diplomsko delo - university of ljubljana · 2017. 1. 9. · bojan jovanović univerza v ljubljani,...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

BOJAN JOVANOVIĆ

Ljubljana, 2016

Jovanović, B. (2016). Analiza organizatorjev igre najboljših slovenskih košarkarskih ekip

v sezoni 2014/2015. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.



UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna vzgoja

Košarka

ANALIZA ORGANIZATORJEV IGRE NAJBOLJŠIH

SLOVENSKIH KOŠARKARSKIH EKIP V SEZONI 2014/2015

DIPLOMSKO DELO

MENTOR Avtor dela

Prof. dr. Frane Erčulj BOJAN JOVANOVIĆ

RECENZENT

Izr. prof. dr. Goran Vučković

KONZULTANT

Asist. dr. Marko Zadražnik

Ljubljana, 2016



ZAHVALA

Težko se zahvalim samo določenim osebam. Zahvala gre vsem soigralcem, prijateljem,

trenerjem, vsem tistim, ki so bili ob meni v času moje košarkarske kariere in v času študija na

Fakulteti za šport.

Zahvaljujem se tudi vsem predavateljem košarke na Fakulteti za šport.

Iskreno hvala mentorju prof. dr. Franetu Erčulju za pomoč, ideje, nasvete, korekten odnos in

podporo pri nastajanju diplomskega dela.

Največ zaslug pa gre mojima staršema, soprogi Bojani in sinovoma Niku ter Teu ‒ hvala, ker

ste mi vedno stali ob strani in me podpirali.



Ključne besede: organizator igre, košarka, slovenska liga, statistika, tehnika, taktika.

Analiza organizatorjev igre najboljših slovenskih košarkarskih ekip v sezoni 2014/2015

Bojan Jovanović

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016

Športna vzgoja, Košarka

Število strani: 58, število tabel: 4, število slik: 43, število virov: 11

IZVLEČEK

Namen diplomskega dela je analizirati igro izbranih šestih organizatorjev igre najboljših

slovenskih košarkarskih ekip v tekmovalni sezoni 2014/2015. Analiziral sem njihove

morfološke značilnosti, posamično in skupinsko taktiko napada ter obrambe in vlogo izbranih

branilcev v skupni (moštveni) taktiki, statistično učinkovitost ter njihove prednosti in

pomanjkljivosti.

Uporabljal sem domačo in tujo strokovno ter znanstveno literaturo. Za analizo učinkovitosti

vsakega posameznega igralca sem preučil statistiko igre na desetih tekmah lige za prvaka v

sezoni 2014/2015 in video material (tekme), ki sem jih prenesel s spletne strani Košarkarske

zveze Slovenije. Pri analizi sem uporabil tudi lastno znanje in izkušnje, pridobljene z

dolgoletnim igranjem v prvi slovenski košarkarski ligi.

Ugotovil sem, da so se vloge organizatorjev igre skozi analizirano obdobje med seboj

bistveno razlikovale, saj je imel vsak igralec, kljub enakemu igralnemu položaju, v svoji ekipi

različno vlogo. Vloga Armsteada je bila bolj usmerjena v napadalne akcije, predvsem ko je

bilo treba prevzeti odgovornost v pomembnih trenutkih tekme; Clarkova je bila vnesti

zanesljivost v igro in jo umiriti; vloga Jovanovića in Koštomaja je bila organizacija napada ter

nesebična igra tako v napadu kot v obrambi; Marinovićeva naloga je bila prenašanje izkušenj

na soigralce in vnašanje zanesljivosti v ekipo; vloga Tomića se je zelo razlikovala od vlog

izbranih branilcev, saj je njegov stil igre temeljil na hitrih protinapadih ter prodorom in

metom iz »rakete«.

Povzamem lahko še, da individualna statistika nima ključnega pomena za e uspeh oziroma

zmago ekipe. Ekipa statistično najučinkovitejšega igralca med analiziranimi je dosegla zadnje

mesto na lestvici in obratno, ekipa veliko manj uspešnega organizatorja je bila na vrhu.



Key Words: point guard (PG), basketball, Slovenian Basketball League, statistics, technique,

tactics

Analysis of point guards in the best Slovenian basketball teams in the season 2014/15

Bojan Jovanović

University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016

Physical Education, Basketball

Number of pages: 58, number of tables: 4, number of images: 43, number of sources: 11

ABSTRACT

The purpose of the present final thesis is to analyse the game of six selected point guards in

the best Slovenian basketball teams in the season 2014/15. The analysis focused on the

morphological characteristics of players, individual and group defence and attack tactics, and

the role of the chosen shooting guards in the group (team) tactics, their statistical efficiency

and their advantages and disadvantages.

For the purposes of this thesis Slovene and foreign expert and scientific literature was studied.

In order to analyse the efficiency of individual players, the game statistics of ten games in the

championship league 2014/15 and video material (i.e. matches), downloaded from the

Basketball Federation of Slovenia web page, were reviewed. The analysis was done also with

the help of personal background knowledge and experience, gained through years of playing

basketball in the first Slovenian basketball league.

Findings show that there are big differences between the roles of individual point guards in

the analyses period, as each player had a different role it the team even though they all played

in the same position. The role of Armstead was directed more towards attack actions,

especially when responsibility had to be taken in key moments of a match, Clark’s role was to

bring balance in to the game and calm it down. The roles of Jovanović and Koštomaj was

organising the attack and an unselfish play in the attack as well as in the defence. Marinović’s

role was to pass forward his experience to his team players and to bring balance in to the

game. The role of Tomić was different from the roles of the selected point guards, as his style

of game is based on quick counterattacks, penetration and shoot from the key.

It can be also concluded that individual statistics does not have a key impact on the team’s

success or win. The team with the best player, according to player statistics, was placed last

and the team with statistically a lot more weak point guard was on top.



KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 9

1.1 »Pot« do teme .............................................................................................................. 9

1.2 Zgodovina košarke ...................................................................................................... 9

1.3 Košarka na Slovenskem............................................................................................. 10

2 PREDMET, PROBLEM IN NAMEN DELA .................................................................. 12

2.1 Tipi igralcev in vloge ................................................................................................. 12

2.2 Tehnika košarkarske igre ........................................................................................... 13

2.3 Taktika košarkarske lige ............................................................................................ 13

2.4 Vloga, karakteristike in lastnosti organizatorja igre .................................................. 14

2.5 Psihosocialne značilnosti ........................................................................................... 17

2.6 Morfološke značilnosti .............................................................................................. 17

2.7 Analiza statističnih parametrov košarkarske igre ...................................................... 19

3 CILJI ................................................................................................................................. 20

4 METODE DELA .............................................................................................................. 21

4.1 Predstavitev izbranih igralcev ................................................................................... 21

4.2 Način zbiranja in obdelave podatkov ........................................................................ 22

5 REZULTATI IN RAZLAGA ........................................................................................... 23

5.1 Analiza morfoloških značilnosti organizatorjev igre................................................. 23

5.2 Tehnično–taktična analiza igralcev v napadu in obrambi ......................................... 24

5.2.1 Armstead, Ray Malcolm .................................................................................... 24

5.2.2 Clark III, Ceola ................................................................................................... 26

5.2.3 Jovanović, Bojan ................................................................................................ 28

5.2.4 Koštomaj, Tadej ................................................................................................. 29

5.2.5 Marinović, Marko ............................................................................................... 31

5.2.6 Tomić, Boban ..................................................................................................... 32

5.3 Vloga izbranih organizatorjev v fazi postavljenega napada ...................................... 34

5.3.1 Postavljeni napadi .............................................................................................. 34

5.3.2 Čelni in bočni vnosi žog (out) ............................................................................ 44

5.4 Statistična analiza podatkov organizatorjev igre ....................................................... 49

5.4.1 Čas v igri ............................................................................................................ 49

5.4.2 Meti .................................................................................................................... 49

5.4.3 Skoki ................................................................................................................... 50

5.4.4 Podaje ................................................................................................................. 50

5.4.5 Osebne napake .................................................................................................... 50



5.4.6 Izgubljene žoge .................................................................................................. 51

5.4.7 Pridobljene žoge ................................................................................................. 51

5.4.8 Blokirani meti ..................................................................................................... 51

5.4.9 Učinkovitost ....................................................................................................... 52

5.4.10 +/‒ Kategorija ..................................................................................................... 52

5.4.11 Število točk na tekmi .......................................................................................... 52

5.5 Vpliv individualne statistike igralca na končno razvrstitev ekip ............................... 53

6 SKLEP .............................................................................................................................. 54

7 VIRI .................................................................................................................................. 56

8 PRILOGE .......................................................................................................................... 57



9

1 UVOD

1.1 »Pot« do teme

Za menoj je 23 let igranja košarke in 15 let od podpisa prve profesionalne pogodbe. Že v

mlajših letih, ko smo z vrstniki igrali »basket« igro 3 : 3, smo se znotraj ekipe dogovarjali,

kakšna bo naša taktika igranja, kdo bo koga pokrival in kako ga bo pokrival. Zbrali smo se in

začeli igrati. Med igro smo se sproti izmišljevali različne načine igranja. Ni bilo pametnih

telefonov z internetno povezavo, s katerimi bi lahko dostopali do različnih podatkov in

informacij. Danes so že 3 : 3 tekmovanja dobro organizirana in tudi na njih se vodijo

statistični podatki in različne video analize, ki so dostopne tekmovalcem za pripravo na

tekmo. Nagradni skladi so veliko večji kot nekoč, ko so igrali za mogoče le kakšen »kos«

športne opreme. Tekmovanju v igri 3 : 3 se po nekaterih podatkih FIBA obeta celo vključitev

v redni program olimpijskih iger, kar je velik premik v razvoju košarke.

Podobno je bilo tudi v košarki 5 : 5, ko sem nastopal za mladince in člane. Na nasprotnika se

nismo pripravljali s pomočjo raznih video posnetkov in statističnih podatkov. Imeli smo samo

uradni zapisnik tekme, iz katerega smo lahko prebrali število doseženih točk igralcev

nasprotne ekipe. Trenerji so se s svojimi pomočniki na nasprotnika bolj ali manj pripravljali s

pomočjo telefonskih klicev, prek katerih so dobivali samo osnovne informacije od

nasprotnika. To so bile večinoma subjektivne informacije, včasih tudi lažne, saj so nekateri

hoteli prekriti pravi obraz o ekipi ali igralcu. Ker so bili ti podatki o nasprotniku precej skopi,

se je celotna ekipa skupaj s trenerjem morala precej bolje potruditi pri ugotavljanju slabosti

nasprotnika kar na sami tekmi. Največkrat je bila dostopna le video analiza (takrat VHS-

kasete), s pomočjo katere smo si ogledali le posnetek naše tekme in tako analizirali dobre

stvari in pomanjkljivosti v igri.

Iz leta v leto se je skupaj s tehnološkim razvojem razvijala tudi košarka, njena pravila in s tem

povezana tudi statistična obdelava podatkov ter načini analiziranja igralcev. Košarke si danes

skoraj ne moremo predstavljati brez posamezne, skupinske in kolektivne, video ter statistične

analize nasprotnika. V današnjem času košarkarski trenerji ob vsakodnevnih treningih

prakticirajo tudi video in statistično analizo nasprotnika. S tem ugotavljajo prednosti in

slabosti nasprotnih igralcev ter ekipe. Ob analizi nasprotnika se istočasno pripravljajo na

vsako tekmo posebej.

Zbiranje, obdelava in analiza podatkov mi je bila že od nekdaj zanimiva. O izbiri teme za

diplomsko delo nisem veliko premišljeval, ideja se mi je porodila v trenutku. S podobno

tematiko se je ukvarjalo le nekaj študentov, kar je bil še dodaten motiv. Želel sem analizirati

igro igralcev v prvi slovenski ligi na položaju, na katerem sem tudi sam igral, saj sem v

analizo lahko vključil svoje igralne izkušnje.

1.2 Zgodovina košarke

Doktor James Naismith, kanadski zdravnik, si je decembra 1891 na tedanji Univerzi McGill

(danes Univerza Springfield) izmislil popolnoma novo dvoransko igro. Verjetno se mu niti

sanjalo ni, da bo ravno ta šport v samo nekaj desetletjih postal eden izmed najbolj

priljubljenih in najbolj gledanih športov na svetu. Njegova ideja, ki prvotno ni bila sprejeta, je



10

bila, da v mrzlih zimskih dneh obdrži kondicijo svojih študentov. Rečeno mu je bilo, da je

igra preveč groba in nedokončana, vendar ni obupal. Odločil se je prilagoditi več športov z

žogo v eno celoto in napisal nekaj enostavnih pravil. Koš je postavil na višino 3,05 metra. Ta

koš je za razliko od sedanjih, ki imajo mrežico, skozi katero žoga pade ven, imel neprehodno

dno. Dokler je bilo tako, so morali vsakič, ko so zadeli koš, žogo vzeti ven. Naismithova nova

igra je bila zelo podobna rokometu, ki je nastal v enakem obdobju, ob koncu 19. stoletja. Prva

uradna tekma je bila odigrana 20. januarja 1892 v dvorani Gimnazije YMCA. Igralo se je z

devetimi igralci na terenu, ki je bil za polovico krajši, kot je današnje NBA-igrišče. Originalni

naziv košarke v angleščini je basketball, sestavljanka iz besed basket – koš in ball – žoga. Ime

je Naismithu predlagal eden izmed njegovih prvih študentov. Igra je bila popularna že od

samega začetka (Kuči, 2015).

V prvih pravilih ni bilo vodenja žoge. Predvideno je bilo samo podajanje žoge med soigralci.

»Dribling« je postopoma našel pot do košarke in postal dovoljen, vendar se ga, zaradi

nepravilne oblike tedanjih žog in njihovega nepravilnega odskoka, ni preveč uporabljalo.

»Dribling« je postal popularna metoda šele v sredini prejšnjega stoletja. Eno leto po drugi

svetovni vojni, leta 1946, je bil ustanovljen National Basketball Association ‒ NBA (sl.

Nacionalna košarkarska zveza). Takoj so organizirali prva tekmovanja za moške

profesionalne klube iz ZDA in Kanade. Smisel zveze je bil povečevanje popularnosti košarke.

Prva tekma je bila odigrana v Torontu 1. novembra 1946 med Toronto Huskies in New York

Knickerbockers. Druga zveza v ZDA, Ameriška košarkarska zveza, je grozila popularnosti

NBA vse do leta 1976, ko sta se obe zvezi združili v eno. Danes je NBA najmočnejša

profesionalna košarkarska liga na svetu po popularnosti, zaslužku, angažiranju talentov in

ravni tekmovanj (Kuči, 2015).

FIBA ‒ Mednarodna košarkarska federacija je bila ustanovljena leta 1932 s strani osmih

držav, ki so obenem postale tudi prve članice: Argentina, Grčija, Češkoslovaška, Italija,

Latvija, Romunija, Portugalska in Švica. Košarka je prvič v program olimpijskih iger prišla

leta 1936, čeprav je bil demonstracijski turnir odigran že na igrah leta 1904. Leta 1953 so tudi

ženske dobile svoje svetovno prvenstvo, odigrano v Čilu. Ženska košarka je dodana v

olimpijski program na igrah leta 1976, kjer so prevladovale Američanke. Košarkarski turnirji

se po celem svetu organizirajo za moške in ženske vseh starosti. Globalna popularnost tega

športa se najbolj kaže skozi različne nacionalnosti igralcev v NBA (Kuči, 2015).

1.3 Košarka na Slovenskem

Začetnik in znanilec košarke v Sloveniji je Ciril Hočevar, ki se je pripravljal na sprejemne

izpite za študij v Pragi na Tyrševem zavodu in je moral poznati tudi košarkarska pravila, ker

bil ta šport na Češkem takrat že zelo razvit. Prvo neuradno tekmo v Sloveniji sta odigrali

sokolski društvi Maribor in Murska Sobota, in sicer leta 1922. Po drugi svetovni vojni se je

košarka hitro razvijala po vsej Sloveniji. Nova igra je navduševala mladino in je postala

uspešnica med športi. Pred ustanovitvijo Košarkarske zveze Slovenije (v nadaljevanju KZS)

15. januarja 1950 se je košarka igrala v številnih mestih po Sloveniji, kjer so jo organizirali

predvsem profesorji telesne vzgoje v šolah in športnih društvih. Slovenska košarka ima že od

nekdaj posebno mesto v Evropi in svetu. Mednarodna košarkarska zveza FIBA je v svoj hram

slavnih leta 2007 v Madridu sprejela legendo slovenske košarke Iva Daneua in ga tako

postavila v družbo košarkarskih legend, kot so Dražen Dalipagič, Nikos Galis, Sergej Belov,

Hortencia Marcari, Bill Russel itd. Član zmagovite reprezentance je bil še en Slovenec, in

sicer Aljoša Žorga. Kasneje so z jugoslovansko reprezentanco naslov evropskega in



11

svetovnega prvaka osvojili še Jože Papič, Peter Vilfan in Jure Zdovc. KZS je postala

polnopravna članica Mednarodne košarkarske zveze FIBA 10. januarja 1992 (Kuči, 2015).

Med njene glavne dejavnosti sodi organiziranje in vodenje državnih prvenstev, pokalnih

tekmovanj in drugih tekmovanj (8. člen Statuta KZS). Med njimi ima prav gotovo še posebno

težo 1. A Slovenska košarkarska liga, ki predstavlja najvišjo raven klubskega tekmovanja v

Republiki Sloveniji. Liga je bila ustanovljena leta 1991. Naslov slovenskega državnega

prvaka so do sedaj osvojili košarkaški klubi (v nadaljevanju KK) Union Olimpija,

petnajstkrat, Krka Novo mesto, sedemkrat, Helios Domžale, dvakrat, in Tajfun, enkrat

(https://sl.wikipedia.org/wiki/Liga_Telemach, 2016).

https://sl.wikipedia.org/wiki/Union_Olimpija

https://sl.wikipedia.org/wiki/KK_Krka

https://sl.wikipedia.org/wiki/Liga_Telemach



12

2 PREDMET, PROBLEM IN NAMEN DELA

V nadaljevanju bom opisal osnovne tehnično-taktične elemente, vlogo, karakteristike,

zadolžitve in psihosocialne značilnosti, ki naj bi jih imel uspešen košarkarski igralec na

položaju organizatorja igre.

2.1 Tipi igralcev in vloge

V košarki poznamo tri temeljne tipe igralcev: branilce, krila in centre, ki se med seboj ločijo

po določenih značilnostih, lastnostih ter znanju. Poleg temeljnih tipov igralcev je vse več

večstranskih (visoki branilec, krilni center) in vsestranskih tipov igralcev (Dežman, 2005).

Tip igralca v košarki označujemo z naslednjimi številkami:

1 ‒ graditelj igre, organizator, prvi branilec (point guard),

2 ‒ drugi branilec, visoki branilec (shooting guard),

3 ‒ nizko krilo (small forward),

4 ‒ krilni center (power forward),

5 ‒ center (center).

Prvi branilec: ta igralec je osnovna in izhodiščna vloga v vsaki ekipi. Prvi branilec mora

predvideti, kateri napadi so v določenem trenutku smiselni za izvedbo, glede na potek tekme

in značilnosti nasprotnega in svojega moštva na igrišču v tistem trenutku. Poleg omenjene

zelo pomembne organizacijske sposobnosti v napadu mora prvi branilec tudi uspešno

prenašati žogo in uspešno odigrati v vseh situacijah.

Drugi branilec: že iz angleškega izraza shooting guard ‒ branilec strelec lahko razberemo, da

gre za tip igralca, ki je najnevarnejši pri metu na koš z razdalje, predvsem pri metu za tri

točke. Od prvega branilca se razlikuje po organizaciji kot tudi po taktiki igre. Zadolžen je za

pokrivanje nasprotnega igralca, ki zadene iz razdalje. Ta igralec naj bi bil zelo hiter, imel pa

naj bi tudi dober prodor in odličen met z razdalje.

Nizko krilo: je po navadi vsestranski igralec, ki ima dober met z zunanjih položajev,

agresivne prodore, v obrambi pa ovira podaje, sodeluje v obrambnih akcijah, v katerih

običajno pokriva nekatere krilne centre in tudi branilce strelce.

Krilni center: ni izrazit center, v določenih primerih lahko v obrambi pokrivajo tudi nekatere

druge tipe igralcev, in sicer nizka krila ter centre, skakati morajo za odbitimi žogami ‒ v

obrambi in napadu. Zelo pomembna je njegova igra ena proti ena. Danes je zelo zaželeno, da

so krilni centri natančni pri metih iz večje razdalje, tudi pri metu za tri točke. Sodelujejo v

vseh akcijah. Nekateri trenerji tistim krilnim centom, ki imajo kakovostno tehniko vodenja,

hkrati pa imajo dober pregled nad igro, v veliki meri zaupajo organizacijo napada, seveda v

povezavi z branilcem oziroma »poklicnim« organizatorjem igre.

Center: je igralec, ki je na igrišču najmočnejši in v večini primerov tudi najvišji. Največ igra t.

i. kontaktno igro. V napadu je njegova naloga postavljanje blokad zunanjim igralcem in skok

za vsako odbito žogo. Veliko ekip v sodobni košarki gradi igro na centrih, ker če so le-ti

nevarni in uspešni pri doseganju točk, se posledično obramba nasprotnika zoži, kar pripelje do

tega, da imajo igralci na zunanjih položajih več prostora za neovirane mete z razdalje. V



13

obrambi 10 pa nadzoruje prostor pod košem, blokira mete na koš, s preprečevanjem podaj in

vtekanj pa pomaga svojim soigralcem.

Igralci na različnih igralnih mestih opravljajo različne igralne vloge. Pod pojem igralne vloge

štejemo: strelec, skakalec, podajalec, organizator, bloker itd. V vsakem moštvu mora trener

znotraj igralnega koncepta razdeliti mesta in vloge igralcem tako, da ti najbolj izkoristijo

svoje individualne sposobnosti. Značilno je, da ima vsak igralec v igri več vlog (Dežman,

2005).

V nadaljevanju bom opisal osnovne tehnično-taktične elemente, vlogo, karakteristike,

zadolžitve in psihosocialne značilnosti, ki naj bi jih imel uspešen košarkarski igralec na

položaju organizatorja igre.

Nekaj pozornosti bom posvetil tudi morfološkim značilnostim, ki so pomembne pri

organizatorjih igre, pri čemer se bom osredotočil na telesno težo, telesno višino ter indeks

telesne mase (v nadaljevanju ITM). Predstavil bom pomembne elemente (parametre)

košarkarske statistike in razložil statistične kategorije pomembne pri analizi igralcev.

2.2 Tehnika košarkarske igre

Košarkarska tehnika je sklop najbolj učinkovitih načinov gibanj igralca z in brez žoge, ki

morajo biti usklajena s pravili igre in taktiko reševanja igralne situacije. Tehnični elementi so

temeljna gibanja igralca z in brez žoge v napadu in obrambi. Kombinacije tehničnih

elementov dobijo taktični značaj šele v okviru taktičnih elementov, zato je izpopolnjevanje

tehnike povezano z urjenjem, utrjevanjem in izpopolnjevanjem taktike ter igre na en in dva

koša (Dežman, 2000).

TEHNIKA

Tehnika v napadu Tehnika v obrambi

Z žogo Brez žoge Proti žogi

‒ vodenje ‒ preža ‒ izbijanje

‒ lovljenje ‒ hoja ‒ prestrezanje

‒ podaje ‒ tek ‒ blokiranje meta

‒ meti ‒ gibanje s prisunskimi

koraki

‒ skoki za žogo

‒ obrati ‒ zaustavljanje

‒ varanja ‒ spremembe smeri

‒ obrati

‒ skoki brez žoge

Klasifikacija elementov košarkarske tehnike (prirejeno po Dežman, 2000).

2.3 Taktika košarkarske lige

Vse, kar značilno zaznamuje igro košarkarskega moštva in posameznika, tudi najmanjši

elementi nekega sistema (v našem primeru sistemu košarkar), sodi v taktiko košarkarske igre.

Sem uvrščamo sestavo moštva, način igranja, spremembo igranja, mnogokrat menjavo ritma



14

in hitrosti v igri, menjavo igralcev, določitev začetka igre, nadaljevanje ter prekinitve igre.

Toda, ko govorimo o taktiki igre, to njeno značilnost pripisujemo predvsem dogovoru

oziroma načinu, kako igrati (Pavlovič, 2006).

Košarkarska taktika je zelo bogata. Delimo jo na taktiko napada in taktiko obrambe, obe pa na

posamično, skupinsko ter skupno (moštveno).

TAKTIKA

TAKTIKA NAPADA

TAKTIKA OBRAMBE

POSAMIČNA

POSAMIČNA

preigravanje

proti preigravanju

gibanje v skok za žogo v

napadu

zapiranje poti do koša

SKUPINSKA

SKUPINSKA

odkrivanje

proti odkrivanju

vtekanje

proti vtekanju

križanje z žogo

proti križanjem z žogo

blokade igralcu z žogo

proti blokadam igralcu z žogo

križanja brez žoge

proti križanjem brez žoge

blokade igralcu brez žoge

proti blokadam igralcu brez

žoge

napad 2 : 1, 3 : 1, 3 : 2

obramba 1 : 2, 1 : 3, 2 : 3

SKUPNA (moštvena, kolektivna)

SKUPNA (moštvena, kolektivna)

hitri (prehodni) napadi

proti hitrim napadom

‒ protinapad

‒ proti protinapadu

postavljeni napadi

proti postavljenim napadom

‒ brez centra 4 : 4, 5 : 5

‒ osebna obramba

‒ z enim centrom

(obramba mož na moža)

napadi proti prehodnim

obrambam

proti prenosu žoge (prehodne

obrambe)

‒ proti osebni presing

obrambi

‒ osebna presing obramba

posebne situacije

pri posebnih situacijah

‒ pri sodniškem metu

‒ pri sodniškem metu

‒ pri prostih metih

‒ pri prostih metih

‒ pri podaji žoge v igrišče

‒ proti podajam žoge v igrišče

Klasifikacija elementov košarkarske taktike (prirejeno po Dežman, 2000).

2.4 Vloga, karakteristike in lastnosti organizatorja igre

Kot model uspešnega košarkarja na igralnem položaju »playmakerja« menim, da mora ta

obvladati osnovno košarkarsko motoriko, tehniko in taktiko košarkarske igre ter pokazati



15

veliko mero sodelovanja s soigralci. Vodstvene sposobnosti in višina pri tem nimata

odločilne, imata pa pomembno vlogo.

Branilci organizatorji so največkrat najnižji (od 180 cm do 200 cm) in najhitrejši igralci v

ekipi z dobrim pregledom nad dogajanjem na igrišču. Imajo posebne značilnosti, ki so

bistvenega pomena pri vodenju ekipe. Uspešni morajo biti v prepoznavanju različnih igralnih

situacij in jih uspešno ter nesebično reševati. Tako zaposlujejo ostale igralce moštva,

narekujejo tempo igre in so kot podaljšana roka trenerja na igrišču (Erčulj, 1998).

Večina trenerjev meni, da je prvenstvena, osnovna in izhodiščna vloga v vsakem moštvu

igralec na položaju 1, zato mora ta igralec:

‒ prilagodljivo igrati,

‒ uspešno prenašati žogo,

‒ uspešno odigrati v vseh situacijah 1:1,

‒ uspešno igrati v situacijah 1 : 2 in 2 : 2,

‒ osvojiti primerne programe taktične informiranosti,

‒ uporabiti visoko stopnjo košarkarske motorike (tehniko igre).

Prav zaradi te pomembne vloge trenerji igralce na teh položajih učijo in nenehno

izpopolnjujejo v podrobnostih igre z žogo ter brez nje, posamezne »finese« v individualni in

moštveni igri, ki vsebuje vse sposobnosti (kognitivne, motorične, košarkarsko motorične,

taktično mišljenje in funkcionalne) in znanja iz organizacije igre. Zaradi prehoda v napad so

branilci tisti igralci, ki že pri prvi ali drugi podaji s prenosom žoge odkrijejo (vidijo,

razpoznajo) »luknje« t. i. tranzicijske obrambe. To so proti agresivni obrambi nasprotnika

najpomembnejši trenutki razvoja igre v napadu:

‒ sprejem žoge v začetnem odkrivanju,

‒ pravočasno in natančno podajanje,

‒ individualne in skupinske sklepne akcije tranzicijskega in pozicijskega napada

(Pavlovič, 2006).

Igralec na položaju 1 (organizator) mora v procesu treniranja osvojiti:

‒ v fazi postavljenega napada organizacijo igre;

‒ v fazi postavljene obrambe postavlja obrambo, določa intenzivnost pritiska v sprednji

liniji, prilagaja položaj nasprotnega beka in usmerja gibanja nasprotnega beka.

Povsem razumljivo je, da morajo branilci obvladati vodenje žoge z desno in levo roko. To so

igralci, s katerimi prebijamo obrambo in igramo izjemno agresivno. Morajo nadzirati žogo,

obvladati met (ne samo v situacijah »odprtega meta«) oziroma pravočasno podajati soigralcu

v trenutku oddvajanja in nasploh igrati ves čas z visoko stopnjo agresivnosti ter prodornosti v

situacijah 1 : 1. Organizator igre mora ujeti pravi trenutek za spremembo ritma igre, hitrosti in

agresivnosti igre, saj te spremembe omogočajo t. i. aktivne minute v igri – serijo lahkih košev

(Pavlovič, 2006).

Zadolžitve v obrambi

Ne samo branilec organizator, ampak vsak igralec na igrišču mora najprej pokazati določeno

mero znanja in predvsem želje za opravljanje obrambnih nalog, saj lahko z zanesljivo igro v

obrambi tako rekoč povsem uniči vse napore nasprotnikovih igralcev.



16

Branilec mora že vnaprej vedeti ali nasprotnik meče na koš z mesta ali iz skoka, ali je bolj

usmerjen v individualno ali kolektivno igro, ali uporablja vodenje in šele nato meče na koš,

ali podaja soigralcu, ki je v ugodnejšem položaju od njega, ali pred metom na koš »fintira«

vodenje oziroma podajo itd. Če obrambni igralec nima teh podatkov o svojem nasprotniku v

igri, mora svojo taktiko prilagajati nasprotnikovemu načinu igre med igro samo. Predvsem

mora skrbeti za pravilno obrambno prežo oziroma obrambni položaj in za učinkovito

dekoncentracijo nasprotnika z gibanjem z rokami (Cousy, 1980).

Če preide branilec v vodenje, mora obrambni igralec izvajati lažna gibanja z rokami in z

nogami ter ga izrivati navzven in skrbeti, da sam pride znova v kar najugodnejši obrambni

položaj in tako zavaruje svoj koš pred nevarnostjo zadetka. Dlje, ko traja nasprotnikovo

vodenje žoge, večjo pomoč mora obrambni igralec zagotoviti svojemu soigralcu.

Kadar se napadalec zaustavi oziroma miruje, ga mora obrambni igralec, kar se da živahno,

napadati z rokami vse dotlej, dokler ne pridobi žogo oziroma ga prisili, da žogo poda.

Napadalca je treba čim prej spraviti v kar najneugodnejši položaj za met na koš in v položaj,

iz katerega lahko žogo poda kvečjemu vstran od koša. Obrambni igralec se med podajo sicer

lahko dotakne žoge in ji spremeni smer, toda le redkokdaj jo v takih primerih tudi prestreže.

Izguba ravnotežja ter prepozno reagiranje je lahko v takih primerih usodno, saj lahko

napadalec takoj preide v prodor ali izvede podajo v smeri proti košu (Cousy, 1980).

Obrambni igralec se mora zelo previdno približati branilcu z žogo (t. i. »close-out«), še

posebno tedaj, ko ta še ni uporabil vodenja. Pri približevanju obrambni igralec uporablja

kratke podrsavajoče korake s prednjo nogo in prenašanje teže na zadnjo. S tem praktično ves

čas ohranja svoje ravnotežje na obeh nogah. Ko branilec zaključi vodenje in ga obrambni

igralec aktivno napade, mu morajo pri tem pomagati vsi ostali obrambni igralci, in sicer tako,

da zapro vse možne smeri podaj, jih prestrezajo ter si prizadevajo pridobiti žogo (Cousy,

1980).

Povzetek pomembnih karakteristik v obrambi: določa agresivnost v obrambi, izvaja nenehen

pritisk na žogo, zapira v obrambi, vedno pomaga svojim soigralcem, preprečuje direktno

podajo.

Zadolžitve v napadu

Branilci organizatorji hitro prenašajo žogo iz obrambe v napad. V protinapadu sodelujejo v

zaključku napada. Če ga jim ni uspelo izvesti, organizirajo zgodnji ali postavljen napad. Pri

teh dveh napadih svoje napadalne dejavnosti izvajajo večinoma zunaj polja omejitve okrog

črte treh točk. Njihovo temeljno napadalno mesto je pred poljem omejitve (običajno na vrhu

napada). Z uspešnim preigravanjem ali z izkoriščanjem blokad soigralcev se odkrivajo,

prebijajo prve linije obrambe, prodirajo v vrzeli pod koš, kjer zaposlijo centre ali zunanje

igralce ali sami zaključijo napad (Dežman, 2005).

Torej, glavne značilnosti branilca v napadu so, da določa tempo igre, ve kdaj mora ustaviti in

kdaj pospešiti igro, pravočasno podaja soigralcem in ima zanesljivo tehniko vodenja žoge. S

črte prostih metov naj bi bil vsaj 80 % natančen. Nevaren je za koš iz vseh položajev, po

potrebi meče na koš z razdalje ali pol razdalje in je pri tem samozavesten ter zanesljiv.



17

2.5 Psihosocialne značilnosti

Tušak, Misja in Vičič (2003) pravijo, da je samozavest v športu ko športnik realno ocenjuje

možnosti za uspeh. Optimalno samozavestni so tisti igralci, ki ne poveličujejo svojega znanja

in sposobnosti, pač pa sebe dobro razumejo ter poznajo. Da lahko dobro delujejo in so

uspešni, morajo imeti tudi ustrezne igralske kapacitete ter znanje in pravo motivacijo.

Psihologi dodajajo, da samozavest predstavlja realno ocenjevanje in pričakovanje lastnih

možnosti za uspeh v določeni situaciji (Tušak in Kandare, 2004).

Ena najpomembnejših komponent igralčeve priprave na tekmo je poleg samozavesti tudi

njegova koncentracija. Koncentracijo lahko razumemo kot osredotočenost na kak predmet,

dogodek ali idejo. V popolni koncentraciji je športnik osredotočen samo na eno stvar, vse

ostale misli so izključene. Tako ekstremno koncentracijo pozornosti zahteva npr. prosti meti v

košarki (Tušak idr., 2003).

V psihosocialnem smislu je vsaka ekipa sestavljena iz različnih vlog. Običajno neobhodne

vloge vsake ekipe so formalni vodja ekipe (kapetan), neformalni vodja »policaj«, ki skrbi, da

vsi maksimalno izpolnjujejo svoje obveznosti, socialni vodja, ki skrbi, da so odnosi v ekipi na

zadovoljivi ravni, ekspertni vodja, ki usmerja ekipo tako, da bi dosegla zadane cilje in ekipni

klovn, ki skrbi za zmanjševanje napetosti, ki jih povzročajo tekmovanja. Socialni vodja mora

skrbeti, da bodo odnosi v ekipi zadovoljivi, ekspertni vodja pa je običajno član, ki ima

ogromno znanja in izkušenj. To so običajno starejši igralci, ki imajo za seboj bogato kariero

(Tušak idr., 2003).

Priporočljive psihosocialne značilnosti igralca na položaju organizatorja igre so emocionalna

stabilnost, doslednost v igri in mentalna »čvrstina« (angl. mental toughness). Ob tem naj bi bil

inteligenten, vodja na igrišču, dobro naj bi komuniciral s trenerjem in soigralci, nesebičen,

podpiral soigralce ter se znal prilagoditi načinu igranja. Brez teh karakteristik organizator

ostaja »pol kakovosten« igralec ne glede na njegovo tehnično-taktično znanje. V igri mora

pokazati visoko mero odločnosti, koncentracije, samozaupanja in imeti pozitivno energijo ter

ustvarjalno vizualizacijo in popolno mirnost še posebej v trenutkih, ko se tekma odloča. Na

motivacijo branilca in ekipe kot celote ima kolektivna učinkovitost neposreden vpliv. Vsak

posameznik mora verjeti, da s svojimi sposobnostmi skupaj s soigralci lahko dosežejo cilje,

zaradi katerih igrajo tekmo.

2.6 Morfološke značilnosti

Preučevanje morfoloških značilnosti športnikov ima velik pomen pri razumevanju celostne

problematike uspešnosti v večini športnih panog. Tudi košarka je ena od športnih panog, pri

katerih imajo morfološke značilnosti pomemben vpliv na uspešnost (Erčulj in Bračič, 2010).

Morfološke značilnosti opisujejo telesno zgradbo športnika in so rezultat povezave biološkega

dedovanja, prehrane ter prilagajanja športnikovega mehanizma na trenažni proces, značilen za

posamezni šport. Med morfološke karakteristike štejemo: longitudinalne in transverzalne

dimenzije skeleta, telesno težo, kožne gube (nadlahti, hrbta), ITM idr.

Telesna višina organizatorjev igre je običajno od 182 cm do 192 cm, visoki branilci (strelci)

pa so največkrat visoki od 192 cm do 202 cm. Višina nizkih krilnih igralcev je običajno od



18

195 cm do 209 cm. Telesna višina krilnih centrov je od 200 cm do 215 cm, najvišji pa so

centri, ki so visoki od 204 cm do 220 cm (Dežman, 2005).

Telesna teža naj bi v sorazmerju z višino igralce po ITM-vrednosti uvrščala v kategorijo

normalne telesne mase, zato lahko rečemo, da so branilci najlažji igralci, krila so lažja od

centrov, centri pa najtežji, saj so tudi najvišji.

ITM (angl. BMI, Body Mass Index) je antropološka mera, definirana kot telesna

masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih. Po definiciji Svetovne

zdravstvene organizacije (https://sl.wikipedia.org/wiki/Indeks_telesne_mase) ITM pri

primerno prehranjenem odraslem znaša med 21,4 in 25,6, pod 21,4 pomeni podhranjenost nad

25,6 pa prenahranjenost. Viri praviloma opredeljujejo zvečano telesno maso pri vrednostih

ITM nad 25, debelost pa nad 30.

Tabela 1

Kategorije ITM po merilih Svetovne zdravstvene organizacije

(https://sl.wikipedia.org/wiki/Indeks_telesne_mase, 2016)

V tabeli 1 so prikazane kategorije z vrednostmi indeksov telesne mase. Tabela prikazuje

vrednosti oziroma indekse od 16 in manj do vrednosti 18,5, kar predstavlja zmanjšano telesno

maso, od 18,5 do 25 je normalna telesna masa, vrednosti od 25 do vključno 30 zvečana

telesna masa, od 30 in več pa I., II. in III. stopnjo debelosti.

Problemi pri upoštevanju ITM-indeksa so, da dobljeni rezultat pri izračunu ne upoštevajo

gostoto kosti, odstotek telesne maščobe in mišično maso. Tako se lahko zgodi, da imata dve

osebi z enako višino in težo enako ITM-vrednost, a popolnoma različni zgradbi telesa. Treba

je opozoriti, da ocena ITM ni primerna za trenirane športnike, ki imajo velik delež mišične

mase in za otroke.

Veliko je študij, ki so pokazale, da so celo nekateri NBA-igralci s svojimi splošnimi izračuni

ITM dosegali vrednosti prek 30 in kljub temu bili zelo uspešni in imeli dolge kariere. Eden

izmed njih je bil Shaquille O`Neal, ki je imel v času igranja indeks 31,5, a je bil kljub temu

eden izmed najboljših igralcev v zgodovini NBA-lige. Med še aktivne in zelo uspešne NBA-

igralce lahko po ITM z vrednostmi nad 25 štejemo še Lebron Jamesa (27,5), Carmela

Anthonya (26), Dwight Howarda (27) in še veliko drugih. Francoski reprezentant in

dolgoletni NBA-igralec Boris Diaw je ustvaril zelo uspešno kariero ob ITM 27,5. Med

domačimi igralci pa lahko omenimo tudi Marka Miliča. Je eden najboljših slovenskih igralcev

v zgodovini, ki je v času profesionalnega ukvarjanja s košarko imel indeks 28,3, kar ga uvršča

v osebe z zvečano telesno težo.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Telesna_masa

https://sl.wikipedia.org/wiki/Telesna_masa

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kilogram

https://sl.wikipedia.org/wiki/Meter

https://sl.wikipedia.org/wiki/Debelost



19

Čeprav med organizatorji igre ni veliko tistih, ki bi imeli ITM nad 25, je tudi nekaj

posameznikov, ki so po merilih Svetovne zdravstvene organizacije nad to vrednostjo.

Nekateri izmed znanih košarkarjev z vrednostjo nad 25 so: Baron Davis (26,3), Raymond

Felton (27,2), Deron Williams (26), vsi trije NBA-igralci, in dolgoletni španski reprezentant

Carlos Cabezas (26,6). Kljub temu da po ITM-vrednosti spadajo v kategorijo oseb s povečano

telesno maso, so zelo uspešni v vseh košarkarskih elementih.

2.7 Analiza statističnih parametrov košarkarske igre

Statistika je pomemben del košarke, vendar ima tudi svoje pomanjkljivosti. Ena izmed

največjih težav pri analizi igralcev je ta, kako dodeliti večjo zaslugo posameznim igralcem.

Vemo namreč, da je to zasluga celotne ekipe oziroma peterke, ki je na igrišču. Glavni namen

statistike je ta, da kaže na nekatere elemente, ki se razlikujejo po določenih merilih in da loči

pomembne od manj pomembnih stvari. Nujno je potrebna tako pri analizi tekme kot tudi pri

komentiranju le-teh. Brez statistike je to ugibanje oziroma dostikrat napačna ocena. Po drugi

strani pa je nesmiselno in napačno analizirati tekmo ter igralce samo skozi statistiko, ker

analiza ne pokaže bistvenih stvari, kot so: kakovost postavljanja blokad, pravočasna in

natančna podaja, zapiranje napadalca v skoku, različne postavitve v obrambi in še veliko

drugih stvari.

Posamezne statistične kategorije same po sebi ne pomenijo veliko, če jih ne opazujemo v

kombinaciji z drugimi kategorijami. Na primer, če igralec doseže 20 točk še ne pomeni, da je

ta igralec odigral dobro tekmo. Lahko, da je imel odstotek meta iz igre le 20 %, indeks

uspešnosti na koncu tekme bil le 3, ekipa v času, ko je bil na igrišču zgubljala za ‒20 točk. Za

končno oceno bi morali v statistiko pogledati še globlje, saj si celotne slike igralca ne moremo

ustvariti, dokler ne pogledamo še drugih kategorij. Lahko se namreč zgodi, da igralec v prvih

treh četrtinah meče le 1/10, v zadnji četrtini pa 5/5. To bi lahko povsem spremenilo sliko o

igralčevi uspešnosti v igri. V takšnih in drugačnih primerih je statistika pomemben dejavnik

ocenjevanja analize igre igralca.

Tabela 2

Primer statističnega prikaza igralca v dvajsetih tekmah, 2015

Tekme MIN 2P 3P FT REB

AS PF

TO ST BS

EFF +/‒ TOČ M/A % M/A &% M/A % O D T CM RV FV AG

20 30:47 5.5/8.3 66.7 1.5/3.4 44.1 3.8/4.7 80.6 1.4 5.3 6.7 3.3 3.0 5.4 1.9 2.3 0.5 0.3 24.4 ‒1.1 19.3

Legenda: TEKME ‒ odigrane tekme; MIN ‒ čas na parketu; 2P ‒ met za 2 točki (made/attempted

– zadeti/poskusi); 3P ‒ met za 3 točke (made/attempted – zadeti/poskusi); FT ‒ free throws – prosti

meti (made/attempted – zadeti/poskusi); REB ‒ Rebounds – skoki; REB – O – (O ‒ offensive) –

skoki v napadu; REB – D ‒ (D – defensive) – skoki v obrambi; REB – T ‒ (T – total) – skoki

skupno; AS ‒ Assist – podaja; PF ‒ personal fouls – osebne napake; PF – CM ‒ (commited fouls –

narejene napake); PF – RV ‒ (received fouls – izsiljene napake); TO ‒ turnovers – izgubljene žoge;

ST ‒ steal – odvzete žoge; BS ‒ block shots – blokirani meti; BS – FV ‒ (FV – in favor ‒ uspešno

blokirani met); BS – AG ‒ (AG – against ‒ prejete blokade); EFF ‒ efficiency – učinkovitost; +/‒

‒ prikazuje spremembo razlike rezultata med obema ekipama, ko je bil igralec na parketu; TOČ

‒ točke na tekmi.



20

3 CILJI

V diplomskem delu bom ugotavljal morfološke značilnosti izbranih organizatorjev igre v

slovenski ligi. Z njimi bom primerjal še šest organizatorjev igre prvih šestih ekip iz prve

španske lige in enako število igralcev iz NBA-lige. S tem bom ugotavljal razlike v

morfoloških značilnostih (višina, teža, ITM) igralcev iz slovenske, z igralci iz dveh

najmočnejših košarkarskih lig.

Analiziral bom posamične tehnično-taktične elemente in značilnosti izbranih organizatorjev

igre v napadu (met, vodenje, podajanje) ter obrambi.

Predstavil bom vlogo organizatorjev igre v fazi postavljenega napada. Od večjega števila

postavljenih napadov bom za vsakega igralca posebej predstavil tri postavljene napade in po

en bočni ter čelni vnos žoge, pri katerih so bili najbolj učinkoviti.

S pomočjo statističnih kategorij bom ugotavljal učinkovitost izbranih organizatorjev igre po

odigranih desetih krogih v ligi za prvaka v sezoni 2014/2015 in vpliv individualne statistike

izbranih igralcev na končno razvrstitev ekip.



21

4 METODE DELA

4.1 Predstavitev izbranih igralcev

Analiza vključuje šest organizatorjev igre iz prve slovenske košarkarske lige, katerih ekipe so

se uvrstile v končnico oziroma v ligo za prvaka v sezoni 2014/2015. Med prvimi šestimi

ekipami, ki so se uvrstile v končnico, so: KK Krka Novo mesto, KK Union Olimpija, KK

Zlatorog Laško, KK Rogaška, KK Tajfun in KK Grosbasket Grosuplje. Za analizo teh

igralcev sem se odločil, ker so ti igralci bili nosilci igre in člani prvih peterk svojih ekip na

položaju organizatorja igre ter imajo veliko izkušenj z igranjem tako doma kot v tujini.

Predstavitev igralcev:

Armstead, Ray Malcolm

Slika 1. Armstead

(www.kzs.si, 2015).

ROJEN: 1. 8. 1989, Florence, Alabama, Združene države Amerike

VIŠINA: 183 cm

TEŽA: 93 kg

ITM: 27,8

KK: Krka Novo mesto

ŠT.: #8

KARIERA: Chipola College (USA) (2008‒2009), Oregon (USA)

(2009‒2011), Wichita State (USA) (2012‒2013), Krka Novo mesto

(SLO) (2013‒2015).

Clark III, Ceola

Slika 2. Clark

(www.kzs.si, 2015).

ROJEN: 13. 1. 1989, Waukegan, Illinois, Združene države Amerike

VIŠINA: 190 cm

TEŽA: 86 kg

ITM: 23,8

KK: Tajfun

ŠT.: #23

KARIERA: Western Illinois (USA) (2008‒2013), Sigal Priština

(2013‒2014), Tajfun (SLO) (2014‒2015).

Jovanović, Bojan

Slika 3. Jovanović

(www.kzs.si, 2015).

ROJEN: 15. 3. 1982, Postojna, Slovenija

VIŠINA: 182 cm

TEŽA: 82 kg

ITM: 24,8

KK: Zlatorog Laško

ŠT.: #12

KARIERA: Postojna (SLO) (2000‒2006), Krka Novo mesto (SLO)

(2006‒2007), ICBS (GRE) (2007‒2008), Epic Misel Postojna (SLO)

(2008‒2009), Geoplin Slovan (SLO) (2009‒2010), KK Maribor

Messer (SLO) (2010‒2013), Zlatorog Laško (SLO) (2013‒2015).

Koštomaj, Tadej ROJEN: 3. 1. 1987, Celje, Slovenija



22

Slika 4. Koštomaj

(www.kzs.si, 2015).

VIŠINA: 187 cm

TEŽA: 82 kg

ITM: 23,4

KK: Rogaška

ŠT.: #8

KARIERA: Pivovarna Laško (SLO) (2005‒2006), Alpos Kemoplast

Šentjur (SLO) (2006‒2008), Zlatorog Laško (SLO) (2008‒2009),

Elektra Esotech (SLO) (2009‒2010), Astrum Levice (SVK)

(2010‒2012), Svjetlost (CRO) (2012‒2013), Rogaška Crystal (SLO)

(2012‒2015).

Marinović, Marko

Slika 5. Marinović

(www.eurobasket.com, 2015).

ROJEN: 15. 3. 1983, Čačak, Srbija

VIŠINA: 183 cm

TEŽA: 82 kg

ITM: 24,5

KK: Union Olimpija

ŠT.: #41

KARIERA: Reflex (SRB) (2004‒2005), FMP (SRB) (2005‒2006),

Akasvayu Girona (ESP) (2006‒2007), Vive Menorca (ESP)

(2007‒2008), Crvena Zvezda (SRB) (2008‒2009), Valencia (ESP)

(2009‒2010), Alba Berlin (GER) (2010‒2011), Krasnie Kryilya

Samara (RUS) (2010‒2011), Enisey Krasnoyarsk (RUS)

(2011‒2012), Levski Sofia (BGR) (2012‒2013), Radnički (SRB)

(2013‒2014), Union Olimpija (SLO) (2014‒2015).

Tomić, Boban

Slika 6. Tomić

(www.kzs.si, 2015).

ROJEN: 30. 5.1988, Ljubljana, Slovenija

VIŠINA: 188 cm

TEŽA: 86 kg

ITM: 24,3

KK: Grosbasket Grosuplje

ŠT.: #8

KARIERA: Postojna (SLO) (2006‒2007), Rogaška Crystal (SLO)

(2011‒2012), LTHcast Mercator (SLO) (2012‒2013), Rogaška

Crystal (SLO) (2012‒2013), Falco KC (HUN) (2013‒2014),

Grosbasket Grosuplje (SLO) (2014‒2015).

4.2 Način zbiranja in obdelave podatkov

Za analizo izbranih igralcev sem najprej uporabljal video gradivo – tekme, ki sem jih prenesel

iz spletne strani KZS. Predvajal sem jih s pomočjo prenosnega računalnika na programu BS

Player. Za risanje postavljenih napadov in bočnih ter čelnih vnosov žog sem koristil novejšo

različico programa Basketball Playbook.

Uporabljal sem tako domačo kot tujo strokovno literaturo. Večino slik in tabel sem prenesel iz

uradne spletne strani KZS. Nekaj gradiva v zvezi s postavljenimi napadi sem pridobil od

pomočnikov trenerjev ekip, ki so bili zadolženi za analizo nasprotnikov. Uporabil sem tudi

svoje dolgoletne izkušnje igranja v prvi slovenski košarkarski ligi.



23

5 REZULTATI IN RAZLAGA

5.1 Analiza morfoloških značilnosti organizatorjev igre

Med organizatorji igre šestih najboljših ekip v prvi slovenski ligi ni ekstremno visokih niti

ekstremno nizkih branilcev. Njihova telesna višina znaša med 182 cm in 190 cm. Najnižji s

182 cm je Jovanović, malo višja s 183 cm sta Marinović in Armstead. Koštomaj meri v višino

187 cm, Tomič in Clark pa sta s 188 cm ter 190 cm najvišja med branilci. Iz navedenih

podatkov lahko opazimo, da spadajo v kategorijo nizkih branilcev.

Najtežji je igralec Krke Armstead, ki tehta 93 kg in mu glede na splošna merila, ki jih

postavlja Svetovna zdravstvena organizacija (tabela 1) lahko pripišemo zvečano telesno maso.

Vsi ostali imajo, glede na telesno višino, normalno težo. Clark in Tomić imata 86 kg,

Marinović, Jovanović ter Koštomaj pa po 82 kg.

Vzemimo za primerjavo našo, špansko in NBA-ligo. V kategorijah telesne višine, teže in ITM

sem analiziral šest organizatorjev igre prvih šestih ekip iz prve španske lige in enako število

igralcev na istih igralnih položajih iz prvih treh ekip vzhodne in zahodne divizije NBA-lige iz

sezone 2014/2015.

Med analiziranimi španskimi organizatorji so:

Sergio Rodriguez – Real Madrid (191 cm/86 kg/23,6 ITM),

Marcelinho Huertas – FC Barcelona (191 cm/83 kg/22,7 ITM),

Jayson Granger – Unicaja (188 cm/89 kg/25,2 ITM),

Raul Lopez – Bilbao Basket (183 cm/80 kg/23,9 ITM),

Nemanja Nedović – Valencia Basket (190 cm/91 kg/25,2 ITM),

Thomas Heurtel – Laboral Kutxa Baskonia (188 cm/89 kg/25,2 ITM).

Povprečje igralcev iz španske lige: 188,5 cm/86,3 kg/24,3 ITM

Med NBA-igralci, vključeni v analizo, so:

Jeff Teague – Atlanta Hawks (188 cm/82 kg/23,2 ITM),

Kyrie Irving – Cleveland Cavaliers (191 cm/88 kg/24,1 ITM),

Derrick Rose – Chicago Bulls (191 cm/86 kg/23,6 ITM),

Stephen Curry – Golden State Warriors (191 cm/86 kg/23,6 ITM),

Patrick Beverley – Houston Rockets (185 cm/95 kg/27,8 ITM),

Chris Paul – Los Angeles Clippers (183 cm/79 kg/23,6 ITM).

Povprečje NBA-igralcev: 188,2 cm/86 kg/24,3 ITM.



24

Tabela 3

ITM analiziranih igralcev

IGRALEC VIŠINA

TEŽA

ITM

KATEGORIJA

Armstead 183 cm 93 kg 27,8 zvečana telesna masa

Clark 190 cm 86 kg 23,8 normalna telesna masa

Jovanović 182 cm 82 kg 24,8 normalna telesna masa

Koštomaj 187 cm 82 kg 23,4 normalna telesna masa

Marinović 183 cm 82 kg 24,5 normalna telesna masa

Tomić 188 cm 86 kg 24,3 normalna telesna masa

POVPREČJE 185,5 cm 85,2 kg 24,8

Iz tabele 3 je razvidno, da imajo vsi navedeni igralci, po splošnih merilih Svetovne

zdravstvene organizacije, normalno telesno težo, razen Armsteada, ki spada med osebe z

nekoliko zvečano telesno maso.

V primerjavi igralcev vseh treh lig v kategoriji ITM lahko opazimo, da se povprečja indeksov

telesne mase bistveno ne razlikujejo. Povprečje igralcev iz španske lige in NBA-igralcev je

popolnoma enak in znaša 24,3. Povprečje igralcev slovenske lige pa je za 0,5 vrednosti višje

od igralcev iz preostalih dveh lig.

V kategoriji telesne teže lahko opazimo, da so igralci v slovenski ligi v povprečju od igralcev

v Španiji lažji za 1,1 kg, od NBA-igralcev pa za 0,8 kg.

Glede na telesno višino so igralci v slovenski ligi v povprečju nižji od »španskih« igralcev za

3 cm, od NBA-igralcev pa za 2,7 cm.

Po teh podatkih lahko ugotovim, da so izbrani organizatorji v slovenski ligi nižji in lažji od

NBA-igralcev in igralcev iz prve španske lige in pri tem imajo nekoliko višji ITM. Sklepam

lahko, da imajo igralci iz španske lige in lige NBA nekoliko več odstotkov mišične mase in

nekoliko manj telesne maščobe.

5.2 Tehnično–taktična analiza igralcev v napadu in obrambi

V tem poglavju bom predstavil tehnično-taktične značilnosti posameznih igralcev, tako v

napadu kot obrambi. Pri analizi igre v napadu sem upošteval najbolj pomembne košarkarske

elemente (met, vodenje in podajanje), v obrambi pa se bom omejil na tiste značilnosti, ki so

po mojem mnenju najbolj prihajale do izraza pri posameznih igralcih. Navedel bom tudi

glavne karakteristike za vsakega igralca, upoštevajoč njihovo celotno predstavo za analizirano

obdobje.

5.2.1 Armstead, Ray Malcolm

5.2.1.1 Napad

Met:

Ray Malcom Armstead je igralec, ki se veliko odloča za met ne glede na položaj in razdaljo

na igrišču, kjer se nahaja. Pri metu uporablja levo roko. Tudi, ko se odloči za prodor in met iz



25

1

.

.

.

dvokoraka z desne strani, rad zaključi z levo roko. Kljub temu da pri metu ne uporablja

visokega odriva mu nasprotnik zaradi zelo hitrega izmeta žoge težko blokira met. Ker spada

med nižje organizatorje igre, zna pogosto vreči takrat, ko je izven ravnotežnega položaja. Zelo

rad se odloča za igro 1 : 1 ne glede na to, kdo ga pokriva. Velikokrat se raje odloči za met po

vodenju kot za prodor in met iz dvokoraka. Ko prodira, pogostokrat vrže žogo z ene noge v

visokem loku. V protinapadu se je nekajkrat odločil za met za tri točke in pri tem bil

večinoma uspešen. V primerih, ko doseže zadetek bodisi z metom za dve bodisi za tri točke,

bo v naslednjem napadu skoraj vedno ponovno poskušal z metom. Ko se odloči za prodor,

takrat gre samozavestno na dvokorak, pa četudi stoji pred njim visoki center. Takrat se močno

odrine in se v zraku s telesom nasloni na igralca, zato mu nasprotnik težko blokira met. V igri

2 : 2 najprej išče met za dve in tri točke, šele nato podajo prostemu igralcu. V situacijah, ko

po igri 2 : 2 obramba prevzema in ga krije visoko krilo ali pa center, se vedno odloči, da

napad zaključi sam. Je igralec, ki je v napadu izjemno samozavesten in ki zelo dobro

izkorišča svoje prednosti.

Iz slike vidimo, iz katerih položajev se je najpogosteje odločal za met, iz katerih pa je bil

najbolj oziroma najmanj uspešen. Največkrat je poskušal doseči zadetek iz njemu »močnejše«

leve strani pod košem v coni 5. Najbolj uspešen (61,5 %) je bil z desne strani igrišča oziroma

iz cone 4, najmanj pa iz cone 6 (16,7 %).

Vodenje

Med vodenjem le redko uporablja desno roko. Večinoma uporablja svojo levo roko s katero je

zelo zanesljiv in s katero si ustvarja priložnosti za zadetek iz različnih položajev. Ko je vodil z

desno roko oziroma ga je obramba usmerjala na desno stran, je imel nekajkrat težave in je

celo izgubil nekaj žog. Zaradi hitre spremembe smeri med vodenjem in pravilnim

postavljanjem telesa med napadalcem in žogo so ga obrambni igralci z veliko težavo

usmerjali le na desno stran. Največkrat je uporabljal tehnični element menjavo spredaj ali t. i

»crossover«. V igri 2 : 2 je s svojo levo roko večinoma iskal zaključek v levo stran. Nekaj, kar

ga zaznamuje kot igralca, je hiter prehod v vodenje z levim vzdolžnim korakom, pri čemer

močno in hitro potisne žogo z levo roko naprej. Zelo uspešno ga uporablja v situacijah, ko

najprej naredi varanje meta, da se mu obramba približa in nato iz tega največkrat izsili osebno

napako ali pa gre mimo nje.

Največje št. metov

Najboljši % meta

Najslabši % meta

(6/16)

37,5 %

(2/10)

20 %

(3/12)

25 %

(8/13)

61,5 %

(7/18) (9/16)

38,9 % 56,3 %

(1/6)

16,7 %

Slika 7. Meti na koš Armsteada – liga za prvaka.



26

Podajanje

Je igralec, ki se raje odloči za met kot za podajo. Čeprav ima zelo dober pregled nad igro,

poskuša najprej poiskati svojo priložnost za met nato pa za podajo. Kljub temu da ima rad

žogo v svojih rokah, so njegove podaje zelo natančne, pravočasne in hitre. Največkrat se

poslužuje podaje z obema rokama izpred prsi, podaje z eno roko v višini rame, ko želi podati

žogo centru pod koš pa z bočno podajo iz vodenja. Predvsem v tranzicijskem napadu išče

podajo soigralcem, ki tečejo po krilu. Največ uspešnih podaj ima po igri 2 : 2, ko eden od

njegovih soigralcev po rotaciji obrambe ostane nepokrit. Za podajo soigralcem se odloča

predvsem takrat, ko zgreši nekaj zaporednih metov.

Je igralec, ki ima rad agresivno obrambo. Kljub takšni obrambi se zna izboriti in odkriti po

žogo. Zaradi svoje hitrosti in hitrih sprememb smeri skoraj nima težav z odkrivanjem, pri

čemer deluje najprej zelo pasivno in na ta način poskuša »uspavati« obrambo, nato gre

nekoliko v telo obrambnega igralca in se hitro odkrije po žogo. Dobro zna izkoriščati blokade

soigralcev. Ko sprejme žogo in ko je obramba ob njem, poskuša najprej z varanjem meta, nato

z varanjem prodora ‒ največkrat z levim vzdolžnim korakom. Če obramba po sprejemu žoge

ni ob njem, bo zagotovo takoj vrgel na koš. V nasprotnem bo naredil eno od varanj in

poskušal čim prej zaključiti napad.

5.2.1.2 Obramba

Je zagotovo »igralec napada«, saj v obrambi ne kaže veliko volje. Na strani pomoči je

velikokrat izpustil iz vidnega polja soigralca, tako da je napadalec imel priložnost za vtekanje

za njegovim hrbtom. Nekajkrat se je slabo približeval igralcu z žogo (close out) zato ga je

napadalec preigral. V obrambi v fazi postavljenega napada ni kazal pretirane agresivnosti.

Njegovo željo za agresivno obrambo je bilo opaziti bolj proti ekipi Rogaške, ko je v prvi in

prvi polovici druge četrtine igral zelo agresivno, celo na meji osebne napake. V obrambi se

velikokrat odloči prevzeti visokega igralca, tudi nasprotna krila in centre. Zaradi njegove

moči in iznajdljivosti v obrambi je visoki igralec težko prihajal v položaj za met pod košem.

Njegova naloga v obrambi je nekajkrat bila ta, da že od začetka tekme krije nasprotna krila.

Zelo uspešno je kril nasprotnika, ki je bil veliko višji od njega.

Glavne karakteristike:

‒ eden od boljših strelcev v ligi;

‒ nevaren iz vseh položajev;

‒ izjemna tehnika in hitrost vodenja ter spremembe smeri;

‒ zelo je neugoden za pokrivanje takrat, ko ima željo po igri;

‒ včasih je sebičen;

‒ ko zadene koš, bo naslednji napad ponovno poskušal z metom.

5.2.2 Clark III, Ceola

5.2.2.1 Napad

Met

Ceola Clark III je desničar. Med organizatorji igre je imel najboljši odstotek meta za dve in tri

točke. Za met se odloči takrat, ko je popolnoma sam oziroma obramba zamuja. Ne odloči se



27

pogosto za prodore pod koš, saj se po preigravanju raje ustavi in vrže na koš s položajev okoli

črte prostih metov. Nekoliko bolj uspešen je v desnih prodorih. Po preigravanju z leve strani

rad zaključi z desno roko. Nesiguren je v metih po dvokoraku, ko je pred njim visoki igralec.

Ob agresivni obrambi v pozicijskem napadu s spremembo hitrosti preigra obrambo in se med

počasnim vodenjem proti košu postavi tako, da zadržuje igralca za svojim hrbtom in tako

poskuša zaključiti z metom iz »rakete«. Tako je nekajkrat izsilil osebno napako in hkrati zadel

za dve točki. V igri 2 : 2, v primerih, ko obramba prepušča, se rad ustavi in vrže za tri točke,

ko pa obramba prevzema, se kljub temu da ga pokriva nasprotni visoki igralec, vedno odloči

za podajo visokemu soigralcu, ki ima višinsko premoč pod košem. Ravno zaradi tega se

nasprotnik v obrambi največkrat odloča za prevzemanje Clarka, v obrambi pa poskušajo z

dodatno rotacijo z igralcem s položaja 4 zmanjšati to višinsko razliko pod obročem ali pa s

podvajanjem centra.

Vodenje

Med vodenjem je bolj zanesljiv z desno roko kot z levo. Pri vodenju svoje telo dobro

postavlja tako, da mu nasprotnik težko prestreže žogo. Ko ga obramba podvaja, se skuša

prebiti z vodenjem med obema igralcema in izkoristiti številčno premoč v napadu. Med

vodenjem ima vedno dvignjeno glavo in dober pregled nad igro.

Podajanje

Je dober, nesebičen in zanesljiv podajalec. Pri podajah ne tvega veliko, podaje so pravočasne

in hitre. Med podvajanjem nasprotnih igralcev pravočasno in hitro poda prostemu soigralcu.

5.2.2.2 Obramba

Je dober obrambni igralec. Pravočasno se postavi in pomaga soigralcem, če pride do

preigravanja nasprotnika. Nekaj težav je imel v obrambi, ko je nasprotnik bil nižji in nekoliko

hitrejši. S pravočasnim postavljanjem v obrambi pri rotaciji je znal izsiliti osebno napako

napadalca ali pa prestreči žogo. Veliko je pomagal visokim igralcem v skoku za odbito žogo v

napadu in obrambi. V obrambi je imel skoraj 3 skoke, v napadu pa 1 ‒ 1 na tekmo, kar je za

organizatorja igre soliden statistični podatek.


Najboljši % meta

Najslabši % meta

(2/11)

18,2 %

(4/9)

44,4 %

(9/15)

60 %

(3/7)

42,9 %

(6/11) (11/17)

54,6 % 64,7 %

(4/8)

50 %

Slika 8. Meti na koš Clarka – liga za prvaka.



28


‒ uspešen v metih za tri točke in s položaja okoli črte prostih metov;

‒ zanesljiv podajalec;

‒ boljši v zaključkih z desno roko;

‒ ni atraktiven;

‒ pozitiven;

‒ nesebičen.

5.2.3 Jovanović, Bojan

5.2.3.1 Napad

Met

Je igralec, ki se ni velikokrat odločal za met za dve in tri točke v drugem delu tekmovanja. V

slabih 26 minutah igre se je povprečno le petkrat odločal za met. Skoraj dvakrat več je vrgel

za tri kot za dve točki. Če se odloči za preigravanje in prodor v »raketi«, se malokrat odloči za

met za dve točki po vodenju, vendar poskuša zadeti po metu iz dvokoraka. V tranzicijskem

napadu se je nekajkrat ustavil in vrgel za tri točke. Najbolj mu je »pisana na kožo« igra 2 : 2.

Po blokadi zna tako zase kot za soigralce najti ugoden položaj za doseganje zadetka. Kljub

temu da je desničar, se raje odloči za prodor v levo stran in je bolj zanesljiv v polaganju z levo

roko. Najbolj zanesljiv je v coni 5 z leve strani pod košem, iz katere ima 75-odstotni met,

najmanj pa iz cone 4 iz katere v desetih tekmah ni zadel ob štirih zgrešenih metih. Največkrat

je poskušal z metom iz cone 1.

Vodenje

Je izkušen organizator igre, ki ima zanesljivo tehniko vodenja žoge, z zelo malo izgubljenimi

žogami iz vodenja. Rad uporablja prehod v vodenje z vzdolžnim desnim korakom in križnim

v obe smeri. Velikokrat se med vodenjem in igro 2 : 2 odloči napadati stran od blokade, še

posebej v levo stran.


Najboljši % meta

Najslabši % meta (5/12)

41,7 %

(1/8)

12,5 %

(2/8)

25 %

(0/4)

0 %

(6/8) (1/4)

75 % 25 %

(2/6)

33,3 %

Slika 9. Meti na koš Jovanovića – liga za prvaka.



29

Podajanje

Je najboljši podajalec svoje ekipe. Je nesebičen, saj se raje odloči za podajo kot za

individualni zaključek napada. V trenutkih, ko se tekma odloča, ima rad žogo v svojih rokah

in poskuša najti pravo rešitev, običajno s podajo soigralcem. Med prodorom se bo najprej

odločil za podajo visokemu igralcu od tal, potem pa prostemu igralcu na krilo. Upa si podati

tudi »rizične« podaje.

5.2.3.2 Obramba

V obrambnih nalogah največkrat pokriva najboljše igralce na pozicijah 1 in 2. Ko je v

obrambi na strani pomoči, se zna zelo dobro postaviti in pomagati soigralcem ter pri tem

hkrati uspešno kriti svojega napadalca. V primerih, ko se približuje svojemu igralcu z žogo,

zna svoje telo čvrsto postaviti in s tem onemogočiti prodor nasprotniku. Je igralec, ki zna

pravočasno narediti osebno napako takrat, ko njegova ekipa ni izkoristila bonusa štirih

osebnih napak in tako nasprotniku preprečiti protinapad.


‒ dober v igri 2 : 2;

‒ motivator;

‒ izkušen, ekipni igralec;

‒ dober podajalec;

‒ prevzema odgovornost;

‒ večkrat se odloči v levi prodor kot v desni;

‒ malokrat se odloča za met s pol razdalje.

5.2.4 Koštomaj, Tadej

5.2.4.1 Napad

Met

Tadej Koštomaj je desničar. Skupaj za dve in tri točke je vrgel 53-krat v desetih tekmah, kar

je v povprečju petkrat na tekmo. V ekipi je imel naslednjo vlogo: organizacija napada,

pravočasne podaje in zanesljivost v trenutkih, ko se tekma odloča. Za tri točke vrže le, če je

popolnoma sam. Skoraj nikoli se ne odloča za mete prek rok obrambe. Večina ekip ga je krila

tako, da je obramba prepuščala in s tem so mu dopuščale več prostora za met, zaradi česar se

je le redko odločal za met. V drugem delu tekmovanja je le redko zadeval v serijah. V

naslednjem napadu le redkokdaj poišče ponovno priložnost za met. Po igri 2 : 2 išče prodor

proti košu in večinoma podajo navzven prostemu soigralcu. Ko je na nasprotni strani žoge,

rad izkorišča nepazljivost obrambe in vteka pod koš. V metih pod samim obročem predvsem

po dvokoraku, ni zanesljiv. Največkrat se odločal za met iz cone 2 in iz leve strani cone 5, iz

katere je imel tudi najboljši odstotek meta. Najmanj uspešen je bil iz cone 1, iz katere je vrgel

le enkrat.



30

Vodenje

Med vodenjem je tehnično spretnejši s svojo desno roko. Kar nekaj težav je imel med

vodenjem žoge z levo roko, še posebej, ko so ga nasprotniki podvajali. Takrat je imel

nenatančne podaje in je nekajkrat izgubil žogo.

Podajanje

Kot najboljši podajalec ekipe je bil zadolžen za vse stranske in čelne vnose žog izza mejnih

črt. Je nesebičen igralec, saj se nemalokrat raje določi za podajo soigralcem kot za met.

5.2.4.2 Obramba

V obrambi je zelo borben in vztrajen. Ko ga napadalec preigra, se bo na vse načine poskušal

vrniti v obrambo in popraviti napako. Imel je nekaj težav v obrambi pri sledenju svojih

igralcev prek blokad. Nekajkrat se je »ujel« v blokado in zamujal pri pokrivanju. Na strani

pomoči je dostikrat s pravilnim postavljanjem preprečil nasprotniku lahek sprejem žoge in

doseganje zadetka.


‒ izkušen igralec;

‒ ekipni igralec;

‒ ni zanesljiv v napadu ob agresivni obrambi;

‒ boljši v vodenju z desno roko;

‒ borben.


Najboljši % meta

Najslabši % meta

(0/1)

0 %

(5/13)

38,5 %

(1/5)

20 %

(3/7)

42,9 %

(7/13) (3/10)

53,9 % 30 %

(2/4)

50 %

Slika 10. Meti na koš Koštomaja – liga za prvaka.



31

5.2.5 Marinović, Marko

5.2.5.1 Napad

Met

Marinović Marko je zagotovo igralec z največ izkušnjami med organizatorji igre, saj je igral v

številčnih klubih. Ker je imel veliko težav s poškodbo, ki se je vlekla tekom cele sezone, ni

mogel pokazati najboljših predstav. Prav zaradi izogibanja »kontakt igri«, se je, v drugem

delu tekmovanja, trikrat raje se odločal za met za tri točke kot za dve. Z analizo njegove

statistike iz prejšnjih sezon lahko ugotovim, da je igralec, ki je vedno raje vrgel za tri kot za

dve točki. Igro 1 : 1 ni veliko uporabljal. Ni se velikokrat odločil za prodor in met po

dvokoraku, če pa se je že odločil, pa pri tem ni bil ravno zanesljiv. Po prodorih je raje podal

centru, ki ga je spremljal, ali pa prostemu igralcu ven iz »rakete«. S svojimi izkušnjami je v

igri 2 : 2 velikokrat poskušal preigrati obrambo stran od blokade in tako nekajkrat izsilil

osebno napako. Za met za tri točke se je največkrat odločal po sprejemu žoge od soigralcev. V

tranzicijskem napadu se je nekajkrat ustavil in vrgel za tri točke. Zaradi svoje izkušenosti in

pozitivne energije je imel veliko zaupanja s strani soigralcev za organizacijo napada. Za

preigravanje in prodor se je večkrat odločil za desno stran, iz katere je imel veliko več

priložnosti za zaključek ‒ bodisi za met za dve in tri točke bodisi za podajo. Največkrat se je

za met odločil iz cone 3, iz katere je največkrat poskušal z metom za tri točke. Odstotno je bil

najuspešnejši z metom iz cone 6, kljub le šestim metom. Najmanj uspešen je bil iz cone 2, iz

katere je metal s 16,7-% uspešnostjo.

Vodenje

Vodenje

Nekaj težav je imel proti agresivni obrambi med prenosom žoge v napadalno polovico, zato je

v takih situacijah vodil žogo s hrbtno tehniko cikcak. Med prehodom v vodenje je uporabljal

tako križni kot vzdolžni korak. Ko se mu je obramba približevala, je s hitro menjavo rok

spredaj ali med nogama znal izsiliti osebno napako ali pa preigrati obrambo. Zaradi že prej

omenjene težave s poškodbo se je za zadrževanje žoge v svoji posesti odločal le, ko je bilo to


Najboljši % meta

Najslabši % meta

(2/11)

18,2 %

(2/12)

16,7 %

(6/20)

30 %

(2/9)

22,2 %

(1/2) (5/11)

50 % 45,5 %

(4/6)

66,7 %

Slika 11. Meti na koš Marinovića – liga za prvaka.



32

potrebno. To je v trenutkih, ko se je tekma odločala in ko je bilo treba najti pravega igralca za

zadetek.

Podajanje

Podaje so mu hitre in pravočasne. Dober ima pregled nad igro, še posebej pa opazi, ko strelci

pretekajo in se odkrivajo prek zaporednih blokad. Takrat soigralci dobijo »uporabne« žoge.

Rad uporablja podajo od tal z eno roko ter podajo nad glavo z obema rokama.

5.2.5.2 Obramba

Tudi v obrambi je imel težave s pokrivanjem nasprotnika, če je le-ta bil telesno močnejši in

hitrejši. V obrambi ni agresiven, vendar se zna pravilno postaviti s telesom na pot napadalcu

ob prodorih. Pravočasno izkorišča osebne napake, ko njegova ekipa še ni izpolnila bonusa.

Veliko komunicira in spodbuja soigralce v obrambnih nalogah.


‒ pozitiven;

‒ zelo izkušen igralec;

‒ motivator;

‒ raje vrže za tri kot za dve točki;

‒ za prodore se ne odloča pogosto;

‒ dober podajalec;

‒ ima težave z agresivno obrambo.

5.2.6 Tomić, Boban

5.2.6.1 Napad

Met

Prav gotovo je eden najboljših igralcev v ligi v protinapadu. Velikokrat se odloči za hitro igro,

samostojno preigravanje in prodor do konca. V tranzicijskem napadu je zelo hiter in

iznajdljiv, zato ga nasprotniki ustavljajo z osebnimi napakami že na polovici igrišča. Iz

statističnih podatkov je razvidno, da se raje odloči za prodor kot za met za dve in tri točke. Iz

prodora je zaključil 63-krat, ostalo pa je vrgel z razdalje za dve in tri točke. Čeprav je

desničar, na koš vrže z levo roko. Tehnika meta je nekoliko počasnejša. Malokrat se odloči za

met po vodenju. Rad igra 1 : 1, iz katere najpogosteje preigrava s svojo »močnejšo« levo

roko. Na prodor gre zelo samozavestno, pa čeprav je pred njim visoki igralec. Najbolj

učinkovit je med preigravanjem, ko ne gre s polno hitrostjo, saj ima takrat veliko več različnih

zaključkov – ali za met ali pa za podajo. Med takšnimi prodori je zelo lepo kontroliral svoje

telo z menjavo hitrosti in smeri. Takrat je znal uporabiti cikcak korak (»euro step«) in

podaljšani drugi korak, s katerimi je lažje dosegal zadetek. Čeprav je med prodori veliko več

»iskal« levo stran, je dostikrat zaključeval z metom z desno roko. V igri 2 : 2 so ga nekatere

ekipe krile s prepuščanjem, nekatere pa z vrivanjem. Po blokadi običajno nekoliko počaka in

v primerih, ko ga je visoki igralec prevzel, poskuša z igro 1:1 ter s hitrim varanjem s

spremembo ritma preigrati in poiskati različne zaključke. Ko ne pride do prevzemanja,

običajno počaka na ponovno blokado in možnost igre 1:1. Velja za igralca, ki zna v serijah



33

zadevati iz protinapadov in iz igre 1 : 1. Je tipičen igralec, ko se v primerih zgrešenega prvega

in drugega meta za tri točke redkokdaj odloča za nov met za tri. Kljub temu da je 35 minut

igral povprečno in gojil hitro igro, je zelo uspešno izvajal proste mete. Na črti prostih metov

je bil z uspešnostjo 88 % med boljšimi v tem delu tekmovanja. Iz slike lahko opazimo, da je

največje število metov in hkrati najboljši odstotek meta imel na desni strani cone 5, najnižjega

pa iz cone 2, kjer je bil uspešen le enkrat od 11 poskusov.

Vodenje

Vodenje

Hiter je v prehodu v vodenje z levim vzdolžnim korakom, s katerim si največkrat pridobi

prednost pri preigravanju. Med igro največkrat uporablja kratko zaustavljanje med vodenjem

in hitro spremembo smeri z menjavo rok spredaj. Zanesljivo prenaša žogo v napadalno

polovico z dobrim pregledom nad igro.

Podaje

Kljub temu da je imel povprečno 5,8 podaje na tekmo, je hkrati imel 3,6 izgubljene žoge,

največkrat zaradi nenatančne podaje soigralcem oziroma nesporazuma s soigralci pri podajah.

Zaradi hitrega prehoda iz obrambe v napad in sposobnosti ekipe, da spremlja hitro igro, je

veliko podaj podelil soigralcem za lahek zadetek. Po prodorih je največkrat iskal prostega

igralca navzven, le redko je podajal centru pod obroč.

5.2.6.2 Obramba

Težko je analizirati igralca in njegovo delo v obrambi, ki skoraj celo tekmo igra v napadu v

visokem ritmu, pa vendar je bil kljub utrujenosti v obrambnih nalogah zelo borben in

»gibljiv«. Nekajkrat ga je napadalec preigral ob slabem približevanju igralcu z žogo (t. i close

out). Opaziti je bilo, da mu je trener te napake vzel v zakup, saj je imel glavno vlogo v

napadu. V obrambi je veliko šel na skok za žogo in tako si ustvarjal priložnost za čim hitrejši

prenos žoge v napadalno polovico. Nekajkrat je pozabil zapreti svojega igralca v obrambi, ki

je prišel do skoka v napadu. Na začetku tekme je v obrambi običajno kril igralca, ki je slabši

strelec oziroma je manj »nevaren« za koš, saj je tako hranil moči za napad.


Najboljši % meta

Najslabši % meta

(2/5)

40 %

(1/11)

9,1 %

(4/11)

36,4 %

(2/6)

33,3 %

(12/26) (25/37)

46,2 % 67,6 %

(2/5)

40 %

Slika 12. Meti na koš Tomića – liga za prvaka.



34


‒ zelo dober igralec v hitrih protinapadih;

‒ boljši v vodenju z levo roko;

‒ počasen met;

‒ nesiguren v metih z razdalje;

‒ telesno zelo dobro pripravljen;

‒ veliko igra 1 : 1;

‒ je nesebičen igralec.

5.3 Vloga izbranih organizatorjev v fazi postavljenega napada

V tem delu tekmovanja se lahko opazi, da so vse ekipe uporabljale več različic postavitev

napadov. Ekipa Krke je imela 26 različic postavljenih napadov, Tajfun jih je imel 15,

Zlatorog 21, ekipa Rogaške 17, Olimpija 19 in ekipa Grosbasketa 24. Iz izkušenj vem, da

skoraj vse ekipe uporabljajo le nekaj teh napadov na posamezni tekmi, izbor pa je odvisen od

poteka same tekme, nasprotnika in njegovih slabosti.

Veliko trenerjev po prvem rednem delu tekmovanja spremeni nekatere ali večino postavljenih

napadov. Na ta način poskušajo zmesti nasprotnega trenerja in mu otežiti delo pri analizi in

»branju« napadov.

V nadaljevanju bom opisal igro in vlogo posameznega igralca (organizatorja igre) skozi

postavljene napade, katere so uporabljali med igro v drugem delu tekmovanja ‒ ligi za prvaka

v sezoni 2014/2015. Za vsakega igralca sem izbral po tri postavljene napade in po en bočni in

čelni vnos žoge, v kateri je vsak organizator igre imel največjo vlogo in obenem bil najbolj

uspešen. Za analiziranega igralca sem uporabil njegov priimek, za ostale igralce pa sem

uporabil številko igralnega položaja.

5.3.1 Postavljeni napadi

KK Krka Novo mesto

Slika 13 (a, b, c, d). Postavljeni napad "MOTION« ‒ VRTI.



35

Armstead zavodi žogo na levo stran napadalne polovice igrišča. Igralec 5 se odkrije proti žogi

in jo sprejme od Armsteada. Sledi gibanje igralca 3, ki naredi blokado igralcu 2 na nasprotni

strani žoge. Igralec 3 po blokadi preteka skozi »raketo« na nasprotno krilo, igralec 2 pa se

odkrije in sprejme žogo od igralca 5. Takoj po podaji igralec 5 steče in postavi blokado

igralcu 2 in se po blokadi odcepi proti košu. Igralec 2 zavodi žogo ob blokadi in jo poda

igralcu 4, ki se odkrije s položaja visokega centra na črto za tri točke. Ko igralec 4 sprejme

žogo, Armstead naredi varanje odkrivanja in vteka skozi »raketo« na nasprotno stran.

Istočasno se igralec s krila odkriva proti žogi, jo sprejme od igralca 4 in skupaj zaključita

napad s »pick and roll« igro (v nadaljevanju »P&R«) na izpraznjeni strani.

Za Armsteada je v tem napadu značilno, da se sam odloči, na katerem igralnem položaju bo

igral: kot organizator, kot igralec 2 ali kot igralec na položaju 3. Ko je na položaju 1, ima

najmanj možnosti za doseganje točk. Kot eden izmed najboljših strelcev v domačem

prvenstvu in ligi ABA se velikokrat odloči, da bo igral na položaju visokega branilca ali krila.

Kot igralec 2, si je znal ustvariti prednost že po blokadi igralca 4 in iz tega se je nekajkrat

odločil za met za tri točke.

Ko je na položaju 3, velikokrat izkorišča prodor stran od blokade v trenutku, ko pričakuje

blokado igralca 4 in takrat s hitrim prehodom v vodenje z vzdolžnim levim korakom ustvari

prednost za met na koš ali pa izsili osebno napako obrambe.

Slika 14 (a, b, c, d). Postavljeni napad »ZIP 1«.

Armstead poda žogo soigralcu na igralnem položaju 2, nato vteka proti košu ob blokadi

igralca 5. Igralec 2 zavodi žogo ob novi blokadi igralca 5 in istočasno na nasprotni strani

igralec 3 naredi igralcu 4 blokado tako, da se ta odkrije na črto za tri točke. Igralec 5 se takoj

po blokadi igralcu 2 spusti na položaj nizkega centra in postavi blokado Armsteadu, ki se ob

blokadi odkriva proti žogi, sprejme žogo od igralca 2, počaka blokado igralca 5. Napad se,

običajno na levi strani igrišča, kot je prikazano na sliki, zaključi z igro »P&R«.

Armstead se je v tem postavljenem napadu velikokrat odločal za hrbtno igro pod obročem in

uporabo centrske tehnike v primeru, ko ga je v obrambi pokrival nižji oziroma telesno šibkejši

igralec. V nasprotnem primeru, ko ga je kril telesno močnejši in višji igralec, je izkoriščal

predvsem igro »P&R« z igralcem 5.



36

Slika 15 (a, b). Postavljeni napad »L«.

Armstead je bil v napadu »L« večinoma na igralnem položaju 2. Napad se začne tako, da

igralec 1 zavodi žogo ob blokadi igralca 4, ki se po blokadi odcepi na položaj nizkega centra.

Armstead, ki je na igralnem položaju 2, se odkrije proti žogi in jo sprejme od igralca 2.

Igralec 5 s položaja visokega centra steče in postavi blokado Armsteadu. Napad se zaključi z

igro »P&R«. Igralec 3 je na krilu.

Armstead se po igri »P&R« s centrom velikokrat odloča za preigravanje in met iz razdalje.

KK Tajfun

Slika 16 (a, b, c, d). Postavljeni napad »PET«.

Clark poda žogo igralcu 2 in vteka pod koš ob blokadi, ki mu jo postavi igralec 5. Igralec 5

zatem postavi blokado še igralcu 3, ki vteka z nasprotne strani ob blokadi na krilni položaj na

strani žoge. Igralec 5 se po postavitvi blokade odkrije in sprejme žogo od igralca 2, nato poda

žogo igralcu 4, ki se odkrije na prvotni položaj igralca 3. Istočasno Clark steče do igralca 4,

križata se z vročanjem žoge, Clark pa nadaljuje z vodenjem in prodorom ob blokadi igralca 5.

Igralec 4 se po vročanju odkrije stran od žoge.

Značilno je, da Clark postavi napad »pet« le takrat, ko je v igri na položaju 4 igralec Ivan

Držić, ki se zelo dobro odkriva po vročanju in je natančen pri metu za tri točke. Istočasno ima

slednji zelo dober levi prodor iz mesta po sprejemu žoge. Clark se po vročanju žoge in



37

blokadi soigralca 5 dostikrat ustavi in vrže za tri točke. Pri tem je velikokrat natančen, saj je

njegov odstotek meta za tri točke 40 %.

Slika 17 (a, b). Postavljeni napad »PET DOL«.

Clark zavodi žogo nekoliko na stran. Igralec 5 naredi blokado igralcu 3 na nasprotni polovici

igrišča, slednji pa priteče in postavi blokado Clarku. V tem času igralec 2, ki se nahaja na

krilu na strani žoge, steče skozi »raketo« na nasprotno stran in omogoči nemoteno igro 2 : 2.

Postavljeni napad »pet dol« Clark postavi, ko je v igri na položaju 3 Stanko Sebič (204 cm) in

ko ga v obrambi pokriva igralec, ki je nižji od njega. Cilj tega napada je, da se omenjeni

igralec po blokadi odcepi pod koš na položaj nizkega centra, sprejme žogo in igra 1:1 igro

proti obrambi, ki je velikokrat nižja od njega. Nekajkrat se je Clark po blokadi odločil za

prodor ali met na koš po zaustavljanju oziroma za podajo soigralcu v najboljšem položaju za

doseganje koša.

Slika 18(a, b, c, d). Postavljeni napad »ROGI DOL«.

Clark zavodi žogo ob blokadi, ki mu jo postavi igralec 5. Igralec 5 se po blokadi odkriva pod

koš. Igralec 4 postavi drugo blokado Clarku, ki nekoliko zavodi v stran in poda žogo nazaj

igralcu 4, ki se takoj po blokadi odkrije, sprejme žogo, jo poda igralcu 3, steče in mu postavi

blokado. Igralec 3 poskuša s prodorom ali metom na koš zaključiti napad.

Clark se je v tem napadu po blokadi igralca 4 nekajkrat odločil zaključiti z metom za tri točke

ali s prodorom in podajo soigralcu 5 pod obročem.



38

KK Zlatorog Laško

Slika 19. Postavljeni napad »GLAVA«.

Igralec 5 postavi blokado Jovanoviću in se odcepi proti košu oziroma spremlja prodor igralca

1. Velikokrat je bil napad zelo učinkovit iz razloga, ker je bila obramba tesno ob igralcih na

položaju 2 in 4, ki sta bila najboljša strelca Zlatoroga, zato je bilo veliko prostora za igro

»P&R«.

Slika 20 (a, b, c, d, e, f). Postavljeni napad »PET«.

Jovanović poda žogo igralcu 5 in postavi blokado igralcu 4. Igralec 4 se ob blokadi odkrije

proti žogi, sprejme žogo in jo poda Jovanoviću, ki se odkrije stran od žoge. Igralec 3 naredi

blokado igralcu 5 v »raketi«, ki se odkrije na položaj nizkega centra. Igralca 3 in 4 na

nasprotni strani žoge naredita zaporedni blokadi za igralca 2, ki se odkriva proti žogi in

nadaljuje gibanje stran od žoge skozi »raketo«. Sledi blokada igralca 4 igralcu 3, ki uteče

(»curl«) ob igralcu 4 in vteka skozi »raketo« na nasprotno krilo. Igralec 2 izkoristi blokado

igralca 4 in se odkrije proti žogi. Žogo sprejme od Jovanovića in poskuša zaključiti napad po

blokadi, ki mu jo postavi igralec 5, ki steče iz položaja nizkega centra.

To je napad, ki ima veliko gibanja vseh igralcev in veliko možnosti različnih zaključkov.

Jovanovićeva naloga v tem napadu je, da se pravilno in pravočasno odloči, komu in kdaj bo

podal žogo. Nekajkrat se je odločil podati igralcu 2, ki je že po prvem vtekanju skozi »raketo«

ostal sam pod obročem in izkoristil pravočasno podajo za doseganje zadetka.



39

Slika 21 (a, b, c, d). Postavljeni napad »TRI«.

Jovanović poda žogo igralcu 5 in vteka ob blokadi igralca 4 v sredino »rakete«. Igralec 3 na

strani žoge steče do igralca 5, ki mu vroči žogo. Igralec 3 zavodi žogo na nasprotno stran.

Jovanović naredi blokado igralcu 5 v sredini »rakete«, slednji pa vteka na položaj nizkega

centra. Sledi blokada igralca 4 na črti prostih metov za Jovanovića, ki se odkrije ob blokadi,

sprejme žogo in zaključi napad s »P&P« igro z igralcem 4.

V večini primerov je Jovanović zaključil napad z metom iz razdalje ali pa podajo igralcu 4 po

odkrivanju navzven.

KK Rogaška

Slika 22 (a, b, c, d). Postavljeni napad »ENA«.

Koštomaj poda žogo igralcu 4, ki se odkrije ob igralcu 5. Ko igralec 4 sprejme žogo, igralec 5

postavi hrbtno blokado Koštomaju, ki vteka pod koš. Igralec 5 steče na nasprotno stran in



40

postavi blokado igralcu 3, ki se odkrije proti žogi in jo sprejme od igralca 4. Koštomaj naredi

blokado igralcu 2 na položaju nizkega centra na nasprotni strani žoge. Igralec 2 vteka ob

blokadi pod koš. Koštomaj izkorišča blokado igralca 4, se odkrije po žogo in jo sprejme od

igralca 3. Ko Koštomaj sprejme žogo, igralec 4 postavi blokado še igralcu 2, ki se odkrije na

krilni položaj, sprejme žogo in zaključi z metom na koš. Istočasno z odkrivanjem igralca 2 na

nasprotni strani, igralec 5 postavi hrbtno blokado igralcu 3, ta pa se odkrije stran od žoge na

krilni položaj ali pa vteka pod koš in poskuša sprejeti žogo.

V večini primerov pri postavljenem napadu »ena« je na igralnem položaju 2 igral Sandi

Čebular, ki je sprejel žogo po blokadi igralca 4 in sam zaključeval napad bodisi z metom iz

razdalje bodisi prodorom in metom iz dvokoraka.

Slika 23 (a, b). Postavljeni napad »L«.

Koštomaj poda žogo igralcu 4, ki steče do njega in mu vroči žogo. Igralec 2 po vročanju

postavi blokado igralcu 5 v sredini »rakete«, ki se odkrije na položaj spodnjega centra na

strani žoge. Igralec 2 se odkrije prek blokade igralca 4 in sprejme žogo od Koštomaja. Takoj

po sprejemu žoge, igralec 4 postavi še eno blokado igralcu 2. Napad zaključita z igro 2 : 2.

Kot v prejšnjem napadu in večina drugih na igralnem položaju 2 velikokrat igra Čebular, ki

izkorišča blokade soigralcev in poskuša najti pravo rešitev za doseganje koša ‒ z metom iz

razdalje, metom iz dvokoraka ali podajo soigralcem. Naloga Koštomaja v tem postavljenem

napadu je pravilna odločitev in pravočasna podaja ali soigralcu 5 na položaju spodnjega

centra po odkrivanju ali soigralcu 2 po odkrivanju.

Slika 24(a, b, c). Postavljeni napad »FLASH«.

Igralca 4 in 5 postavljata blokado Koštomaju, ki zavodi žogo mimo blokad. Igralec 5 se takoj

po blokadi odcepi pod koš, igralec 4 pa se odkrije in sprejme žogo. Žogo poda naprej igralcu

3 in mu postavi blokado. Napad zaključita s »P&P« igro.

Skoraj nikoli ne zaključijo napada s prodorom Koštomaja, ko je ta na položaju enke niti s

podajo igralcu 5 pod samim obročem, temveč poskušajo spraviti žogo na nasprotno stran in

napad zaključiti z igralcema 3 in 4 z igro »P&P«. Ko je na položaju organizatorja Sandi

Čebular, velikokrat zaključi napad s prodorom in metom po dvokoraku takoj po blokadah, ki

mu jo postavita soigralca 4 in 5.



41

KK Union Olimpija

Slika 25 (a, b, c). Postavljeni napad »ROGI«.

Igralca 4 in 5 sta na položaju zgornjega centra. Marinović zavodi žogo nekoliko v stran ob

blokadi igralca 5 in jo poda igralcu 4, ki se odkrije proti žogi. Igralec 4 poda žogo igralcu 2,

steče in mu postavi blokado. Napad zaključita z igro 2 : 2. Igralec 3 je na nasprotnem krilu.

V tem napadu Marinović vedno izkoristi blokado, ki mu jo postavi igralec 5. Vloga

Marinovića je predvsem ta, da najprej poskuša izkoristiti blokado centra in nato mu žogo

podati, center pa se po blokadi odkrije pod koš. Če mu ne uspe podati igralcu 5, Marinović

poda žogo naprej do igralca 4, ki odigra »P&P« z igralcem 2.

Slika 26 (a, b, c, d). Postavljeni napad »ENA VRTI«.

Marinović prenese žogo v napadalno polovico in postavi napad »ena vrti«. Napad se začne

tako, da se igralec 2 odkriva s položaja spodnjega centra ob blokadi igralca 4. Marinović po

podaji igralcu 2 steče skozi sredino »rakete« pod koš. Igralec 5, Marinović in igralec 4

postavljajo zaporedne blokade igralcu 3. V času pretekanja igralca 3 z ene na drugo stran

igrišča, igralec 2 zavodi žogo proti sredini oziroma izboljša položaj za podajo. Igralec 5 takoj

po zaporednih blokadah spremeni položaj in postavi blokado Marinoviću, ki se odkrije ob

blokadi in sprejme žogo. Igralec 5 ponovno steče do Marinovića in mu postavi novo blokado.

Napad zaključita z igro »P&R«.

V tem napadu Marinović v igri 2 : 2 večinoma išče podajo igralcu 5, ki se odcepi pod koš po

blokadi. Dostikrat po podaji igralcu 5, ki je na položaju nizkega centra, Marinović vteka pod

koš ali pa naredi hrbtno blokado igralcu 2 za vtekanje pod koš. Nekajkrat je igralec 2 takoj



42

podal žogo igralcu 3 na položaju nizkega centra po odkrivanju prek zaporednih blokad.

Igralcu 3 je podaja sledila samo v primerih, ko je bil na tem položaju igralec Olimpije Hristo

Nikolov (200 cm), ki je bil višji in telesno močnejši od nasprotnikove »trojke«, ki ga je

pokrivala, pri tem pa je znal izkoristiti svoje prednosti.

Slika 27. Postavljeni napad »GLAVA«.

Igralec 5 steče s položaja nizkega centra in postavi blokado Marinoviću, nekoliko višje od

črte za tri točke. Drugi igralci se odkrivajo stran od žoge za možnost sprejema žoge in hkrati

odpirajo prostor v »raketi« Marinoviću in igralcu 5 za igro »P&R«.

Napad »glava« Marinović večinoma postavi, ko želi vreči na koš iz razdalje, izvesti met za

dve točki iz »rakete« ali podati centru, ki po blokadi vteka pod koš. Redkokdaj se odloča za

prodor in met iz dvokoraka, če pa že, pa se odloča podati žogo navzven igralcu, ki je v

najboljšem položaju.

KK Grosbasket Grosuplje

Slika 28 (a, b, c). Postavljeni napad »PEST ŠTIRI«.

Tomić poda žogo igralcu 2 na položaju branilca in vteka ob blokadi, ki mu jo postavi

soigralec 4. Igralec 4 ponovno postavi blokado Tomiću, ki jo izkorišča za odkrivanje na

začetni položaj. Hkrati, na drugi strani igralec 3 naredi blokado igralcu 5, ki steče in postavi

blokado Tomiću. Po blokadi se igralec 5 vedno odcepi pod koš.

V večini primerov Tomić izkorišča blokado za prodor in met iz dvokoraka. Skoraj vedno

igrajo to blokado na način, da Tomić pride na blokado z igralcem 5 s svojo bolj dominantno

levo roko.



43

Slika 29 (a, b, c). Postavljeni napad »ROGI VRTI«.

Igralca 4 in 5 sta postavljena na položaju zgornjega centra. Tomić poda žogo igralcu 4 in gre

na vročanje žoge. Po vročanju igralec 5 najprej postavi blokado igralcu 4, ki se odkriva na

drugo stran na položaj branilca, nato pa še Tomiću. Po blokadi se igralec 5 vedno odkriva pod

koš in spremlja prodor Tomića. Igralca 2 in 3 sta na obeh krilnih položajih in sta pripravljena

na sprejem žoge po prodoru Tomića.

V tem napadu se Tomić velikokrat odloči za prodor iz katerega zaključi z metom po

dvokoraku ali pa na podajo igralcu 2 in 3 navzven na krilo. Zelo redko se odloči za met za tri

in dve točki po vodenju žoge.

Slika 30 (a, b, c). Postavljeni napad »ROGI DOL«.

Igralec 2 se odkrije in sprejme žogo od Tomića, ta po podaji vteka pod koš ob igralcu 5, ki mu

postavi blokado. Igralec 5 se takoj po blokadi odkrije in sprejme žogo od igralca 2. Igralec 4,

ki se nahaja na nasprotni strani žoge na položaju visokega centra, postavi blokado v sredini

»rakete« za Tomića. Tomić se odkrije in sprejme žogo od igralca 5. Po podaji igralec 5 steče

do Tomića in mu postavi blokado. Igralec 4 se po blokadi v »raketi« pomakne na krilni

položaj na nasprotno stran. Igralec 5 se po blokadi odcepi pod koš in spremlja prodor Tomića.

V tem napadu se dostikrat zgodi, da igralec 4 po postavitvi blokade ostane sam in sprejme

žogo pod koš ter zaključi iz neposredne bližine. To se običajno zgodi takrat, ko pride do

nesporazuma pri prevzemanju v obrambi. Tako kot pri vseh prejšnjih napadih Tomić tudi pri

tem velikokrat izkorišča blokado, ki mu jo postavijo soigralci, tako da zavodi v levo stran.



44

5.3.2 Čelni in bočni vnosi žog (out)

KK Krka Novo mesto

Slika 31 (a,b). Bočni vnos žoge (KK Krka Novo mesto).

Igralec 3 stoji za stransko črto z žogo, nakar igralec 4 naredi blokado Armsteadu, ki se odkrije

proti žogi. Žogo sprejme od igralca 3 in jo zavodi ob blokadi igralca 5, ki se odcepi pod obroč

po blokadi.

Slika 33 (a, b, c). Čelni vnos žoge (KK Krka Novo mesto).

O čelnem vnosu žoge Armstead igra na položaju 2. Igralec 1 je za osnovno črto z žogo.

Armstead naredi blokado igralcu 5 v višini črte prostih metov. Po blokadi se igralec 5 odkrije

proti žogi, Armstead pa vteka pod koš. Igralec 4, ki je bil ob igralcu 5, se odkrije stran od

žoge v višini črte za tri točke in sprejme žogo od igralca 1. Igralec 3 je na nasprotni strani od

žoge na krilu. Igralec 1 po podaji steče do igralca 4, ki mu vroči žogo. Po vročanju igralec 4

steče na začetni položaj, igralec 1 pa zavodi žogo nekoliko proti sredini, da izboljša položaj za

podajo. Sledi postavitev blokade igralca 5 Armsteadu v »raketi« pod obročem, ta se odkrije in

sprejme žogo od igralca 1. Po sprejemu napad zaključi z metom na koš.

Armstead se je največkrat odločal za met po sprejemu žoge in za podajo igralcu 5 pod obroč,

če si je slednji izboril ugoden položaj.



45

KK Tajfun

Slika 34 (a, b). Bočni vnos žoge (KK Tajfun).

Igralec 5 naredi blokado igralcu 3, ki se odkrije in sprejme žogo od igralca 2, ki je zadolžen za

vnos žoge izza mejnih črt. Igralec 3 po sprejemu poda žogo igralcu 4, ki se odkrije na

nasprotni strani. Clark priteče iz položaja spodnjega centra do igralca 4, ki mu vroči žogo. Po

vročitvi žoge se igralec 4 odkriva stran od žoge na krilni položaj, igralec 5 priteče in postavi

blokado Clarku in se takoj odcepi pod koš oziroma spremlja Clarka pri prodoru za morebitno

podajo.

Nekajkrat je igralec 4 ostal sam na krilu in zaključil z metom ali prodorom po pravočasni

podaji Clarka.

Slika 35 (a, b). Čelni vnos žoge (KK Tajfun).

Clark je postavljen za osnovno črto z žogo. Najprej se igralec 3 odkriva tesno ob igralcih 4 in

5 proti žogi in vteka pod koš. Igralec 5 se odkrije, sprejme žogo od Clarka in jo poda igralcu 4

po odkrivanju. Igralec 2, ki se nahaja na črti prostih metov, se odkrije nekoliko višje in

sprejme žogo od igralca 4. Takoj po podaji igralca 5 in 4 naredita blokadi Clarku, ki se

odkriva ob blokadah proti žogi, jo sprejme od igralca 2 in zaključi z metom na koš.

Clark je pri odkrivanju velikokrat ostal popolnoma sam ‒ obramba je zamujala ‒ zato je to

izkoristil za takojšen met.



46

KK Zlatorog Laško

Slika 36 (a, b, c). Bočni vnos žoge (KK Zlatorog Laško).

Igralec 2 je zadolžen za vnos žoge v igrišče. Igralca 5 in 4 najprej naredita blokadi igralcu 3,

ta pa takoj za igralcem 4 vteka proti košu. Jovanović izkoristi zaporedni blokadi igralca 5 in 4,

se odkrije in sprejme žogo od igralca 2. Igralec 5 postavi blokado in z Jovanovićem odigrata

2:2.

Slika 37 (a, b). Čelni vnos žoge (KK Zlatorog Laško).

Igralec 2 postavi blokado igralcu 3 v sredini »rakete«. Igralec 3 vteka po blokadi pod koš. Po

blokadi se odkrije ob blokadi igralca 5 in sprejme žogo. Jovanović po podaji žoge igralcu 2

steče na nasprotno stran; ko igralec 2 sprejme žogo, priteče igralec 5 in mu postavi blokado. V

tem času pa igralec 4 steče na krilni položaj. Napad zaključita igralca 2 in 5 z igro 2 : 2.

KK Rogaška

Slika 38 (a, b, c). Bočni vnos žoge (KK Rogaška).

Ko je v igri Koštomaj, je zadolžen za vnos žoge v igro izza mejnih črt pri vseh bočnih in

čelnih vnosov. Igralca 4 in 5 stojita skupaj na črti prostih metov. Igralec 3 s položaja nizkega

centra z nasprotne strani steče ob igralcema 4 in 5 ter se odkrije proti žogi. Sprejme žogo od

Koštomaja in jo poda igralcu 4, ki steče ob igralcu 5, se odkrije stran od žoge in jo sprejme od

igralca 3. Igralec 2, ki se nahaja v nasprotnem kotu, steče skozi »raketo« in gre na vročanje

žoge z igralcem 4. Po vročanju se igralec 4 odkrije na krilni položaj, igralec 5 pa postavi



47

igralcu 2 blokado. Napad zaključita z igro 2 : 2. Pri prodoru Koštomaj in igralec 3 spremljata

igralca 2 in z gibanjem odpirata možnost podaje igralca 2 navzven.

Slika 39 (a, b). Čelni vnos žoge (KK Rogaška).

Koštomaj je zadolžen za vnos žoge v igrišče izza čelne črte. Igralec 2, ki se nahaja v »raketi«,

se odkriva ob igralcu 5 proti žogi in nadaljuje gibanje pod koš stran od žoge. Igralec 5 se

odkrije na krilni položaj in sprejme žogo od Koštomaja. Po podaji slednji steče do igralca 5,

ki mu vroči žogo, ki jo Koštomaj takoj po vročanju vrže na koš.

Ta način čelnega vnosa žoge je bil nekajkrat zelo učinkovit, kot posledica osredotočenosti

obrambe na vtekajočega igralca 2 pod koš tako, da je Koštomaj imel veliko prostora in časa

za vročanje ter met z razdalje.

KK Union Olimpija

Slika 40 (a, b, c). Bočni vnos žoge (KK Union Olimpija).

Igralec 3 je izza stranske črte pripravljen za vnos žoge v igrišče. Igralca 5 in 4 postavljata

blokadi najprej igralcu 2, ki preteka iz »rakete« ob blokadah in se odkrije na krilni položaj.

Takoj za njim se odkriva Marinović ob blokadah igralca 5 in 4 ter sprejme žogo od igralca 3.

Igralec 4 se po blokadi odkriva stran od žoge na položaj branilca. Igralec 5 postavi blokado

Marinoviću in se po blokadi odcepi pod koš.

Ta način bočnega vnosa žoge običajno uporabljajo takrat, ko želijo hitro zaključiti z metom iz

razdalje ali s podajo pod obroč igralcu 5.



48

Slika 41 (a, b). Čelni vnos žoge (KK Union Olimpija).

Marinović se nahaja z žogo izza osnovne črte. Igralec 2, ki se nahaja v »raketi« pod obročem,

naredi blokado igralcu 3 v sredini »rakete« in se odkriva ob blokadi igralca 5 proti žogi na

krilni položaj. Marinović se takoj po podaji igralcu 2 odkriva ob blokadi igralca 5 in sprejme

žogo. Igralec 5 steče po blokadi in postavi novo blokado Marinoviću, ki zavodi žogo proti

sredini »rakete« ter poskuša zaključiti napad.

Takšen način čelnega vnosa žoge še posebej uporabljajo takrat, ko je v peterki na položaju

igralca 2 Klemen Prepelič in na položaju igralca 5 Alen Omić. Prednost je v tem, da

Marinović s svojimi izkušnjami zna podati žogo po blokadi ‒ Omiću pod koš ali Prepeliču, ki

pa se zna dobro odkriti, sprejeti žogo in vreči na koš iz razdalje ter pri tem biti precej

natančen.

KK Grosbasket Grosuplje

Slika 4232 (a, b). Bočni vnos žoge (KK Grosbasket Grosuplje).

Igralec 2 stoji za mejno črto z žogo v roki. Tomić je na položaju spodnjega centra in pričakuje

blokado od igralca 4. V trenutku, ko se Tomić odkriva ob blokadi, na drugi strani igralec 3 v

sredini »rakete« postavi blokado igralcu 5, ki steče in postavi blokado Tomiću. Tomić

sprejme žogo od igralca 2 izza mejnih črt ter zavodi žogo ob blokadi. Po blokadi se igralec 5

odcepi proti košu in spremlja prodor Tomića.

Slika 43 (a, b, c). Čelni vnos žoge (KK Grosbasket Grosuplje).



49

Tomić je za mejno črto z žogo v roki. Igralec 2, ki se nahaja pod košem, postavi blokado

igralcu 4 na položaju visokega centra. Igralec 4 diagonalno vteka pod koš, igralec 2 pa se po

blokadi odkrije proti žogi ob blokadi igralca 5, ki mu postavi blokado in sprejme žogo od

Tomića. Igralec 5 po blokadi postavi blokado še Tomiću, ta pa se ob blokadi odkrije in

sprejme žogo od igralca 2. Istočasno igralec 4 steče proti Tomiću in mu postavi blokado. Po

blokadi igralec 4 vteka pod koš in spremlja prodor, istočasno se igralec 5 dviguje oziroma

odkriva stran od koša.

5.4 Statistična analiza podatkov organizatorjev igre

5.4.1 Čas v igri

Iz statističnega podatka »minute igranja« (Priloge 1-6) lahko opazimo, da je Tomić od vseh

igralcev, ki so vključeni v analizo, imel največjo minutažo. Igral je na devetih od skupno

desetih tekem in na igrišču v povprečju prebil slabih 33 minut. Clark je odigral vseh deset

tekem lige za prvaka in igral povprečno 30 minut in 32 sekund. Armstead je igral na osmih od

desetih tekem in povprečno preživel na parketu slabih 28 minut. Koštomaj je na svojih desetih

odigranih tekmah v drugem tekmovalnem delu na igrišču igral 26 minut in 31 sekund.

Jovanović je na enako odigranih tekmah povprečno igral nekaj manj kot 26 minut, Marinović

pa je za Olimpijo igral povprečno 25 minut in 17 sekund.

5.4.2 Meti

‒ Met za 2 točki

S 60,5 % meta za dve točki v ligi za prvaka je bil najbolj učinkovit Clark. Glede na to, da igra

na položaju enke in da v višino meri »le« 190 cm, je to dober odstotek meta. Za met za dve

točki se je v desetih tekmah skupno odločil 38-krat. Dvakrat več metov (78) je s tekmo manj

bil manj uspešen Tomić. Njegov odstotek meta se je ustavil pri številki 55,3. Glede na to, da

se je v povprečju za met za dve točki odločal 8,4-krat na tekmo, je to za organizatorja igre

nadpovprečni statistični podatek. Ostali štirje igralci so imeli veliko slabši odstotek meta za

dve točki. Koštomaj je imel 42,9-% met za dve, v desetih odigranih tekmah. Pri tem se je 28-

krat odločil za met in 12-krat zadel. Nekoliko slabši odstotek (41,2 %) je imel Jovanović. Za 7

zadetih je »porabil« kar 17 metov za dve točki. Armstead je imel nekoliko nižji odstotek meta

(40 %) od Jovanovića, vendar je na osmih odigranih tekmah vrgel 45-krat in zadel 18-krat.

Najslabši odstotek meta za dve (37,5 %) je imel Marinović, ki je za 6 zadetih potreboval 16

metov na koš.

‒ Met za 3 točke

Tudi v tej kategoriji meta ima Clark najboljši odstotek meta. Ob 40 metov in 16 zadetkov je

njegov odstotek ravno 40. Pri metu za tri točke sta Koštomaj in Tomić bila skoraj enaka. Prvi

je imel za 9 zadetih metov 25 poskusov in 36 %, slednji pa za enako število poskusov 8

zadetih metov za tri in 32-% met. Armstead je imel nekoliko boljši odstotek meta od Tomića.

Za 34,8 % je vrgel 46-krat in zadel 16-krat. Pri odstotkih meta sta Jovanović in Marinović bila

skoraj izenačena. Jovanović je pri 33 poskusih zadel 10 krat in imel 30,3-% met za tri točke,

Marinović pa ob 55 metov zadel 16-krat in imel 29,1-% met.



50

‒ Prosti meti

Pri izvajanju prostih metov je bil v drugem delu tekmovanja najbolj učinkovit Tomić z 88,1-

% metom, bil pa je tudi največkrat na črti prostih metov. Od 42 poskusov je kar 37-krat zadel.

Takoj za njim je bil po uspešnosti Jovanović, ki je s 84-% natančnostjo izvajal proste mete,

21/25. Marinović je ob metu 12/15 bil 80-% natančen, Armstead je za enako število zadetih

(12) prostih metov potreboval 16 metov in pri tem bil 75-% natančen. Nekoliko slabša sta bila

Koštomaj (71,4 %) ob izvajanju 15/21 in Clark (70 %) ob metu 14/20.

Dodatne ugotovitve:

Če analiziram število metov za dve in tri točke skupaj oziroma skupni met organizatorjev igre

lahko ugotovim, da je Clark imel najboljši odstotek meta za dve in tri točke ob 78 skupnih

metov v desetih odigranih tekmah. Največje število metov si je v ligi za prvaka »priboril«

Tomić, ki je vrgel na koš kar 101, pri sicer slabšem odstotku meta kot Clark. Armstead je na

svojih 8 odigranih tekmah vrgel skupaj 91 metov, Marinović je za tekmo več vrgel 7-krat.

Veliko manj sta se na svojih 10 odigranih tekmah odločila za met Koštomaj in Jovanović.

Prvi je vrgel 53-krat slednji pa 3 mete manj.

5.4.3 Skoki

Skok je pomemben statistični podatek predvsem za višje igralce oziroma za igralce, ki igrajo

bližje košu. Od teh igralcev se pričakuje večje število skokov, nasprotno pa skok za odbito

žogo ni glavna naloga organizatorjev igre. Vsako večje število skokov branilcev je pokazatelj

iznajdljivosti pod obročem, dobrega zapiranja svojega igralca, dobrih telesnih sposobnostih in

volje »iti na skok«.

V tem tehničnem elementu sta med organizatorji prednjačila Tomić in Clark, ki sta v

povprečju pridobila 4,2 in 3,9 skoka na tekmo, kar je za organizatorja igre lepa številka.

Armstead, Jovanović in Koštomaj so imeli v drugem delu tekmovanja enako število skokov, v

povprečju po 2,1, medtem ko je Marinović imel 1,8 skoka na tekmo. Glede na to, da sta

Tomić in Clark nekoliko višja od drugih organizatorjev (188 cm in 190 cm) ter sta oba igrala

v povprečju za od 3 do 6 minut dlje kot ostali, je ta podatek nekoliko upravičen.

5.4.4 Podaje

V podajah, eni najbolj značilnih tehničnih elementov za branilce, sta najbolj izstopala Tomić s

5,8 (v 33 minutah) in Koštomaj s 5 (v 26 minutah) podajami na tekmo. To, da je 7 največje

število podaj na eni tekmi, ki jih je dosegel proti Olimpiji, govori o tem, da število podaj v

tem delu tekmovanja ni veliko odstopalo od njegovega povprečja. Podobno povprečje je imel

Koštomaj, ki je dvakrat dosegel 7 podaj ‒ prvič proti Grosuplju in drugič proti Olimpiji.

Marinović je v povprečju beležil 3,8 podaje na tekmo (v 25 minutah) in je največ (8) podaj

dosegel proti ekipi Tajfuna. Na tekmah je Clark v povprečju uspešno podal žogo trikrat (v 30

minutah), največ jih je dosegel 8 proti ekipi Olimpije. Armstead (v 28 minutah) in Jovanović

(v 26 minutah) sta imela približno enako število podaj na tekmo (2,8 in 2,7). Armstead je imel

največje število podaj (5) proti Rogaški, Jovanović pa (8) proti ekipi Tajfuna.

5.4.5 Osebne napake

Osebne napake delimo na narejene in izsiljene. Vsi trenerji si želijo, da njihovi igralci v

obrambi delajo t. i. »pametne« osebne napake. To so osebne napake, s katerimi prekinjamo

protinapade in prodore nasprotnika, iz katerih bi dosegli lahek koš. Uporabljajo se predvsem v

primeru, ko obramba ni izpolnila bonusa štirih osebnih napak. Med že prej omenjene pametne



51

osebne napaka se upošteva tudi, ko je obramba izpolnila bonus štirih osebnih napak in

naredila osebno napako nad igralcem, ki je nezanesljiv pri izvajanju prostih metov.

Med organizatorji igre, ki so naredili največ osebnih napak v drugem delu tekmovanja, sta

Jovanović 31 in Marinović 28, obenem igralca z najmanjšim povprečnim igralnim časom (oba

dobrih 25 minut) med izbranimi organizatorji. Koštomaj je naredi 27 osebnih napak v 26:31,

Tomić pa 25 v 33 minutah igranja. Najmanj narejenih osebnih napak sta naredila Armstead 18

v 28 minutah igre in Clark 15 v 30 minutah igranja.

Glede na to, da je Tomić v povprečju največ igral, da se je med branilci največkrat odločal za

protinapad in prodor ter met iz dvokoraka in da velikokrat prodira v sredino »rakete« je

upravičeno, da so nasprotniki delali največ osebnih napak nad njim. V devetih odigranih

tekmah je povprečno izsilil 6,1 osebne napake. Koštomaj je izsilil povprečno 4,1, Marinović

3,2 in Jovanović 3,0 osebnih napak nasprotnika. Zanimiv je podatek, da sta Clark in

Armstead, ki sta se veliko odločala za prodor in met v »raketi«, imela najmanj izsiljenih

napak ‒ Clark jih je imel 2,5 in Armstead 1,9.

5.4.6 Izgubljene žoge

Košarka je tudi igra napak. V večini primerov zmaga tista ekipa, ki ima manj izgubljenih žog.

Zelo pomembno je, na kakšen način izgubimo žogo. Veliko slabše je, če nasprotnik iz

izgubljene žoge doseže koš, kot pa če izgubimo žogo in isto pridobimo z dobro obrambo.

Trninić (1996) pravi, da se iz analize statistike igre lahko opazi, da imajo organizatorji igre

največ napačnih podaj kljub najboljši tehniki in taktiki podajanja žoge. Razlog je v tem, da

imajo ravno branilci tekom tekme največjo posest žoge in opravijo največ podaj svojim

soigralcem.

Med organizatorji igre sta v povprečju najmanj izgubljenih žog imela Armstead (1,4) in

Marinović (1,6). Armstead je imel na eni tekmi največ 4 izgubljene žoge, Marinović pa 5.

Nekoliko večje povprečje izgubljenih žog sta imela Jovanović in Koštomaj, oba po 1,8 na

tekmo in oba največ 3 izgubljene na eni tekmi. Clark in Tomić sta imela največjo »minutažo«

in s tem povezano največje število izgubljenih žog. Clark je v povprečju izgubil 2,1, Tomić pa

3,6 žoge. Največje število izgubljenih žog na eni tekmi Clarka je 5, Tomić pa je dvakrat

izgubil po 6 žog.

5.4.7 Pridobljene žoge

Armstead je povprečno pridobil 1,9 žoge na tekmo. Nekaj manj jih je za svojo ekipo pridobil

Clark (1,8), Tomić pa je v povprečju pridobil 1,2 žoge na tekmo. Jovanović in Koštomaj sta

imela povprečno 0,8, najmanj pa jih je imel Marinović, ki je v svojo statistiko vpisal v

povprečju 0,4 pridobljene žoge. Največje število pridobljenih žog na eni tekmi je imel Tomić

6 in Armstead 4. Clark si je trikrat priboril 3 pridobljene, Marinović pa enako število na eni

tekmi. Koštomaj in Jovanović sta pridobila največ 2 žogi na tekmo, Jovanoviću je uspelo to

na treh tekmah, Koštomaju pa na dveh.

5.4.8 Blokirani meti

Statistična kategorija ‒ blokirani meti ni toliko značilna in pomembna za nižje igralce kot za

igralce na igralnih položajih kril, krilnih centrov ter centrov.



52

V analiziranem obdobju Jovanović in Armstead nista prejela blokad niti nista uspešno

blokirala meta nasprotniku. Po eno blokado sta prejela Marinović in Koštomaj, Clark je

podelil 4 blokade, Tomić pa podelil 2 in prejel 4 blokade.

5.4.9 Učinkovitost

Najbolj učinkovit organizator igre (če sodimo po indeksu učinkovitosti EFF) po desetih

odigranih tekmah je bil Tomić s povprečnim indeksom učinkovitosti 17,8. Ta indeks ga je

uvrščal na četrto mesto med vsemi igralci v ligi za prvaka. Najboljši dosežen indeks 28 je

imel dvakrat ‒ obakrat proti ekipi Zlatoroga Laško. Drugi najbolj učinkovit je bil igralec

Tajfuna Clark, ki je imel povprečen indeks 13,3. Najvišji indeks 23 je dosegel proti ekipi

Grosbasketa. Armstead je na svojih 8 tekmah imel povprečen indeks uspešnosti 9,8,

najvišjega (23) pa je dosegel proti Tajfunu. Koštomaj je imel povprečni indeks uspešnosti 8,9

in najvišjega 19, ki ga je dosegel proti Olimpiji. Marinović in Jovanović sta imela najnižji

indeks ‒ 6,7 in 6,6. Jovanović je najvišji indeks uspešnosti 14 imel proti Rogaški, Marinović

pa 16 proti ekipi Tajfuna. Iz te analize lahko povzamem, da je statistična kategorija

»učinkovitost« v tesni povezavi s povprečnim igralnim časom. Glede na to, da so bili Tomić,

Clark in Armstead povprečno največ minut v igri, so tudi imeli največjo učinkovitost. Ostali

trije pa so bili povprečno manj minut v igri in imeli nekaj nižjo učinkovitost.

5.4.10 +/‒ Kategorija

Ta statistična kategorija nam kaže na to, kako se je gibal oziroma spreminjal rezultat tekme v

času, ko je bil določeni igralec v igri. Je relativni in posredni statistični pokazatelj, prek

katerega ne pridemo vedno do pravega individualnega podatka o uspešnosti posameznega

igralca. Lahko se namreč zgodi, da je posameznik statistično zelo uspešen v času igranja,

vendar njegova ekipa zgublja, igralec pa ima takrat negativen rezultat. Po drugi strani pa nam

pove, kako sta se igra in rezultat (pozitivno/negativno) spremenila ob prihodu določenega

igralca v igro.

Najbolj pozitiven rezultat v času igranja sta imela Armstead +2,5 in Marinović +2,4. Vsi

ostali so imeli negativen rezultat. Najmanj negativen rezultat je imel Koštomaj. V času, ko je

bil v igri, je ekipa Rogaške zgubljala za 1 točko. Ko je bil v igri Clark, je njegova ekipa

izgubljala za 2,6 točke. Ekipa Grosbasketa je zgubljala v času igranja Tomića za 5,1 točke in

Zlatorog (za 6,8 točke) v času Jovanovićevega igranja.

5.4.11 Število točk na tekmi

V povprečju sta najmanj doseženih točk imela Jovanović in Koštomaj. Jovanović je

povprečno dosegal 6,5 točke, Koštomaj pa 6,6 v desetih odigranih tekmah. Oba sta svoja

strelska rekorda tega dela tekmovanja dosegla proti ekipi Olimpije ‒ Jovanović je dosegel 13,

Koštomaj pa 15 točk. Povprečno 8 doseženih točk na tekmo je dosegal organizator Olimpije

Marinović, ki je največ točk (17) prispeval v koš Rogaške. Clark, povprečno 10,8 točke, je

svoj strelski rekord dosegel proti ekipi Grosbasketa, ko je za svojo ekipo prispeval 21 točk.

Povprečno 12 točk na tekmo je za Krko dosegal Armstead in imel svoj strelski večer proti

ekipi Olimpije, ko je zadel 25 točk. Najvišje povprečje v doseženih točkah je imel Tomić. To

povprečje je znašalo 16,1 točke na tekmo, največ točk (21) pa je dosegel na tekmi proti ekipi

Tajfuna.



53

5.5 Vpliv individualne statistike igralca na končno razvrstitev ekip

Tabela 2

Razvrstitev ekip po končanem drugem delu tekmovanja, 2015

Ne Ekipa Z/P Točke

1. Krka Novo mesto 8/2 18

2. Union Olimpija 7/3 17

3. Rogaška 5/5 15

4. Zlatorog Laško 5/5 15

5. Tajfun 3/7 13

6. Grosbasket Grosuplje 2/8 12

Glede na statistične podatke posameznika oziroma individualno statistiko igralcev, lahko

ugotovimo, da posameznik ne more sam premagati nasprotnika, ne glede na to, kako dobro

igra, vsaj ne v timskih športih, kot je košarka.

Iz tabele 2 lahko vidimo, da je ekipa Grosbasketa zasedla končno šesto mesto z le dvema

zmagama v desetih tekmah. Tomić, igralec Grosbasketa, je imel od vseh igralcev, vključenih

v analizo, najboljše statistične podatke (točk – 16,1; podaj ‒ 5,8; skokov – 4,2), kljub temu pa

to ni bilo dovolj za še kakšno zmago, če upoštevamo, da je edino merilo končni rezultat

tekme.

Peto mesto je zasedla ekipa Tajfuna, ob treh zmagah so vpisali še 7 porazov. Organizator igre

Tajfuna Clark je dosegel: točk – 10,8; podaj – 3,0; skokov – 3,9.

Četrto in tretje mesto sta si s petimi zmagami in petimi porazi delili ekipi Rogaške ter

Zlatoroga. V ekipi Rogaške je na položaju enke igral Koštomaj (točk – 6,6; podaj – 5; skokov

– 2,1), v ekipi Zlatoroga pa Jovanović (točk – 6,5; podaj – 2,7; skokov – 2,1).

Na drugem mestu je bila ekipa Olimpije s sedmimi zmagami in tremi porazi. Marinović je

dosegel: točk – 8; podaj – 3,8; skokov – 1,8.

Na prvem mestu po drugem delu tekmovanja je bila ekipa Krke, ki je zmagala 8-krat in

dvakrat doživela poraz. Armstead je beležil: točk – 12; podaj – 2,8; skokov – 2,1.

http://www.kzs.si/index.php?id=2003&team_id=166323&league_id=undefined&season_id=89612








54

6 SKLEP

Podroben vpogled v statistično in video analizo pokaže zanimivo sliko o učinkovitosti

posameznih igralcev ter njihovih ekip. Ekipa igralca, ki je imel najboljšo statistiko, se je kljub

temu uvrstila na zadnje mesto. In nasprotno se je ekipa igralca, ki je imel najslabšo statistiko,

uvrstila med najboljše, kar zopet dokazuje, da v košarki ni pomembna le individualna

statistika.

Na igro posameznika med drugimi vplivajo tudi morfološke značilnosti (višina, teža). Med

analiziranimi igralci ni bilo velikih odstopanj z vidika teh značilnosti ‒ z izjemo Armsteada,

ki je po teži nekoliko nadpovprečjem, vendar vidimo, da je zaradi svojih tehnično taktičnih

sposobnostih in hitrosti znal to izkoristiti sebi v prid. Clark je na primer bil najvišji igralec

med analiziranimi, pa kljub temu ni imel največjega števila skokov, kot bi pričakovali.

Povzamem lahko, da morfološke značilnosti pri izbranih organizatorjih igre minimalno

vplivajo na njihovo učinkovitost. Vidimo lahko tudi, da je pri analiziranih igralcih povprečno

število doseženih točk sorazmerno s povprečnim igralnim časom. Tomič, Clark in Armstead

so v povprečju imeli največje število doseženih točk ob največjem igralnem času. Ostali trije

igralci so ob manjši minutaži v povprečju dosegli manjše število točk.

Glede na celotno sliko igre izbranih igralcev v analiziranem obdobju lahko ugotovim, da so se

vloge igralcev med seboj bistveno razlikovale. Vsak igralec je kljub enakemu igralnemu

položaju imel v svoji ekipi različno vlogo. Vloga Armsteada je bila bolj usmerjena v

napadalne akcije ‒ predvsem v trenutkih, ko je bilo treba prevzeti odgovornost in doseči

zadetek ob iztekih napada ter odločiti o zmagovalcu. V tem je imel veliko podporo soigralcev

in trenerjevo zaupanje. Clarkova vloga je bila v igro vnesti zanesljivost in jo umiriti. V času,

ko je bil na parketu, so igrali veliko manj hitrih protinapadov kot takrat, ko je bila na igrišču

njegova zamenjava. Vloga Jovanovića in Koštomaja po prikazani igri (tudi statistično

gledano) je bila podobna, saj sta oba v obrambi krila »nevarne« branilce, izbirala napade

primerne toku tekme ter nesebično igrala tako v napadu kot v obrambi. Omenjena dva sta tudi

igralca z najdaljšim »stažem« med analiziranimi branilci v prvi slovenski ligi. Marinović je

bil pravi vodja svoje ekipe. Zaradi poškodbe, ki ga je omejevala skozi sezono, se je bolj

osredotočil na pomoč in razvoj mlajših perspektivnih igralcev, predvsem zaradi svojih

(mednarodnih) izkušenj. Ekipi je v igri vnašal zanesljivost. Njegova odlika se je kazala

predvsem v pravočasnih in natančnih podajah soigralcev. Vloga Tomića se je zelo razlikovala

od vlog izbranih branilcev. Razlika se je kazala tako v statističnih podatkih kot tudi v stilu in

načinu igranja. Po številu točk, skokov in podaj je prednjačil pred ostalimi branilci. Za razliko

od ostalih se je velikokrat odločal za hitre protinapade, prodore v »raketo« in le malokrat za

mete iz razdalje.

Povzamem lahko, da glede na različne vloge organizatorjev igre v slovenski ligi ne moremo

posplošiti modelnih značilnosti branilca organizatorja, saj vidimo, da se vloge v večini

primerov med seboj razlikujejo. Na splošno pa lahko rečem, da je absolutna učinkovitost

igralca v tesni povezavi z igralnim časom.

Statistika je zelo pomembna pri analizi tekem in igralcev, saj brez nje enostavno ne gre. Za

analizo košarkarskih tekem se je, preden damo kakršnokoli mnenje o tekmi, trenerju ali

igralcih, treba poglobiti v večino dejavnikov. Tukaj predvsem mislim na podroben ogled

tekme skupaj z ogledom statističnih podatkov in veliko košarkarskega predznanja. Le na

takšen način je možna celovita presoja učinkovitosti.

Vse drugo je le površna slika in prenašanje nepopolnih informacij, o katerih smo sami

prepričani ter jih želimo prenašati in slišati od drugih. Veliko je tistih, ki jim je po ogledu



55

statističnih podatkov pomemben le zadnji stolpec, ki kaže število doseženih točk. Pri

organizatorjih igre pogledajo še število podaj na tekmi, za visoke igralce pa še število skokov.

Takih nepopolnih ali celo zavajajočih informacij od »kvazi« strokovnjakov je vse več. S tem

mislim predvsem na nekatere novinarje in medijske poročevalce, managerje, gledalce,

sponzorje in tiste, katerim je to del zaslužka. Slednji se morajo zavedati, da s takšnimi dejanji

lahko škodijo košarki, trenerjem in mladim igralcem, ki šele prihajajo na košarkarsko pot. Kot

kaže, je vse začaran krog, saj se moramo zavedati, da brez njih ne gre.

Po drugi strani pa se morajo klubi kot takšni, če želijo napredovati in dosegati zastavljene

cilje, bolj poglobljeno in strokovno ukvarjati s košarko. Analiza nasprotnika je v današnjem

času zelo poenostavljena. Veliko je pripomočkov in računalniških programov (aplikacij) s

pomočjo katerih lahko pridemo do podatkov, jih analiziramo, pošiljamo, urejamo ter

oblikujemo in prikazujemo. Dosegljivost podatkov je s pomočjo interneta zelo

poenostavljena. Ravno tu vidim zelo dobro priložnost in prednosti današnje ter prihodnje

informacijske tehnologije. Že danes namreč vemo, da (za zdaj še draga) tehnologija igralcem

omogoča boljše treninge, štetje košev, izračun pravilnih položajev meta na koš ipd., kar bi

tudi v športu lahko izkoristili sebi v korist.

Tisto, kar je z mojega vidika v razvoju košarke kot športa, moteče je razlika v pravilih igre.

Igralci iz Združenih držav Amerike imajo težave s prilagajanjem na »naša« pravila.

Potrebujejo kar nekaj časa, da se privadijo na evropski način igranja. Razlike v pravilih med

ameriško študentsko ligo, NBA-ligo in evropsko so precejšnje, zaradi česar težje primerjamo

učinkovitost igralcev iz Združenih držav Amerike z evropskimi igralci. Najbolj moteče so

razlike v dimenzijah igrišč in času igranja tekem. Na velikih tekmovanjih smo priča temu,

kako se ameriški igralci težko privadijo na FIBA-pravila v samo nekaj tekmah. Enako se

zgodi, ko naši igralci stopijo na NBA-igrišče, saj potrebujejo kar nekaj tekmovalnih sezon, da

se popolnoma prilagodijo njihovemu načinu igranja. Zaradi vsega tega menim, da bi bilo v

prihodnje treba vsaj nekatere navedene razlike poenotiti, čeprav verjamem, da ne bo tako

enostavno.

V zadnjih nekaj letih opažam večje število tujih relativno nekakovostnih kakovostnih igralcev

v naši ligi, kar na dolgi rok prav gotovo ne vpliva pozitivno na razvoj slovenske košarke.

Klubi imajo vedno manj potrpljenja za delo z našimi mladimi perspektivnimi igralci, zato se

raje odločajo za finančno ugodnejše igralce iz tujine in tako zapostavljajo domače talente.

KZS ima pri tem ključno vlogo, saj bi morala čim bolj omejiti odhode doma vzgojenih

talentov v tuje države.

Svoje prve košarkarske korake sem naredil v srbski šoli košarke, ki velja za eno izmed

najboljših. Če primerjam način dela v Srbiji in Sloveniji, dajo srbski trenerji veliko več

poudarka osnovnim tehničnim elementom, kot sta vodenje in podajanje, ter so pri tem strogo

dosledni, vse dokler mladi igralci ne vstopijo v člansko kategorijo, kjer pa te elemente le

vzdržujejo. Po mojem mnenju je ta način razvoja mladih organizatorjev igre veliko

primernejši za uspešno kariero. Enako velja tudi za igralce na drugih igralnih položajih, saj

sem opazil, da nekateri trenerji v mlajših kategorijah izvajajo vaje ločene po igralnih

položajih, kar se mi ne zdi prav. Trenerji bi te igralce morali manj »obremenjevati« z velikim

številom postavljenih napadov in se bolj osredotočiti na izboljšavo osnovnih tehničnih

elementov v napadu ter obrambi. Sam v tem vidim največji problem razvoja mladih na naših

prostorih.



56

7 VIRI

Cousy, B. (1980). Košarka. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.

Dežman, B. (1999). Osnove košarkarske taktike v napadu in obrambi. Ljubljana: Fakulteta za

šport.

Dežman, B. (2000). Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut

za šport.

Dežman, B. in Wright, S. (2004). Osnove zgodnjega napada. Pridobljeno 16. 6. 2016 iz

http://www.kosarka-dezman.com

Dežman, B. (2005). Osnove teorije treniranja v izbranih moštvenih športnih igrah. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Erčulj, F. (1998). Morfološko-motorični potencial in igralna učinkovitost mladih košarkarskih

reprezentanc Slovenije. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

šport.

Kuči, A. (2015). Enciklopedija košarkarskih reprezentantov (1991‒2014) in o zgodovini

košarke. Slovenske Konjice: Nobis Gorjup in Šauperl.

Pavlovič, M. (2006). Košarka – teorija in metodika treniranja. Ljubljana: Bonus Pavlovič.

Trninić, S. (1996). Analiza i učenje košarkaške igre [Analiza in učenje košarkarske igre].

Pula: Vikta.

Tušak, M., Misja, R. in Vičič, A. (2003). Psihologija ekipnih športov. Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.

Tušak, M. in Kandare, M. (2004). Jaz športnik. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.



57

8 PRILOGE

Priloga 1 Statistika – (Armstead) po končanem drugem delu tekmovanja v sezoni 2014/2015 (www.kzs.si,

2015)

Datum Tekmec Rezultat MIN 2P 3P FT REB

AS PF

TO ST BS


25. 3. 2015 TAJ 78 : 88 37:27 2/7 28.6 3/6 50.0 5/6 83.3 1 6 7 4 2 4 1 4 23 2 18

28. 3. 2015 UOL 88 : 86 30:35 8/13 61.5 2/4 50.0 3/4 75.0 1 1 2 1 4 2 3 3 20 3 25

1. 4. 2015 ROG 78 : 68 27:36 1/5 20.0 0/2 0.0 1 1 5 1 3 1 2 3 1 2

8. 4. 2015 GRO 63 : 65 13:37 1/2 50.0 0/3 0.0 3 3 1 0 ‒5 2

11. 4. 2015 ZLA 96 : 70 21:33 4/5 80.0 2/4 50.0 2/2 100.0 1 1 2 1 1 1 3 19 4 16

15. 4. 2015 TAJ 70 : 67 35:31 0/4 0.0 7/16 43.8 0/1 0.0 2 4 4 4 3 8 4 21

18. 4. 2015 UOL 67 : 57 28:50 1/4 25.0 1/6 16.7 1/2 50.0 2 2 4 2 1 3 10 6

22. 4. 2015 ROG 70 : 75 28:13 1/5 20.0 1/5 20.0 1/1 100.0 3 3 2 1 1 2 1 6

Povprečje 27:55 2.3/5.6 2.0/5.8 1.5/2.0 0.4 1.8 2.1 2.8 2.3 1.9 1.4 1.9 0.0 0.0 9.8 2.5 12.0

Skupno 223:22 18/45 40.0 16/46 34.8 12/16 75.0 3 14 17 22 18 15 11 15 0 0 78 20 96

Priloga 2 Statistika – (Clark) po končanem drugem delu tekmovanja v sezoni 2014/2015 (www.kzs.si,2015)


AS PF

TO ST BS


25. 3. 2015 KRK 78 : 88 36:01 4/6 66.7 1/2 50.0 0/1 0.0 2 4 6 5 3 3 5 1 14 ‒6 11

28. 3. 2015 ROG 71 : 66 34:15 2/2 100.0 1/3 33.3 5/7 71.4 1 4 5 4 4 3 2 12 ‒2 12

1. 4. 2015 GRO 85 : 64 29:45 1/2 50.0 4/8 50.0 1/1 100.0 1 5 6 4 1 2 2 2 1 21 12 15

8. 4. 2015 ZLA 75 : 76 26:50 3/4 75.0 1 1 2 1 1 1 6 ‒2 6

10. 4. 2015 UOL 67 : 86 31:17 2/6 33.3 0/2 0.0 2/2 100.0 1 1 8 4 3 3 2 11 ‒19 6

15. 4. 2015 KRK 70 : 67 32:25 6/8 75.0 1/3 33.3 0/1 0.0 1 4 5 5 1 2 2 3 21 ‒3 15

18. 4. 2015 ROG 89 : 71 34:53 0/1 0.0 3/5 60.0 2 1 3 2 2 1 2 2 11 13 9

22. 4. 2015 GRO 63 : 57 31:11 3/5 60.0 5/8 62.5 3 3 1 1 2 1 3 1 23 ‒4 21

25. 4. 2015 ZLA 76 : 78 33:11 1/3 33.3 1/7 14.3 4/4 100.0 2 4 6 5 2 4 1 11 ‒5 9

29. 4. 2015 UOL 71 : 56 15:39 1/1 100.0 0/2 0.0 2/4 50.0 2 2 2 1 2 3 ‒10 4

Povprečje 30:32 2.3/3.8 1.6/4.0 1.4/2.0 1.1 2.8 3.9 3.0 1.5 2.5 2.1 1.8 0.4 0.0 13.3 ‒2.6 10.8

Skupno 305:27 23/38 60.5 16/40 40.0 14/20 70.0 11 28 39 30 15 25 21 18 4 0 133 ‒26 108

Priloga 3 Statistika – (Jovanović) po končanem drugem delu tekmovanja v sezoni 2014/2015 (www.kzs.si,

2015)


AS PF

TO ST BS


25. 3. 2015 ROG 89 : 99 26:16 4/4 100.0 1/2 50.0 1/1 100.0 1 2 3 3 5 3 3 14 ‒10 12

28. 3. 2015 GRO 81 : 63 29:13 1/3 33.3 2/4 50.0 3 3 1 4 4 2 1 4 ‒20 5

1. 4. 2015 UOL 87 : 79 26:19 1/3 33.3 3/6 50.0 2/2 100.0 2 2 1 3 2 1 2 12 3 13

8. 4. 2015 TAJ 75 : 76 32:21 0/2 0.0 3/7 42.9 1 1 2 8 1 3 13 ‒3 9

11. 4. 2015 KRK 96 : 70 31:27 1/2 50.0 0/5 0.0 2/2 100.0 1 1 4 2 1 3 2 2 ‒13 4

15. 4. 2015 ROG 77 : 78 24:55 0/1 0.0 0/1 0.0 2/2 100.0 3 3 2 3 3 2 3 ‒13 2

18. 4. 2015 GRO 67 : 66 12:57 0/2 0.0 1/1 100.0 2/2 100.0 1 1 1 4 1 3 1 3 ‒5 5

22. 4. 2015 UOL 82 : 60 17:36 0/1 0.0 1 1 2 2 2 1 1 ‒16

25. 4. 2015 TAJ 76 : 78 25:39 0/1 0.0 0/3 0.0 5/6 83.3 4 4 2 5 6 1 5 6 5

28. 4. 2015 KRK 64 : 58 32:54 1/2 50.0 1/4 25.0 5/6 83.3 1 1 3 2 5 2 2 9 3 10

Povprečje 25:57 0.7/1.7 1.0/3.3 2.1/2.5 0.3 1.8 2.1 2.7 3.1 3.0 1.8 0.8 0.0 0.0 6.6 ‒6.8 6.5

Skupno 259:37 7/17 41.2 10/33 30.3 21/25 84.0 3 18 21 27 31 30 18 8 0 0 66 ‒68 65

http://www.kzs.si/index.php?id=1435&game_id=3051529&league_id=undefined&season_id=89612


















































































































58

Priloga 4 Statistika – (Koštomaj) po končanem drugem delu tekmovanja v sezoni 2014/2015 (www.kzs.si,

2015)


AS PF

TO ST BS


25. 3. 2015 ZLA 89 : 99 27:31 1/2 50.0 0/1 0.0 0/2 0.0 2 2 5 3 2 1 2 6 5 2

28. 3. 2015 TAJ 71 : 66 21:38 1/1 100.0 0/2 0.0 1/2 50.0 2 2 5 2 2 1 8 ‒10 3

1. 4. 2015 KRK 78 : 68 26:03 1/4 25.0 3/4 75.0 2 2 4 4 5 2 11 0 11

8. 4. 2015 UOL 98 : 81 24:06 1/3 33.3 0/1 0.0 5/6 83.3 1 3 4 4 1 6 3 8 ‒2 7

11. 4. 2015 GRO 82 : 74 28:34 0/3 0.0 0/2 0.0 1/2 50.0 1 1 7 2 4 1 1 3 3 1

15. 4. 2015 ZLA 77 : 78 21:16 1/3 33.3 3 3 4 2 2 3 1 5 ‒5 2

18. 4. 2015 TAJ 89 : 71 29:12 3/3 100.0 1/5 20.0 4/5 80.0 1 2 3 3 2 5 1 1 14 ‒6 13

22. 4. 2015 KRK 70 : 75 35:53 1/4 25.0 1/3 33.3 2/2 100.0 3 3 6 3 7 3 2 10 ‒2 7

25. 4. 2015 UOL 96 : 90 25:30 2/2 100.0 3/3 100.0 2/2 100.0 7 4 4 3 19 4 15

29. 4. 2015 GRO 72 : 78 25:34 1/3 33.3 1/4 25.0 1 1 5 4 4 1 1 5 3 5

Povprečje 26:31 1.2/2.8 0.9/2.5 1.5/2.1 0.2 1.9 2.1 5.0 2.7 4.1 1.8 0.8 0.0 0.1 8.9 ‒1.0 6.6

Skupno 265:17 12/28 42.9 9/25 36.0 15/21 71.4 2 19 21 50 27 41 18 8 0 1 89 ‒10 66

Priloga 5 Statistika – (Marinović) po končanem drugem delu tekmovanja v sezoni 2014/2015 (www.kzs.si,

2015)


AS PF

TO ST BS


25. 3. 2015 GRO 56 : 64 23:01 0/1 0.0 1/4 25.0 4/5 80.0 1 1 2 2 6 5 ‒1 7

28. 3. 2015 KRK 88 : 86 27:18 0/1 0.0 0/3 0.0 2/2 100.0 1 2 3 4 3 3 1 4 10 2

1. 4. 2015 ZLA 87 : 79 25:38 2/5 40.0 2/4 50.0 1 1 3 3 5 1 6 ‒11 8

8. 4. 2015 ROG 98 : 81 14:15 0/2 0.0 1/4 25.0 2 4 1 ‒1 8 3

10. 4. 2015 TAJ 67 : 86 30:49 2/8 25.0 2/2 100.0 3 3 8 3 3 3 16 16 8

15.04.2015 GRO 84 : 64 24:37 1/2 50.0 2/8 25.0 4 4 7 3 3 1 1 13 11 8

18. 4. 2015 KRK 67 : 57 25:15 0/3 0.0 2/4 50.0 1 1 1 4 1 4 ‒1 ‒27 6

25. 4. 2015 ROG 96 : 90 32:41 3/3 100.0 3/9 33.3 2/2 100.0 1 1 2 3 5 5 9 ‒3 17

29. 4. 2015 TAJ 71 : 56 24:03 2/4 50.0 3/10 30.0 1 1 2 5 3 3 2 9 19 13

Povprečje 25:17 0.7/1.8 1.8/6.1 1.3/1.7 0.4 1.3 1.8 3.8 3.1 3.2 1.6 0.4 0.0 0.1 6.7 2.4 8.0

Skupno 227:37 6/16 37.5 16/55 29.1 12/15 80.0 4 12 16 34 28 29 14 4 0 1 60 22 72

Priloga 6 Statistika – (Tomić) po končanem drugem delu tekmovanja v sezoni 2014/2015 (www.kzs.si, 2015)


AS PF

TO ST BS


25. 3. 2015 UOL 56 : 64 30:52 5/12 41.7 0/2 0.0 1/2 50.0 2 4 6 6 2 3 3 1 10 ‒12 11

28. 3. 2015 ZLA 81 : 63 32:23 5/8 62.5 1/2 50.0 7/7 100.0 4 4 6 4 6 1 3 28 21 20

1. 4. 2015 TAJ 85 : 64 32:50 5/6 83.3 1/3 33.3 6/6 100.0 4 4 6 2 9 1 27 ‒7 19

8. 4. 2015 KRK 63 : 65 35:00 3/3 100.0 2/4 50.0 5/6 83.3 4 4 6 3 7 6 18 ‒4 17

11. 4. 2015 ROG 82 : 74 35:05 6/13 46.2 1/4 25.0 1/1 100.0 1 3 4 6 2 7 5 1 12 ‒5 16

15. 4. 2015 UOL 84 : 64 29:55 0/3 0.0 1/3 33.3 5/6 83.3 2 2 4 7 3 7 4 1 9 ‒25 8

18. 4. 2015 ZLA 67 : 66 35:54 9/15 60.0 0/1 0.0 2/3 66.7 2 5 7 5 3 4 2 6 28 ‒1 20

22. 4. 2015 TAJ 63 : 57 32:51 6/11 54.5 2/5 40.0 3/4 75.0 2 3 5 4 3 5 6 1 2 16 0 21

25. 4. 2015 KRK 77 : 69 31:59 3/5 60.0 0/1 0.0 7/7 100.0 6 3 7 5 1 12 ‒13 13

Povprečje 32:58 4.7/8.4 0.9/2.8 4.1/4.7 1.0 3.2 4.2 5.8 2.8 6.1 3.6 1.2 0.2 0.4 17.8 ‒5.1 16.1

Skupno 296:49 42/76 55.3 8/25 32.0 37/42 88.1 9 29 38 52 25 55 32 11 2 4 160 ‒46 145

















































































































diplomsko delo - university of ljubljana · 2017. 1. 9. · bojan jovanović univerza v ljubljani,...

Documents