (Novak, 2010).
EPSKO-LIRSKO PESNIŠTVO; v tem področju se prepletata obe temeljni pesniški
vrsti. Sem sodijo balade in romance. Balade pripovedujejo o nenavadnem
dogodku, v katerem je človek žrtev skrivnostnih nadnaravnih sil. Romance so
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
7
vedrejše od balad. Opevani dogodek je napet, dramatičen in ima pomirljiv
zaključek (Novak, 2010).
2.2.3 PRIPOVEDNIŠTVO
Pripovedništvu je namenjeno naslednje poglavje (glej poglavje 2.3 v nadaljevanju).
2.3 KLASIFIKACIJA PROZNE LITERARNE ZVRSTI
K prozni literarni zvrsti spadajo: pripovedke in pravljice – slednje so lahko: ljudske,
avtorske ali sodobne, ter bajke, legende ipd., ki so razložene v nadaljevanju z vidika
različnih avtorjev.
2.3.1 PRAVLJICA
»Pravljice so sanje človeštva, vendar so v pravljicah združene tudi vse individualne
sanje. Njihov pogled je globalen, izraz je predznanstven, nedeljiv, zato pravljice delujejo
zdravilno.« (Cerar, 2006, str. 95).
Danes obstaja več teoretičnih definicij različnih avtorjev, ki natančno preučujejo in
razčlenjujejo pojem pravljica. Delijo jo na več načinov, in sicer glede na temo,
avtorstvo, strukturo ipd. Teorije so si med seboj podobne, vendar ne popolnoma
usklajene. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2000), je pravljica opredeljena kot:
1. lit. pripoved, v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v
kateri navadno zmaga dobro; 2. ekspr. neresnična izjava, pripoved; 3. kar je zelo lepo,
čudovito; 4. pripoved, izročilo o kakem zgodovinskem dogodku, osebi, navadno z
izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami.
Raziskovalka ljudskega slovstva in pisateljica Alenka Goljevšček (1991) se sprašuje po
definiciji pravljice in pravi, da o tem ni soglasja. Pravljice so dinamične, prehajajo iz
zvrsti v zvrst, ni jasne ločnice med pravljico in pripovedko, legendo, bajko, mitološkimi
in čudežnimi zgodbami. Za pravljice je značilna čudežnost, gibčnost ter boj med dobrim
in zlim. Goljevšček (2006) kasneje piše o tem, da so pravljice nastale, ko je arhaična
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
8
plemenska družba razpadla in se je mit ločil od rituala. Mit je sveta in svetotvorna
zgodba, ki sodeluje v vzdrževanju in upravljanju kozmosa, pravljica pa je zgodba oz.
fikcija, ki služi zabavi in katere resničnost je le še pogojena, estetska. Struktura pravljice
je stalna in izredno odporna proti spremembam, ki jih prinaša čas, zato je po svojih
osnovnih potezah še vedno arhaična. Ta arhaičnost opredeli tri vrednostne stalnice
(selstvo, zajedavstvo in milenarizem), ki pravljico naredijo v pravem pomenu besede; v
njih se izraža arhaični pogled človeka na sebe in svet.
Pravljice imajo svoje posebnosti, med katerimi najbolj izstopa svobodnost. Pravljica
lahko jemlje od povsod, a sposojeno bo zmeraj prilagodila svojim zakonom. Ignorira
individualnost, prostor, čas in njegovo minevanje. Pravljični junaki se nenehno
srečujejo s čudežnim in demonskim, vendar ju jemljejo samoumevno, brez
presenečenja ali strahu. V pravljičnem svetu človek zmeraj zmaga nad demonskim.
Pravljični liki so površinski, enodimenzionalni, brez telesa, brez duše, družine in okolja,
brez odnosov do soljudi, do preteklosti in prihodnosti ipd., in prav zato so sposobni, da
se srečajo in povežejo z vsem. Vse, kar je notranjega, je projicirano na osvetljeno
površino in kar je nepomembnega, je potisnjeno v temo. Na koncu pravljice ne ostane
nič nedoločenega, skrivnostnega, negotovega (Goljevšček, 1991).
Slovenska literarna zgodovinarka, etnologinja in profesorica za slovensko književnost
Marija Stanonik (1999) dodaja, da so pravljice s svojimi zapleti in razpleti sad domišljije,
vendar odsevata iz njih tudi življenje in mišljenje davne preteklosti: matriarhat,
ljudožersto itd. V njej se domišljija najbolj sprosti, vse je dosegljivo in uresničljivo.
Temeljno gibalo v pravljici je reševanje ugank ali izpolnjevanje nalog, ki v resničnem
življenju niso izvedljive. Čudežna sredstva, junaška doslednost in dobrota pa storijo, da
jih osrednje osebe rešujejo z malo truda, in prav posebna lastnost pravljic je, da je
dobrota res vedno poplačana, zlo pa ni vedno maščevalno. Pravljice deli v tri
podskupine.
˗ Čudežne pravljice; dogajanje poganjajo čarovniški pripomočki in nenavadne
moči, ki rešujejo junaka in ga vodijo k uspehu. V njih je zbrisana razlika med
mogočnim in nemogočim.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
9
˗ Realistične pravljice; pomembno vlogo ima junakova iznajdljivost, pridnost,
zvitost, v stiskah si zna človek pomagati tudi sam.
˗ Živalske pravljice; v njih se posredno odkrivajo človeške lastnosti, ki so spretno
prilagojene živalim in njihovim posebnostim. Junaki teh pravljic so jež, lisica,
volk, medved, zajec ipd. Prehod od pravljic k pripovedkam so basni. Basni so
krajše živalske zgodbice, ki se končujejo s poučno poanto. Teme so praktično-
moralne, vzete iz dejanskih življenjskih možnostih, nujnostih in zahtevah
(Stanonik, 1999). Kos (2001) dodaja, da so lahko basni tudi s človeškimi
osebami ali bogovi.
Tancer-Kajnihova (1993) razdeli pravljice v tri velike podskupine, in sicer: ljudska
pravljica, klasična umetna pravljica in moderna pravljica.
2.3.1.1 Ljudska pravljica
Ljudska pravljica je neposreden predhodnik klasične umetne pravljice. Iz nje črpa
motivno-tematske in morfološko-strukturne prvine. Zapisana ljudska pravljica izgublja
svoje prave lastnosti, v pripovedne vzorce pa se vnašajo novi, realistični drobci. Ljudsko
pravljico odlikuje svojstvena združitev spremenljivosti v okviru stalnosti in prav zaradi
tega žive ljudske pravljice delujejo bolj življenjsko, starejše pa iz istega razloga bolj
fantastično. Značilnosti ljudske pravljice so:
˗ enodimenzionalnost – resnično in fantastično delujeta vzporedno;
˗ zavezanost svoji notranji logiki;
˗ nedoločen prostor in čas dogajanja;
˗ dogodki in epizode so nanizani brez podrobnejših opisov;
˗ premagovanje težav z obveznim srečnim razpletom;
˗ neindividualizirani pravljični liki, ki so prikazani črno-belo (Kobe, 1999a).
Ruski folklorist Vladimir Propp (2005) je v Morfologiji pravljice ljudske pravljice
klasificiral glede na motiviko, ki se ponavlja v njej. Razdelil jih je v tri skupine:
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
10
- čudežne pravljice: v njih najdemo čarovniške pripomočke in nenavadne
moči, s pomočjo katerih junak premaguje ovire ter doseže cilj;
- realistične pravljice: tu ima najpomembnejšo vlogo junakova pridnost,
iznajdljivost in zvijačnost, s katerimi si pomaga iz stisk (pravljice o tatovih,
razbojnikih ipd.);
- živalske pravljice: dogajanje se odvija v živalskem okolju. Njihova glavna
značilnost je, da imajo njim prilagojene človeške karakteristike in
sposobnosti.
2.3.1.2 Klasična umetna pravljica
Po svoji zunanji in notranji strukturi je zelo podobna ljudski pravljici. Gre za starejši oz.
prvotni vzorec avtorske pravljice iz 19. stoletja; izraz umetna opozarja, da so dela
avtorska. V Evropi je svoj razcvet in vrh doživela v obdobju romantike. Najbolj jo je
zaznamoval danski romantik Hans Christian Andersen, ki je v svoje pisanje vključeval
tudi subjektivno doživljanje in ji s tem podaril subjektivno noto. Lastnosti klasičnih
umetnih pravljic so:
˗ da je to krajše prozno delo s stopnjevalnim dogajanjem, ki pa je
enodimenzionalno;
˗ da vsebuje moralno sporočilo, ki je zelo izpostavljeno;
˗ boj med dobrim in zlim;
˗ dogodki in liki so polarizirani;
˗ značilni so tudi čudeži, ki uravnavajo red sveta (Kobe, 1999a).
2.3.1.3 Sodobna umetna pravljica
Termin sodobna pravljica pojmuje kot zbirno poimenovanje za dva vzorca besedil s
specifičnimi iracionalnimi prvinami; to sta: kratka sodobna pravljica in fantastična
pripoved.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
11
Kratka sodobna pravljica ima skromen obseg, v povprečju od 1,5 do 10 strani,
namenjena je otrokom v začetnem bralnem obdobju. Razvila je več različic glede na
glavni literarni lik:
˗ z otroškim glavnim literarnim likom;
˗ z oživljeno igračo/oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom;
˗ s poosebljeno rastlino kot glavnim likom;
˗ s poosebljeno živaljo kot glavnim likom;
˗ s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom;
˗ z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila (Kobe,
1999a).
Pri fantastični pripovedi sta prostor in čas določena, opisana sta dva svetova,
realistični in fantastični, ki pa tvorita celoto. Gre za daljše besedilo, saj obsega tudi do
200 strani ali več (Kobe, 1999b).
2.3.2 PRIPOVEDKA
V slovenskem okolju se uporabljata za isto zvrst dva izraza, in sicer: pripovedka in
povedka. Vendar bom zaradi pogostejše uporabe termina pripovedka1 v nadaljevanju
uporabljala ta izraz, tudi v literaturi, kjer zasledim pojem povedka.
Pripovedke po Goljevščekovi (1991) govorijo o nenavadnih osebah in dogodkih,
verjamejo v resničnost povedanega, njihovo oblikovanje je individualizirano in
realistično: osebe imajo lastna imena, navajajo se čas in kraj, razne krajevne
posebnosti v navadah, običajih, hrani, obleki itn. Prikazujejo svet, v katerega vdirajo
skrivnostne in demonične sile, ki človeka presenečajo, ga navdajajo z grozo, mu pretijo
z uničenjem. V pripovedkah je človek tragičen in minljiv, demon pa večen in nadmočno
bitje. Dogajanje je doživeto globoko, a je duhovno neobvladano: prepada med
tostranskim in onostranskim se ne da premagati. Zato pripovedke dostikrat ostajajo
1 Novak (2011) navaja, da se izraz pripovedka pojavi skoraj 9-krat pogosteje kot izraz povedka (iskanje pogostosti
besed s pomočjo korpusa Fidaplus).
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
12
odprte in ne dajejo odgovorov na vprašanja, ki jih zastavljajo. Tudi formalno so odprte:
večkrat sploh ne gre za zaključeno zgodbo, ampak za poročilo o nenavadnem,
vznemirljivem, grozo vzbujajočem dogodku.
Pripovedka je neverjetna zgodba, postavljena v stvarno okolje, ki je verjetno. Gre za
tradicionalno zgodbo, večidel iz ljudskega slovstva, sestavljeno v prozi in tudi v verzih.
Motivi so iz napol realnega preteklega, zgodovinskega ali vsakdanjega sodobnega
sveta. Liki in dogodki so lahko deloma nestvarni, mitični ali pravljični, vendar morajo
biti povezani s konkretnim geografskim, socialnim in vsakdanjim okoljem ali celo
postavljeni v poseben zgodovinski čas. Po motiviki se delijo na: epske, mitične, junaške,
mitološke, živalske, religiozne, idilične. Ob ljudskih pripovedkah so mogoče tudi
umetne, ki se večidel naslanjajo na snov iz ljudskega izročila (Kos, 2001).
Stanonikova (1999) navaja, da je pripovedka bolj povezana s svojim okoljem, njeni
nosilci trdijo, da so dogodki resnični ali vsaj verjetni. Pripoveduje o znanih osebah,
krajih in zgodovinskih dejstvih. Struktura ni zahtevna. Je kratka, pogosto se konča s
tragično poanto oz. poučnim jedrom. Razdeli jih na šest skupin: bajke, legende ali
svetniške pripovedi, zgodovinske, razlagalne, socialne in šaljive pripovedi. Novakova
(2011) pa dodaja še junaško pripoved.
˗ Bajčne pripovedke; tematsko so najstarejše in pojasnjujejo nastanek sveta,
naravne nebesne ali zemeljske prikazni, hude naravne nesreče. V njih nastopajo
dobra in slaba mitična bitja; divi mož, rojenice, škrat, vile, vesne, žarkžene, ipd.
Mednje sodijo tudi pripovedi o ljudeh s posebno močjo in bajeslovnih bitjih:
desetniki, more, volkodlaki, ipd. (npr. Volkodlak) (Stanonik, 1999).
˗ Junaške pripovedke; v njih nastopa zgodovinska oseba z junaškimi lastnostmi
(npr. Peter Klepec) ali pa so zgodovinske le okoliščine, junaki pa so rezultat
ljudske domišljije, a povsem preprosti ljudje. Junaki v teh pripovedkah nimajo
čarobnih moči že po svoji naravi, kot jih imajo mitični junaki, ampak jih dobijo
šele naknadno po zaslugi neke preizkušnje. Mnogokrat junaku pomagajo
mogočni liki »zaščitniki« oz. skrbniki, ki junaku omogočijo, da izpelje
nadčloveške naloge (Novak, 2011).
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
13
˗ Legendne ali svetniške pripovedke; legende ali krščanske pripovedke
upovedujejo izmišljene dogodke iz Kristusovega življenja, iz življenja njegove
družine in svetnikov (Stanonik, 1999).
˗ Razlagalne pripovedke; skušajo pojasniti to ali ono lastnost v naravi: pri
človeku, njegovemu delu, pri živalih, rastlinah in neživi naravi. Razlagalne
pripovedke so nekakšna znanost in pedagogika v okviru ljudskega slovstva (npr:
Kako je nastalo Rabeljsko jezero) (Stanonik, 1999).
˗ Socialne pripovedke; tematizirajo družbeno življenje od najožjega v najširši
krog. Bodisi gre za nesrečno ljubezen, ponesrečen lov na polhe, pretirano
varčnost, obrekovanje, ravbarje ipd. (Stanonik, 1999).
˗ Šaljive pripovedke; so samostojen žanr, povezuje smešne in šaljive dogodke in
zabavljive zgodbice o prebivalcih posameznih krajev (Stanonik, 1999).
˗ Zgodovinske pripovedke; imajo z zgodovino skupnega toliko, kolikor ji ta daje
bolj ali manj določen časovni okvir (turške, francoske vojne) ali posoja resnične
osebnosti (Atila, Kralj Matjaž itn.). Po navadi se pripovedovalec in poslušalec ne
menita za zgodovinsko (ne)resničnost (Stanonik, 1999).
2.4 STVARNOST V LJUDSKIH PRAVLJICAH IN PRIPOVEDKAH
Etnologinja in raziskovalka ljudskega izročila Monika Kropej (1995) navaja, da vsak čas
in vsako okolje sprejema pravljice in pripovedke po svoje in vsaj do neke meje vnaša v
njihovo razlago svoje poglede na življenje. Pravljice in pripovedke nas popeljejo v
pestrost vsakdanjega življenja, obenem pa nam na svojevrsten način govorijo o
človekovi povezavi z naravo, z vidnim in nevidnim svetom, s človeku nerazložljivimi
silami, ki so jih nekoč ljudje čutili bolj prvinsko kot danes in so bolj kot danes
zaposlovale njihov miselni svet. Če upoštevamo vse, kar smo našteli, lahko rečemo, da
so pravljice in pripovedke nosilke pretekle in sedanje kulture.
Prepletenost starodavnih prvin z odsevi različnih zgodovinskih dogodkov je včasih v
pripovednih sklopih zaradi sorodne, če ne kar enake motivike težko določljiva. Zato je
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
14
razvozlavanje vprašanj, ki se nanašajo na nekatere pripovedne tradicije, silno
otežkočeno. Na splošno se raziskovalci strinjajo s tem, da v ljudskih pripovedih močno
odsevajo družbene razmere, bodisi tiste iz časa nastanka pravljice ali pripovedke bodisi
one iz časa zapisa. Ugotoviti, kateri elementi so resnični, in določiti, v katerem
razmerju sta v pravljici in povedki stvarnost in domišljija, kot dve prepletajoči se
vzporednici ljudskega pripovedništva, je zapletena naloga. Čudežnost je lahko na eni
strani domišljijsko stopnjevanje resničnih razmer, na drugi strani utegne biti odsev že
preživetih predstav o nadčutnem dogajanju, morda je alegorija, ki ponazarja prastaro
razlago stvarstva, morda odsev arhaičnega družbenega reda, lahko pa je tudi nekaj
popolnoma neresničnega. Najlažje je vpliv okolja videti tam, kjer se v pripoved ali
pravljico vnašajo nove sestavine s področja materialne kulture. Težje je pri družbeni in
duševni kulturi. Tu gre po navadi prav za tiste sestavine v pripovedi, ki so ključne in je
nanj vezana vsebina, razplet in sporočilnost zgodbe, so torej njena struktura in
tematska osnova. Velikokrat se spremeni sporočilo pripovedi, ki neredko dobi vzgojno-
moralistično noto, medtem, ko je vsebina pravljice zelo pogosto podana v alegorični
govorici, vsaj v grobem ostaja, tudi kadar ni več razumljiva v prvotnem pomenu
(Kropej, 1995).
2.5 RAZLIČNI TEORETIČNI POGLEDI NA LJUDSKO PRAVLJICO
Odkar se je znanost začela intenzivneje ukvarjati z ljudskim pripovedništvom, ga zbirati
in raziskovati, so se začele pojavljati različne interpretacije tega kulturnega izročila, v
katerem so prepoznavali pomemben vir narodovih posebnosti in različnih znanosti. V
nadaljevanju je predstavljenih nekaj teorij pomembnih avtoritet na tem področju.
2.5.1 MAX LÜTHI
Max Lüthi (1909-1991) je bil švicarski literarni teoretik, ki je pravljice preučeval z vidika
uporabe motivov. Poudarek njegove raziskave je na zapisani ljudski pravljici v
indoevropskem prostoru. Zaradi geografske obširnosti področja, s katerega je zajemal
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
15
gradivo, je njegova raziskava ena najpomembnejših. Njegov glavni cilj je bil ugotoviti,
kaj najbolj zaznamuje pravljice in kaj so njihove osnovne skupne značilnosti. Pri
proučevanju evropskih pravljic je odkril pet glavnih značilnosti, ki zaznamujejo
evropsko ljudsko pravljico.
˗ Enodimenzionalnost: dimenzije nadnaravnega in realnega sveta se v pravljici
prepletata, mej med njima ni. Pravljični svet je celovit in hkrati prepletajoč.
˗ Fizična in psihološka površinskost: obe značilnosti se kažeta v nivojih. Fizično
površinskost zasledimo v odnosu junaka do svojega rojstnega kraja, v njegovem
telesnem stanju ipd. Psihološko stanje pa je označeno v odnosu junaka do
drugih nastopajočih in do samega sebe.
˗ Abstraktnost: pravljica je v celoti zelo abstraktna in ne ustreza konceptu
realnega. Abstraktnost je vidna pri nalogah, ki jih junak izpolnjuje. V njej
najdemo ekstreme, značilno je prehajanje iz ene skrajnosti v drugo.
˗ Izolacija in univerzalna povezanost: abstraktnost je izražena tudi v izolaciji, ki
se kaže v odnosih med nastopajočimi. Pokazatelj te izoliranosti je omejevanje
vsega, kar je redko, dragoceno, ekstremno in v svoji pojavnosti izolirano.
˗ Sublimacija in vsevključenost: motivika v pravljicah ni izvorno pravljična, saj se
v njih prepletajo tako magični kot tudi vsakdanji motivi. Prevzame in
preoblikuje pa jih do te mere, da ustrezajo motiviki pravljice (Lüthi, 1986).
2.5.2 BRUNO BETTELHEIM
»V celotni »otroški književnosti« ne bi našli skorajda ničesar, kar bi lahko v omejenih in
številnih drugih pogledih tako obogatilo in zadovoljilo otroka in odraslega kakor ljudska
pravljica.« (Bettelheim, 2002, str. 9).
To trditev avstrijski psiholog Bettelheim (2002) zapiše na prvih straneh svojega
obsežnega dela Rabe čudežnega. Nadaljuje z razlago, da nam ljudske pravljice ne
morejo veliko povedati o modernem življenju, nam pa govorijo o notranjih problemih
ljudi in o srečnih rešitvah njihovih stisk v družbi. Iz njih lahko izvemo več kot iz katerih
koli drugih zgodb, ki jih lahko razume otrok.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
16
Bettelheim (2002) navaja tudi, da so otrokom ljudske pravljice bližje kot druge zgodbe
za otroke, ker te, bolj kot katere koli druge, izhajajo iz otrokovega dejanskega
psihološkega in čustvenega stanja. O otrokovih notranjih pritiskih pripovedujejo na
način, ki ga otrok nezavedno razume, in ne da bi podcenjevale izredno resne notranje
boje, ki spremljajo odraščanje, tako lahko začasno ali trajno razrešijo problem, ki ga
muči.
O ljudski pravljici Bettelheim (2002) pravi, da so dobile končno obliko šele, ko so se
nehale neprestano spreminjati in so jih zapisali. Še preden so jih zapisali, so si jih dolga
stoletja vedno znova pripovedovali. Medtem so se krajšale ali razvlekle, nekatere pa so
se spojile z drugimi. Pripovedovalec jih je prikrojil temu, kar je po njegovem mnenju
najbolj zanimalo poslušalce, pa tudi svojim trenutnim namenom ali posebnim
problemom svojega časa. Te zgodbe utelešajo izkušnjo, ki jo je zbrala neka skupnost,
ker so ljudje želeli staro modrost ohraniti in zapustiti prihodnjim rodovom. Pravljice
vsebujejo globoke vpoglede, ki so ohranjali človeštvo v njegovi dolgi, spremenljivi
zgodovini: bile so dediščina, ki se otrokom v nobeni drugi obliki ne razkriva na tako
preprost, neposreden in dostopen način.
Bettelheim (2002) predstavi enajst spodaj naštetih in podrobneje predstavljenih
motivov v različnih ljudskih pravljicah.
a. Načelo ugodja proti načelu realnosti; pravljica nam prepušča odločitev, ali jo
želimo skozi fantazijsko sliko uporabiti v realnem življenju (npr. Trije prašički).
b. Fantazija o hudobni mačehi; ohranja podobo dobre matere, obenem pravljica
pomaga preživeti ob dejstvu, da se otroku njegova mati zdi zlobna. V pravljici je
mati vedno poosebitev dobrega, njeno nasprotje (mačeha, čarovnica …) pa ima
skrajno negativno osebnost. Ko otrok začuti potrebo, lahko razcepi želene
osebnosti v dve in si tako pomaga razumeti svet, dogajanje in vedenje ljudi
okoli sebe (npr. Čebelja kraljica).
c. Doseganje integracije; to pomeni združevanje narave onega, jaza in nadjaza ter
tako na nek način doseganje popolnosti.
d. Združevanje naše dvojne narave; že najzgodnejši misleci so govorili o dvojni
naravi – človeški in nečloveški. Človeški razum ni zmožen brzdati živalskih
nagonov, ko se ti enkrat prebudijo. Šele ko so živalske težnje in asocialna
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
17
nagnjenja odpravljena, se lahko razcvetijo človeške lastnosti (npr. Bratec in
sestrica).
e. Domišljija proti resničnosti; za to integracijo je potrebno poznavanje
neskladenjskih vidikov naše osebnosti; Bettelheim pravi, da imamo dva pola
ene osebnosti – ono in jaz, ki skupaj tvorita celoto (npr. Sinbad pomorščak in
Sinbad nosač).
f. Pravljice o dveh bratih: predstavljajo navidez nezdružljiva vidika človeške
osebnosti, ki se kasneje ločita in doživita različno usodo. Dva lika simbolizirata
nasprotna vidika naše narave, ki nas pripeljeta do tega, da ravnamo na
nasprotna načina (npr. Dve sestri).
g. Grajenje integracije: če želimo razumeti svoj pravi jaz, moramo prisluhniti svoji
duševnosti in spoznati njeno delovanje. Dobro življenje dosežemo, ko
povežemo neskladne težnje, ki so lastne naši naravi (npr. Trije jeziki).
h. Najmlajši otrok kot tepko: število tri se nanaša na tri duševne ravni: ono, jaz in
nadjaz. Najmlajšega otroka skoraj vedno najdemo pod številko tri. Bettelheim
pravi, da je bistrost naravni dar; je intelekt, ki ni odvisen od značaja. Modrost
pa je posledica notranje globine, pravih izkušenj, ki nas bogatijo (npr. Tri
peresa).
i. Vitez v bleščečem oklepu in dekle v stiski: pravljica otroku razjasni, kako naj
živi s svojimi konflikti. Pravi, da ga pravljica napelje k fantazijam, ki si jih sam ni
možen izmisliti in tako lažje reši težavo (npr. Ojdipski konflikt).
j. Doseganje neodvisnosti: otrok mora slej ko prej sam na pot zrelosti,
samostojno se mora soočati z raznimi preizkušnjami, a samostojnost je mogoča
le z lastnim delovanjem. Preko pravljic spozna, da je težko biti to, kar si, vendar
je v tem resnično zagotovilo neodvisnosti (npr. Gosja pastirica).
k. Cikel pravljic o živalskem ženinu:pravljice, kjer junaki ubijajo strašne sovražnike
in rešujejo device, utelešajo ojdipske fantazije moške veličine. Ti junaki
potlačijo vse občutke tesnobe, a včasih pridejo na plano spolne tesnobe, ki se
skrivajo za fantazijami o pogumu. Več pravljic, ne da bi sploh omenjale
potlačitev spolnosti, uči, da je za ljubezen potrebna radikalna sprememba
pogleda na spolnost. Tako se žival spremeni v prelestnega moškega. Vsem tem
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
18
zgodbam je skupno, da se spolni partner najprej doživlja kot žival. Analiza
pokaže, da je potlačitev spolnosti vezana na preteklost oz. na čas, ko je bila
potlačitev pogost pojav, saj so otroke učili, da bodo spolno zreli šele po poroki
(Bettelheim, 2002).
2.5.3 JACK ZIPES
Jack Zipes (1973-) je ameriški literarni teoretik, profesor, prevajalec in aktivist, ki je v
svojem delu The Oxford companion to fairytale izpostavil pomembne trditve o
preučevanju pravljic.
Zipes se je pravljic lotil z vidika raziskovanja ustreznosti. Preučuje problematiko
pojavljanja nasilja in njihovo socialno vlogo ter jezikovnih korenin pravljic. Pravi, da so
si pravljice po svetu podobne, z razlago obstoja bazičnih instinktov v človeku, ki so
gensko pogojeni. Odražajo se v odzivu na civilizacijske spremembe oz. procese, ne
glede na to, kje oseba živi (Križnič, 2011).
Zanimalo ga je, kako so se pravljice prenašale skozi stoletja, preko ustnega izročila.
Ugotovil je, da so pravljice po zapisih neznanih avtorjev povezane z ritualni,
zgodovinskimi anekdotami, religioznimi prepričanji, običaji, nenavadnimi dogodki in
čudežnimi preobrazbami. Pripovedovalci so jih skozi čas spreminjali z dodajanjem,
odvzemanjem vsebine, oblikovali so jih tako, da so ustrezale njihovim željam in
izkušnjam. Na tak način so se lažje poistovetili z junaki, ki so ustrezali njihovemu
statusu. Ustno pripovedovanje, čudežnost v pravljici in čustva, ki se ob tem prebudijo,
so služila utrjevanju splošnih pravil in norm. In ravno čudežna pravljica ima to
pomembno lastnost, da v spomin pripovedovalca in poslušalca prikliče pretekle odnose
(Križnič, 2011).
Zipes (2000) je oblikoval šest različnih pristopov k preučevanju ljudske pravljice. Ti
oblikujejo ideološke domneve o odnosih med jezikom, pripovednostjo, literaturo,
pomenom, družbo in literarno publiko, zrcalijo pa kritične, kulturne in zgodovinske
kontekste, v katerih so bili ustvarjeni.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
19
1. Folkloristični pristop; nanaša se na finskega teoretika Anttija Aarneja,
ameriškega zbiratelja Stitha Thompsona in nemškega folklorista Hansa-Jörga
Utherja. Folkloristi menijo, da ljudske pravljice izvirajo iz ustnega izročila in da
je edina verzija posebnega tipa pravljice rekonstruirana iz njenih prej obstoječih
različic. Prej omenjeni teoretiki so postopoma uredili instrument za
mednarodno zgodovinsko-primerjalno raziskovanje proznega ljudskega
slovstva, The types od International Folktales – sistem ATU2.
2. Strukturalistični pristop: razvil ga je Vladimir Propp. Strukturaliste zanimajo
predvsem sestavni deli pravljice.
3. Literarni pristop: ta pristop je usmerjen k pomenu pravljice. Najbolj znan avtor
te teorije je Max Lüthi. Lüthi kombinira stilistično analizo teksta pravljic in
razvija interes za njihov pomen; ne ozira se na socialni in kulturni kontekst,
ampak se osredotoča na način pisanja, na tematiko na splošno in zgodovinski
razvoj.
4. Psihoanalitični pristop: s psihoanalitično teorijo sta se ukvarjala dva priznana
avtorja, in sicer Bruno Bettelheim in ženska predstavnica Marie Louise von
Franc (po Jungu). Čeprav se njune interpretacije razlikujejo, imajo dokaj
podoben pogled na jezik, pripovednost in splošen pomen pravljic. Pristop je
usmerjen k simbolizmu.
5. Zgodovinsko-sociološki in ideološki pristop; zgodovinski pristop delimo na dva
pomembnejša dela. Prvi pripisuje velik pomen socialnim in kulturnim učinkom
posameznih skupnosti, iz katerih izhajajo pravljice. Drugi pristop pa govori o
zgodovinski sorodnosti – besedilne različice pravljic odsevajo posebne kulturne
in zgodovinske kontekste, v katerih so bile ustvarjene. Znan predstavnik tega
pristopa je utemeljitelj te klasifikacije Jack Zipes.
2Sistem ATU je klasifikacija prozne literarne zvrsti. Aarne je oblikoval prvi katalog za prozno ljudsko slovstvo, ki je
izšel leta 1910. Za vsak pripovedni tip je predvidel določeno številko, kratek opis vsebine in bibliografske reference.
Okrog 800 pravljic je logično razvrstil in katalogiziral. Leta 1928 je na podlagi Aarnejevega kataloga z nekaj
izboljšavami izšel Thompsonov Index, v uporabi znan pod kratico AT, ki ga je z leti še izboljševal. Nato pa se je
revizije AT-tipskega kataloga lotil še Uther in oblikoval se je nov in obširnejši katalog mednarodnih pripovedovalnih
tipov s kratico ATU.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
20
6. Feminističen pogled: predstavniki tega pristopa so kritični do vsebin tistih
pravljic, v katerih lahko najdemo »razdirajoče« elemente patriarhalnih vrednot.
Predstavnica je Maria Tatar (povzeto po Križnič, 2011).
2.5.4 ANJA ŠTEFAN O LJUDSKEM SLOVSTVU
Slovenska pisateljica, predvsem pa pravljičarka in zbirateljica ljudskega izročila Anja
Štefan (2011) pravi, da ljudske pripovedi niso nekaj zastarelega – v svoji navidezni
odmaknjenosti so brezčasne, torej vedno znova aktualne. V svoji zgodbi ne olepšujejo
sveta in če gre v zgodbi premalo zares, potem ta zgodba otroku tudi zelo malo da.
Konflikti in celo krutosti, ki v ljudskih pravljicah marsikoga zmotijo, so del življenja. Ker
je življenje malo svetlo in malo temno, so to vase vsrkale tudi zgodbe, ki so krožile med
ljudmi.
O nastanku ljudske pripovedi Štefanova (2011) navaja, da niso plod domišljije enega
samega človeka. Prehajale so se skozi misli, usta in ušesa mnogih ljudi in verjame, da
imajo kot take večjo možnost, da prinašajo neko temeljno resnico. V svojem
večstoletnem obstajanju so se izkristalizirale ob različnih zelo temeljnih vprašanjih, ki
človeka spremljajo že od nekdaj. Na svojih življenjskih poteh vsi razmišljamo o
vprašanjih ljubezni in sovraštva, dobrote in hudobije, osamljenosti in sprejetosti,
radodarnosti in skoposti, poguma in strahopetnosti, premišljenosti in nepremišljenosti.
Štefanova (2011) pravi, da se sprašujemo, kaj je v resnici pametno in kaj neumno, kaj je
sreča in kaj ne in koliko težav človek lahko prenese. Opazujemo in premišljamo različne
poti iskanja smisla. Vse to so vprašanja, ki niso otroško preprosta, vendar jih ljudska
pripoved podaja v dovolj preprosti obliki, da jim po svoje lahko sledi tudi otrok in
pridobi, kolikor v danem trenutku lahko. Mnoge ljudske pripovedi so namreč
pomensko mnogoplastne in nam zato – ob različnih priložnostih, v različnih obdobjih
našega življenja – razkrivajo svoje različne pomene. In da se na prvi pogled zdi, kot da
so ljudske pripovedi iz odmaknjenega sveta, iz tistega daljnega nekoč in nekje, ki nima
pravega stika z nami. Vendar so krojene iz tako široke človeške izkušnje, da so gotovo
pomenljive tudi za nas.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
21
3 PRIPOVEDOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA
SLOVSTVA
»Pripovedovanje je početje, ki človeka spremlja že tisočletja. Po izvoru pripada ustnim
kulturam, torej tistim, ki pisave še niso poznale in pri katerih so se vsa besedna sporočila
prenašala le s pripovedovanjem. Ko beseda še ni imela vidne podobe in je živela zgolj kot zvok,
je pripovedovanje v družbi gotovo igralo zelo drugačno vlogo, kot jo lahko igra danes. Danes je
samo eden izmed mnogih načinov posredovanja zgodbe, in to eden tistih, ki so na stranskem
tiru. Medijska agresivnost je dosegla, da ima v razvitem svetu vsakdo v vsakem trenutku na
voljo več zgodb, kot jih lahko sprejme in predela, in to zgodb, ki hkrati učinkujejo s sliko,
besedo in zvočno podlago. To je naravno govorjeni besedi gotovo močna konkurenca, po drugi
strani pa tudi velik izziv. Očarljivo je namreč v današnjem času zgolj s pripovedovanjem doseči
popolno pozornost poslušalcev, očarljivo je doživeti moč človeške besede, ki plava po prostoru
in mir, ki se ob tem naseli v prostoru in ljudeh.«
(http://www.mladinska.com/za_starse/svetovanje/branje/clanek_branje?aid=336, 2011)
3.1 PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA NEKOČ
O pripovednem načinu ljudskih pravljičarjev je pisal Milko Matičetov. Poudarjal je
pomen samostojnega in ustvarjalnega pristopa k pripovedovanju:
»Vsaka prava ljudska pripoved je sad bolj ali manj zavestnega umetniškega prizadevanja. Od
izročila je dano predvsem ogrodje, medtem ko meso, kri in dušo dobijo pripovedi vsakokrat
sproti od pripovedovalca. Če je ta res mojster svoje obrti, se bo vselej potrudil, da bo zgodbi
vdihnil nekaj samega sebe. Zgodbe, kakor jih posreduje izročilo, dopuščajo vsakomur, da se
razživi, uveljavi svoj pripovedovalski dar in izrazi svojo osebno stilistično noto.« (Matičetov,
1957, str. 122).
Tako kot se pripovedovalci med seboj razlikujejo po značaju, tako je za vsakega
značilen tudi njegov lasten slog pripovedovanja. Nekateri so umirjeni, drugi bolj živahni
in vesele narave. Nekateri imajo izrazito mimiko. Matičetov poroča:
»Včasih kar na lepem poskočijo in ponazorijo to ali ono junakovo dejanje, zatulijo, se vržejo na
tla, zgrabijo koga izmed poslušalcev in ga pretepejo, se z njim zavrtijo…kakor pač terja
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
22
dogajanje v zgodbi. Tudi spreminjanje glasu, posnemanje živalskih in drugih naravnih glasov je
zelo priljubljeno.« (Matičetov, 1957, str. 122).
Zbirateljica ljudskega izročila Ljoba Jenče (2006) pravi, da je bilo v preteklosti
pripovedovanje in poslušanje pravljic predvsem družabni dogodek. Veliko ljudi se tega
spominja kot enega najlepših trenutkov življenja v skupnosti, prav tako petja in
skupnega dela. Za smeh so pripovedovali smešnice, za grozo pa zgodbe o strahu. S
pravljicami so otroke pripravljali na življenje in jih učili, kaj je prav in kaj ne. Skrb za
zdrav rod je bila vseprisotna. Od tega je bilo odvisno preživetje. Pripovedovanje zgodb
običajno ni bil napovedan dogodek, temveč se je največkrat zgodilo ob zimskih večerih,
ob krušni peči ali ognjišču, saj ni bilo elektrike. Občinstvo je bilo domače, sestavljeno iz
otrok in starejših. Ob toplem soju plamenov in v objemu mrzle noči se je porodila
prava priložnost za pripovedovanje, obujanje spominov, zgodb, pravljic ali kar čisto
pravih strahov. Pripovedovali so si iz hišnega, rodbinskega spomina, o zgodovini kraja,
skupnosti, pomembnih dogodkih. Bogato je bilo vedenje o krajih, drevesih, skalah,
rekah ipd. O živalih je krožilo veliko šaljivih zgodb, ki v prispodobi karajo človeške
lastnosti. Ko so varovali mrliča, so molili in prepevali, igrali so različne igre in tudi
pripovedovali. Zanimiva tema so bila bajeslovna bitja. Po starem je bil to vzporeden
svet, s katerim so sem ter tja vzpostavili stik; ni bil zgolj plod fantazije, kot skušajo
pravljice danes poenostavljeno interpretirati skrajševalci besedil.
Pripovedovanje ni govorjenje na pamet. Govorjenje na pamet je omogočila šele
pismenost, ljudske pripovedi pa so živele že davno prej. Pripovedovanja, kot ga
poznamo iz tradicije, so se ljudje učili tako, da so jih od nekoga slišali, potem pa so
tisto, kar jim je bilo všeč, ob drugi priložnosti povedali naprej. Zgodbe nikoli ni mogoče
dobesedno ponoviti, ob vsakem pripovedovanju jo pripovedovalec pove nekoliko
drugače. Zato pravimo, da so ljudske pripovedi živele skozi sprotno ubesedovanje,
živele so pač tako, kot jih je bil tisti, ki jih je želel posredovati naprej, sposoben
povedati (Štefan, 2009).
Zgoraj navedeno podkrepi tudi Bettelheim (2002), ki opozori na pomen pripovedovalca
v ljudski pripovedi. Pravi, da je ljudska pravljica nastala tako, da se je zgodba oblikovala
in spreminjala, ko so jo različni odrasli pripovedovali drugim odraslim in otrokom vseh
starosti. Vsak pripovedovalec je med pripovedovanjem iz zgodbe izpuščal nekatere
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
23
elemente in ji dodajal nove, da bi jo napravil bolj smiselno zase in za poslušalce, ki jih je
dobro poznal. Odrasli pripovedovalec se je, ko je pripovedoval otroku, odzival na tisto,
kar je slutil iz njegovih reakcij. Torej je dopuščal, da na njegovo nezavedno
razumevanje tega, kaj zgodba pripoveduje, vpliva otrokovo razumevanje.
Pripovedovalci so zgodbo vedno znova prilagajali vprašanjem, ki jih je zastavljal otrok,
veselju in strahu, ki ju je bodisi odkrito izražal bodisi pokazal s tem, da se je stiskal k
odraslemu. Če se dobesedno držimo natisnjene oblike pravljice, jo prikrajšamo za
precejšen del njene vrednosti. Pripovedovanje zgodbe bo tem bolj učinkovito, če bo
postalo medsebojni dogodek, ki ga oblikujejo njegovi udeleženci.
3.2 KAKOVOSTNO PRIPOVEDOVANJE
Prva lastnost dobrega pripovedovalca, po mnenju raziskovalke slovstvene folkloristike
Barbare Ivančič Kutin (2001), je dar govora, sposobnost jezikovnega izražanja. Pri tem
ne gre za navadno jezikovno posredovanje, ampak za pripovedovanje oz. za način,
kako se pripoveduje. Nadarjeni pripovedovalec, ki ga Ivančič Kutinova imenuje
umetnik, zna svojo pripoved oblikovati dovolj estetsko in prepričljivo, med procesom
pripovedovanja izžareva veliko izpovedno ustvarjalnost, s katero pritegne zanimanje
občinstva, da ga pozorno posluša od začetka do konca. To zahteva tako miselno, kot
fizično naprezanje. Spomin in zavestna želja po pomnjenju ter pripravljenost
vsepovsod, kjer bi se dalo ujeti pravo zgodbo,sta tipična elementa dobrega
pripovedovalca. Želje po »slišati zgodbo« in si jo zapomniti, se kaže tudi v spoznanju, ki
je za marsikaterega pripovedovalca grenko, namreč, da z leti počasi peša spomin. Na
vprašanje, od koga in kje dobijo pripovedovalci gradivo za svoj repertoar, odgovori
Matičetov, ki pravi, da so nosilci ljudskega slovstva kakor dolga, neprekinjena vrsta
ustvarjalnih posameznikov, ki ljudska izročila deloma sprejemajo, deloma zavračajo,
včasih jih hranijo nespremenjene, včasih pa jih ustvarjalno preoblikujejo, jim dodajajo
iz svojih ter svojega časa izkušenj in doživetij ali celo ustvarijo popolnoma znova, v
vsakem primeru pa svoje notranje bogastvo posredujejo okolici. Vse zgodbe pa niso za
vsakogar, vsak pripovedovalec ima svojo ciljno publiko, ki je raznovrstna: široka in
pestra ali resna.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
24
Ivančič Kutinova (2001) skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj nadarjeni pripovedovalci
pripovedujejo. Pravi, da bi to vprašanje zahtevalo posebno raziskavo. Notranja nuja po
izražanju lastne kreativnosti je skupna vsem umetnikom. Tako se pripovedovalec
usmerja k občinstvu, od njega pridobiva povratno informacijo o ustreznosti; če je
pozitivno sprejet, je to zanj potrditev in dobi dodatno spodbudo. Zaradi svoje
sposobnosti pridobi v družbi poseben status, na podlagi katerega gradi tudi svojo
lastno podobo. Dobre pripovedovalce so imeli ljudje sicer radi in so jih z veseljem
poslušali, a so kljub temu nanje gledali nekoliko »postrani«, saj so se zaradi drugačnosti
marsikomu zdeli čudaški, še posebej v situacijah, ko niso ravnali v skladu s splošno
sprejetimi pravili, normami in prepričanji.
Štefanova (1999) dodaja, da je za pripovedovalce, ki so v svojem okolju znani in
uveljavljeni kot mojstri govorjene besede, značilno, da je pripovedovanje njihova
osebnostna nuja. Tako kot poslušalci iščejo dobre pripovedi, tako tudi pripovedovalci
iščejo publiko, ki jih je pripravljena sprejeti. Ni nujno, da dobri pripovedovalci znajo
veliko zgodb, čeprav imajo pogosto res obsežne repertoarje: njihovo kvaliteto odraža
predvsem njihov pripovedni stil. Takšen pripovedovalec zna kljub pravilom v dani
kulturni skupnosti, ki jih mora upoštevati, pripovedim na različne načine vtisniti opazen
pečat svoje osebne ustvarjalnosti.
3.3 SLOVENSKI LJUDSKI PRIPOVEDOVALCI
Ljudski pripovedovalec se je pogosto izražal s stalnimi besednimi zvezami, z že
ustaljenimi besednimi vzorci. Običajno je govoril le tisto, kar je razumel, večkrat je
ponavljal že povedano, zaradi česar se je govorjena vsebina razvijala počasneje in si jo
je poslušalec lažje predstavljal. Občinstvo pretiranih inovacij pri pripovedovanju ni
preneslo. Poslušalci so od pripovedovalca pričakovali, da bodo dialogi, karakterizacija
oseb, poteki dogodkov itd. tako ubesedeni, da bodo ustrezali njihovi estetiki. S
pričakovanji, izraženem zanimanjem ali nezanimanjem, odobravanjem ali
neodobravanjem je občinstvo bistveno usmerjala pripovedovalčevo besedno
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
25
ustvarjanje in spodbujala k pripovedovanju. Tako se je pripovedovalec izražal v skladu s
kulturnimi pravili skupnosti, v kateri je živel (Štefan, 1999).
Štefanova (1999) nadaljuje, da je bilo takšno mišljenje in izražanje logična posledica
dejstva, da je imela beseda pri ustnih kulturah le zvočno podobo in je izginjala hkrati s
trenutkom, v kateri je bila izgovorjena. Ohranjanje celotne pripovedi je bilo odvisno od
spomina njegovih prenašalcev in takšno prenašanje znanja na druge ljudi se je v ustnih
kulturah lahko dogajalo samo v obliki neposredne medčloveške komunikacije.
Matičetov je v časopisu Pionir v letih 1963-1964 pisal svojo rubriko, imenovano Pri
slovenskih pravljičarjih. V njej je opisoval slovenske ljudske pravljičarje, ki jih je spoznal
med svojim delom. Nekaj let kasneje pa je s podobnim naslovom Pri naših pravljičarjih
posnel njihovo pripovedovanje in nastali so krajši dokumentarni filmi z orisi teh
družabnih dogodkov, ki jih dandanes skorajda ni več.
3.3.1 KATRA JOVŽKOVA (TRENTA)
Ko je Matičetov spoznal Katro Jovžkovo (1865-1963), je bila stara že skoraj sto let. Vse
do pozne starosti je bila duševno čila, bistra in hudomušna. Rada je delala in v mlajših
letih tudi rada zapela. Pripovedovala je stvari, ki je o njih z vsem svojim bistvom
prepričala, da so se nekoč res zgodile. V svojem neizčrpnem repertoarju je imela skoraj
samo pripovedke, bajna izročila in legende. Pripovedovala je o vsem mogočem iz
nekdanjih dni: o starih navadah od rojstva do smrti in od spomladi do zime, o življenju,
prehrani, delu, žalosti in veselju. Znala je govoriti, da se je niso naveličali poslušati.
Tudi opisi iz vsakdanjosti so ji tekli gladko in slikovito (Matičetov 1963/64, št. 4).
3.3.2 MICA ŠTANFELNOVA (REČICA)
Mica Štanfelnova (1873-1951) se je rodila na Štajerskem, v vasi Rečica ob Savinji, v
kmečki družini Štampfl. Bila je najstarejša izmed šestih otrok. Ker je zbolela na očeh, ni
mogla dokončati šole. Znala je brati, pisati pa je pozabila. Poročena ni bila, tudi svojih
otrok ni imela. Vaški otroci so jo imeli nadvse radi, ker jim je pripovedovala pravljice,
ravno zato so ji bili ves čas za petami. Nekaj pripovedi je slišala od obiralcev hmelja,
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
26
druge pa v domači vasi. Njen repertoar ni bil obsežen, a znala je pripovedovati tako
doživeto, da je vedno znova pritegnila poslušalce. (Matičetov, 1963/64, št. 6).
3.3.3 ROZALIJA DI LENARDO (REZIJA)
Rozalija Di Lenardo (1873-1962) je bila rojena v najzahodnejši rezijanski vasi Bila.
Pripovedovala je vsakomur, ki je želel poslušati, pripovedovala pa ni samo svojih
resničnih zgodb, ampak tudi čudne, pretresljive zgodbe, ki jih je kot otrok slišala od
starih ljudi, zraven tega pa je znala tudi čudovito zapletati in razpletati pravljice. Všeč ji
je bilo, da so jo poslušali »profesorji« iz Ljubljane in Rima, obojim se je skušala
približati, saj je to in ono povedala po italijansko in tudi nekaj slovenskih besed in fraz
je znala, najbolj gladko pa ji je šla z jezika njena rodna rezijanska govorica (Matičetov,
1963/64, št. 8).
3.3.4 MANICA KOMAN (LJUBLJANA)
Manica Koman (1880-1961), znana kot ljudska
pisateljica in pravljičarka, se je rodila v Vižmarjih
pri Ljubljani. Po končani ljudski šoli v Št. Vidu pri
Ljubljani je po očetovi volji ostala doma na
posestvu. Dijaška družba in France Lampe so ji
vzbudili zanimanje za književnost in zbiranje
ljudskih pesmi. Njena prva dela so bile pesmi,
objavljene v Slovenski gospodinji, leta 1906.
Sodelovala je različnimi slovenskimi časopisi, npr.
Domovina, Slovenski dom, Slovenski narod ipd.
Njeno literarno delovanje jo je zbližalo z raznimi,
javno delujočimi ženami; Franja Tavčarjeva ji je
pomagala do službe pri Slovenskem narodu, leta
1916 pa je postala uradnica ljubljanskega
magistrata, kjer je delala do leta 1942. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto so jo
Slika 1: Manica Koman.
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Manica_Koman
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
27
internirali v taborišče na otoku Rab. Sosedje se Manice spominjajo kot »tete s
cekarjem« in pripovedovalko pravljic in otroških zgodbic (Kozak, 2012).
3.3.5 LOJZE TRATAR (DOLENJSKA)
Lojze Tratar (1884-1960) iz Gorenje vasi pri Mokronogu je rad pripovedoval. Njegova
žena Jerčka je o njem dejala: »Naš bi zmerom čvekal. Če nikogar ni, da bi ga poslušal,
dobi pa otroke okoli sebe.« Pripovedovalski dar mu je zapustil oče Fricov Janko, ki je bil
znan pravljičar. Lojze je pripovedoval doma v hiši, ob večerih ali pa čez dan na travniku
pred vasjo, kjer je pasel. Matičetovemu je povedal več kot štirideset pravljic, raznih
šaljivih in drugih zgodb (Matičetov, 1963/64, št. 1).
3.3.6 PETER JAKELJ SMERINJEKOV (KRANJSKA GORA)
Peter Jakelj (1886-1979), šesti otrok Jožefa
in Magdalene Jakelj, se je rodil leta 1886.
Bil je edini otrok, za katerega se je mati
odločila, da se bo šolal v gimnaziji v
Kranju. Želela je, da bi postal duhovnik,
vendar on tega ni želel in se je izučil za
mizarja. Poročil se je z Lenko Vandot,
rodila sta se jima dva otroka. Bil je izredno
ustvarjalen možakar, ustvarjal je iz lesa,
zelo rad je risal in slikal, igral je na
harmoniko, sodeloval v gledališki skupini,
predvsem med otroki pa je bil izredno priljubljen pravljičar. Pripovedoval jim je
pripovedi iz ljudskega izročila, pa tudi take, ki si jih je sam izmišljeval. Večina pripovedi
je prevzel od svoje matere; bile so vezane na lokalno kmečko življenje in bajčno
izročilo. Da so se njegove pripovedi ohranile še do danes, je poskrbel Matičetov, ki je
pripovedi ročno zapisal in jih nekaj posnel na magnetofonski trak. Njegove najbolj
znane pripovedi so o Kekcu, Bedancu, Pehti, Kosobrinu, ki jih je nekoliko predelane
Slika 2: Film Kekec posnet po pripovedi Petra
Jaklja Smerinjeka.
Vir fotografije: http://bronja.blog.siol.net/2011/06/29/kdo-
je-najvecji-kekec-v-dezeli-tej-%E2%80%93-ali-%C2%BBoda-
slovencem%C2%AB/, dne: 2. 5. 2012
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
28
prenesel v širšo javnost Josip Vandot. Sam Smerinjekov pa z Vandotovimi predelavami
ni bil zadovoljen (Štefan, 1999).
3.3.7 BEPO MALNAR (ISTRA)
Bepo Umer (1889-1950), splošno znan pod domačim imenom Malnar, rojen leta 1889,
je bil izkušen zidar. Pri hiši je že njegov oče imel gostilno, kjer so se med drugimi
ustavljali tudi potujoči loncevezci in brusači iz Rezije. Bepo se jih je dobro spominjal, še
bolj pa so se mu vtisnile v spomin zgodbe, ki so jih pripovedovali. Nekaj zgodb je dobil v
koprskih zaporih, druge pri vojakih, pripovedoval pa je tudi domače istrske zgodbe.
Vsega skupaj je uspel povedati šestintrideset pravljic, šaljivk, anekdot. Pripovedoval je
živahno in s poudarkom (Matičetov, 1963/64, št. 7).
3.3.8 TINA PIELICK VAJTOVA (REZIJA)
Tina Vajtova (1900-1984) je ena najbolj znanih
pripovedovalk v Reziji, natančneje na vzhodni strani
Solbice, v zaselku Ladina. Pri enaindvajsetih letih se je
omožila in rodilo se jima je osem otrok. Kmalu se je
preselila k hčerki v Poredun, kjer je gospodinjila in
varovala njene otroke, saj se ji je mož smrtno ponesrečil.
Domači kronist Toni Lisac je Tino imenoval fenomen, o
čemer se ni zmotil. Večeri pri Vajtovih na Ladini so bili po
tihem dogovoru posvečeni pripovedovanju in poslušanju,
po navadi je bil dan namenjen otrokom, večeri sosedom, radovednežem idr. Ravno
tako je bilo v Pordenunu, deloma še bolje, saj je bilo poslušalcev še več, kot doma na
Sobici, tu so se obveščali kar po telefonu, vse skupaj je bilo novost, dogodek. Tina pa je
žarela od zadovoljstva, saj je bila središče dogajanja in vse se je odvijalo zaradi nje in
njenega pripovedovanja. Njeno neprecenljivo duhovno premoženje je popisal in posnel
Matičetov, zbral je raznovrstna besedila: tradicionalna in avtobiografske pripovedi
(Matičetov in Štefan, 2011).
Slika 3: Tina Vajtova.
Vir: Matičetov, M. (1984). Tina Vajtova.
V M. Matičetov, Traditiones (str.187-
191). Ljubljana: Inštitut za slovensko
narodno narodopisje ZRC SAZU.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
29
3.3.9 VINCENC PEČNIK – BICELJ (KOROŠKA)
Bicelj iz Podjune (1880-1963) je bilo domače ime Vincenca Pečnika. Rodil se je kot
četrti od sedemnajstih otrok v kmečki družini, ki je živela v gorski vasici v Lepeni pri
Koželju. Kmalu je moral od doma. Poročil se je k Bicljevim v Podjuno in od tod njegov
vzdevek. Ukvarjal se je s kmetijstvom. Rad je pripovedoval zgodbe, ki jih je slišal v
mladosti: o beli kači, lintvernu, o žalik ženah, pehtri babi, škopniku, tranta mori in
druge (Matičetov 1963/64, št. 9).
3.3.10 ANTON DREMELJ – RESNIK (DOLENJSKA)
Anton Dremelj - Resnik (1910-1959) se je rodil
v Petrušnji vasi pri Šentvidu pri Stični. Bil je
najstarejši izmed štirih otrok. Pri štirih letih je
v prvi svetovni vojni izgubil očeta, pri
osemnajstih pa še mater. Po služenju
vojaškega roka se je poročil z Ano Mahkovec,
imela sta sedem otrok. Njuna kmetija je bila
trdna, a ne med najmočnejšimi na vasi. Zelo
rad je telovadil, čeprav je bil majhne in
močne postave (Matičetov in Štefan, 2011).
Resnik je bil mojster govorjene besede, o tem
pričajo tako izjave njegovih sosedov kot
njegove pripovedi. Vzornik mu je bil njegov ded Anton Dremelj, ki je bil pripovedovalec
velikega epskega razmaha, od njega je prevzel večino svojega repertoarja. Žanrski
prerez njegovih pripovedi nam pokaže, da je ohranil več raznovrstnih pripovedi: bajčne
pripovedke, čudežne, legendne, pripovedke s socialno tematiko, realistične, šaljive,
živalske pravljice ipd. Pripovedi se je zapomnil zlahka, med pripovedovanjem je bil
zbran in z mislijo pri stvari. Prizadeval si je za kar najbolj zvesto ohranjanje izročila, če
primerjamo različice iste pripovedi, ugotovimo, da fabulativnega ogrodja praviloma ni
spreminjal, le nekaj postavitev dogajanj je postavil drugače. In kljub izraziti želji po
Vir fotografije: http:/ww.etno-muzej.si/sl/spletne-
zbirke/klasifikacije/pripov/wednistvo-pripovedniki, dne:
1.4.12
Slika 4: Anton Dremelj – Resnik.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
30
ohranjanju sprejetega je našel načine, kako v izročilo vnesti lastno inovativnost
(Matičetov in Štefan, 2011) .
Matičetov je Antona Dremlja - Resnika odkril leta 1950. Do leta 1959 je zapisal in
posnel 63 njegovih pripovedi. Novejše izdaje slovenskih ljudskih pripovedi kažejo, da
takšnega pripovedovalca danes na terenu najbrž ni več. (SAZU, Anton Dremelj -
Resnik, 2012).
3.4 INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE LJUDSKEGA IZROČILA
Štefanova (1999) pravi, da pripovedno izročilo živi v sožitju z okoljem ter načinom
mišljenja in življenja ljudi, med katerimi obstaja, zato je podvrženo postopnemu
spreminjanju. Ker pa se človeško mišljenje, način življenja in s tem tudi okolje skozi
zgodovino postopno spreminjajo, so te spremembe vplivale tudi na ljudsko
pripovedovanje, kar je omogočalo njihovo preživetje. Poleg sprememb, ki so se
dogajale v okolju, so se tudi ljudske pripovedi vedno znova spreminjale, tudi glede na
to, kdo jih je pripovedoval. Posredovalci ljudskega izročila so kot pripovedovalci
različno sposobni. Nekateri so zgolj pasivni prenašalci zgodb, ki so se izročila naučili s
poslušanjem, vendar ga sami ne pripovedujejo, le na izrecno zunanjo spodbudo iz
okolja. Njihova pripoved bo zanimiva kot dokument o razširjenosti določenega motiva,
ne pa prepričljiva, estetsko sprejemljiva pripoved. Drugi – mojstri pripovedovanja pa
lahko pripoved razširijo do velike epske širine in jo posredujejo na prepričljiv in za
publiko privlačen način. Med ustaljenostjo zgodbe vnašajo izvirnost, med ponovljivo
neponovljivo, med klišeje originalnost.
Torej ljudskega pripovedovanje ne moremo razumeti kot dobesednega odslikavanja
nečesa že znanega od enega rodu na drugega. Tradicija ni nekaj statičnega, ampak
proces, ki hkrati odraža ohranjanje in preoblikovanje. V tem procesu je nujno potrebna
inovacija, vendar po navadi ni drzna, saj kmečka populacija drzne inovacije običajno
zavrne in tako ne preživi (Štefan, 1999).
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
31
3.4.1 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRIPOVED
Pripovedovalec zgradbo ljudske pripovedi prevzame iz izročila in s tega stališča je zgolj
njen prenašalec. Obenem pa je vsako novo poustvarjanje ljudske pripovedi originalno
in neponovljivo. Ljudski pripovedovalec dobesednega obnavljanja pripovedi ne pozna,
zato vsako novo pripovedovanje nujno prinaša novo različico izbrane zgodbe. Vsako
novo oblikovanje pripovedi pa od pripovedovalca zahteva določen ustvarjalni napor.
Sposobnejši kot je ustvarjalec, boljšo pripoved lahko ustvari iz prevzetega zgradbenega
ogrodja; s tega stališča pripovedovalec ni več zgolj prenašalec izročila, ampak tudi
ustvarjalna sila, ki izročilo preoblikuje (Štefan, 1999).
3.4.2 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN TEKSTURA
V zgornjem odstavku smo povedali, da je na ravni besedila nemogoče, da bi se
pripovedovalec naučil zgodbo na pamet in jo dobesedno ponovil. Neponovljivost pa je
toliko bolj očitna na ravni teksture, saj zmore človek preplesti neskončne kombinacije
izraznih možnosti, kot so: kretnje, obrazne mimike, barva glasu, toni, višina ipd. Zato je
neponovljivo sploh vsako pripovedovalčevo izvajanje pripovedi, saj ne more ponoviti
ne sebe, ne predhodnika ali vzornika. Lahko se ga oprimejo najopaznejše značilnosti
vzornikovega izvajanja, vendar ne more popolnoma posneti vzornikovega načina
pripovedovanja, saj ima drugačne miselne in govorne sposobnosti, njegovemu telesu je
lastna drugačna govorica, razvijale so ga drugačne poslušalske in pripovedovalske
izkušnje (Štefan, 1999).
In kaj pomeni tekstura? Pod besedo tekstura Štefanova (1999) prišteva naslednje
komponente: živo pripovedovalčevo besedo, mimiko, gibe rok in celega telesa in izraz
nekega notranjega pripovedovalčevega psihičnega stanja. Vse je med seboj spontano
in se dopolnjuje v harmonično celoto.
3.4.3 PRIPOVEDOVALČEVA USTVARJALNOST IN PRILAGAJANJE OKOLJU
Pripovedovalec se med pripovedovanjem ne more posvetiti le ubesedovanju pripovedi
in tudi pri njenem interpretiranju ne more uresničevati le svojih želja. Njegovo
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
32
posredovanje pripovedi je odvisno od okolice oz. poslušalcev; tako je izpostavljen
nenehnim izzivom, ki so lahko bolj ali manj očitni, vendar nepredvidljivi. Zato je vsako
pripovedovanje prilagajanje konkretnemu enkratnemu kontekstu in tudi to prilagajanje
je pokazatelj pripovedovalčeve inovativnosti. V trenutku mora poiskati odgovor na
nepričakovano vprašanje, znajti se mora ob predrzni opazki, ustreči nepotrpežljivi
radovednosti ipd. Pripovedovalec in občinstvo sta neposredno povezana v neprestano
medsebojno valovanje. Vmešavanje občinstva je za pripovedovalca lahko motnja ali
spodbuda, ki pripovedi poveča dinamičnost in epsko širino (Štefan, 1999).
3.4.3.1 Zunanji vplivi kot izziv
Po navadi se je pripovedovanje dogajalo v pripovedovalcu dobro znanem okolju in
pred znanimi ljudmi, vendar ti ljudje pripovedovalcu niso vedno dajali opore za
popolno koncentracijo. Pripovedovalčeva koncentracija je pred publiko skoraj nujno
izpostavljena bolj ali manj vsiljivim motnjam, enkrat zaradi nezainteresiranosti publike,
drugič zaradi njenega velikega navdušenja ali neučakanosti, včasih zaradi prihoda
novega poslušalca ali vmesnih vprašanj ipd. (Štefan, 1999).
3.4.3.2 Zunanji vplivi kot spodbuda
Občinstvo lahko s svojim aktivnim poseganjem v pripovedovanje osmisli njegovo
početje in ga s svojim odmevom zelo plodno spodbuja. Vprašanja občinstva in
pripovedovalčevi odgovori se lahko pod ugodno klimo razvijejo celo v daljši razgovor in
se tako podaljša pripoved (Štefan, 1999).
3.5 LJUDSKA PRIPOVED V URBANEM OKOLJU
Ljudskih pripovedovalcev skorajda ni več, s čimer se strinja tudi Ivančič Kutin (2010), ki
pravi, da ima zaradi spremenjenega načina življenja v zadnjih desetletjih le malokdo
možnost poslušati prave ljudske pripovedi v svojem domačem okolju. Zato so se v
zadnjih letih razmahnile kulturne in turistične prireditve, kateri sestavni ali osrednji del
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
33
je pripovedovanje. Pripovedovalci želijo na nov način najti pot do poslušalcev v
javnem, širnem prostoru. Na Slovenskem trenutno delujeta dve profesionalni
pripovedovalki, Anja Štefan (tudi zapisovalka ljudskega izročila) in Ljoba Jenče. Obe
gostujeta na prireditvah, organizirata izobraževanja ipd. Zadnje čase pa je na tem
področju vedno bolj aktivna Špela Frlic.
Otroci se že dolgo srečujejo z zgodbami iz ljudskega izročila na urah pravljic v šolah in
knjižnicah, obenem pa so v porastu prireditve, kjer lahko odrasli in otroci v živo
spremljajo pripovedovanje ljudskih pripovedi, ki omogočajo občinstvu, da se srečajo z
ljudskimi žanri in včasih v živo spoznajo še druge socialne zvrsti jezika, narečne in
pokrajinske govore. V Ljubljani so nekatere prireditve že ustaljene in nosijo velik
pomen z vidika ohranjanja ljudskega izročila. Ciljno občinstvo in prizorišča so različna:
od otrok do odraslih ter različne socialne in interesne skupine. Pripovedovalski dogodki
na svojevrsten način dopolnjujejo kulturno podobo mesta. Dobro sprejete predstave za
odrasle potrjujejo, da pripovedovanje in poslušanje pravljic ni le stvar za otroke,
temveč v njem uživajo tudi odrasli (Ivančič Kutin, 2010).
3.5.1 PRAVLJIČNI FESTIVAL
Pravljični festival ima najdaljšo tradicijo, saj deluje že od leta 1998. Osnovali sta ga Anja
Štefan in Olga Butinar Čeh. Sprva se je imenoval Pravljični maraton, na katerem so
različni pripovedovalci čez ves dan pripovedovali skupinam otrok. Po šestih letih se je
prireditev preimenovala v sedanji naslov z dvodnevnim programom. Program je vključil
starejše otroke, mladince in odraslo občinstvo. V vseh naslednjih letih se je festival
razširjal ne samo s številnim festivalskih dni, ampak tudi z vpeljevanjem izobraževalnih
vsebin: s forumom slovenskih knjižničarjev, z gostovanjem uglednih pripovedovalcev iz
tujine, s strokovnimi predavanji, povezanimi s pripovedovanjem ipd. Leta 2007 se je
zaradi bogatega programa razširil iz Cankarjevega doma na druga prizorišča: v
Slovenski etnografski muzej, v Kavarno Union in Kinodvor. Pri oblikovanju, vodstvu in
koordinaciji sta se pridružili Alenka Veler in Irena Matko Lukan. Festival je v svojem
razvoju izoblikoval bolj ali manj stalne vsebine.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
34
˗ Program za otroke: ta program je namenjen različnim starostnim skupinam
otrok, označujejo ga različni nastopajoči.
˗ Pripovedovalski festivali za odrasle:
Za 2 groša fantazije: pripovedovalski večer z ekipo Radia Študent, pripovedujejo
predvsem ljudske pripovedi slovenskega, pa tudi ljudskega izročila.
S pravljico okrog sveta: na tem dogodku nastopajo ljudje, ki so se v Slovenijo
preselili od drugje, nihče od njih ni profesionalen pripovedovalec in tudi
govorjenje slovenščine ni brezhibno.
Pobrano na kup: sklop, v katerem se s pripovedovanjem predstavijo povabljeni
gostje, ki so vajeni javnega nastopanja.
Odprta pripovedovalska tribuna: ta sklop ponuja občinstvu, da se s svojo
pripovedjo predstavi, kdor še hoče (Ivančič Kutin, 2010).
Letošnji festival Pravljice danes je že 15. po vrsti in osnovni vodili festivala ostajata vsa
leta enaki: nastopajoči poslušalcem ponujajo zgodbe, ki jih prosto pripovedujejo,
predstavljene pripovedi pa izvirajo iz različnih ljudskih izročil. Festival tako poslušalcem
omogoča, da doživijo dobro pripovedovano besedo, ljudskim pripovedim pa išče živo
pot v današnji čas (Pravljice danes, 2012).
3.5.2 PRAVLJIČNA REŠETANJA
Začetek Pravljičnega rešetanja segajo v leto 2003, ko so na Radiu Študent, sprva so v
kratkih radijskih oddajah z branjem, predstavljali najrazličnejše zgodbe iz ljudskega
izročila, nato pa so branje zamenjali s pripovedovanjem pred občinstvom, z glasbeno
spremljavo. Odtlej se vsaj dvakrat na leto predstavijo občinstvu na Metelkovi, so reden
gost Pripovedovalskega festivala ter gostujejo na številnih drugih prireditvah po
Sloveniji. Njihova posebnost je, da vsak pripovedovalec razvije sebi lasten slog
pripovedovanja, odvisen od njegovega doživljanja zgodbe in načina komuniciranja s
publiko (Ivančič Kutin, 2010).
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
35
3.5.3 PRIPOVEDOVALSKI VARIETE
V zadnjih letih se odvija Pripovedovalski variete v Kavarni Union. To je cikel
pripovedovalskih večerov, ki vabijo pripovedovalce, ki so dovolj zanimivi in vešči, da
lahko z zgodbami zapolnijo ves večer. S tem dajejo možnost pripovedovanja vsakomur
in hkrati odkrivajo skrite pripovedovalce (Ivančič Kutin, 2010).
3.6 PRIPOVEDOVANJE V PEDAGOŠKI KOMUNIKACIJI KOT METODA V
UČNEM PROCESU
Do sedaj smo obravnavali pripovedovanje kot družabni (javni) dogodek,
pripovedovanje pa je lahko tudi ena izmed didaktičnih metod dela v učnem procesu.
Podbevšek (2006) navaja Novakovida, ki pravi, da bi dober učitelj moral biti dober
recitator oz. umetnik-razlagalec in mojster besede, vendar se zaveda, da so takšni
učitelji, zaradi subjektivnih ali objektivnih razlogov, redkost.
Podbevšek (2006) v svojem delu Govorna interpretacija literarnih besedil primerja
šolsko in umetniško govorno interpretacijo literarnega besedila, kamor sodi
interpretativno govorjenje oz. pripovedovanje proze na pamet3. Pravi, da sta obe
govorni interpretaciji v marsičem podobni, v marsičem pa se razlikujeta. Obe sta javni
in sta zato predmet kritike, obe potrebujeta pripravo. Prva poteka v šolskih okoliščinah,
kot del pouka književnosti in jo izvaja učitelj, ki želi vzbuditi v učencih estetsko
doživljanje in tako razvijati njihovo bralno sposobnost in bralno kulturo. Druga govorna
interpretacija poteka v odrskih okoliščinah, z namenom, da bi občinstvu predstavil
svoja besedila na čim bolj enkraten način in pri poslušalcih sprožil čustveno doživljanje.
Po šolski interpretaciji poslušalci dobijo zunaj besedilne informacije, po umetniški
interpretaciji takšnih podatkov poslušalstvo ne dobi. Za šolsko interpretacijo ni
bistveno iskanje novega razumevanja besedila in novih načinov govornega oblikovanja,
tako kot pri umetniški, ki si prizadeva biti čim bolj inovativna, nova, drugačna,
presenetljiva, včasih želi celo šokirati. Pri šolski interpretaciji je stalno občinstvo,
3 Pri tem ne opredeli ali gre za dobesedno naučeno pripovedovanje na pamet ali obnavljanje besedila z lastnimi
besedami.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
36
umetniška pa ima vsakič drugo, naključno publiko. Obe vrsti interpretacij oživljata
zapisano literarno besedilo z govornimi sredstvi. Ne glede na to, da sta obe
interpretaciji različni po zunanjih okoliščinah, imata skupne notranje okoliščine: obe se
ukvarjata z literarnimi besedili, obe želita vplivati na poslušalca in spodbujati njegovo
estetsko doživljanje in obe uporabljata kot izrazilo govor. Interpretativno govorjenje
proze na pamet je primerno za kratka besedila, in sicer zlasti pri razrednem pouku, z
načelom: čim manjši so otroci, tem več naj bo pripovedovanja.
Strokovnjakinja didaktike mladinske književnosti Metka Kordigel (1994) postavi
vprašanje: ali brati ali pripovedovati pri pouku. Njen odgovor je, da ima vsaka metoda
svoje prednosti in slabosti in da je treba v razredu početi oboje. Pravi, da
pripovedovanje izredno močno spodbuja otrokovo domišljijsko aktivnost, ker je
doživetje na ravni zgodbe močnejše in intenzivnejše. Ko pripovedovalec gleda
poslušalce v oči, takoj ve, ali imajo otroci z razumevanjem težave, tako lahko takoj
ustrezno pojasni, odstrani motnjo, nesporazum ipd. Vendar učitelj ne more znati vseh
besedil na pamet, to pa pomeni, da lahko otrokom posreduje le zgodbo, morda še
sistem avtorjevih etičnih sodb, nikakor pa ne more prenesti estetske komponente
literarnega dela.
Kobe, Šircelj in Gerlovič (1972) nam posredujejo nekaj napotkov, kako pripovedovati v
razredu. Svetujejo, naj pripovedovalec najprej poskrbi za primeren prostor, brez
motečih dejavnikov, otroke naj posede v krog in sede mednje. Pred vsako novo zgodbo
lahko naveže stik s krajšim uvodnim pogovorom v zvezi z dano problematiko, ki jo
zgodba obravnava, bodisi o okolju, v katerem se pravljica dogaja ipd. Priporočajo, naj
pripoveduje le tiste pravljice, ki so mu blizu in je prepričan, da jih bo lahko povedal
tako, kot si želi. Le te bomo namreč lahko posredovali na ustrezen način, ker bomo
pripovedovali iskreno in doživeto. Za dobro pripovedovanje je pomembno, da se tako
vživimo v zgodbo, da nam je vse dogajanje v duhu pred očmi in ga opisujemo, kot bi ga
zares videli. Pripovedovanje naj bo mirno, a glas ne sme biti ne monoton ne
zdolgočasen in tudi ne recitatorski. Prehitro pripovedovanje lahko poslušalca zmede ali
povzroči nejasne predstave o poteku dogajanja. Od pripovedi je odvisno, kdaj bomo
glas zvišali, kdaj znižali. A na splošno je bolje pripovedovati poltiho kot zelo glasno.
Vsaka oseba v pripovedi naj ima prepoznavno barvo glasu. Z glasom lahko označimo
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
37
tudi značaje, a ne smemo pretiravati. Najbolje je, če govorimo v čim naravnejšem
pripovednem jeziku. Zgodba naj bo preprosta, jasna in razumljiva, brez nepotrebnih
podrobnosti. Lahko uporabimo tudi sedanji čas in premi govor. Kadar pripovedujemo
otrokom, moramo znati z njimi najprej vzpostaviti stik. Lahko se z njimi pogovarjamo,
igramo, pojemo. Razložiti jim moramo neznane besede, nove pojme. Med
pripovedovanjem je pomemben očesni stik z njimi, kajti dober pripovedovalec je tisti,
ki zna biti v stiku z otroki veder, neposreden in spontan, ki ima bogato domišljijo ter
smisel za humor.
3.7 MOTIVI ZA PRIPOVEDOVANJE OTROKOM
Poznavalka mladinske književnosti Marjana Kobe (1972) pravi, da je živo
pripovedovanje »iz oči v oči« najbolj tesen in učinkovit stik z otroškim poslušalcem.
Izraz pripovedovalca, v katerega so uprti poslušalci, ne more nadomestiti še tako
dovršeno branje, kakor tudi ne glas s plošče in iz radia ali govoreča slika s televizijskega
zaslona. Pripovedovalec lahko vsak trenutek spremlja reakcije otrok in se jim prilagodi.
Ni obremenjen s knjigo in odstavki, pripoveduje spontano in neprisiljeno, njegova
notranja svoboda in nenavezanost na knjigo mu omogočata razvijati primerno vzdušje,
medsebojno naklonjenost in zaupanje, s tem pa ustvari občutek varnosti.
Štefanova (2009) pravi, da pripovedujemo tako zaradi lepote dogodka samega kot
zaradi čisto praktičnih dobrih učinkov. S pripovedovanjem namreč krepimo otrokovo
sposobnost poslušanja in koncentracije nasploh, širimo njegov domišljijski svet in s tem
ustvarjamo temelje za večjo samostojnost in ustvarjalnost v mišljenju. Krepimo
sposobnost dojemanja jezikovnega sporočila, otrokov besedni zaklad in njegovo
sposobnost jezikovnega izražanja. S skrbno izbranimi pripovedmi v otroku
vzpostavljamo preizkušen sistem moralnih vrednot in mu ostrimo sposobnost lastnega
presojanja okoliščin, vplivamo na oblikovanje njegovega elementarnega estetskega
okusa in še kaj.
Po Bettelheimu (2002) je namen pripovedovanja skupna izkušnja doživljanja pravljice.
Nadaljuje z razlago, da branje ni enakovredno poslušanju zgodbe, kajti če otrok bere
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
38
sam, si lahko misli, da je neki neznanec – ki je napisal zgodbo ali sestavil knjigo –
obravnava, da otrok prevara ali pokonča velikana. Če pa mu zgodbo povejo starši
(učitelj, vzgojitelj), je otrok prepričan, da odobravajo domišljijsko maščevanje za
občutek ogroženosti, ki izvira iz prevlade odraslih. Pravi tudi, da moramo pravljico
pripovedovati in ne brati. Tako otrok popolnoma razvije svoje tolažilne potenciale ter
svoje simbolične in predvsem medčloveške pomene. Če jo beremo, jo moramo brati s
čustveno vživetostjo v zgodbo in v otroka, s soobčutenjem tistega, kar mu zgodba
morda pomeni. Povedana zgodba dopušča več prilagodljivosti.
Izkušnje Štefanove (2009) pri delu z otroki različnih starosti, z mladostniki in odraslimi
so pokazale, da pripovedovanje primerno izbranih in poslušanje kvalitetnih zgodb še
vedno lahko popolnoma pritegne poslušalce vseh starosti. Vprašanje je le, kako smo ga
ob vedno večji zakrnelosti upovedovanja sposobni uresničiti in ali se ga sploh lotimo. In
nadaljuje, da je res očarljivo poslušati samo človeški glas in zgodbo v najbolj preprosti
obliki. Tako je razbremenjena vsega, kar jo na eni strani mogoče naredi bolj slikovito,
na drugi pa jo svetlobni, zvočni efekti, scenografija lahko obremenijo.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
39
4 ZAPISOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA SLOVSTVA
Stanonikova (1999) navaja, da je zapisovanje prekodiranje iz enega koda v drugega, in
sicer iz naravnega, kontaktnega tipa komunikacije v tehničnega. Pri tem pa zgodba
nikoli ne ostane brez poškodb. Popoln zapis bi moral vsebovati intonacijo, geste,
dikcijo, mimiko oz. teksturo in ozračje pripovedovanja oz. kontekst. Ta pojasnila, sicer
natančna in vsestranska, morajo biti čim bolj neopazna, čim manj vsiljiva.
Poleg ubesedenega sporočila sestavljajo ljudsko slovstvo tudi spremljajoče nebesedilne
sestavine, ki naj bi bile enakovredne drugim. Stanonikova (1999) skupek vseh treh
sestavin poimenuje folklorni dogodek. Ta vključuje tekst, teksturo4 in kontekst5.
Tekst je verzija pripovedke, recitacija pregovora, prepevanje ljudske pesmi in je lahko
neodvisen od teksture; za razliko od slednje je v celoti prevedljiv. Je jezik, ki v primeru,
ko z njim upravlja neka zasedenost duha, zajame del sveta in ga konkretizira v določeni
obliki. Ta je glede na način aktualizacije poimenovan kot pravljica, pripovedka, legenda,
spomin, šala, pregovor, primera (Novak, 2011).
Besedila zaradi zapisa, ki jih zajame analiza, ne morejo uresničevati zahtev sodobne
znanstvene folkloristike. Novakova (2011) pravi, da zapis ljudske pravljice jemlje
izvirniku oživitev, v kateri pripovedovalec prispeva svoj glas in sposobnost vživljanja v
dogodke, svoja čustva, mimiko in kretnje. Kljub temu je zapis muzejsko zanimiv, vendar
ni živ.
4.1 ZGODOVINA ZAPISOVANJA LJUDSKEGA IZROČILA
Eden prvih, ki je poleg ljudskih pesmi zbiral tudi pripovedno izročilo, je bil Matevž
Ravnikar – Poženčan (1802-1864), gorenjski župnik, ki ga je k zbiranju spodbujal Franc
4 Tekstura je jezik: fonemi, morfemi in ima lingvistične lastnosti: rima, aliteracija, naglas, stik, ton, onomatopoija …
Stanonikova (1999) jo označi kot ravnino izvajanja in ima dramske razsežnosti.
5 Kontekst je specifična socialna situacija, v kateri je pripoved posredovana (Stanonik, 1999).
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
40
Metelko. Objavljal je v Danici Ilirski, Novicah in Slovenskem glasniku, nekaj gradiva pa
še vedno ostaja v rokopisu (Kropej, 2008).
Naslednji zapisovalec je bil Gregor Krek (1840-1905), ki je pri obravnavi posameznih
žanrov ljudskega slovstva največ pozornosti namenjal pravljicam. Krek povzema po J.
Grimmu in pravi, da so pravljice kot koščki razbitega dragega kamna ohranjeni ostanki
starega mita. Da so se pravljice ohranile toliko časa, pojasnjuje s tem, da vsaka
pripoved ohranja spomin na neko božanstvo, za njihovo izkrivljanje pa so pretile kazni
(Stanonik, 1999).
Največ objavljenega ljudskega slovstva je bilo v obdobju slovenskega realizma. V tem
obdobju je deloval naš prvi fonetično natančen zapisovalec Matija Valjavec (1831-
1897). Znanstvene metode zapisovanja ga je naučil Fran Miklošič. Valjavec je zbral
bogato ljudsko izročilo o rojenicah in sojenicah, o volčjem pastirju, o zvezdah ter
številne pravljice in pripovedke (Kropej, 2008).
V času realizma je zapisoval tudi Gašper Kržišnik (1848-1904). Ohranjenih je več kot
200 njegovih enot različnih žanrov. Ostal je zvest vsebini in jeziku, saj je pravljice
zapisoval v narečju, zato si je pridobil posebno mesto, predvsem z zbiranjem slovenskih
ljudskih pripovedi (Stanonik, 1999).
Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so v ospredje stopili naslednji zapisovalci: Maks
Pleteršnik (1840-1923), Karel Šterkelj (1859-1912), Matija Murko (1861-1952) in Ivan
Prijatelj (1875-1937). V tem času se kaže, da zbiranje ljudskega izročila nima več takšne
cene kot v preteklem. Zbiranje gradiva je zamenjala refleksija o njem in ljudsko
slovstvo je postalo gradivo za ljudsko psihologijo. V prvi polovici 20. stoletja je bilo
objav ljudskih pripovedi v publicistiki vedno manj, začele pa so izhajati zbirke
pokrajinskih pripovedi, npr. iz Posočja, Prekmurja, Koroške ipd. (Stanonik, 1999).
Prvo pregledno zbirko slovenskih bajk in pripovedk z naslovom Bajke in pripovedke
slovenskega ljudstva je objavil Jakob Kelemina (1882-1957), v knjigi so objavljene tudi
spremna beseda in strokovne opombe (Kropej, 2008).
Po vojni se je z ustanovitvijo Inštituta za slovensko narodno narodopisje, prej
imenovanega Komisija za slovensko narodopisje, leta 1947, na pobudo Ivana
Grafenauerja, začelo organizirano znanstveno raziskovanje ljudskega slovstva. Nastajal
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
41
je pomemben arhiv, ki so ga dopolnjevali Ivan Grafenauer, Niko Kuret, Vilko Novak,
France Kotnik in Milko Matičetov. V sedemdesetih letih so se raziskovalci začeli počasi
odmikati od zgodovinsko-geografskih pristopov. Tem tokom je sledil Matičetov (1919-),
zanj je značilno, da ostaja v strogih realističnih okvirih in pozornost posveča
performativnosti, okolju, pripovedovalcu samemu in njegovem pripovednim stilom
(Kropej, 2008).
4.2 SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO IN SLOVENSKA KNJIŽEVNOST
Stanonikova (1999) navaja, da v obdobju reformacije, ki je v slovensko kulturo uvedla
tiskano besedo, dobi ljudsko slovstvo nepremagljivo konkurenco. Tako sta nastala dva
vzporedna sistema, in sicer literatura ter ljudsko slovstvo, ki delujeta drug na drugega,
kakor voda in kopno. Tako ljudskega slovstva ne moremo jemati kot zibelko literature,
ampak kot njeno vzporednico, iz katere črpa tematiko in motive.
V času realizma so začeli razločevati med znanostjo in umetnostjo. Med tema dvema
zvrstema se je dolgo časa obotavljal Matija Valjavec, ki je objavljal tako nepredelano
ljudsko snov in jo obenem upesnjeval. V obdobju 19. stoletja nastane odpor do
ljudskega slovstva s polemiko o praznoverju. Slovenska moderna odkrije v ljudskem
slovstvu veliko simbolno vrednost in bogate estetske odtenke, ki se ponovno odtujijo v
času ekspresionizma. V obdobju nove stvarnosti nastajajo pravljice za odrasle, kjer se
rešujejo vprašanja o umetnosti, filozofska vprašanja o biti ter družbena in razredna
vprašanja. Ob njih se porajajo žanrska vprašanja o razmerju med povestjo in pravljico
in še posebej med pravljico in legendo. V želji po ohranjanju narodne samozavesti
doživi ljudsko slovstvo med drugo svetovno vojno vnovični razcvet. V socialnem
realizmu, po drugi svetovni vojni, je bilo vse ljudsko, kaj šele mitično, ožigosano kot
starokopitno, tako da je bila zaradi tega prepovedana cela vrsta do tedaj živih šeg, zato
seveda tudi literatura ni prenesla njunih sestavin. Tedanji avtorji so to snov ohranili v
predalu, npr. Kosmač delo Kamen in njiva, prav tako so ostale v ozadju knjige o Kekcu
Josipa Vandota kot literarizacija ljudskih pripovedi Petra Jaklja – Smerinjeka iz Kranjske
Gore. V tem času je s suverenimi parafrazami ljudskih motivov prebila led Svetlana
Makarovič. V obdobju, ko so obstajale številne tabu teme, je ljudsko slovstvo s svojo
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
42
zmožnostjo za simboliziranje postala vabljivo torišče preizkušanja ne le avtorskih
poetik, ampak tudi posredovanje avtorskih vprašanj (Stanonik, 1999).
V današnjem času ljudsko slovstvo doživlja v slovenski literaturi pravo renesanso,
postmoderna je s svojim navezovanjem na nekdanje vzorce strukturalno analogna v
modelu ljudskega slovstva, ki ohranja svojo moč predvsem s številnimi različicami oz.
variantami (Stanonik, 1999).
4.3 ZBIRANJE IN ZAPISOVANJE LJUDSKIH BESEDIL
4.3.1 ZBIRANJE GRADIVA
Med raziskovanjem o poteku zbiranja ljudskega slovstva sem ugotovila, da je to
zahtevno in dolgotrajno delo. Zasledila sem dva načina zbiranja in dokumentiranja
gradiva:
˗ pri dokumentaciji je prisoten profesionalni raziskovalec oz. zapisovalec - delo
na terenu in
˗ pri dokumentiranju ni prisotnega raziskovalca oz. zapisovalca.
V prvem primeru raziskovalec zbira in dokumentira prozno ljudsko slovstvo na terenu,
to se metodološko razlikuje od običajnih intervjujev, saj je raziskovalec hkrati del
občinstva, ta pa vpliva na potek pripovedovanja in na umetniško oblikovanje besedila.
Ivančič Kutin (2003) pravi, da ločijo tri različne raziskovalne položaje pri zbiranju
proznega ljudskega slovstva na terenu, glede na izhodiščni situacijski kontekst. To so:
˗ dogovorjen sestanek s pripovedovalcem, z različnimi načini dokumentiranja
(diktafon, videokamera): to je najpogostejši način, v katerem pripovedovalec
dokumentira ljudske pripovedi, zaradi možnosti priprave je najbolj predvidljiv in
obvladljiv. Za to vrsto sta značilni dve fazi: prva, pripravljalna faza, v kateri
raziskovalec prvič obišče pripovedovalca, z njim naveže prve stike, mu razloži,
kaj išče in čemu. In druga, aktivna faza, ko nastane folklorni dogodek in
raziskovalcu uspe posneti zgodbe. Pri tem načinu smo še posebej pozorni na
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
43
uporabo tehničnih pripomočkov za dokumentiranje, saj ti vplivajo na
pripovedovalca in druge udeležence.
˗ Namerna (načrtovana) navzočnost v okolju, kjer obstaja verjetnost
folklornega dogodka: v nekaterih elementih je ta način soroden prejšnjemu, le
da pripovedovalec ni vnaprej seznanjen z raziskovalno namero. Raziskovalec se
zavestno in z namenom, da bo pridobil gradivo, vključi v dejavnost ali dogajanje
v skupini ljudi (npr. v gostilni, v lovski koči ipd.).
˗ Naključna navzočnost raziskovalca pri folklornem dogodku: sem prištevamo
naključno srečanje, kjer nihče od udeležencev ne pričakuje folklornega
dogodka, zato ga raziskovalec ne more dokumentirati. In srečanje, ko
pripovedovalec sam poišče zbiratelja. V tem primeru sta oba pripravljena na
pripovedovanje.
V drugem primeru vlogo zapisovalca oz. dokumentiranja ne prevzame profesionalen
raziskovalec, ampak sam pripovedovalec ali druga oseba.
Stanonikova (2003) v spremni besedi v delu Slovenske povedke iz 20. stoletja opiše
načine pridobivanja gradiva s pomočjo javnega poziva za omenjeno zbirko. Pravi, da se
je največkrat posluževala medijskih povabil v časopisih, ki so pozivale množico, naj
zapišejo in pošljejo zgodbe, pripovedke, pravljice itn. Vendar niso bile tako dobro
sprejete, kot je pričakovala. Nekajkrat pa je za pomoč prosila osnovne šole, kjer so
učenci, večinoma v okviru krožkov, zbirali ljudsko slovstvo.
4.3.2 POVEZOVANJE MED GOVORNO IN PISNO OBLIKO BESEDILA
Zapisi ljudskih besedil so odvisni predvsem od zapisovalcev samih. Stanovnikova (2003)
navaja, da je za zapisovanje zaželena splošna literarna in jezikoslovna, še posebej pa
narečjeslovna izobrazba. Vendar tudi strokovnjak tega ne izpelje idealno, kaj šele ljudje
najrazličnejših profilov izobrazbe. V mestnem okolju so zgodbe zapisane praviloma v
knjižnem jeziku, marsikdaj že približane njegovi pogovorni različici, medtem ko na
podeželju poskušajo zapisovati v narečjih, vendar za to operacijo ni enotnih kriterijev,
ker jih ob tolikšnem številu narečij in govorov, kot jih premore slovenščina, preprosto
ni mogoče imeti in tudi ni mogoče pričakovati, da bi jih naključni zapisovalci obvladali.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
44
Matičetov in Štefanova (2010) pravita, da je objavljanje narečnih besedil vedno izziv in
trd jezikovni oreh. Vselej je možnih več poti in zdi se kot da optimalne ni. Potrebno se
je odločiti, katere narečne lastnosti ohraniti in katerih ne, da bo besedilo doseglo svoj
namen. Njuna želja je, da pripovedi oz. zapise lahko bere tudi nestrokovnjak in da bi se
hkrati ohranile tipične narečne lastnosti.
Pripovedni viri izkazujejo veliko večjo narečno pestrost kot pesniška besedila. Tu se je
treba, čeprav na škodo sočnosti besedil, odločiti za poknjiženje na glasoslovni ravni –
kolikor tega ne stori že sam zbiralec. Razlog za poknjiženje je preprost, in sicer
razumljivost in dostopnost besedil širšemu krogu bralcev. Preskakovanje iz enega
narečja v drugo bi bilo lahko za marsikoga prezahtevno (Smole, 1999).
Smoletova (1999) nadaljuje, da pri zapisovanju ljudskih besedil ohranja večino
značilnosti besedila, kot umetnosti govorjenega besedila: ponavljanja, zareke,
spremenjen vrstni red. Poknjižuje le na glasoslovni ravnini, da približa besedilo
sodobnemu bralcu. Pušča narečne besede in besedne zveze, nekatere oblikoslovne,
besedotvorne in skladenjske posebnosti, vse razloži pod besedili, da dajejo vsaj slutiti,
da je v svojem bistvu to res umetnost narečij. Stopnja poknjiženja je različna: odvisna
od tega, kako blizu ali daleč knjižnemu jeziku je narečje oz. od tega, koliko je
posamezna besedila poknjiževal že zbiratelj sam.
Tudi Stanovnikova (2003) pravi, da redakcijski posegi skušajo bralcu olajšati dostop do
besedila. V opombah se pojasnjujejo nekatere besede ali besedne zveze. Vedno pa je
dobro upoštevati nasvet, da se ta besedila berejo na glas, saj tako globlje začutimo
stavčno melodijo in zvočno barvo posameznega narečja. Po mnenju Stanovnikove je
najbolj korenit poseg, ko je celotno besedilo prestavljeno v knjižni jezik. To se zgodi
takrat, kadar so od knjižne slovenščine jezikovno že močno oddaljene. Stanonikova
omeni tudi literarjenje, vmesni prostor med ljudskim slovstvom in literaturo. To
pomeni, da pri zapisih ni mogoče spregledati avtorskega oblikovanja. Prepozna se v
lepotnih besednih zvezah, liričnih opisih narave in gostobesednosti zaradi osebnih
opredelitev do pripovedovane snovi.
Stanonikova (1990) pravi, da vsako zapisovanje ljudskega gradiva deluje na to gradivo
in ga na poseben način spreminja že s tem, ko ga prenaša iz izvirnega prvotnega
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
45
konteksta. Pri zapisovanju in redakciji ljudskih pripovedi se zavzema za tri bistvena
načela.
1. Na omenjeno fazo in postopek dela je treba gledati kot na prekodiranje;
prenašanje iz govorjenega v pisan medij, ki je po svoji naravi najbližje
prevajanju, čeprav ni identično z njim:
˗ navzočnost zapisovalca ob samem folklornem dogodku in
njegovo (ne)zavestno soustvarjanje že s tem, da ga
spodbuja;
˗ skladno in uravnoteženo upoštevanje »pragmatičnih« in
»referenčnih informacij«;
˗ način zapisovanja, ki ostaja znotraj enega jezika, čeprav
gre za dva različna sistema.
2. Na zapisovalca je treba gledati bolj dinamično in ga tudi teoretično
upoštevati v ljudsko-slovstvenem dogajanju (pri kontekstu, teksturi in
prenašanju teksta).
3. Glede na zgodovinske okoliščine, osebne značilnosti zapisovalcev, je
treba sprejeti dejstvo različnih načinov zapisovanja. Zmotno je
prepričanje, da zmorejo zapisovati le strokovnjaki. Dovolj je primerov,
ko so ti podlegli »spreminjanju« in »popravljanju« besedil (Stanonik,
1990).
4.4 ZAPISOVALCI LJUDSKEGA IZROČILA NA SLOVENSKEM
4.4.1 MATIJA VALJAVEC
Matija Valjavec (1831-1897), pesnik, folklorist in jezikoslovec, je bil rojen na Srednji Beli
pri Preddvoru. Osnovno šole je začel obiskovati leta 1838 v Kranju in nato gimnazijo v
Ljubljani. Od jeseni 1851 je študiral na Dunaju slavistiko in klasično jezikoslovje. Ker
mu je grozilo, da v Sloveniji ne bo dobil službe, je s prijateljem sprejel povabilo
gimnazije iz Varaždina, kjer je bil imenovan za pravega učitelja. Nato je bil premeščen
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
46
Slika 5: Matija Valjavec.
na gimnazijo v Zagreb, kjer je učil do upokojitve. Leta 1864 se je oženil s Hrvatico Berto
Ott in z njo imel osem sinov in eno hčer.
Recitiranje in pripovedovanje babice ga je spodbudilo
k pisanju pesmi in zbiranju ljudskega slovstva,
predvsem svetniških legend. Valjavec je najprej začel
z objavo slovenskih pripovedk, ki jih je sicer delno
predelal, vendar je jedro ostalo pristno ljudsko. Po
prihodu v Varaždin je docela opustil zanimanje za
gorenjsko izročilo in sam ter s pomočjo učencev iz
Prlekije in Prekmurja zbiral vzhodno štajerske in
prekmurske pripovedke in pravljice, ki jih je objavljal
skupaj s kajkavskimi. Največja njegova zasluga so
zapisi kajkavskega ljudskega izročila. Valjavec je prvi
videl v ljudskih pripovedi izraz ljudske ustvarjalnosti in
ni iskal »izvirnih, domačih« motivov, marveč se je zavedal, da prav samosvoje
oblikovanje splošno razširjenih motivov odkriva vrednost povedk
(http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4152/VIEW/, 2012).
4.4.2 KRISTINA BRENK
Kristina Brenk (1911-2009), znana kot prevajalka, mladinska
pisateljica, pesnica, dramatičarka in urednica, je svoje
otroštvo preživela v Horjulu, kjer je končala štiri razrede
osnovne šole. Šolanje je nadaljevala v Mariboru in končala
meščansko šolo in učiteljišče. Študirala je psihologijo in
pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času študija
je hodila v dramsko šolo Mihaele Šaričeve. Zavzemala se je
za ustanovitev mladinskega gledališča, zato se je leta 1938
odločila za študij teorije gledališča za mlade v Pragi.
Doktorirala je leta 1939 iz pedagogike. Do vojne je bila
zaradi levičarstva brez redne zaposlitve in se je preživljala z
Vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Matija_Valjavec,
dne: 2. 5. 2012
Slika 6: Kristina Brenk.
Vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kristina
_Brenk
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
47
inštrukcijami in priložnostnim pisanjem. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri
narodnoosvobodilnem boju. Bila je kurirka in je spremljala pisatelja Prežihovega
Voranca, ki je bil med vojno urednik radia Kričač. Leta 1943 so jo zaprli, kjer je ostala
do konca italijanske okupacije. Po vojni se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in
urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Objavljala je prozo v Cicibanu in
Pionirju. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige, med leti 1949-
1973, ko se je upokojila. Zasnovala je knjižne zbirke za otroke: Cicibanova knjižica,
Čebelica, Lutkovni oder, Mladi oder, Najdihojca, Velike slikanice, Zlata ptica, Zvezdica.
Svoje prvo avtorsko delo z naslovom Golobje, sidro in vodnjak je objavila leta 1960.
Prevajala in urejala je slovenske in tuje pravljice ter pesmi, med drugim: Babica
pripoveduje (slovenske ljudske pravljice), Mamka Bršljanka (svetovne ljudske pravljice),
Lonček, kuhaj! (ljudske pravljice slovanskih narodov) (http://www.arzenal.si/sbl/99,
2012).
4.4.3 MILKO MATIČETOV
Milko Matičetov (1919-) se je rodil v Koprivi na
Krasu. Maturiral je na klasični gimnaziji v
Gorici leta 1938, študiral klasično in moderno
filologijo na univerzi v Padovi. Leta 1955 je
doktoriral pri SAZU s folklorno študijo Sežgani
in prerojeni človek. Leta 1945 se je zaposlil kot
kustos pripravnik v Etnografskem muzeju v
Ljubljani. V Inštitutu za slovensko narodopisje
je delal od 1952 do upokojitve 1985. Osnoval
je arhiv ljudskih pripovedi. Posveča se predvsem zbiranju in komparativnemu
raziskovanju slovenskega ljudskega slovstva in verovanja, zlasti pripovedništva.
Najintenzivneje je raziskoval v obrobnih slovenskih pokrajinah (Posočje, Ter, Rezija,
slovenska Istra in Kras, Zgornja Savska dolina in Koroška, Prekmurje in Porabje).
Njegove najbolj znane objave so: Sežgani in prerojeni človek, Rožice iz Rezije, Zverinice
iz Rezije ipd. (http://isn.zrc-sazu.si/?q=node/25#Maticetov, 2012).
Vir fotografije: http://isn.zrc-
sazu.si/Files/Image/AVL/MILKO-1.jpg, dne 1. 4. 2012
Slika 7: Milko Matičetov.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
48
4.4.4 ANJA ŠTEFAN
Anja Štefan (1969-) se je rodila v Šempetru pri Novi
Gorici. Že v drugem razredu osnovne šole je v koledar, ki
se je ohranil do danes, napisala svoje prve pesmi.
Študirala je slovenščino in angleščino, vendar ji je bila
slovenščina bližja. Pravi, da je ves čas uživala v igranju z
besedami, v svobodi izražanja, ki ji ga ponuja materni
jezik, v bistrih zgodbah in pesmih, ki so se jo dotaknile.
Na koncu študija se je ponovno vrnila k ljudskim
pripovedim. Z njimi se je začela ukvarjati z odrasle strani
in iz njih diplomirala, kar jo je očitno zelo pritegnilo, saj je
kasneje na to temo tudi magistrirala. Danes pisateljica,
pesnica in pravljičarka piše pesmi in pravljice za otroke ter pripoveduje in raziskuje
ljudske pripovedi. Njena besedila odlikuje razpoznavno besedno valovanje, ki se preliva
v preprosto in lepo stopnjevano dogajanje (Kristan, 2010).
Njena dela sodijo v tri skupine: avtorska dela6, priredbe in zbirke ljudskega slovstva7
ter znanstvene objave.8 (Kristan, 2010).
6(1998). Čmrlj in piščalka. Ljubljana: Mladinska knjiga; (1999). Melje, melje mlinček, sedem pravljic za lahko noč.
Ljubljana: Mladinska knjiga; (2000). Lešniki, lešniki. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2005). Bobek in barčica. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2005). Iščemo hišico. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2005). Kotiček na koncu sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2006). Sto ugank. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2007). Štiri črne mravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga; (2008). Lonček na pike. Ljubljana: Mladinska knjiga.
7(1995). Čez griček v gozdiček (zbirateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (1999). O Pustu in zakletem gradu:
slovenska ljudska pravljica (urednica in avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga; (1999). Zlato kralja Matjaža: slovenska ljudska pravljica (pisateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2000). O pastirčku in debeli uši: slovenska ljudska pravljica (avtorica dodatnega besedila in urednica). Ljubljana: Slovenska knjiga; (2000). Zvezdice: berilo za 2. razred devetletne osnovne šole (zbirateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2000). Zvezdice zlate 1: berilo za prvi razred (osemletne) osnovne šole (zbirateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2001). Lonček, kuhaj: najlepše slovanske ljudske pripovedi (avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2002). Čudežni mlinček: ljudske pripovedi s celega sveta (urednica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2004). Zajec in lisica: slovenske basni (urednica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2004). Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo: 24 pesmi, pravljic in ugank za božično-novoletni čas (urednica in avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2007). Maček in vrag (prevajalka). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2008). Trije prašički: angleška ljudska pravljica (prevajalka).
Ljubljana: Mladinska knjiga; (2009). Čudežni vrt: zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman (avtorica dodatnega besedila). Ljubljana: Mladinska knjiga. (2010). Antonton (prevajalka). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2011). Hudičeva volna: slovenska ljudska pravljica (pisateljica). Ljubljana: Mladinska knjiga; (2011). Za devetimi gorami: slovenske ljudske pravljice (avtorica dodatnega besedila in urednica). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Vir: Delo.si, dne 20.3. 2011, foto: Aleš Černivec
Slika 8: Anja Štefan.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
49
Poleg tega, da je mladinska pisateljica in pesnica, je tudi profesionalna pripovedovalka.
Je glavna snovalka pripovedovalskega festivala Pravljice danes in urednica zbirk
ljudskih pravljic. Je redna sodelavka pri otroških mesečnikih Ciciban in Cicido, objavljala
pa je tudi v revijah Galeb in Prilogi za starše (Kristan, 2010).
Da je Anja Štefan res odlična umetnica, dokazujejo nagrade, ki jih je prijela za svoje
delo. Skupaj z ilustratorko Marjanco Jemec Božič sta prejeli dve Levstikovi nagradi za
izvirno leposlovno delo,ki jo podeljuje založba Mladinska knjiga – prvič leta 2001 za
zbirko Melje, melje mlinček in drugič leta 2007 za slikanico Kotiček na koncu sveta.
Leta 2007 je prejela nagrado Izvirna slovenska slikanica za delo Sto ugank. Za isto
nagrado je bila leta 2006 nominirana za delo Bobek in barčica in prav tako leta 2008 za
delo Štiri črne mravljice (Kristan, 2010).
8(2010). Anton Dremelj - Resnik: Zbirka Slovenski pravljičarji (avtorica spremne študije in zasnovalka knjige).
Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. (1999) Folklorno pripovedovanje kot prepletanje izročila in osebne ustvarjalnosti: magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta
Dela Anje Štefan so do leta 2009 povzeta po Revija za elementarno izobraževanje (2010), po letu 2009 pa so izpisane s spletne strani Cobiss (Cobiss, 2012).
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
50
5 METODOLOGIJA RAZISKOVALNEGA DELA
5.1 OPREDELITEV PROBLEMA
V diplomskem delu sem se osredotočila na ljudsko slovstvo, ki je na predlaganem
seznamu književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino. Raziskati želim, v katerem
vzgojno-izobraževalnem obdobju je več poudarka na ljudskih besedilih, katera ljudska
besedila prevladujejo, glede na vrsto in izvor besedila. Obenem želim narediti
primerjavo števila enot ljudskega slovstva v potrjenih berilih za OŠ glede na vrsto in
izvor besedila ter razred. Ugotovili bomo, ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z
ljudskimi besedili, ki so na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu.
5.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA
Ugotoviti, koliko enot ljudskega slovstva je uvrščenega na predlagan seznam
književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem
obdobju, glede na vrsto in izvor besedila.
Narediti primerjavo števila enot ljudskega slovstva v potrjenih beril za OŠ
glede na vrsto in izvor besedila ter razred.
Ugotoviti, ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi besedil, ki so na
predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu.
5.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE
V nadaljevanju prikazujem opredelitev problema v obliki raziskovalnih vprašanj in
hipotez.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
51
RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
R1: Koliko enot ljudskega slovstva je na predlaganem seznamu književnih besedil v
prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju glede na vsa predlagana
besedila (avtorska in ljudska)?
R2: Katero ljudsko slovstvo glede na besedilne vrste (proza, poezija, dramatika in
kratke enote) in kraj izvora (slovensko, svetovno) prevladujejo na predlaganem
seznamu književnih besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem
obdobju?
R3: Katere enote ljudskega slovstva prevladujejo v berilih za OŠ, glede na vrsto in izvor
besedila?
R4: Katere enote ljudskega slovstva prevladujejo v berilih za OŠ, glede na vrsto
besedila in razred?
R5: Katere enote ljudskega slovstva prevladujejo v berilih za OŠ, glede na izvor besedila
in razred?
R6: Ali različna berila za isti razred vključujejo enako število enot ljudskega slovstva
(glede na vrsto in izvor)?
R7: Ali se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi besedili, ki so na predlaganem
seznamu književnih besedil v učnem načrtu?
HIPOTEZE
H1: Predpostavljam, da je na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem,
drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju več avtorskih besedil, in sicer 70%
avtorskih in 30% ljudskih.
H2: Predpostavljam, da na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem, drugem
in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju prevladujejo slovenska prozna besedila.
H3: Predpostavljam, da v berilih za OŠ prevladujejo slovenska prozna besedila.
H4: Predpostavljam, dav vseh berilih, ki so namenjena za isti razred, prevladujejo
ljudska prozna besedila.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
52
H5: Predpostavljam, dav vseh berilih, ki so namenjena za isti razred, prevladujejo
slovenska ljudska besedila.
H6: Predpostavljam, da različna berila za isti razred ne vključujejo enakega števila enot
ljudskega slovstva.
H7: Predpostavljam, da se ljudska besedila v berilih ujemajo z ljudskimi besedili, ki so
na predlaganem seznamu književnih besedil v učnem načrtu.
5.4 RAZISKOVALNA METODA
Pri raziskavi bom uporabila kvantitativni raziskovalni pristop.
Opis analiziranega gradiva: uporabila bom predlagane sezname književnih
besedil v prvem, drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju iz
učnega načrta za slovenščino ter vsa potrjena berila za osnovne šole.
Obdelava podatkov: vsebinska analiza pisnih gradiv (učni načrt za
slovenščino in berila za osnovno šolo).
5.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Za predstavitev podatkov sem uporabila tabele in grafe, v katerih so prikazana
preučevana besedila, tako numerično kot atributivno. V nekaterih primerih sem
dobljene rezultate predstavila v odstotkih.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
53
6 LJUDSKO SLOVSTVO V IZOBRAŽEVANJU
Vzgojno-izobraževalni proces je zavestna, načrtna, sistematična dejavnost učiteljev in
učencev, usmerjena k doseganju ciljev, zato ga je treba načrtovati. Kar pomeni, da
opravimo didaktično-metodično členitev tega procesa in zagotovimo vse, kar je
potrebno, da bo potekal sistematično in organizirano (Ivanuš Grmek, 1999).
6.1 ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V KURIKULUMU ZA VRTCE
Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki temelji na predlogih in rešitvah, ki so
uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih. Ob rabi strokovne literature
omogoča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu. Namenjen je
vsem, ki delajo z otroki: vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem,
svetovalnim delavcem. Dokument je bil sprejet na 26. seji Strokovnega sveta za
splošno izobraževanje leta 1999 (Kurikulum za vrtce, 1999).
Kurikulum je razdeljen na šest področij, in sicer: gibanje, jezik, umetnost, družba,
narava in matematika. Za našo raziskavo je zanimivo jezikovno področje, ki vključuje
književno vzgojo v vrtcu.
V priročnik h kurikulu Otrok v vrtcu je Saksida (2001) med drugimi zapisal naslednji cilj,
ki se neposredno navezuje na ljudsko izročilo:
otrok pozitivno vrednoti slovensko izročilo in kulturo.
Saksida (2001) opozori na nujnost izbora po vsebini in zahtevnosti raznolikih ljudskih
besedil. Vendar pravi, naj si kriterije izbora na podlagi lastnih izkušenj ter skupine
otrok, ki jo ima, oblikuje vsaka vzgojiteljica sama. V priročniku sta navedeni naslednji
ontološki zbirki ljudskega besedila, ki sta ustrezni za branje v vrtcu:
Babica pripoveduje (1979) - zbirka slovenskih ljudskih pripovedi (ur. K. Brenk) in
Mamka Bršljanka (1979) - zbirka tujih ljudskih pripovedi (ur. K. Brenk).
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
54
6.2 ZASTOPANOST LJUDSKEGA SLOVSTVA V UČNEM NAČRTU ZA
OSNOVNO ŠOLO
Nacionalni učni načrt je šolskoupravni dokument, ki skupaj s predmetnikom določa
vzgojno-izobraževalni profil šole, splošne učne cilje, predpisuje učne predmete, njihove
cilje, obseg in globino vsebine ter predvidi sistematično razvrstitev učnih vsebin (Ivanuš
Grmek, 1999)
Temeljni elementi učnega načrta, ki predstavljajo didaktično strukturo, so (Novak,
2012):
˗ cilji (splošni in operativni),
˗ vsebine,
˗ didaktična priporočila (metode in oblike dela).
Učni cilji in vsebine: določi cilje in vsebine določenega predmeta na določeni
stopnji, njihovo razporeditev in globino. Odnos med učnimi cilji in vsebinami je
soodvisen, vendar so bistvenega pomena jasno izraženi cilji.
Cilji: soodločajo o izboru vsebin, predvsem pa je taksonomija ciljev pomembna pri
razvrščanju vprašanj in nalog v učbenikih in drugih učnih načrtih. Njihova
strukturiranost kaže, katero znanje naj učitelj oz. pisec učbenika razvija pri učencih
(Novak, 2011). V učnem načrtu za slovenščino 2011 so navedeni splošni in
operativni cilji za področje jezika in književnosti.
Učna vsebina: je pomemben element znotraj učnega načrta, še bolj pa znotraj
učbenika. Pove nam, kaj poučevati, da bi dosegli zastavljene cilje in da bi učenci
pridobili določeno znanje. Pomembni kriteriji za izbor učne snovi so: učni cilji, ki jih
učne vsebine udejanjajo; znanstvena in strokovna veljavnost; psihološka in
didaktična primernost uporabniku (Novak, 2011).
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
55
Didaktična priporočila: nam priporočajo metode za udejanjenja ciljev in
pridobivanje znanja. Pri tem imamo v mislih vlogo učenca in učitelja ter interakcijo
med njima ter didaktična načela, metode in oblike dela (Novak, 2011).
Analizirani učni načrt za slovenščino je bil potrjen s strani Strokovnega sveta RS za
vzgojo in izobraževanje 14. aprila 2011, v veljavo pa je stopil s šolskim letom
2011/2012 (MRSS, 2012).
6.2.1 LJUDSKO SLOVSTVO V UČNEM NAČRTU ZA SLOVENŠČINO
V učni načrt za slovenščino je vključen predlagan seznam književnih besedil9, v
katerem so besedila razvrščena po besedilnih vrstah: poezija, proza in dramatika, ter
razredih, tako so predstavljeni tudi v nadaljevanju.
9 Za besedni sklop predlagan seznam književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino bom v nadaljevanju uporabila
skrajšano poimenovanje, in sicer predlagan seznam.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
56
1. VZG.-IZOBR. OBDOBJE10
2. VZG.-IZOBR. OBDOBJE 3. VZG.-IZOBR. OBDOBJE
1 2 3 4 5 6 7 8 9
POEZIJA ˗ Pojte, pojte drobne ptice (zbirka)
˗ Stara pesem, ˗ Jurček orje, ˗ Katarina Barbara
˗ Zajec in pes
˗ Kaj sem prislužil
˗ Pleši, pleši črni kos
˗ Desetnica ˗ Gor čez izaro
˗ Galjot, ˗ Oblaki so
rdeči
11
PROZA ˗ Janček-ježek, ˗ Mojca
Pokrajculja, ˗ O povodnem
možu, ˗ Hvaležni medved ˗ Babica
pripoveduje
˗ Zakaj teče pes za zajcem?
˗ Miška je šla k čevljarju
˗ Dvanajst ujcev,
˗ Tri botre lisičice
˗ Slovenske narodne pravljice (zbirka)
˗ Volkodlak, ˗ Ajda in
Slovenci, ˗ Kralj
Matjaž, ˗ Peter
Klepec
˗ Vedomec
15 SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
˗ Mamka Bršljanka (zbirka)
˗ Mamka Bršljanka (zbirka)
˗ Tisoč in ena noč (zbirka)
- Stvarjenje sveta
11
- Kalevala - Pesem nosačev žita
6
ŠT. ENOT 10 3 3 1 2 2 6 4 1 32
Tabela 1: Ljudsko slovstvo v učnem načrtu za slovenščino po vzgojo-izobraževalnih obdobjih.
10
V prvo izobraževalno obdobje sodita tudi zbirki Malčkipalčki in Primi pesmico za rep. Obe antologiji sta po večini avtorski, z minimalno vključenostjo ljudskih oz. narodnih besedil, zato jih
nisem uvrstila k ljudskem slovstvu.
11 Op.p. Avtorji učnega načrta ob besedilu Stvarjenje sveta niso navedli, da izhaja iz Biblije. Ravno tako so brez literarno-teoretične osnove tudi: Kalevala, Pesem nosačev žita in antologija
Pojte, pojte drobne ptice.
VirTabele 1: Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2011.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
57
V tabeli 2 je predstavljeno število enot ljudskega slovstva in avtorskih besedil s
seznama književnih besedil v učnem načrtu za slovenščino.
1. vzg-izob. obdobje
2. vzg-izob. obdobje
3. vzg-izob. obdobje Skupaj
Razred 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Št. enot LS12 10 3 3 1 2 2 6 4 1 32
Št. enot LS+AD13 42 46 61 50 56 56 53 56 63 483
% 23,8% 6,5% 4,9% 2,0% 3,6% 3,6% 11,3% 7,1% 1,6% 6,6%
Tabela 2: Število enot ljudskega slovstva in avtorskih besedil v učnem načrtu za slovenščino.
Pri knjižnih zbirkah Pojte, pojte drobne ptice, Babica pripoveduje, Mamka Bršljanka,
Tisoč in ena noč in Slovenske narodne pravljice v učnem načrtu ni natančno
opredeljeno, koliko enot naj bi obravnavali, zato sem zaradi lažje predstavitve
podatkov za eno zbirko določila eno enoto.
Graf 1: Število enot ljudskega slovstva in avtorskih besedil v učnem načrtu za slovenščino.
Graf 1 nam prikazuje razmerje med ljudskim slovstvom in avtorskimi besedili, ki so na
predlaganem seznamu. Iz tabele 2 je razvidno, da je ljudsko besedilo minimalno
12
Kratica LS pomeni ljudsko slovstvo.
13 Kratica AB pomeni avtorsko besedilo.
10 3 3 1 2 2 6 4 1
42
46
61
50
56 56 53
56
63
0
10
20
30
40
50
60
70
1 2 3 4 5 6 7 8 9
Št e
no
t lju
dsk
ega
slo
vstv
a
Razredi
Št. enot LS
Št. enot LS+AB
Linearna (Št. enot LS)
Linearna (Št. enot LS+AB)
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
58
zastopano, v učnem načrtu je vključenih le 6,6% ljudskega slovstva. Kaže se tudi
neenakomerna porazdeljenost predlaganih enot ljudskega slovstva po razredih in
linearna črta upadanja števila enot. Razvidno je, da je največ predlaganih besedil v
prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, natančneje v prvem razredu, in sicer kar
deset. Po številu enot sledi sedmi razred, s šestimi enotami ljudskih besedil, nato osmi
razred s štirimi enotami, v drugem in tretjem razredu so po tri enote, v petem in
šestem razredu dve ljudski besedili in v četrtem ter devetem razredu eno ljudsko
besedilo.
V grafu 2 so razčlenjena besedila ljudskega slovstva glede na izvor (slovensko ali
svetovno) in vrsto besedila (poezija ali proza), ki so na predlaganem seznamu.
Graf 2: Število enot ljudskega slovstva v učnem načrtu glede na izvor in vrsto besedila.
Vidimo lahko, da prevladujejo slovenska ljudska besedila, in sicer prozno ljudsko
slovstvo, ki vključuje kar petnajst enot, in slovenska ljudska poezija, ki vključuje enajst
enot. Svetovno ljudsko slovstvo je slabo zastopano v učnem načrtu za slovenščino, in
sicer dve svetovni ljudski pesmi in štiri prozna dela. Po številu enot izstopata prvi in
sedmi razred, v drugih razredih se število ljudskih besedil giblje od ene do štirih enot.
4
0 1
0 1
0 0 0 1
0 1
0 1
0
2 1
0 1
11
15
2
4 5
1 2
0
2
0 1
0 0 1
0 1
4
1 1 0 0 0
0
2
4
6
8
10
12
14
16
slo
svet
slo
svet
slo
svet
slo
svet
slo
svet
slo
svet
slo
svet
slo
svet
slo
svet
Slo
. po
ezija
Slo
. pro
za
Svet
. po
ezija
Svet
. pro
za
1 2 3 4 5 6 7 8 9
1. vzg-izob. obdobje 2. vzg-izob. obdobje 3. vzg-izob. obdobje Skupaj
Št. e
no
t lju
dsk
ega
slo
vstv
a
Razredi in vzgojno-izobraževalna obdobja
poezija
proza
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
59
6.3 UČBENIKI ZA KNJIŽEVNOST OZ. BERILA
6.3.1 RAZLAGA POJMOV
Uresničevanje učnih ciljev in določil v učnem načrtu v veliki meri temelji na
uporabnosti didaktičnih pripomočkov, v našem primeru učbenikov za književnost. Za
učne knjige za pouk književnosti se danes uporabljata dva izraza: berilo in učbenik.
Temeljno definicijo učbenika in berila nam ponuja Slovar slovenskega knjižnega jezika:
učbenik: knjiga s predpisano snovjo za učenje: izdati, napisati učbenik; matematični
učbenik; osnovnošolski, univerzitetni učbenik;
berílo: učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk.
Slovarske definicije kažejo, da je beseda učbenik pomensko širši pojem od besede
berilo, saj pomeni katero koli učno knjigo in je zato izraz berilo v podpomenskem
odnosu, torej samo vrsta učbenika.
6.3.1.1 Učbenik
Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje učbenik kot knjigo, s predpisano snovjo
za učenje, kar je najsplošnejša definicija. V didaktiki pa je definiran kot osnovnošolska
knjiga, ki sledi učnemu načrtu in v kateri so strokovno znanstvene vsebine usklajene s
cilji, stopnjo razvoja in načinom motivacije učencev ter šolskim programom. Učbenik
naj bi bil povezava med učnim načrtom in neposrednim poukom. Učbenik za
književnost vsebuje z učnim načrtom usklajeno učno snov za pouk književnosti, je vir
književnega znanja in dejavnega učenja, sredstvo za pridobivanje knjižne kulture in
duhovnega razvoja, motivacijsko sredstvo za razvoj književnih sposobnosti ter
ustvarjanje čustveno angažiranega odnosa do izobraževanja kot stalne in trajne
človekove dejavnosti (Novak, povzeto po Božič in Žbogar, 2011).
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
60
6.3.1.2 Berilo
Pravilnik o učbenikih opredeljuje berilo kot zbirko besedil, izbranih v skladu s cilji
učnega načrta in opremljenih z ustreznim didaktičnimi napotki (Novak, povzeto po
Krakar Vogel, 2011).
Berilo je zbirka besedil slovenske in svetovne književnosti in zajema odlomke iz daljših
proznih besedil. Berilo je učbenik, pri sestavi pa ga opredeljujejo naslednji elementi:
˗ v berilu so celovita daljša in krajša besedila;
˗ odlomki iz daljših besedil so izbrani po dveh merilih: biti morajo kolikor toliko
zaključeni, ob tem pa naj otroka spodbujajo za nadaljevanje branja in s tem na
branje celovitega besedila; berilo je bogato likovno opremljeno;
˗ znano : neznano – ponuditi nekaj znanih in neznanih avtorjev;
˗ klasično : sodobno – bistvena je sporočilna raznolikost – ponuditi množico
predstavno in razpoloženjsko enakih besedil;
˗ zvrsti – upoštevanje so vse literarne zvrsti – pripovedništvo, pesništvo in
dramatika (Novak, povzeto po Saksida, Mihajlovska idr. v Mateja Jankovič Čurič,
2011).
V nadaljevanju bom namesto termina učbenik za književnost uporabljala termin berilo,
ker le-ta natančneje opredeljuje vsebino strokovnega področja.
6.4 SEZNAM POTRJENIH BERIL ZA OSNOVNO ŠOLO
Na učbeniškem trgu je mogoče izbirati med berili različnih založb. Pomembno pa je, da
so izbrana gradiva potrjena s strani Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno
izobraževanje. Potrjujejo jih na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja in Pravilnika o potrjevanju učbenikov. Postopek potrjevanja
učnih gradiv izvaja Komisija za učbenike (Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport,
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
61
2012). Tabela 3 prikazuje seznam potrjenih beril za osnovno šolo14 z avtorji, založbo in
letnico izdaje.
NASLOV AVTORJI ZALOŽBA LETNICA
1. razred 9-letke
1. Jaz pa berem 1 Metka Kordigel, Igor Saksida
Rokus Klett 2001, 2003, 2004, 2008, 2009
2. Ko pravljice oživijo Marija Grginič Izolit 2003
2. Moje prvo berilo Barbara Hanuš, Jelena Sitar
DZS 2005, 2006
4. Kdo bo šel z nami v gozdiček 1
Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber
Mladinska knjiga 2009, 2012
5. Lili in Bine Metka Kordigel, Igor Saksida
Rokus Klett 2011
2. razred 9-letke in 1. razred 8-letke
1. Pozdravljene, besede
Barbara Hanuš DZS 2000, 2001, 2004, 2005
2. Jaz pa berem2 Metka Kordigel Rokus Klett 2000, 2003, 2008, 2009
3. Zvezdice Tilka Jamnik, Slavica Remškar, Anja Štefan
Mladinska knjiga 2000, 2004, 2005, 2006, 2009
4. Na mavrico po pravljico
Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
Izolit 2000, 2005, 2007, 2008
5. Kdo bo šel z nami v gozdiček 2
Jožica Gruden Ciber, Tilka Jamnik, Vida Medved
Mladinska knjiga 2010
3. razred 9-letke in 2. razred 8-letke
1. Moje branje - svet in sanje
Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
Izolit 2000, 2001, 2005-2009, 2011
14
V nadaljevanju raziskave se bom opirala samo na potrjena berila za osnovno šolo in ji poimenovala z enotnim
terminom berila.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
62
2. Kako raste svet Barbara Hanuš DZS 2000, 2004, 2005, 2010
3. Jaz pa berem 3 Metka Kordigel Rokus Klett 2001, 2004, 2005, 2008, 2009
4. S slikanico se igram in učim
Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden
Mladinska knjiga 2002, 2005-2007
5. Kdo bo šel z nami v gozdiček 3
Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber
Mladinska knjiga 2011
4. razred 9-letke in 3. razred 8-letke
1. Pozdravljen, svet Barbara Hanuš DZS 1998-2001, 2003, 2004
2. Berilo za razvedrilo
Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
Izolit 2002, 2008
3. Svet iz besed Jakob J. Kenda, Milena Mileva Blažid, Jože Lango, Jožica Frigelj, Irena Hodnik
Rokus Klett 2007, 2010
4. Novi svet iz besed Milena Mileva Blažid Rokus Klett 2010
5. Razširi roke Berta Golob Mladinska knjiga 2010
5. razred 9-letke in 6. razred 8-letke
1. Besede za vsevede Barbara Hanuš DZS 1999-2001, 2003, 2004, 2007, 2008, 2011
2. Koraki nad oblaki Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
Izolit 2003, 2008
3. Na krilih besed Berta Golob, Metka Kordigel, Igor Saksida
Mladinska knjiga 2006-2008, 2010, 2011
4. Svet iz besed 5 Milena Mileva Blažid Rokus Klett 2007, 2008, 2010
6. razred 9-letke in 5. razred 8-letke
1. Kdo se skriva v ogledalu
Berta Golob, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Igor Saksida
Mladinska knjiga 1997-2008
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
63
2. Branje za sanje Majda Cirman, Gregor Kocijan, Stanko Šimenc
DZS 2001, 2004-2006, 2008, 2009
3. Svet iz besed 6 Milena Mileva Blažid, Neža Cigut, Jakob J. Kenda, Drago Meglič, Mateja Šeliškar, Peter Svetina
Rokus 2002-2008
4. Sledi do davnih dni Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
Izolit 2004, 2008
7. razred 9-letke in 6. razred 8-letke
1. Sreča se mi v pesmi smeje
Miha Mohor, Vida Medved Udovič, Igor Saksida, Berta Golob
Mladinska knjiga 1997-2004, 2006-2010
2. Ta knjiga je zate Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc
DZS 2001-2004, 2007-2010
3. Svet iz besed 7 Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič
Rokus Klett 2003-2008, 2010, 2011
5. Novi svet iz besed 7
Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Žbogar, Marica Žveglič
Rokus Klett 2010
8. razred 9-letke in 7. razred 8-letke
1. Dober dan, življenje
Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih
Mladinska knjiga 1999-2006, 2009, 2010
2. Spletaj niti domišljije
Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc
DZS 2000, 2004, 2007, 2010
3. Svet iz besed 8 Milena Mileva Blažid, Marica Žveglič, Jakob J. Kenda, Peter Svetina
Rokus 2003-2007, 2009
9. razred 9-letke in 8. razred 8-letke
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
64
1. Skrivno življenje besed
Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih
Mladinska knjiga 2001, 2002, 2003, 2005, 2006, 2008, 2009, 2010
2. Z roko v roki Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc
DZS 2002, 2005
3. Svet iz besed 9 Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič
Rokus 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
Tabela 3: Seznam potrjenih beril za osnovno šolo.
6.5 PREGLED LJUDSKEGA SLOVSTVA V POTRJENIH BERILIHZA OSNOVNO
ŠOLO
Za jasnejšo predstavo sem podatke o številu enot ljudskega slovstva15 v potrjenih
berilih za osnovno šolo predstavila v dveh delih. V prvem delu so podatki prikazani s
pomočjo tabele 4. Berila si sledijo glede na razred, kateremu je namenjeno.
Tabela vključuje naslov berila, avtorje, založbo, pri kateri je berilo izšlo in besedila
ljudskega slovstva, ki so razčlenjena na:
vrsto besedila: poezija, proza, dramatika in kratke enote16 ter
izvor besedila: slovenska in svetovna.
V drugem delu sem število enot ljudskega slovstva v berilih prikazala s pomočjo tabel in
grafov glede na različne spremenljivke: izvor, vrsto besedila in založbo, pri kateri so
berila izšla.
15
V nadaljevanju raziskave bom osredotočena samo na ljudska besedila, zato bom pridevnik ljudski (-e, -a) ponekod
izpuščala.
16 H kratkim enotam prištevamo pregovore, uganke in otroške folklorne obrazce: vabljivke, izštevanke, zbadljivke,
nagajivke ipd.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
65
1. RAZRED
JAZ PA BEREM 1 Berilo za 1. razred osnovne šole
Avtorja: Metka Kordigel, Igor Saksida
Ljubljana: Rokus Klett, 2008
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenske ljudske: Igrajmo se
Ringa – ringa raja
Jurček orje
Katarina Barbara
PROZA Slovenske ljudske: Nemška ljudska: Mojca Pokrajculja – koroška
(odlomek) Mamka Bršljanka (odlomek)
Janček ježek - prekmurska (odlomek) Afriška ljudska: Bogata in uboga sestra – rezijanska
(odlomek) Kaj je najboljše (odlomek)
O povodnem možu – prekmurska (odlomek)
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
KO PRAVLJICE OŽIVIJO Berilo za 1. razred osnovne šole
Avtorica: Marija Grginič
Trzin: Izolit, 2003
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenske ljudske: Majhna sem bila Naša Špela Mamica poslušajte Katarina Barbara Muca je mijavkala Jurček orje
Igrajmo se
PROZA Slovenske ljudske: Ruske ljudske: Mojca Pokrajculja (Koroška) O veliki repi
Hvaležni medved (Koroška) Babica Zima
Bela kača s kronico Medved išče pestunjo
Miš zgrizla pogodbo Zajček in repa
Polž zmagal v teku z lisico
Letonska ljudska:
Medved in miška
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
66
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
MOJE PRVO BERILO Berilo za 1. razred osnovne šole
Avtorici: Barbara Hanuš, Jelena Sitar
Ljubljana: DZS, 2005
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenski ljudski: Miška kaško kuhala
Petelinček pelje žito
PROZA
DRAMATIKA Slovenska ljudska: Mojca Pokrajculja (priredila Ela
Peroci)
KRATKE ENOTE Ameriški ljudski (zapisan kot bans):
Avto
Gosenica
KDO BO ŠEL Z NAMI V GOZDIČEK 1
Berilo za 1. razred osnovne šole
Avtorji: Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber
Ljubljana: MK, 2009
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenske ljudske: Moldavska ljudska: Bela, bela lilija (rajalna igra) Zajček sivi, nagajivi
Polžek (rajalna igra) Cincabinca (rajalna igra) Ruska ljudska: Črke razigranke Imeli smo kozlička
Murn poje
Slovaška ljudska:
Miška je kaško kuhala
Nemška ljudska:
Vse moje bele račke
Severnoameriška indijanska uspavanka:
Sonce za goro zaspi
PROZA Slovenske ljudske:
O povodnem možu (odlomek)
Janček ježek (odlomek)
Hvaležni medved
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
67
DRAMATIKA Slovenska ljudska (zgodba, slikopis):
Mojca Pokrajculja (odlomek)
KRATKE ENOTE Slovenska ljudska: Cibcibiribciblonika (izštevanka)
LILI IN BINE Berilo za 1. razred osnovne šole
Avtorja: Metka Kordigel, Igor Saksida
Ljubljana: Rokus Klett, 2011
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenske ljudske: En ten tenera
Barčica po morju plava
Ringa ringa raja
Jurček orje
Katarina Barbara
PROZA Slovenske ljudske: Nemška ljudska: Mojca Pokrajculja – koroška
(odlomek) Mamka Bršljanka (odlomek)
Janček ježek - prekmurska (odlomek) Afriška ljudska: Bogata in uboga sestra – rezijanska
(odlomek) Kaj je najboljše (odlomek)
O povodnem možu – prekmurska (odlomek)
Kako je Pavliha kukca prodal (odlomek)
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE Slovenski ljudski izštevanki: An ban
Pika Nogavička
Slovenska ljudska – radijska igra: Volku ostrigli brke
2. RAZRED
POZDRAVLJENE, BESEDE Berilo za 2. razred osnovne šole
Avtorica: Barbara Hanuš
Ljubljana: DZS, 2000
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenska ljudska: V svet krojači so odšli
PROZA Slovenska ljudska: Nemška ljudska:
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
68
Bela kača s kronico Trije metulji
DRAMATIKA Slovenska ljudska: Vrabec in burja
KRATKE ENOTE Slovenske ljudske: Reci lipa, ti si pipa
Križ kraž
Muca mačka, bela raca
Krica kraca, bela raca
Ta z drevesa hruške stresa
JAZ PA BEREM 2 Berilo za 2. razred osnovne šole
Avtorica: Metka Kordigel
Ljubljana: Rokus Klett, 2008
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenske ljudske: Kaj sem prislužil
Katarina Barbara
Majhna sem bila
Izidor
PROZA
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE Slovenske ljudske: Izštevanke
ZVEZDICE
Berilo za 2. razred 9-letne osnovne šole
Avtorjice: Tilka Jamnik, Slavica Remškar, Anja Štefan
Ljubljana: MK, 2000
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenske ljudske: Japonska ljudska: Pritožba Zvezdica rumena
Čebelica Bolgarska ljudska: Sonce kliče Zajčkova svatba
Črno žabo smo ulovili Beloruska ljudska:
Prepelica (odlomek)
PROZA Slovenski ljudski: Ruska ljudska: Zlata orehova vejica O veliki repi
Bogata in uboga sestra
Angleška ljudska:
Razbojniška pravljica
Latvijska ljudska:
Zaklad
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
69
DRAMATIKA Ruski ljudski: Kako so živali prihajale k babici zimi
po toplo obleko
Kričavi petelinček
KRATKE ENOTE Slovenski ljudski: Ruska ljudska: Miška kaško kuhala (prstna igra) Kdo bo izpulil repo (slikopis)
Najkrajša pravljica (slikopis) Nemški, španski, finski pregovori:
Pregovori
NA MAVRICO PO PRAVLJICO Berilo za 2. razred 9-letne in 1. razred 8-letne osnovne šole
Avtorji: Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
Trzin: Založba Izolit, 2000
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA
PROZA Slovenske ljudske: Češka ljudska: Deklica veka Lonček, kuhaj! (odlomek)
Bela kača s kronico (odlomek) Afriška ljudska: Pastirček (odlomek) Zajčkov strah
Albanska ljudska:
Kdo se je ustrašil (odlomek)
Etiopska ljudska:
Ali opice nosijo klobuke? (odlomek)
Ruska pravljica:
Maša in medved (odlomek)
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
KDO BO ŠEL Z NAMI V GOZDIČEK 2 Berilo za 2. razred 9-letne in 1. razred 8-letne osnovne šole
Avtorjice: Jožica Gruden Ciber, Tilka Jamnik, Vida Medved Udovič
Ljubljana: MK, 2012
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenska ljudska: Zajec in pes
PROZA Slovenske ljudske: Afriška ljudska: Mačeha in pastorka Kaj je najboljše
Zakaj teče pes za zajcem Miška je prišla k čevljarju
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE Slovenska ljudska: Ukrajinska ljudska: Kako je Pavliha kukca prodal (strip);
priredil: Matjaž Schmidt Rokavička (slikopis); priredila: Anja
Štefan
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
70
3. RAZRED
MOJE BRANJE - SVET IN SANJE
Berilo za 3. razred osnovne šole
Avtorji: Marija Grginič, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
Trzin: Založba Izolit, 2000
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA
PROZA Slovenski ljudski: Litvanska ljudska: Miška je šla k čevljarju Podaljšan dan
Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice
Japonska pravljica:
Ošao
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
KAKO RASTE SVET Berilo za 3. razred osnovne šole
Avtorica: Barbara Hanuš
Ljubljana: DZS, 2000
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenski ljudski: Kaj sem prislužil
Prvo leto služim
PROZA Slovenski ljudski: Bolgarska ljudska: Tri botre lisičice (odlomek) Čarovnikove ptice
Kmetovanje Indijanska ljudska:
Zgodba o toplem vremenu
DRAMATIKA Slovenska ljudska: Ukrajinska ljudska: Kako je gospod grof podaljšal dan
(priredila Barbara Hanuš) Kričavi petelinček (priredila: Draga
Ahačič)
KRATKE ENOTE
JAZ PA BEREM 3 Berilo za 3. razred osnovne šole
Avtorica: Metka Kordigel
Ljubljana: Rokus Klett, 2008
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA
PROZA Slovenska ljudska: Angleška ljudska: Zlata ptica (odlomek) Punčka v travi (odlomek)
DRAMATIKA
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
71
KRATKE ENOTE
S SLIKANICO SE IGRAM IN UČIM Berilo za 3. razred 9-letne in 2. razred 8-letne osnovne šole
Avtorjice: Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden
Ljubljana: MK, 2002
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA
PROZA Slovenske ljudske: Korejska ljudska: Kralj Matjaž Bistroumni deček
Sonce in mavrica Bela kača s kronico
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE Slovenske ljudske: Izštevanki
KDO BO ŠEL Z NAMI V GOZDIČEK 3 Berilo za 3. razred 9-letne in 2. razred 8-letne osnovne šole
Avtorjice: Vida Medved Udovič, Tilka Jamnik, Jožica Gruden Ciber
Ljubljana: MK, 2011
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenska ljudska: Kaj sem prislužil
PROZA Slovenske ljudske: Korejska ljudska: Tri botre lisičice (odlomek) Bistroumni deček (priredila Anja
Štefan)
Kralj Matjaž Sonce in mavrica
Bela kača s kronico
Rezijanska ljudska:
Dvanajst ujcev (odlomek)
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE Dve slovenski izštevanki
4. RAZRED
POZDRAVLJEN, SVET Berilo za 4. razred 9-letne in 3. razred 8-letne osnovne šole
Avtorica: Barbara Hanuš
Ljubljana: DZS, 2004
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenski ljudski: Pesmica za kepanje
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
72
Pustna
PROZA Slovenske ljudske: Bogata in uboga sestra
Mamica Dravica (Koroška)
Če človek če preveč imet
DRAMATIKA Slovenska ljudska: Štirje godci (priredila: Simona
Ješelnik)
Furlanska ljudska: Srajca zadovoljnega človeka
(priredila Simona Ješelnik)
KRATKE ENOTE Slovenske ljudske: Prstne igre in izštevanke
BERILO ZA RAZVEDRILO Berilo za 4. razred 9-letne in 3. razred 8-letne osnovne šole
Avtorji: Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
Trzin: Izolit, 2002
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenske ljudske: Andilibandilitenere
En ten tenera
Ini, ani, ho
Pastirček in divji mož
PROZA Slovenske ljudske: Angleška ljudska: O treh grahkih Zgodba o Tomažku Palčku (odlomek)
S kačo se je oženil Zlata ptica (odlomek zgodbe + konec)
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE Slovenski ljudski: Tone iz Celja
Enkrat je bil en grof
SVET IZ BESED 4 Berilo za 4. razred osnovne šole
Avtorji: Jakob J. Kenda, Milena Mileva Blažid, Jožko Langa, Jožica Frigelj, Irena Hodnik
Ljubljana: Rokus Klett, 2007
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenska ljudska: Prišla je miška iz mišnice
PROZA Slovenska ljudska: Če človek če preveč imet
DRAMATIKA
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
73
KRATKE ENOTE
NOVI SVET IZ BESED 4 Berilo za 4. razred osnovne šole
Avtor: Milena Mileva Blažid, Gaja Kos, Drago Meglič, Neža Ritlop, Marijanca Ajša Vižintin
Ljubljana: Rokus Klett, 2010
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenska ljudska: Zajec in lisica
PROZA Slovenski ljudski: Lisica pomaga najti čudežno zdravilo
Od barke, ki je po suhem plavala
DRAMATIKA KRATKE ENOTE
RAZŠIRI ROKE 4 Berilo za 4. razred osnovne šole
Avtorica: Berta Golob
Založba: MK, 2010
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenska ljudska:
Polžek in junaki
PROZA Slovenski ljudski:
Podganek
Zdravilno jabolko
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
5. RAZRED
BESEDE ZA VSEVEDE Berilo za 5. razred osnovne šole
Avtorica: Barbara Hanuš
Ljubljana: DZS, 1999
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenski ljudski: Pleši, pleši črni kos
Sonček čez hribček gre
PROZA Slovenske ljudske: Karelska ljudska: Ajdi Kako so kmetje potovali v mesto
Kako je nastalo Blejsko jezero Eskimska ljudska: Kako je Suhor dobil svoje ime Miška z velikimi očmi
Kako je Črnomelj dobil svoje ime Korejska ljudska:
Dva potočka Velikanova mezda
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
74
Lisica in jazbec Senegalska ljudska:
Trije lenuhi Za dediščino – spanje
Pravljica o soli (Prekmurska) Kitajska ljudska: Pravljica o cesarju, ki je rad poslušal
pravljice
Italijanska ljudska:
Volk in tri deklice
DRAMATIKA Armenska ljudska:
Mojster in naročnik (priredba: S. Remskar)
KRATKE ENOTE
KORAKI NAD OBLAKI
Berilo za 5. razred 9-letne in 4. razred 8-letne osnovne šole
Avtorji: Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
Trzin: Izolit, 2003
SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO
POEZIJA Slovenski ljudski: Pleši, pleši črni kos
Narobe svet
PROZA Slovenske ljudske: Pastirček in čarovnikova hči
Škratovem fantu razbijejo skledico (Dolenjska)
Lovec Rusel in škrati (Štajerska)
Vražji graben in Škratkovica (Koroška)
Čatež (Beneška)
O védomcih (Gorenjska)
Komu se hrib smeje (Primorska)
O oblakih (Primorska)
Boter petelin in njegova zgodba
Rezijanska ljudska: Tri botre lisičice (odlomek)
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
NA KRILIH BESED
Berilo za 5. razred 9-letne
Avtorji: Berta Golob, Metka Kordigel, Igor Saksida
Ljubljana: MK, 2008
SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO
POEZIJA Slovenska ljudska: Pleši, pleši črni kos
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
75
PROZA
DRAMATIKA KRATKE ENOTE
SVET IZ BESED 5
Berilo za 5. razred osnovne šole
Avtor: Milena Mileva Blažid , Neža Cigüt, Jakob J. Kenda, Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina
Ljubljana: Rokus Klett, 2007
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenska ljudska:
Gusarska
PROZA Tatarska ljudska:
Kako je šaljivec pripovedoval vladarju izmišljotine
Avstralska ljudska: Kljunaš Gaja-dari
Eskimska ljudska: Šamanski boben
Indijanska ljudska: To ti je sreča!
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE Slovenski pregovori
6. RAZRED
KDO SE SKRIVA V OGLEDALU? Berilo za 6. razred 9-letne in 5. razred 8-letne osnovne šole
Avtorica: Berta Golob
Ljubljana: MK, 2005
SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO
POEZIJA
PROZA Slovenska ljudska: Francoska ljudska: Železni prstan Pravljica o treh lovcih
Neznana ljudska:
Trap
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
BRANJE ZA SANJE Berilo za 6. razred osnovne šole
Avtorji: Majda Cirman, Gregor Kocijan, Stanko Šimenc
Ljubljana: DZS, 2008
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
76
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenska ljudska:
Desetnica
PROZA Arabska ljudska: Tisoč in ena noč - Sanje
DRAMATIKA KRATKE ENOTE Ljudski pregovori
SVET IZ BESED 6 Berilo za 6. razred osnovne šole
Avtor: Milena Mileva Blažid, Jakob J. Kenda, Neža Cigüt, Drago Meglič, Mateja Seliškar, Peter Svetina
Ljubljana: Rokus Klett, 2007
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenska ljudska: Lisica
PROZA Orientalska ljudska: Tisoč in ena noč: Neustrašna lunica
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
SLEDI DO DAVNIH DNI Berilo za 6. razred 9-letne in 5. razred 8-letne osnovne šole
Avtorji: Metka Kordigel, Vida Medved Udovič, Igor Saksida
Domžale: Izolit, 2004
SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO
POEZIJA Slovenska ljudska: Zarika in Sončnica
PROZA Indijanska ljudska: O miški, ki je pela
Valižanska ljudska:
Pergin in morska deklica
Židovska ljudska: Teliček
Argentinska ljudska: Jaguar in kirkinčo
Črnska ljudska: Dekle in ženin
Južnokitajska ljudska: Žabji cesar (odlomek)
Arabska ljudska: Aladin in njegova čudežna svetilka
(odlomek)
Grška ljudska:
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
77
Deklica z morja (odlomek)
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
7. RAZRED
SREČA SE MI V PESMI SMEJE
Berilo za 7. razred osnovne šole
Avtorji: Miha Mohor, Vida M. Udovič, Igor Saksida, Berta Golob
Ljubljana: Izolit, 2012
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenski ljudski: Gor čez izaro
Pegam in Lambergar
PROZA Slovenska ljudska: Ajda in Slovenci
Kralj Matjaž
Volkodlak
DRAMATIKA KRATKE ENOTE
TA KNJIGA JE ZATE Berilo za 7. razred 9-letne in 6. razred 8-letne osnovne šole
Avtor: Majda Cirman,Gregor Kocijan, Majda Potrata, Andrej Kustec, Stanko Šimenc, Mojca Lampe Kajtna, Marko Zorovid, Vesna Velkovrh-Bukilica, Simon Kajtna
Ljubljana: DZS, 2001
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenski ljudski: Gor čez izaro
Pegam in Lambergar
PROZA Slovenska ljudska: Kralj Matjaž
Ajda in Slovenci
Peter Klepec
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
SVET IZ BESED 7 Berilo za 7. razred osnovne šole
Avtorji: Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič
Ljubljana: Rokus Klett, 2008
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenski ljudski:
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
78
Graščakov vrtnar
Pegam in Lambergar
PROZA Slovenske ljudske: Sveto pismo: Vesoljni potop* Vesoljni potop in Kurent
Ajda ni Slovenci
Volkodlak
Kralj Matjaž
Kako je Peter Klepec nagnal Turke
DRAMATIKA KRATKE ENOTE
NOVI SVET IZ BESED 7 Berilo za 7. razred osnovne šole
Avtor: Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Alenka Žbogar, Marica Žveglič
Ljubljana: Rokus Klett, 2012
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Slovenske ljudske: Mlada Vida
Pegam in Lambergar
Alenčica, Gregčeva sestrica
Graščakov vrtnar
PROZA Slovenske ljudske: Volkodlak v Ribnici
Ajda in Slovenci
Kralj Matjaž
Kako je Peter Klepec nagnal Turke
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
8. RAZRED
DOBER DAN, ŽIVLJENJE Berilo za 7. razred 8-letne osnovne šole
Avtor: Mojca Honzak,Miha Mohor, Vida Medved Udovič, Nataša Pirih Svetina
Ljubljana: MK, 1999
SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO
POEZIJA Slovenska ljudska: Galjot
PROZA
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
SPLETAJ NITI DOMIŠLJIJE
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
79
Berilo za 8. razred 9-letne osnovne šole
Avtor: Majda Cirman
Ljubljana: DZS, 2004
SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO
POEZIJA Slovenske ljudske: Oblaki so rdeči
Galjot
Kalevala
PROZA Slovenska ljudska: Vedomci
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
SVET IZ BESED 8 Berilo za 8. razred osnovne šole
Avtor: Milena Mileva Blažid, Marica Žveglič, Jakob J. Kenda, Peter Svetina
Ljubljana: Rokus Klett, 2007
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA Nemška ljudska: Pesem o Neibelungih (odlomek)
PROZA Slovenske ljudske: Kresnice
Spavaj nama, Katica
Vedomci
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
9. RAZRED
SKRIVNO ŽIVLJENJE BESED Berilo za 9. razred osnovne šole
Avtor: Mojca Honzak, Vida Medved Udovič, Miha Mohor, Nataša Pirih
Ljubljana: MK, 1999
SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO SVETOVNO LJUDSKO IZROČILO
POEZIJA
PROZA
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
Z ROKO V ROKI
Berilo za 9. razred osnovne šole
Avtorji: Majda Cirman, Lidija Golc, Gregor Kocijan, Majda Potrata, Stanko Šimenc
Ljubljana: DZS, 2005
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
80
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA
PROZA
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
SVET IZ BESED 9 Berilo za 9. razred osnovne šole
Avtor: Milena Mileva Blažid, Blanka Bošnjak, Jakob J. Kenda, Peter Svetina, Marica Žveglič
Ljubljana: Rokus Klett, 2007
SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO SVETOVNO LJUDSKO SLOVSTVO
POEZIJA
PROZA
DRAMATIKA
KRATKE ENOTE
Tabela 4: Pregled ljudskega slovstva v potrjenih berilih za osnovno šolo.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
81
6.6 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH
Razredi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupaj
Založba Naslovi beril slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo svet slo Svet slo svet št. %
Rokus Klett
Jaz pa berem 1, 2, 3 poezija 4 0 4 0 0 0 8 3,2%
proza 4 2 0 0 1 1 8 3,2%
dramatika 0 0 0 0 0 0 0 0,0%
drugo 0 0 1 0 0 0 1 0,4% Lili in Bine poezija 5 0 5 2,0%
proza 5 2 7 2,8%
dramatika 0 0 0 0,0%
drugo 3 0 3 1,2% Novi svet iz besed poezija 1 0 4 0 5 2,0%
proza 2 0 4 0 6 2,4%
dramatika 0 0 0 0 0 0,0%
drugo 0 0 0 0 0 0,0% Svet iz besed poezija 1 0 1 0 1 0 2 0 0 1 0 0 6 2,4%
proza 0 1 0 4 0 1 5 1 3 0 0 0 15 6,0%
dramatika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0%
drugo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0%
Izolit Ko pravljice oživijo; Na mavrico po pravljico, Moje branje - svet in
sanje, Berilo za razvedrilo, Koraki nad oblaki, Sledi do davnih
dni
poezija 8 0 0 0 0 0 4 0 2 0 1 0 15 6,0%
proza 5 5 3 5 2 2 3 1 10 0 0 8 44 17,5%
dramatika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0%
drugo 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0,8%
MK Kdo bo šel z nami v gozdiček 1, 2, 3
poezija 5 5 1 0 1 0 12 4,8%
proza 3 0 3 1 5 1 13 5,2%
dramatika 1 0 0 0 0 0 1 0,4%
drugo 1 0 1 1 2 0 5 2,0%
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
82
Zvezdice poezija 4 3 7 2,8%
proza 2 3 5 2,0%
dramatika 0 2 2 0,8%
drugo 2 2 4 1,6% S slikanico se igram in
učim poezija 0 0 0 0,0%
proza 3 1 4 1,6%
dramatika 0 0 0 0,0%
drugo 1 0 1 0,4% Na krilih besed, Kdo se skriva v ogledalu, Sreča se mi v pesmi smeje, Dober dan, življenje, Skrivno življenje besed
poezija 1 0 0 0 2 0 1 0 0 0 4 1,6%
proza 0 0 1 2 3 0 0 0 0 0 6 2,4%
dramatika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0%
drugo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0% Razširi roke poezija 1 0 1 0,4%
proza 3 0 3 1,2%
dramatika 0 0 0 0,0%
drugo 0 0 0 0,0% DZS Moje prvo berilo,
Pozdravljene besede ; Kako raste svet; Pozdravljen svet;
Besede za vsevede
poezija 2 0 1 0 2 0 2 0 2 0 9 3,6%
proza 0 0 1 1 2 2 3 0 8 6 23 9,1%
dramatika 1 0 1 0 1 1 2 0 0 1 7 2,8%
drugo 0 2 5 0 0 0 1 0 0 0 8 3,2% Branje za sanje, Ta
knjiga je zate, Spletaj niti domišljije, Z roko
v roki
poezija 1 0 2 0 3 0 0 0 6 2,4%
proza 0 1 3 0 1 0 0 0 5 2,0%
dramatika 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,0%
drugo 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0,4%
Skupaj 47 16 29 18 20 8 25 2 24 11 5 12 25 1 8 1 0 0 252 % 18,7% 6,3% 11,5% 7,1% 7,9% 3,2% 9,9% 0,8% 9,5% 4,4% 2,0% 4,8% 9,9% 0,4% 3,2% 0,4% 0,0% 0,0% 100,0%
Tabela 5: Število enot ljudskega slovstva v berilih za osnovno šolo glede na zvrst in izvor besedila.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
83
6.6.1 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA GLEDE NA VRSTO IN IZVOR
BESEDILA V BERILIH
Graf 3 prikazuje, kolikšen je delež slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in
kratkih enot ljudskega slovstva v berilih.
Graf 3: Grafični prikaz ljudskega slovstva v berilih glede na vrsto in izvor besedila.
Iz grafa 3 je razvidno, da je v berilih prevladujejo slovenska ljudska prozna besedila,
najbolj očitna razlika v izvoru besedila se opazi pri poeziji, saj je slovenskih besedil kar
69, svetovnih samo 9, skupaj pa 78. Največ je proznih besedil - 139, in sicer 88
slovenske in 51 svetovne proze. Dramatika je slabo zastopana besedilna vrsta v berilih,
kajti vseh besedil skupaj je le 10, od tega 6 slovenskih in 4 svetovna. Kratkih enot je 25,
od tega 20 slovenskih in 5 svetovnih.
69
88
6 20 9
51
4 5
78
139
10 25
0
20
40
60
80
100
120
140
160
Poezija Proza Dramatika Kratke enote
Šte
vilo
en
ot
ljud
skga
slo
vstv
a
Vrsta in izvor besedil
Slovenska b. Svetovna b. Skupaj
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
84
6.6.2 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA VRSTO
BESEDILA IN RAZRED
V grafu 4 so predstavljeni podatki o besedilni vrsti ljudskega slovstva v posameznem
razredu osnovne šole.
Graf4: Grafičen prikaz števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na vrsto besedila in razred.
Iz grafa 4 in tabele (glej Prilogo 1) je razvidno, da je število enot ljudskega slovstva v
obratnem sorazmerju z razredi, in sicer nižji ko je razred, več je enot ljudskega slovstva
in obratno, višji ko je razred, manj je enot ljudskega slovstva. Zanimiv je podatek, da
berila vključujejo prozna besedila od 1. do 8. razreda, ravno tako poezijo, dramatika
ljudskih del pa je izvzeta od 6. do 9. razreda. Berila za 5., 7., 8. in 9. razred ne
vključujejo kratkih besedil (pregovori, izštevanke …). V berilih za 9. razred ne zasledimo
nobenega ljudskega besedila. V vseh berilih skupaj za posamezen razred prevladujejo
prozna besedila, razen v osmem razredu.
Vse linearne črte prikazujejo padec vseh enot besednih vrst ljudskega slovstva (poezija,
proza, dramatika, kratka besedila) glede na višji razred, največji padec se vidi pri prozi,
nato pri poeziji, sledijo kratka besedila, pri dramatiki pa je od 1. do 5. razreda dokaj
29
13
3
9
6
3
10
5 0
26
19 20
13
28
13
16
4 0 2 3 2 2 1 0 0 0 0
6
12
3 3 0 1 0 0 0
-5
0
5
10
15
20
25
30
35
1 2 3 4 5 6 7 8 9
Šte
vilo
en
ot
ljud
ske
ga s
lovs
tva
Vrsta besedil in razred
Poezija Proza Dramatika Kratke enote
Linearna (Poezija) Linearna (Proza) Linearna (Dramatika) Linearna (Kratke enote)
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
85
enakomerna porazdelitev besedil, na kar nakazuje tudi linearna črta, berila od 6. do 9.
razreda pa jih ne vključujejo.
6.6.3 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA IZVOR
BESEDILA IN RAZRED
V grafu 5 so predstavljeni podatki o zastopanosti besedil ljudskega slovstva glede na
izvor besedila in razred.
Graf 5: Grafičen prikaz števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na izvor besedila in razred.
Graf 5 prikazuje število enot slovenskega in svetovnega ljudskega slovstva v berilih od
1. do 9. razreda. Razvidno je, da v vseh razredih, razen v šestem, z veliko prednostjo
prevladujejo slovenska besedila.
47
29
20
25 24
5
25
8
0
16 18
8
2
11 12
1 1 0
63
47
28 27
35
17
26
9
0
-10
0
10
20
30
40
50
60
70
1 2 3 4 5 6 7 8 9
Šte
vilo
en
ot
ljud
ske
ga s
lovs
tva
Izvor besedil in razred
Slovenska b. Svetovna b. Skupaj
Linearna (Slovenska b.) Linearna (Svetovna b.)
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
86
6.6.4 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V POSAMEZNIH BERILIH ZA ISTI
RAZRED
V sledečih grafih je prikazano razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije,
dramatike in kratkih enot ljudskega slovstva v osnovnošolskih berilih za posamezen
razred.
1. RAZRED
Graf 6: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega
slovstva v berilih za prvi razred.
Iz grafa 6 je razvidno, da vsa berila vključujejo slovensko in svetovno ljudsko slovstvo,
vendar le berilo Kdo bo šel z nami v gozdiček 1 vključuje vse besedilne vrste. Med
vsemi berili prevladujeta slovenska prozna in poetična besedila. Dramatika in kratke
enote so slabo zastopane.
4
0
5
0
8
0
5 5
2 0
4
2
5
2
5
5
3
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1
0
1
0
0
0
3
0
0
0
1
0
0
2
0
2
4
6
8
10
12
14
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Jaz pa berem Lili in Bine Ko pravljice oživijo
Kdo bo šel z nami v
gozdiček 1
Moje prvo berilo
Šte
vilo
en
ot
ljud
ske
ga s
lovs
tva
Naslovi beril in izvor besedila
Kratke e.
Dramatika
Proza
Poezija
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
87
2. RAZRED
Graf 7: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega
slovstva v berilih za drugi razred.
Iz grafa 7 je razvidna pestra zastopanost ljudskega slovstva v berilih za drugi razred z
vidika zvrsti besedila. Najbolje je zastopana ljudska proza, nato poezija, sledijo kratke
enote17, dramatika je v manjšini. Prevladujejo slovenska besedila, ki jih je 29 in 18
svetovnih ljudskih enot.
17
Pri kratkih enotah je številka vseh enot skupaj velika, vendar se po obsegu ne morejo primerjati s prozo ali daljšo
poezijo.
4
0 0 0
4 3
1 0
1 0
0
0
3
5
2 3
3
1
1
1
0
0
0
0
0
2
0
0
1
0
1
0
0
0
2
2
1
1
5
0
0
2
4
6
8
10
12
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Jaz pa berem 2
Na mavrico po pravljico
Zvezdice Kdo bo šel z nami v
gozdiček 2
Pozdravlje
Šte
vilo
en
ot
ljud
ske
ga s
lovs
tva
Naslovi beril in izvor besedil
Kratke e.
Dramatika
Proza
Poezija
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
88
3. RAZRED
Graf 8: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega
slovstva v berilih za tretji razred.
Iz grafa 8 je razvidno, da v berilih za tretji razred prevladujejo slovenska in svetovna
ljudska prozna besedila. Poezija se pojavlja le v dveh berilih, ravno tako kratke enote.
Dramatika je zastopana le v enem berilu.
4. RAZRED
Graf 9: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega
slovstva v berilih za četrti razred.
0 0 0 0 0 0 1
0
2
0 1 1
2 2 3
1
5
1
2
2 0 0
0 0
0
0
0
0
1
1
0 0
0 0
1
0
2
0
0
0
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b.
Jaz pa berem 3
Moje branje - svet in sanje
S slikanico se igram in učim
Kdo bo šel z nami v
gozdiček 3
Kako raste svet
Šte
vilo
en
ot
ljud
ske
ga s
slo
vstv
a
Naslovi beril in izvor besedila
Kratke e.
Dramatika
Proza
Poezija
1 0
1 0
4
0 1
0
2
0
2
0
0 1
3
1
3
0
3
0
0
0 0
0
0
0
0
2
0
0
0
0 0
2
0
0
0
1
0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
10
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Slo. b. Svet. b.
Novi svet iz besed
Svet iz besed 4
Berilo za razvedrilo
Razširi roke Pozdravljen svet
Šte
vilo
en
ot
ljud
ske
ga s
lovs
tva
Naslovi beril in izvor besedila
Kratke e.
Dramatika
Proza
Poezija
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
89
V berilih za četrti razred so prozna in pesniška besedila enakomerno zastopana.
Razlikujejo se v izvoru, graf 9 prikazuje večje število slovenskih besedil. Ljudske kratke
enote se pojavijo v enem berilu, ravno tako dramatika.
5. RAZRED
Graf 10: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega
slovstva v berilih za peti razred.
Iz grafa 10 razberemo, da v berilih za peti razred prevladujejo slovenska prozna
besedila, tudi svetovna prozna besedila so glede na prejšnja berila dobro zastopana. V
vseh berilih je vključena slovenska poezija in nobene svetovne. Dramsko besedilo je le
eno, kratkih enot ni.
2
0 1
0 1
0
2
0
10
0
0
4
0
0
8
6
0
0
0
0
0
0
0
1
0
2
4
6
8
10
12
14
Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b.
Koraki nad oblaki Svet iz besed 5 Na krilih besed Besede za vsevede
Šte
vila
en
ot
ljud
ske
ga s
lovs
tva
Naslovi beril in izvor besedila
Kratke e.
Dramatika
Proza
Poezija
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
90
6. RAZRED
Graf 11: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega
slovstva v berilih za šesti razred.
Graf 11 prikazuje vključenost slovenskih in svetovnih besedil v vsa berila za šesti
razred. Glede na druga berila izstopa berilo Sledi do davnih dni, ki ima devet enot,
medtem ko imajo ostala vključene le dve ali tri enote. Dramatike in kratkih enot skoraj
ni zaslediti.
7. RAZRED
Graf 12: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega
slovstva v berilih za sedmi razred.
1 0
1 0 0 0
1 0
0
8
0 1 1
2 0 1
0
0
0 0 0
0 1
0
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b.
Sledi do davnih dni
Svet iz besed 6 Kdo se skriva v ogledalu
Branje za sanje
Šte
vilo
en
ot
ljud
ske
ga s
lovs
tva
Naslovi beril in izvor besedila
Kratke e.
Dramatika
Proza
Poezija
4
0 0
2 2
0
2
0
4
0
5 1
3
0
3
0 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b.
Novi svet iz besed 7
Svet iz besed 7 Sreča se mi v pesmi smeje
Ta knjiga je zate
Šte
vilo
en
ot
ljud
ske
ga s
lovs
tva
Naslovi beril in izvor besedila
Kratke e.
Dramatika
Proza
Poezija
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
91
Iz grafa 12 lahko razberemo, da so v berilih za sedmi razred vključene predvsem
slovenska besedila – proza in poezija. Izjema je berilo Svet iz besed 7, ki vključuje tudi
dve svetovni pesmi in eno prozo. Dramatike in kratkih enot ni.
8. RAZRED
Graf 13: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega
slovstva v berilih za osmi razred.
Graf 13 prikazuje slabo zastopanost ljudskega slovstva v berilih za osmi razred. Po
večini so slovenska besedila, le eno je svetovno. Prozna in poetična besedila so si
skoraj v enakovrednem položaju. Kratkih enot in dramatike ni.
9. RAZRED
Graf 14: Razmerje enot slovenske in svetovne proze, poezije, dramatike in kratkih enot ljudskega
slovstva v berilih za deveti razred.
0
1 1
0
3
0
3
0 0
0
1
0 0 0,5
1 1,5
2 2,5
3 3,5
4 4,5
Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b.
Svet iz besed 8 Dober dan, življenje Spletaj niti domišljije
Šte
vilo
en
ot
ljud
ske
ga
slo
vstv
a
Kratke e.
Dramatika
Proza
Poezija
0 0,2 0,4 0,6 0,8
1
Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b. Slo. b. Svet. b.
Svet iz besed 8 Skrivno življenej besed
Z roko v roki
Naslovi beril in izvor besedila
Kratke e.
Dramatika
Proza
Poezija
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
92
Iz grafa 14 lahko razberemo, da v berilih za deveti razred ni vključenih besedil
ljudskega slovstva.
6.6.5 PRIMERJAVA ENOT LJUDSKEGA SLOVSTVA V BERILIH GLEDE NA ZALOŽBO
BERIL IN RAZRED
V tabeli 6 so prikazani podatki o številu enot ljudskega slovstva v berilih za posamezno
založbo in razred.
1 2 3 4 5 6 7 8 9
Skupaj %
Rokus Klett 25 5 2 5 5 2 16 4 0 64 26,2%
Izolit 12 8 4 10 12 9
55 22,5%
MK 15 25 14 2 1 3 5 1 0 66 27,0%
DZS 5 9 8 8 17 3 5 4 0 59 24,2%
Skupaj 57 47 28 25 35 17 26 9 0 244 % 23,4% 19,3% 11,5% 10,2% 14,3% 7,0% 10,7% 3,7% 0,0% 100,0
%
Tabela 6: Število enot ljudskega slovstva v berilih glede na založbo beril in razred.
Graf15: Grafičen prikaz števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na založbo beril in razred.
25
5 2
5 5 2
16
4 0
18
8
4
10
12
9
15
25
14
4 1 3 5
1 0 5
9 8 8
17
3 5
4 0
-5
0
5
10
15
20
25
30
1 2 3 4 5 6 7 8 9
Šte
vilo
en
ot
ljud
ske
ga s
lovs
tva
Založba in razredi
Rokus Klett Izolit MK
DZS Linearna (Rokus Klett) Linearna (Izolit)
Linearna (MK) Linearna (DZS) Linearna (DZS)
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
93
Tabela 6 in graf 15 prikazujeta število enot ljudskega slovstva glede na založbo beril za
OŠ in razrede. Pri berilih, ki so izšla pri založbah Rokus Klett, Mladinska knjiga in
Državna založba, opazimo drastičen padec števila enot v višjih razredih. Največji padec
je opazen pri založbi Mladinska knjiga, nato pri Rokus Klett, sledi Državna založba
Slovenije. Pri založbi Izolit so podatki nekoliko drugačni, saj nam linearna črta prikazuje
porast števila v višjih razredih, vendar omenjena založba nima beril za tretje triletje oz.
za sedmi, osmi in deveti razred OŠ.
6.7 UJEMANJE LJUDSKIH BESEDIL MED BERILI IN SEZNAMOM
PREDLAGANIH BESEDIL ZA KNJIŽEVNOST V UČNEM NAČRTU ZA
SLOVENŠČINO
V tabeli 7 so zapisana ljudska besedila, ki so v posameznih berilih in besedila, ki so na
predlaganem seznamu.
Raz
red
Naslov beril Ljudsko slovstvo v berilih za
OŠ Predlagano LS v učnem
načrtu
Št. ujema
nj
1. Jaz pa berem
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 8 Igrajmo se Pojte, pojte drobne ptice
Ringa – ringa raja Stara pesem
Jurček orje Jurček orje
Katarina Barbara Katarina Barbara
Mojca Pokrajculja Janček-ježek
Janček ježek Mojca Pokrajculja
Bogata in uboga sestra O povodnem možu
O povodnem možu Hvaležni medved
Nemška ljudska: Babica pripoveduje
Mamka Bršljanka Svetovne ljudske:
Afriška ljudska: Mamka Bršljanka
Kaj je najboljše
Ko pravljice oživijo
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 12 Majhna sem bila Pojte, pojte drobne ptice
Naša Špela tenko joka Stara pesem
Mamca poslušajte Jurček orje
Katarina Barbara Katarina Barbara
Muca je mijavkala Janček-ježek
Jurček orje Mojca Pokrajculja
Igrajmo se O povodnem možu
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
94
Mojca Pokrajculja Hvaležni medved
Hvaležni medved Babica pripoveduje
Bela kača s kronico Svetovne ljudske:
Miš zgrizla pogodbo Mamka Bršljanka
Polž zmagal v teku z lisico
Ruska ljudska:
O veliki repi
Babica Zima
Medved išče pestunjo
Zajček in repa
Letonska ljudska:
Medved in miška
Moje prvo berilo
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Miška kaško kuhala Pojte, pojte drobne ptice
Petelinček pelje žito Stara pesem
Mojca Pokrajculja Jurček orje
Ameriška ljudska: Katarina Barbara
Avto Janček-ježek
Gosenica Mojca Pokrajculja
O povodnem možu
Hvaležni medved
Babica pripoveduje
Svetovne ljudske:
Mamka Bršljanka
Kdo bo šel z nami v
gozdiček 1
Slovensko slovstvo:
4 Bela, bela lilija Slovensko slovstvo: Polžek Pojte, pojte drobne ptice
Cincabinca Stara pesem
Črke razigranke Jurček orje
Murn poje Katarina Barbara
O povodnem možu Janček-ježek
Janček ježek Mojca Pokrajculja
Hvaležni medved O povodnem možu
Mojca Pokrajculja Hvaležni medved
Cibcibiribciblonika Babica pripoveduje
Moldavska ljudska: Svetovne ljudske:
Zajček sivi, nagajivi Mamka Bršljanka
Ruska ljudska:
Imeli smo kozlička
Slovaška ljudska:
Miška je kaško kuhala
Nemška ljudska:
Vse moje bele račke
Severnoameriška indijanska uspavanka pravljica:
Sonce za goro zaspi
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
95
Lili in Bine Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 11
En ten tenera Pojte, pojte drobne ptice
Barčica po morju plava Stara pesem
Ringa ringa raja Jurček orje
Jurček orje Katarina Barbara
Katarina Barbara Janček-ježek
Mojca Pokrajculja Mojca Pokrajculja
Janček ježek O povodnem možu
Bogata in uboga sestra Hvaležni medved
O povodnem možu Babica pripoveduje
Kako je Pavliha kukca prodal Svetovne ljudske:
An ban Mamka Bršljanka
Pika Nogavička
Volku ostrigli brke
Nemška ljudska:
Mamka Bršljanka
Afriška ljudska:
Kaj je najboljše
2 Pozdravljene besede
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 V svet krojači so odšli Zajec in pes
Bela kača s kronico Zakaj teče pes za zajcem?
Vrabec in burja Miška je šla k čevljarju
Reci lipa, ti si pipa
Križ kraž
Muca mačka, bela raca
Krica kraca, bela raca
Ta z drevesa hruške stresa
Nemška ljudska:
Trije metulji
Jaz pa berem 2
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Kaj sem prislužil Zajec in pes
Katarina Barbara Zakaj teče pes za zajcem?
Majhna sem bila Miška je šla k čevljarju
Izidor ovčice pasel
Izštevanke
Zvezdice Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0
Pritožba Zajec in pes
Čebelica Zakaj teče pes za zajcem?
Sonce kliče Miška je šla k čevljarju
Črno žabo smo ulovili
Zlata orehova vejica
Bogata in uboga sestra
Miška kaško kuhala
Najkrajša pravljica
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
96
Japonska ljudska:
Zvezdica rumena
Bolgarska ljudska:
Zajčkova svatba
Beloruska ljudska:
Prepelica
Angleška ljudska:
Razbojniška pravljica
Latvijska ljudska:
Zaklad
Ruska ljudska:
Kako so živali prihajale k babici
zimi po toplo obleko
Kričavi petelinček
Kdo bo izpulil repo
O veliki repi
Nemški, španski, finski: pregovori:
Pregovori
Na mavrico po pravljico
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Deklica veka Zajec in pes
Bela kača s kronico Zakaj teče pes za zajcem?
Pastirček Miška je šla k čevljarju
Češka ljudska:
Lonček, kuhaj!
Afriška ljudska:
Zajčkov strah
Albanska ljudska:
Kdo se je ustrašil
Etiopska ljudska:
Ali opice nosijo klobuke?
Ruska pravljica:
Maša in medved
Kdo bo šel z nami v
gozdiček 2
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 3 Zajec in pes Zajec in pes Mačeha in pastorka Zakaj teče pes za zajcem?
Zakaj teče pes za zajcem Miška je šla k čevljarju
Miška je prišla k čevljarju
Kako je Pavliha kukca prodal
Afriška ljudska:
Kaj je najboljše
Ukrajinska ljudska:
Rokavička
3. Moje branje - svet in
sanje
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Miška je šla k čevljarju Kaj sem prislužil Rusica pregnala grdinico iz lisičje
hišice Dvanajst ujcev
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
97
Litavska ljudska: Tri botre lisičice
Podaljšan dan
Japonska pravljica:
Ošao
Kako raste svet
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2 Kaj sem prislužil Kaj sem prislužil
Prvo leto služim Dvanajst ujcev
Tri botre lisičice Tri botre lisičice
Kmetovanje
Kako je gospod grof podaljšal dan
Bolgarska ljudska:
Čarovnikove ptice
Indijanska ljudska:
Zgodba o toplem vremenu
Ukrajinska ljudska:
Kričavi petelinček
Jaz pa berem 3
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Zlata ptica Kaj sem prislužil
Angleška ljudska: Dvanajst ujcev
Punčka v travi Tri botre lisičice
S slikanico se igram in
učim
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Kralj Matjaž Kaj sem prislužil Sonce in mavrica Dvanajst ujcev
Bela kača s kronico Tri botre lisičice
Slovensko slovstvo:
Izštevanki
Korejska ljudska:
Bistroumni deček
Kdo gre z
nami v gozdiček 3
Slovensko slovstvo: Kaj sem prislužil Tri botre lisičice Kralj Matjaž Sonce in mavrica Bela kača s kronico Dvanajst ujcev Korejska ljudska: Bistroumni deček
Slovensko slovstvo: Kaj sem prislužil Dvanajst ujcev Tri botre lisičice
3
4. Pozdravljen, svet
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Pesmica za kepanje Slovenske narodne
pravljice
Pustna
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
98
Bogata in uboga sestra
Mamica Dravica
18
Če človek če preveč imet
Štirje godci Izštevanke
Furlanska ljudska:
Srajca zadovoljnega človeka
Berilo za razvedrilo
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 3 Andilibandilitenere Slovenske narodne
pravljice
En ten tenera
Ini, ani, ho
Pastirček in divji mož
O treh grahih
S kačo se je oženil
Zlata ptica
Tone iz Celja
Enkrat je bil en grof
Svet iz besed 4
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: Slovenske narodne
pravljice
0 Prišla je miška iz mišnice Če človek če preveč imet
Novi svet iz besed 4
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Zajec in lisica Slovenske narodne
pravljice
Lisica pomaga najti čudežno zdravilo
Od barke, ki je po suhem plavala
Razširi roke Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2
Polžek in junaki Slovenske narodne
pravljice
Podganek
Zdravilno jabolko
5. Besede za vsevede
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Pleši, pleši črni kos Pleši, pleši črni kos
Sonček čez hribček gre Svetovne ljudske:
Ajdi Mamka Bršljanka
Kako je nastalo Blejsko jezero
Kako je Suhor dobil svoje ime
Kako je Črnomelj dobil svoje ime
Dva potočka
Lisica in jazbec
Trije lenuhi
Pravljica o soli
Karelska ljudska:
18
V zbirki Slovenske narodne pravljice je ista zgodba z naslovom Pravljica o Dravi.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
99
Kako so kmetje potovali v mesto
Eskimska ljudska:
Miška z velikimi očmi
Korejska ljudska:
Velikanova mezda
Senegalska ljudska:
Za dediščino – spanje
Kitajska ljudska:
Pravljica o cesarju, ki je rad
poslušal pravljice
Italijanska ljudska:
Volk in tri deklice
Armenska ljudska:
Mojster in naročnik
Koraki nad oblaki
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Pleši, pleši črni kos Pleši, pleši črni kos
Narobe svet Svetovne ljudske:
Pastirček in čarovnikova hči Mamka Bršljanka
Škratovem fantu razbijejo skledico
(Dolenjska)
Lovec Rusel in škrati
Vražji graben in Škratkovica
Čatež
O védomcih
Komu se hrib smeje
O oblakih
Boter petelin in njegova zgodba
Rezijanska ljudska:
Tri botre lisičice
Na krilih besed
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Pleši, pleši črni kos Pleši, pleši črni kos
Svetovne ljudske:
Mamka Bršljanka
Svet iz besed 5
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0 Gusarska Pleši, pleši črni kos
Slovenski pregovori Svetovne ljudske:
Tatarska ljudska: Mamka Bršljanka
Kako je šaljivec pripovedoval
vladarju izmišljotine
Avstralska ljudska:
Kljunaš Gaja-dari
Eskimska ljudska:
Šamanski boben
Indijanska ljudska:
To ti je sreča!
6. Kdo se Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 0
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
100
skriva v ogledalu?
Železni prstan Desetnica Francoska ljudska: Svetovne ljudske: Pravljica o treh lovcih Tisoč in ena noč Neznana ljudska:
Trap
Branje za sanje
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2 Desetnica Desetnica
Ljudski pregovori Svetovne ljudske:
Arabska ljudska: Tisoč in ena noč
Tisoč in ena noč - Sanje
Svet iz besed 6
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Lisica Desetnica
Orientalska ljudska: Svetovne ljudske:
Tisoč in ena noč: Neustrašna lunica
Tisoč in ena noč
Sledi do davnih dni
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Zarika in Sončnica Desetnica
Indijanska ljudska: Svetovne ljudske:
O miški, ki je pela Tisoč in ena noč
Valižanska ljudska:
Pergin in morska deklica
Židovska ljudska:
Teliček
Argentinska ljudska:
Jaguar in kirkinčo
Črnska ljudska:
Dekle in ženin
Južnokitajska ljudska:
Žabji cesar
Arabska ljudska:
Aladin in njegova čudežna svetilka
Grška ljudska:
Deklica z morja
7. Sreča se mi v pesmi smeje
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 4 Gor čez izaro Gor čez izaro Pegam in Lambergar Volkodlak Ajda in Slovenci Ajda in Slovenci Kralj Matjaž Kralj Matjaž
Volkodlak Peter Klepec
Svetovna ljudska:
Stvarjenje sveta
Ta knjiga je
Slovensko slovstvo:
Slovensko slovstvo: 4
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
101
zate
Gor čez izaro Gor čez izaro
Pegam in Lambergar Volkodlak
Kralj Matjaž Ajda in Slovenci
Ajda in Slovenci Kralj Matjaž
Peter Klepec Peter Klepec
Svetovna ljudska:
Stvarjenje sveta
Svet iz besed 7
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 3 Graščakov vrtnar Gor čez izaro
Pegam in Lambergar Volkodlak
Vesoljni potop in Kurent Ajda in Slovenci
Ajda in Slovenci Kralj Matjaž
Volkodlak Peter Klepec
Kralj Matjaž Svetovna ljudska:
Kako je Peter Klepec nagnal Turke Stvarjenje sveta
Svetovno slovstvo:
Vesoljni potop
Novi svet iz besed 7
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 2 Mlada Vida Gor čez izaro
Pegam in Lambergar Volkodlak
Alenčica, Gregčeva sestrica Ajda in Slovenci
Graščakov vrtnar Kralj Matjaž
Volkodlak v Ribnici Peter Klepec
Ajda in Slovenci Svetovna ljudska:
Kralj Matjaž Stvarjenje sveta
Kako je Peter Klepec nagnal Turke
8 Dober dan, življenje
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Galjot Galjot
Oblaki so rdeči
Vedomec
Svetovna ljudska:
Kalevala
Spletaj niti domišljije
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 4 Oblaki so rdeči Galjot
Galjot Oblaki so rdeči
Kalevala Vedomec
Vedomci Svetovna ljudska:
Kalevala
Svet iz besed 8
Slovensko slovstvo: Slovensko slovstvo: 1 Kresnice Galjot
Spavaj nama, Katica Oblaki so rdeči
Vedomci Vedomec
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
102
Nemška ljudska: Svetovna ljudska:
Pesem o Neibelungih Kalevala
9 Skrivno življenje
besed
Svetovna ljudska: 0
Pesem nosačev žita
Z roko v roki
Svetovna ljudska: 0
Pesem nosačev žita
Svet iz besed 9
Svetovna ljudska: 0 Pesem nosačev žita
Tabela 7: Prikaz ujemanja ljudskih besedil med berili in seznamom predlaganih besedil
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
103
Graf 16: Grafičen prikaz ujemanja med besedili ljudskega slovstva v berilih in besedili, ki so na
predlaganem književnem seznamu.
Iz grafa 16 je razvidno neenakomerno ujemanje ljudskih besedil, ki so v berilih in na
predlaganem književnem seznamu. Najopaznejša sta drugi in deveti razred, ki nimata
8
12
1
4
11
0
0
0
0
3
0
2
0
0
3
1
3
0
0
2
1
1
1
0
0
2
1
1
4
4
3
2
1
4
1
0
0
0
0 5 10 15
Jaz pa berem 1
Ko pravljice oživijo
Moje prvo berilo
Kdo bo šel z nami v gozdiček 1
Lili in Bine
Pozdravljene, besede
Jaz pa berem2
Zvezdice
Na mavrico po pravljico
Kdo bo šel z nami v gozdiček 2
Moje branje - svet in sanje
Kako raste svet
Jaz pa berem 3
S slikanico se igram in učim
Kdo bo šel z nami v gozdiček 3
Pozdravljen, svet
Berilo za razvedrilo
Svet iz besed
Novi svet iz besed
Razširi roke
Besede za vsevede
Koraki nad oblaki
Na krilih besed
Svet iz besed 5
Kdo se skriva v ogledalu
Branje za sanje
Svet iz besed 6
Sledi do davnih dni
Sreča se mi v pesmi smeje
Ta knjiga je zate
Svet iz besed 7
Novi svet iz besed 7
Dober dan, življenje
Spletaj niti domišljije
Svet iz besed 8
Skrivno življenje besed
Z roko v roki
Svet iz besed 9
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Število enot
Raz
red
i in
nas
lovi
be
ril
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
104
skoraj nobene povezanosti s predlaganim seznamom. Pri natančnejšemu preučevanju
vidimo, da v drugem razredu le berilo Kdo naj gre z nami v gozdiček 2 pokriva vsa
besedila iz učnega načrta, ostala berila nimajo nobenega besedila s predlaganega
seznama v učnem načrtu. V devetem razredu je na predlaganem seznamu Pesem
nosačev žita, ki pa ga ne zasledimo v nobenem berilu za dani razred.
Ujemanje ljudskih besedil s predlaganimi besedili iz učnega načrta za slovenščino in
berili je neenakomerno in težko opredeljivo, kajti učni načrt ne opredeljuje natančno,
katera besedila naj bi obravnavali. Med besedili so tako navedeni posamezni naslovi
zgodb in celotne zbirke, kot so Pojte, pojte drobne ptice, Babica pripoveduje, Mamka
Bršljanka, Tisoč in ena noč in Slovenske narodne pravljice, pri katerih je izbira enot
prepuščena avtonomiji učiteljice.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
105
7 SKLEPI HIPOTEZ
Ob povzetku analiz prejšnjega poglavja 5 lahko podamo naslednje ugotovitve.
Na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem, drugem in tretjem
vzgojno-izobraževalnem obdobju je več avtorskih besedil, in sicer 93,4%
avtorskih in le 6,6% ljudskih.
Na predlaganem seznamu književnih besedil v prvem, drugem in tretjem
vzgojno-izobraževalnem obdobju prevladujejo slovenska prozna besedila.
V vseh potrjenih berilih skupaj za osnovno šolo je več slovenskih proznih
besedil.
V vseh berilih skupaj, ki so namenjena za posamezen razred, od prvega do
sedmega razreda in za deveti razred, prevladujejo ljudska prozna besedila, do
obrata pride v osmem razredu, kjer imamo od devetih besedil štiri prozna in pet
pesmi. Izvzeta so berila za deveti razred, ki nimajo vključenega nobenega
besedila ljudskega slovstva.
V vseh berilih skupaj, ki so namenjena za posamezen razred, od prvega do
petega in v sedmem ter osmem prevladujejo slovenska ljudska besedila, berila
za šesti razred pa vključujejo več svetovnih kot slovenskih enot ljudskega
slovstva. Izvzeta so berila za deveti razred, ki nimajo vključenega nobenega
besedila ljudskega slovstva.
Različna berila, ki so namenjena za isti razred, vključujejo različno število enot
ljudskega slovstva.
Pojavljanje ljudskih besedil v berilih in na predlaganem seznamu književnih
besedil je neusklajeno in težko opredeljivo, kajti učni načrt ne opredeljuje
natančno, katera besedila naj bi obravnavali. Poleg tega so na seznamu
predlaganih besedil navedeni posamezni naslovi zgodb in celotne zbirke, pri
katerih je izbira enot prepuščena avtonomiji učiteljice.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
106
8 ZAKLJUČEK
Ljudsko izročilo je nekaj, kar je ohranilo naš rod slovenski, kljub tlačanstvu in
podrejanju drugim kulturam. V teh časih bi se tega morali bolj zavedati in negovati vse,
kar je ljudsko. Pri tem imamo pomembno vlogo učitelji, ki lahko s strokovno
avtonomijo oz. s svobodno izbiro književnih besedil pripomoremo k ohranjanju ljudske
dediščine, krepitvi narodne zavesti in razvijanju moralnih ter etičnih vrednot.
Diplomsko delo osvetljuje različne teoretične poglede na ljudsko slovstvo, nanašajoč se
predvsem na prozna besedila. Pripovedništvo je svoj razcvet doživelo v preteklosti, k
čimer so pripomogli ljudski pripovedovalci, kot npr.: Katra Jovžkova, Mica Štefanelova,
Rozalija Di Lenardo, Manica Koman, Lojze Tratar, Peter Jakelj-Smerinjekov, Bepo
Malnar, Tina Vajtova, Vincec Pečnik, Anton Dremelj-Resnik in ostali. Veliko
pripovedovalcev je »našel« Milko Matičetov, ki celo življenje raziskuje ljudske
pripovedi.
Pripovedovanje zahteva napor in dober pripovedovalec ne more biti vsak, saj mora
imeti: dar govora, spomin, zavestno željo po pomnenju, svojo ciljno publiko in notranjo
nujo po pripovedovanju.
V zadnjem času pa se je zaradi spremenjenega načina življenja pripovedovanje
preselilo iz intimnega v javno življenje. Razmahnile so se kulturne in turistične
prireditve, kjer je osrednji del javno pripovedovanje. Pripovedovalci želijo na nov,
sodobnejši način najti pot do poslušalcev v širšem družbenem prostoru.
Pripovedovanje je lahko tudi ena izmed metod v učnem procesu, saj neposreden stik z
očmi daje otrokom občutek varnosti in sama beseda brez motečih dejavnikov spodbudi
njihovo domišljijo, ker je doživetje na ravni aktivnosti zgodbe močnejše in
intenzivnejše.
Da je danes ohranjenega veliko število ljudskih enot, imajo največ zaslug zapisovalci:
Matija Valjavec, Kristina Brenk, Milko Matičetov, Anja Štefan in drugi. Z njihovo
pomočjo so pripovedi iz preteklosti ostale žive.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
107
V raziskovalnem delu je analiza učnega načrta pokazala minimalno vključenost ljudskih
enot. Število besedil v berilih z zviševanjem razredov drastično pada in so
neenakomerno porazdeljena, tako z vidika vrste besedil kot tudi izvora. Pojavljanje
ljudskih besedil v berilih in na predlaganem seznamu književnih besedil je neusklajeno
in težko opredeljivo, kajti učni načrt ne opredeljuje natančno, katera besedila naj bi
obravnavali.
Ljudska pripoved je preživela stoletja in še vedno živi, na svoj preprost način razlaga
zapletene stvari, zato nam je blizu in lahko razumljiva. Zaradi trenutnih nespodbudnih
družbenih razmer je znova aktualna, kajti njena pozitivnost in katarzičen zaključek nam
vlivata upanje v pravičnost. Bettelheim (2002) pravi, da nobena druga pripoved ne
more tako obogatiti otroka in odraslega kakor ljudska pravljica.
Diplomsko delo je namenjeno spodbujanju kritičnega razmišljanja o številu in pomenu
ljudskih besedil, ki jih (ne)vključujemo v učni načrt, berila in posredno v pouk
književnosti.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
108
9 VIRI
Berilo za razvedrilo. Berilo za 4. razred devetletne osnovne šole. Trzin: Izolit, 2002.
Besede za vsevede. Berilo za pouk književnosti v 5. razredu devetletne in 4. razredu
osemletne osnovne šole. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2003.
Branje za sanje. Berilo za 6. razred devetletne in 5. razred osemletne osnovne šole.
Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2008.
Dober dan, življenje! Berilo za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga,
2003.
Jaz pa berem 1. Berilo za 1. razred snovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2008.
Jaz pa berem 2. Berilo za 2. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2008.
Jaz pa berem 3. Berilo za 3. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus, 2004.
Kako raste svet. Berilo za 3. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 2005.
Kdo bo z nami šel v gozdiček? Berilo za 1. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska
knjiga, 2009.
Kdo bo z nami šel v gozdiček? Berilo za 2. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska
knjiga, 2010.
Kdo bo z nami šel v gozdiček? Berilo za 3. tretji razred osnovne šole. Ljubljana:
Mladinska knjiga, 2011.
Kdo se skriva v ogledalu? Berilo za 6. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga,
2005.
Ko pravljice oživijo. Berilo za 1. razred devetletne osnovne šole. Trzin: Izolit, 2004.
Koraki nad oblaki. Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole. Trzin: Izolit, 2003.
Lili in Bine 1. Berilo v 1. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2011.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
109
Moje branje - svet in sanje. Berilo za 3. razred osnovne šole. Mengeš: Izolit, 2009.
Moje prvo berilo. Učbenik za pouk književnosti v 1. razredu devetletne osnovne šole.
Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2005.
Na krilih besed. Berilo za 5. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Na mavrico po pravljico. Berilo za 2. razred devetletne šole. Ljubljana: Založba Izolit,
2000.
Novi svet iz besed 4. Berilo za 4. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2010.
Novi svet iz besed 7. Berilo za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2010.
Pozdravljen, svet. Berilo za pouk književnosti v 4. razredu devetletne osnovne šole.
Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2004.
Pozdravljene, besede. Berilo za 2. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Državna
založba Slovenije, 2004.
Razširi roke. Berilo za 4. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010.
Skrivno življenje besed. Berilo za 9. deveti razred osnovne šole. Ljubljana, Mladinska
knjiga, 2003.
Sledi do davnih dni. Berilo za 6. razred devetletne osnovne šole. Domžale: Izolit, 2004.
Spletaj niti domišljije. Berilo za 8. razred osnovne šole. Ljubljana, Državna založba
Slovenije, 2000.
Sreča se mi v pesmi smeje. Berilo 7. za razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga,
2010.
S slikanico se igram in učim. Berilo za 3. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska
knjiga, 2002.
Svet iz besed 4. Berilo za 4. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2010.
Svet iz besed 5. Berilo za 5. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett,
2007.
Svet iz besed 6. Berilo za 6. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2007.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
110
Svet iz besed 7. Berilo za 7. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2007.
Svet iz besed 8. Berilo za 8. razred osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, 2007.
Svet iz besed 9. Berilo za 9. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett,
2007.
Ta knjiga je zate. Berilo za 7. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Državna
založba Slovenije, 2001.
Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraževanja – slovenščina. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopen na spletni strani:
http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/preno
vljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf (2. 5. 2012).
Z roko v roki. Berilo za 9. razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 2002.
Zvezdice. Berilo za 2. razred devetletne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
111
10 LITERATURA
Bettelheim, B. (2002). Rabe čudežnega: o pomenu pravljic. Ljubljana: Studia
Humanitatis.
Cerar, M. (2006). Pravljica v vzgojno-izobraževalnem procesu. V L. Jenče (ur.), Sedi k
meni, povem ti eno pravljico (str. 91-101). Maribor: Mariborska knjižnica.
Goljavšček, A. (1991). Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga.
Ivančič Kutin, B. (2001). Dober pripovedovalec z zornega kota poslušalca in
raziskovalca. V A. Baš, T. Cevc idr. (ur.), Traditiones (str. 183-192). Ljubljana:
Inštitut za slovensko narodno narodopisje ZRC SAZU.
Ivančič Kutin, B. (2003). Raziskovalni položaji pri terenskem zbiranju prozne folklore. V
M. Godina-Golija (ur.), Traditiones (str. 117-124). Ljubljana: Inštitut za slovensko
narodno narodopisje ZRC SAZU.
Ivančič Kutin, B. (2010). Folklorna pripoved v urbanem okolju, v javnem prostoru.
Pripovedovalski dogodki v slovenski prestolnici. V I. Novak Popov (ur.), Vloga
središča: konvergenca religij in kultur (str. 200-209). Ljubljana: Zveza društev
slavističnega društva Slovenije.
Jenče, L. (2006). O ljudskem pravljičarju ob oživljanju umetnosti pripovedovanja. V L.
Jenče (ur.), Sedi k meni, povem ti eno pravljico (str. 209-229). Maribor: Mariborska
knjižnica.
Kmecl, M. (1995). Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač in Nešovid, Založba. d. o. o.
Kobe, M. (1999a). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga, 47, str. 5-11.
Kobe, M. (1999b). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga, 48, str. 5-12.
Kos, J. (2001). Literarna teorija. Ljubljana: DZS, d. d.
Kropej, M. (1995). Pravljica in stvarnost. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni center
SAZU.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
112
Lah, A. (1993). Pregled književnosti. Ljubljana: Rokus.
Lüthi, M. (1986). The European Folktale. Fromand Nature. Bloomington: Indiana
Universty Press.
Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Bepo Malnar. Pionir, 7, str. 202-
203.
Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Bicelj iz Podjune. Pionir, 9, str.
266-267.
Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Katra Jovžkova iz Trente. Pionir, 4,
str. 108-109.
Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Lojze Tratar. Pionir, 1, str. 8-9.
Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Mica Štanfelnova z Rečice. Pionir,
6, str. 170-171.
Matičetov, M. (1963/64). Pri slovenskih pravljičarjih. Rozalija iz Bile v Reziji. Pionir, 8,
str. 234-235.
Matičetov, M. (1957). Ljudska proza. V L. Legiša (ur.), Zgodovina slovenskega slovstva
(str. 122). Ljubljana: Slovenska matica.
Matičetov, M. in Štefan, A. (2011). Anton Dremelj-Resnik. Ljubljana: Založba ZRC.
Novak, P. (2011). Zastopanost ljudskega slovstva v učnih načrtih in berilih na predmetni
stopnji osemletne in devetletne osnovne šole. Doktorska disertacija, Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Podbevšek, K. (2006). Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoški in umetniški
praksi. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.
Propp, V. (2005). Morfologija pravljice. Ljubljana: Studia Humanitatis.
Saksida, I. (2001). Književna vzgoja v vrtcu. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu.
Priročnik h kurikulu. (str. 91-106). Maribor: Založba Obzorja.
Smole, V. (1999). O jezikovni redakciji in zapisu izbranih besedil. V M. Stanonik (ur.),
Slovenska slovstvena folklora (str. 56-57). Ljubljana: DZS, d.d.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
113
Stanonik, M. (1999). Slovenska slovstvena folklora. Ljubljana: DZS, d. d.
Stanonik, M. (2003). Slovenske povedke iz 20. stoletja. Celje: Mohorjeva družba.
Stanonik, M. (1990). Slovstvena folklora v domačem okolju. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
Šircelj, M., Kobe, M. in Gerlovič, A. (1972). Ura pravljic. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Štefan, A. (1999). Folklorno pripovedovanje kot prepletanje izročila in osebne
ustvarjalnosti. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta.
Štefan, A. (2006). Pripovedovanje v družinskem krogu. V L. Knaflič (ur.), Branje za
znanje in branje za zabavo (str. 43-48). Ljubljana: Andragoški center.
Tancer-Kajnih, D. (1993). Pravljica po drugi svetovni vojni. Otrok in knjiga, 36, str. 5-11.
Zalokar Divjak, Z. (2002). Brez pravljice ni otroštva. Krško: Gora, s .p.
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
114
11 ELEKTRONSKI VIRI
Anja Štefan. (2012). Dostopno na spletni strani: http://www.cobiss.si/ (29. 5. 2012).
Anton Dremelj-Resnik (2012). Dostopno na spletni strani: http://isn2.zrc-
sazu.si/sl/publikacije/anton-dremelj-resnik#v (1. 4. 2012).
Brenk Kristina. (2012). Dostopno na spletni strani: http://www.arzenal.si/sbl/99 (16. 4.
2012).
Ivanuš Grmek, I. (1999). Načrtovanje podrobnih učnih načrtov. Sodobna pedagogika,
50 (5), (str. 8-23). Dostopno na spletni strani:http://www.sodobna-
pedagogika.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1095&Itemid=24
(27. 5. 2012).
Kozak, F. (2012). Manica Koman. Dostopno na spletni strani:
http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:1164/VIEW/ (25. 5. 2012).
Kristan, M. (2010). Prozna dela Anje Štefan. Revija za elementarno izobraževanje, (str.
181-189). Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor. Dostopno na spletni strani:
http://www.pfmb.uni-
mb.si/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_images/Zalozba/REI_Celotna/Re
vija_za_elementarno_izobrazevanje_2010_3_2-3.pdf(15. 5. 2012).
Kurikulum za vrtce. (1999). Dostopno na spletni strani:
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci
_kur.pdf (2. 6. 2012).
Maličev, P. (20. 3. 2011). Kot pripovedovalka sem bolj zares z ljudmi. Delo: Sobotna
priloga. Dostopno na spletni strani: http://www.delo.si (24. 1. 2012).
Milko Matičetov. (2012). Dostopno na spletni strani: http://isn.zrc-
sazu.si/?q=node/25#Maticetov (1. 4. 2012).
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
115
Pravljice danes. (2012). Dostopno na spletni strani: http://www.pravljicedanes.si (4. 3.
2012).
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2012). Dostopno na spletni strani: http://bos.zrc-
sazu.si/sskj.html (13. 4. 2012).
Strokovni svet RS za izobraževanje. (2012). Dostopno na spletni strani:
http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/urad_za_razvoj_in_mednarodno
_sodelovanje/strokovni_sveti/strokovni_svet_rs_za_splosno_izobrazevanje/ (2.
6. 2012).
Štefan, A. (2011). Pripovedovanje danes. Dostopno na spletni strani:
<http://www.mladinska.com/za_starse/svetovanje/branje/clanek_branje?aid=336
>(27. 12. 2011).
Valjavec Matija. (2012). Dostopno na spletni strani:
http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4152/VIEW/ (2. 5. 2012).
Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. (2012). Dostopno na spletni strani:
http://www.zrss.si/ (28. 5. 2012).
Zupan, B. (2012). Obravnavanje ljudskega pripovednega besedila v izobraževanju.
116
12 PRILOGE
Priloga 1: Primerjava števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na vrsto besedila in razred.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupaj %
Poezija 29 13 3 9 6 3 10 5 0 78 31,0%
Proza 26 19 20 13 28 13 16 4 0 139 55,2%
Dramatika 2 3 2 2 1 0 0 0 0 10 4,0%
Kratke enote 6 12 3 3 0 1 0 0 0 25 9,9%
Skupaj 63 47 28 27 35 17 26 9 0 252
% 25,0% 18,7% 11,1% 10,7% 13,9% 6,7% 10,3% 3,6% 0,0% 100,0%
Priloga 2: Primerjava števila enot ljudskega slovstva v berilih glede na izvor besedila in razred.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 Skupaj %
Slovenska b. 47 29 20 25 24 5 25 8 0 183 72,6%
Svetovna b. 16 18 8 2 11 12 1 1 0 69 27,4%
Skupaj 63 47 28 27 35 17 26 9 0 252
% 25,0% 18,7% 11,1% 10,7% 13,9% 6,7% 10,3% 3,6% 0,0% 100,0%