DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA

Sintetične droge

Marec, 2014 Petra Pečnik

Mentor: izr. prof. dr. Areh Igor

2

»Ni droga tista, ki te zasvoji,

pač pa ti sam!«

Zahvala

Zahvala gre mojemu mentorju, izr. prof. dr. Igorju Arehu, ki me je spodbujal čez leto, med pisanjem diplomske naloge pa svetoval in pomagal pri njeni sestavi.

Zahvaljujem se za pomoc tudi moji družini, ki so mi vse skozi stali ob strani. Hvala tudi fantu Tadeju, ki me je spodbujal in verjel vame.

3

Kazalo vsebine

Povzetek............................................................................................5

Summary............................................................................................6

Uvod.................................................................................................7

1 Splošno o drogah ............................................................................... 9

1.1 Kaj je droga?................................................................................9

1.2 Kaj so mamila?..............................................................................9

1.3 Plesne droge...............................................................................10

1.4 "DESIGNER" droge.........................................................................10

2 Sintetične droge ............................................................................... 11

2.1 HALUCINOGENI ........................................................................... 11

2.2 POŽIVILA ................................................................................. 12

2.3 UPORABNIKI DROG ....................................................................... 12

2.4 VRSTE SINTETIČNO IZDELANIH DROG ...................................................... 13

2.4.1 AMFETAMINI- tablete moči, odpiralci oči, pokrov, vozniki tovornjakov .. 13

2.4.2 METAMFETAMINI ................................................................... 14

2.4.3 MDA .................................................................................. 16

2.4.4 EKSTAZI ............................................................................. 16

2.4.5 LSD-kislina, kocke, biserne kapljice, plava kislina, nebeška modrina ..... 17

2.4.6 KETAMIN ............................................................................ 18

2.4.7 GHB .................................................................................. 19

3 Nove psihoaktivne substance ................................................................ 20

3.1 Nove sintetične droge .......................................................... 21

3.1.1 3-MMC .......................................................................... 23

4

3.1.2 MEFEDRON ..................................................................... 23

3.1.3 »KROKODIL« ................................................................... 24

3.2 Psihični učinki sintetičnih drog ................................................ 25

3.3 Telesni učinki sintetičnih drog ................................................ 27

4 Medicina in droge ............................................................................. 28

4.1 Nadomestek droge: da ali ne? ................................................... 31

4.1.1 METADON ............................................................... 32

4.2 Ali je lahko droga zdravilo? ...................................................... 33

5 Organizacije............... .................................................................... 35

5.1 DrogArt...... ....................................................................... 36

5.2 Ministrstvo za zdravje ............................................................ 38

6 Razprava.......... .............................................................................. 39

7 Zaključek........................................................................................43

8 Uporabljeni viri ................................................................................ 45

Kazalo slik

Slika 1: Število in glavne skupine novih psihoaktivnih snovi, 2005-20012 (vir: EMCCDA,

2013)...............................................................................................40

Slika 2: Prevladujoči stimulans glede na lansko razširjenost med 15 do 34 letniki (vir:

EMCCDA, 2013)...................................................................................40

Slika 3: Delež problematičnih uporabnikov opoidov, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od

drog (vir: EMCCDA, 2013)......................................................................42

5

Povzetek

V diplomski nalogi smo se natančneje opredelili do sintetičnih drog in novih

psihoaktivnih snovi na trgu, ki so se v zadnjem desetletju močno razširile predvsem

med mladimi ljudmi.

Skozi diplomsko nalogo smo v uvodu definirali osnovne pojme in natančneje opisali

razlike med mamili in drogami. V jedru pa smo pozornost namenili sintetičnim

drogam, kot skupino drog, ki je najbolj razširjena na trgu prepovedanih snovi.

Omenili smo tudi nove psihoaktivne snovi in sintetične opiate, ki se pojavljajo na

trgu. Vseskozi lahko slišimo po medijih da se organi za pregon oz organi, ki se borijo

proti razširjenosti prepovedanih in ilegalnih drog na trgu, vseskozi srečujejo z novimi

drogami, ki so popolnoma neznane in imajo največkrat katastrofalne učinke na

uporabnika. Težava pri odkrivanju tovrstnih psihoaktivnih snovi je prav v reakcijskem

času odkrivanja oseb, ki se ukvarjajo z proizvajanjem drog. Cene, neznane in

količinsko neuravnovešene snovi v drogah povzročijo, da raziskovalci ne morejo

predvidevati stranskih učinkov. Tarče sintetičnih drog so v večini mladi ljudje, kateri

so premalo poučeni o posledicah uporabe drog ali pa jih kljub predhodnemu znanju

žene želja po preizkušanju novih stvari. Osebe se s pomočjo drog umaknejo v svoj

svet, svet kjer se oseba počuti svobodno in odmaknjeno od težav, ki jo pestijo.

Vsekakor pa ne smemo gledati na droge tako negativno. Znotraj medicine so droge,

seveda govorimo samo v izbrani vrsti drog, kot je primer kanabisa, ki je izjemnega

pomena, s pomočjo katerih lahko lajšamo hujše bolečine,ki jih z navadnimi

analgetiki ne moremo.

Za zaključek smo še omenili eno izmed večjih volonterskih in neprofitnih organizacij

v Sloveniji DrogArt, ki se bori proti razširjenosti drog, predvsem med mladimi ljudmi,

ter Ministrstva za zdravje, ki kot temeljni državni organ preko pravno urejenih

zakonov na področju drog opozarja na škodljivost drog.

Ključne besede: droge, sintetične droge, organizacije za boj proti drogam

6

Summary- Synthetic drugs

In our diploma thesis we did specifically defined the synthetic drugs and the new

psychoactive substances on the market, which has strongly spread among the young

people in the last decade.

Through our diploma thesis we defined the basic terms and specifically described the

differences between narcotics and drugs. In the main part of the thesis we paid the

attention to the synthetic drugs, which are the most common form of illegal drugs on

the market. We also mentioned the new psychoactive and synthetic opiates, which

appears on the market. Through the media we always hear news how the

enforcement authorities which are fighting against spreading of illegal drugs on the

market, are dealing with new drugs which are totally unknown and in most cases

have a catastrophic effects against user. The difficulty in detecting those kind of

psychoactive substances is a reaction time which is needed to find the people who

are dealing with production of these drugs. Side effects can’t be predicted by the

researchers, because of the use of unknown and quantitatively unbalanced

substances in drugs. In most cases the targets of synthetic drugs are young people

who are under educated about the consequences of taking drugs or their wish to try

something new is just to strong despite the preliminary knowledge. With the help

of drugs, people withdraw into their own world and into the freedom away from all

the problems affecting them. However, we can’t be so negative about drugs. There

are drugs in medicine such as canabis that are very important for reducing pain

which can’t be done with the use of ordinary analgesics.

At the end of our diploma thesis we mentioned one of the biggest voluntary and non-

profit organizations in Slovenia DrogArt, which is fighting against the prevalence of

drugs among the young people. We also mentioned ministry of health as the basic

state authority which draws attention to the harmful use of drugs through the legally

regulated laws.

Key words: drugs, synthetic drugs, organizations which fight against drug use

7

Uvod

»Zdi se, da je današnji trg drog bolj spremenljiv in dinamičen, pa tudi manj

strukturiran okoli snovi, ki izvirajo iz rastlin in prepotujejo velike razdalje do

potrošniških trgov v Evropi.« (EMCDDA, 2013, str. 11)

Osnovne značilnosti na področju drog ostajajo vseskozi konstantne, spreminjajo pa se

snovi v sestavi drog, ki naj bi posnemale učinke kvalitetnejših in nadzorovanih drog.

Produkt že do sedaj znanih snovi so sintetične droge, ki jih bomo v diplomski nalogi

natančneje opisali. Vzrok da nastajajo nove psihoaktivne snovi in s tem posledično

nove sintetične droge sta krivi predvsem globalizacija in tehnologija, s pomočjo

katere so prosto dostopne informacije o drogah, preprodajalcih, krajih, kjer se jih da

najti in tudi njihovih učinkih na uživalca. Velika razširjenost novih psihoaktivnih snovi

je v državah, ki nimajo pravne ureditve o drogah z mednarodnimi pogodbami. Kljub

temu da ima Slovenija pravno urejene zakone na področju drog, je vseeno tarča

različnih preprodajalcev drog, ter oseb, ki le te uživajo. »Slovenija je kot dežela na

stičišču kultur izpostavljena tudi pojavljanju različnih prepovedanih drog na

ilegalnem trgu.« (Janežič, 2005, str. 388) Nove sintetične droge so predvsem odraz

popularnosti v Evropi in hkrati trend eksperimentiranja pri uživalcih.

Droga je v različnih literaturah predstavljena kot zdravilo ali nekaj, kar človek

vzame, največkrat prostovoljno in sprva predvsem iz radovednosti v želji, da bi

dosegel boljše trenutno duševno stanje. Sintetična droga je vrsta drog sestavljena iz

snovi, ki so dosegljive v trgovinah s kemikalijam, navodila o izdelavi pa krožijo celo

znotraj oseb, ki so zainteresirani za izdelavo teh drog, ter znotraj zasebnih, tajnih

laboratorijev (Janežič, 2005). Z drogami so ogrožene predvsem mlajše generacije, ki

vseskozi stremijo k nečemu kar je novo in kar bi jim prineslo nepopisne občutke.

Veliko uporabnikov pa je tudi takšnih, ki zaradi težav, ki jih imajo, podležejo

uživanju drog in preko tega zadovoljijo sekundarne potrebe.

Uživalci drog v večini primerov ne najdejo sami poti iz zasvojenosti, potrebna je

pomoč. Odvisnik od drog mora sodelovati v različnih programih, ki so plod večletnih

izkušenj. Gre za skupinsko pomoč, v prvi vrsti govorimo o odvisnikovi družini in

njegovih najbližjih članih. Poleg odvisnika in družine pa obstajajo po Evropi,(v

Sloveniji je to DrogArt) organizacije, kjer preko vodenih programov osebo usmerijo

na pravo pot, stran od drog in njegove želje po zaužitju. Poleg organizacij za boj

8

proti drogam, pa se uspešno borijo tudi posamezne države, ki imajo podpisano

mednarodno pogodbo o boju proti drogam. V Republiki Sloveniji imamo, znotraj

Ministrstva za zdravje, pravno urejene dokumente o boju proti drogam, s pomočjo

katerih usmerjajo načrt, znotraj katerega opozarjajo na škodljivost drog, ter hkrati

stremijo k njihovem odkrivanju in zmanjševanju na trgu.

V sklopu diplomske bom s pomočjo literature in informacij, ter predhodno narejenih

raziskav na področju drog potrdila ali zavrnila naslednje hipoteze:

1. Poraba klasičnih (konvencionalnih) drog pri nas upada.

2. Visoka raven uporabe stimulansov je običajno povezana z določenimi

lokacijami s plesom, glasbo, nočnim življenjem, kjer se te droge pogosto

uporabljajo v kombinaciji z alkoholom.

3. Vrste zdravljenja, ki jih imajo na voljo uporabniki amfetaminov oz sintetičnih

drog v Evropi, se med državami medsebojno razlikujejo.

9

1 Splošno o drogah

1.1 Kaj je droga?

Droge ljudje poznamo že iz Antike. Vse skozi so del človeštva,z njihovo pomočjo

zadovoljujemo potrebe po omami. Z omamljenostjo se lahko vsak posameznik

odmakne iz realnega sveta, hkrati pa doseže nov način življenja z zaznavanjem

neznanih zaznav (Taschner, 2002). Droge zaradi svojih sestavin vplivajo na naše telo;

spreminjajo naše počutje, razmišljanje, čustvovanje in poglede na smisel življenja.

Vsem ljudem, ki se drogirajo je skupno to, da s pomočjo drog stremijo k boljšemu

počutju.

Beseda droga oz. »dova« izvira iz arabskega sveta. »V prevodu to pomeni zdravilo oz

surovino za pripravljanje zdravil.« (Pezelj, 2002, str. 20) V Evropi so izraz droga prvič

zasledili okoli leta 1327 v medicinski literaturi. V ožjem pomenu naj bi droge

sestavljali alkaloidi, ki delujejo na živčni sistem. »V širšem pomenu pa je droga

dobesedno vsaka nehraniva kemična snov, ki se lahko absorbira v organizem.« (Žigon,

2000, str. 20) Ob pregledovanju literature vsi avtorji navajajo enoten pomen besede

droga. Droga je predstavljena kot zdravilo ali nekaj, kar človek vzame, največkrat

prostovoljno in sprva predvsem iz radovednosti, v želji da bi dosegel boljše trenutno

duševno stanje. Mnogokrat se oba področja medsebojno pokrivata. »V zadnjem času

se z izrazom droga označujejo tudi nekatere rastlinske surovine, snovi, sintetična ali

polsintetična zdravila in druge kemične snovi, ki spreminjajo človekovo duševno

stanje, s tem pa tudi normalno delovanje in obnašanje ljudi.« (Žigon, 2000, str. 20).

1.2 Kaj so mamila?

»Mamila so strupi, ki delujejo na dele centralnega živčnega sistema, blažijo bolečine,

vzbujajo halucinacije in občutke ugodja, (zlasti opij, morfij, hašiš, marihuana).«

(Pezelj, 2002, str. 20) Osebe, ki uživajo trde droge dlje časa, imajo kot posledico

uživanja, dolgotrajnejše duševne okvare. Mamila so torej skupina snovi, ki imajo v

prvi vrsti opojni ali omamni učinek na posameznika.

10

1.3 Plesne droge

»Izraz plesne droge se nanaša na razvoj nove kulture uporabe značilnega »šopka«

starih in novih drog.« (Dekleva, 1999, str. 10) Kot nam že sam izraz pove, so to

droge, ki so značilne za plesne prireditve (t.i. rejv partiji), na katerih se vrtijo

naslednje zvrsti glasbe house, techno, rave, jungle… Znotraj te kulture se oblikujejo

skupine, ki redno obiskujejo rejve ob vikendih in hkrati zajemajo dolgotrajno plesno

aktivnost. »Izraz plesne droge se ne nanaša na morebitne skupne farmakološke ali

kemične značilnosti drog, temveč na značilen način uporabe.« (Dekleva, 1999, str.

10)

1.4 »DESIGNER« droge

»Izraz »designer« droge so si izmislili leta 1980 in pomeni novo kemično substanco s

psihoaktivnimi lastnostmi, narejeno na osnovi kemične strukture že znanega in

prepovedanega mamila ali psihotropne snovi in sintetizira za prodajo na ilegalnem

trgu, zato, da se izogne zakonsko določenim ukrepom nadzora, obenem pa ohrani ali

celo poveča učinek snovi na človeški organizem.« (Žigon, 2000, str. 30) Te droge

imajo posebne učinke, katere predhodno načrtujejo in povzročajo poživitev in

halucinacije. Prvotno se je ideja o »designer« drogah pojavila v tajnih laboratorijih,

nato pa se je to razširilo na farmacevtske industrije. To naj bi bilo eno izmed

vodilnih načel, po katerih razvijajo zdravila. Zaradi izdelovanja v tajnih laboratorijih

designer droge nimajo konstantne sestave, saj vsebnost psihoaktivnih snovi vseskozi

niha. Kakšen je učinek na telo z uživanjem teh drog ni znan, saj tajni laboratoriji

slabše nadzorujejo izdelavo. Prisotne naj bi bile velike količine nečistoč in številnih

drugih nevarnih snovi. Bistvo izdelovanja »designer« drog v ilegalnih laboratorijih je

predvsem doseganje enakih ali podobnih farmakoloških učinkov, posledično pa bi se

tako izognili trenutnim veljavnim pravnim prepovedim. Med dizajnerskimi drogami je

največ analogov doživela molekula MDMA-ja, ki ima v ameriškem sistemu o

kontroliranih analogih substanc največ vpisov (Sande, 2002). MDMA izvira iz družine

amfetamina tipa MDA, katera molekula zajema okoli dvesto substanc preko katerih

lahko nastanejo nove substance s podobnimi ali pa povsem novimi in neznanimi

stranskimi učinki.

11

2 Sintetične droge

Izraz sinteza omogoča pridobivanje določenih novih snovi iz do sedaj že znanih spojin

in elementov, ki se razlikujejo samo po lastnostih od reaktantov. Snovi, ki povzročajo

predvsem halucinacije in poživitev in ne toliko omamljenosti, uvrščamo med

psihotropne snovi. Takšne snovi so lahko naravne ali pa sintetične in povzročijo pri

osebah določene duševne spremembe oz porušijo človekovo telesno ravnovesje.

»Izraz sintetiki označuje droge, ki so narejene samo iz kemikalij v skrivnih

laboratorijih. Vključujejo tako metamfetamine in njegove derivate, bolj znane kot

ekstazi in LSD.« (Pezelj, 2002, str. 20) V skupino sintetičnih drog uvrščamo

halucinogene droge tipa meskalin; spreminja občutke in zaznave, in poživila tipa

amfetamin. Sintetične droge so narejene po posebnih postopkih, tako rekoč

designirane po naprej želenih učinkih na telo. Prav zaradi sintetiziranja je

omogočeno umetno izdelovanje psihoaktivnih snovi že od konca 19. stoletja. Sprva so

sintetične droge izdelovali predvsem z namenom iskanja in izdelovanja novih zdravil

za zdravljenje določenih bolezni in ne zaradi prepovedane, psihoaktivne uporabe

(Sande, 2002). Ob prebiranju različne literature sklepamo, da je sestava in izdelava

tovrstnih drog relativno preprosta. Osnovne sestavine so dosegljive v trgovinah s

kemikalijam, navodila o izdelavi krožijo znotraj študentov, ki so zainteresirani za

izdelavo teh drog, ter znotraj zasebnih, tajnih laboratorijev. V skupino sintetičnih

drog spadajo metamfetamini, amfetamini, MDA, LSD, zdravila in v zadnjih letih

najbolj popularnejša snov ekstazi. Če zaključimo je lahko vsaka droga sintetična v

primeru, da lahko zaradi njene molekularne sestave trdimo, da bo obstajala tudi v

prihodnosti.

2.1 Halucinogeni

Glavni učinek halucinogenih drog je povzročanje halucinacij. Pri tem je potrebno

poudariti da halucinogeni ne povzročajo telesne odvisnosti, temveč privedejo do

različnih stopenj psihične odvisnosti. »Telo sčasoma prenese večje količine takšne

snovi oziroma jo potrebuje, da se lahko še pojavi enak učinek na duševnost.«

(Taschner, 2002, str. 46) Po kemični sestavi so halucinogene droge močno podobne

prenašalnim snovem v živčnem sistemu človeka.

12

2.2 Poživila

Poživila so snovi, ki so izdelana za vzdrževanje zmogljivosti, predvsem pa za

premagovanja zaspanosti (Dogša in Schmidt, 1997). Največ poživil se pojavi na

športnem področju, saj je potreba po športnikovi večji zmogljivosti iz leta v leto

vedno večja. V vrhunskih športih se poživila pojavljajo kot problematika dopinga.

Bistvo poživil je, da povečajo oz bistveno izboljšajo telesno in duševno zmogljivost.

2.3 Uporabniki drog

Droge lahko različno vplivajo na uporabnika, predvsem je odvisno od njegovih

osebnostnih lastnosti, velikosti odmerka, okoliščin vnosa droge, razpoloženja in

telesne kondicije (Areh, 2012). Osebe, ki največkrat poskusijo raznovrstne droge, so

mladoletniki. Njihova dejanja izhajajo predvsem iz želje poskusiti nekaj novega,

prepovedanega. Mladoletniki uživajo droge, da dosežejo določeno stopnjo

motivacije, zaradi stisk oz težav, s katerimi se spopadajo skozi obdobje

adolescence. Obdobje adolescence je zelo občutljivo obdobje v življenju

mladoletnika, saj se mladoletnik spoznava, spoznava okolje v katerem živi, predvsem

si pa želi izoblikovati določen status v družbi. Mnogi se ne zavedajo, da takšna

dejanja mnogokrat vodijo v kazniva dejanja. Mladoletnika, ki izvaja kazniva dejanja,

imenujemo prestopnik. Nevarnost se lahko pojavi, ko se začetne majhne kršitve

sprevržejo v resnejša hujša kazniva dejanja. Mladoletniki si izoblikujejo kriminalno

kariero in izberejo kriminalni stil življenja, nekateri že okoli štirinajstega leta

(Pirkovič, 2003). Osebe uživajo droge predvsem zaradi njihovih stranskih učinkov ali

pa zaradi gole radovednosti, kako delujejo droge na telo. Poleg mladostnikov, ko

prevladujejo v uživanju drog, pa vseeno po drogah posegajo tudi odrasli ljudje. Za

njih prav tako obstaja možnost, da postanejo odvisni od drog.

13

2.4 Vrste sintetično izdelanih drog

2.4.1 AMFETAMINI- tablete moči, odpiralci oči, pokrov, vozniki

tovornjakov1

Pojem amfetamin spada v skupino substanc, kjer se še nahajajo benzedrin, dexedrin,

metil amfetamin in etil amfetamin. Njihova kemijska formula je sestavljena iz

amfetaminskega skeleta, razlikujejo pa se le po skupinah, vezanih na edini dušikov

atom v amfetaminskem skeletu (Sande, 2002). Vse te substance imajo močan

stimulativen in poživljajoč učinek, katerega z eno besedo imenujemo spid. Potrebno

pa se je zavedati, da vse te substance ne smemo dajati v isto skupino, saj imajo

različne učinke, različno moč, predvsem pa različno dolžino obdobja znotraj katerega

se lahko pojavi odvisnost.

Po svoji kemični sestavi, naj bi bili amfetamini zelo podobni hormonu adrenalin.

»Adrenalin in amfetamini delujejo stimulativno na centralni živčni sistem in

pripravljajo telo na »spopad« in »polet«.« (Žigon, 2000, str. 130) Presnova

amfetaminov je daljša od presnove kokaina, traja nekje do tri dni. Amfetamine lahko

z drugo besedo poimenujemo tudi poživila, saj naj bi predvsem iz medicinskega

vidika uživalci premagovali zaspanost in pridobili na večji telesni zmogljivosti. Po

besedah avtorja Žigona naj bi bilo ugotovljeno da so amfetamini prav tako učinkoviti

pri odpravljanju astmatičnih težav, s širjenjem nosnih in bronhialnih prehodov

(Žigon, 2000). Lahko jih najdemo na ilegalnem trgu, kjer pa so predvsem mešanica

benzedrina in dexedrina. Amfetamini naj bi bili močno prisotni v vrhunskih športih,

ki se kaže kot pojav/problem dopingiranja športnikov. Poživilo deluje k večji telesni

in duševni zmogljivosti, ter pripomore k daljšemu in vztrajnemu opravljanju

predhodno zadanega cilja (Sande, 2002). Kljub temu da imajo amfetamini veliko

»pozitivnih« učinkov, se med njimi najdejo tudi »negativni«. Amfetamini zmanjšujejo

apetit, zato ga marsikdo uporablja za zmanjševanje telesne teže. Leta 1935 so ga

začeli uporabljati za zdravljenje narkolepsije.

Amfetamini, kateri se uporabljajo predvsem oralno, se nahajajo v različnih oblikah

(prah, kapsula, tableta) in barvah. Ta dva faktorja sta odvisna od tega ali so narejeni

1 Imena za amfetamine med uporabniki

14

v farmacevtskih tovarnah ali kje drugje, zaradi različnih oblik in velikosti. Uživalci so

jih prepoznali prav po specifičnih oblikah in barvah. Med uživalci je v zadnjih

desetletjih popularno predvsem snifanje in njuhanje.

Amfetamini naj bi imeli zelo podobne učinke kot kokain. Zvišujejo krvni pritisk, srčni

utrip, telesno temperaturo, hitrejši srčni utrip, zategovanje čeljusti, razdražljivost in

tako kot pri vseh ostalih drogah razširjenost očesnih zenic. Večina derivatov učinkuje

na človekov centralni živčni sistem, kar povzroči sproščanje dopamina, serotonina,

norepinefrina in epinefrina (Sande, 2002). Predhodno smo omenili, da začne

amfetamin v telesu delovati šele po treh dneh, to pomeni da po tem pretečenem

času se osebi močno spremeni razpoloženje in nivo energije. Žigon navaja, da se

pojavi spanec, ki lahko traja daljše obdobje, nato zbujanje, kar privede do težkih

depresij, ki lahko trajajo nekaj dni (Žigon, 2000). Le redki uporabniki pa imajo

močno razvito toleranco, zaradi katere lahko zaužijejo trikratno dozo amfetaminov.

Prevelika doza lahko pri navajenih uporabnikih sproži toksično reakcijo2.

2.4.2 METAMFETAMINI

»Metamfetamin je stimulativna droga, kemično sorodna amfetaminu, vendar z

močnejšimi učinki na centralni živčni sistem.« (Žigon, 2000, str. 137) Sintetičen

stimulans je bil v svoji prvotnosti razvit predvsem za terapevtske namene, saj

spodbuja sproščanje noradrenalina iz možganskih celic, krepi mrežni možganski

sistem, ter tako pripomore k boljši budnosti in zbranosti človeka.

Leta 1919 so ga odkrili na Japonskem. V poznih petdesetih in v začetku šestdesetih

let, so ga uporabljali predvsem v medicinske namene. S pomočjo te stimulativne

droge so zdravili narkolepsijo in zaviranje apetita (Žigon, 2000). Amfetamin, ki je

prav tako poživilo, je tesno povezano z metamfetaminom, vendar pa je slednji bolj

učinkovit in bolj dosegljiv na svetovnem trgu. Kasneje so metamfetamin skoraj

popolnoma opustili, saj so se bali, da bi lahko človeško telo preveč postalo odvisno.

Ponovno se je pojavil v zgodnjih devetdesetih letih, ko so v ospredje prišle t.i. rejv

zabave. Posamezniki so uživali metamfetamin in ostale plesne droge, s pomočjo

2 Zastrupitev telesa zaradi jemanja drog ob večanju tolerance

15

katerih so vzdrževali plesno kondicijo. Največkrat se pojavljajo, tako kot

amfetamini, pod imenom speed.

Zanimivo je tudi, da mnogi ljudje s pomočjo metamfetamina hujšajo, saj naj bi z

njihovo pomočjo najhitreje izgubili odvečne kilograme kot z ostalimi dietami. Z

jemanjem teh drog naj ne bi čutili potrebe po hrani, počutili naj bi se polni energije,

vedri, opravljali naj bi delo z lahkoto, ob tem naj ne bi čutili utrujenosti,

zmogljivost možganov pa je popolna.

»Metamfetamin v možganih zmanjšuje raven naravnih stimulansov, zato se že po

nekajtedenskem rednem jemanju razvija telesna odvisnost.« (Žigon, 2000, str. 137)

Metamfetamini se razlikujejo od amfetaminov predvsem, da se prvotni nahajajo

večinoma v obliki praška in tekočine.

Ljudje uživajo metamfetamin na različne načine in tako je odvisno od vsakega

posameznika, kako bo vplivala taka droga na telo. Najpopularnejši način použitja je

snifanje, uživalci pa si lahko metamfetamin tudi vbrizgavajo v žilo. Vsekakor se je

potrebno zavedati da lahko pride do t.i. overdosa, čezmernega odmerka, če oseba

nima razvite tolerance na metamfetamine ali amfetamine. Učinki so lahko

kratkotrajni ali pa dolgotrajni. Med kratkotrajne učinke spadajo prekomerna

budnost, zbranost, živahnost; na drugi strani pa povzročajo zmanjševanje apetita,

razširjenost očesnih zenic, pospešen srčni utrip, pospešeno dihanje in povišana

telesna temperatura. Ob prekomernem zaužitju metamfetaminov lahko poleg

znojenja, drghetenja, prevelike panike in strahu, pride tudi do kome ali celo smrti.

Uživalec, ki redno uživa metamfetamine, lahko doživlja shizofrenijo, paranojo in

zaznavanje vidnih in slušnih halucinacij. Nagnjeni so k nasilnim dejanjem in k

sunkovitemu in nenavadnemu obnašanju. »Tipično za zasvojenega, ki se je udeležil

krokanja je, da po treh neprespanih nočeh od petih postane razdražljiv in

paranoičen.« (Žigon, 2000, str. 141) Temu pojavu pravimo ščipanje. Ko oseba

preneha uživati metamfetamine pride do abstinence. Pod abstinenčne simptome

štejemo depresijo, brezvoljnost, povečan apetit, hkrati pa oseba težko ostane

budna, zaradi prekomernih zaviralnih snovi v živčnem sistemu. »Največjo nevarnost

pa predstavlja možganska krvavitev, do katere lahko pride pri kronični uporabi

metamfetaminov in povzroči trajno paralizo in izgubo govora.« (Žigon, 2000, str. 137)

16

2.4.3 MDA

MDA je polisintetična spojina, ki je po svoji kemični sestavi podobna amfetaminu.

Žigon v svoji knjigi navaja definicijo MDA , da nastane s spodbujanjem SAFROL-a,

enega od halucinogenih sestavin eteričnega olja muškatnega oreška, nastane 3,4-

MetilenDioksiAmfetamin, skrajšano MDA (Žigon, 2000). MDA je bil med odvisniki

popularen v začetku šestdesetih let. Tovrstna polisintetična droga povzroča pri

uporabniku povečano občutljivost, spodbuja k boljšemu razmišljanju, komuniciranju,

hkrati pa se pojavi pretirana nagnjenost k opazovanju lastnih čustev.

2.4.4 EKSTAZI

Med nove sintetične droge spada na prvem mestu ekstazi ali »E«. Ekstazi lahko

najdemo tudi pod kratico MDMA, kar pomeni določeno kemično snov narejeno iz 3,4-

metildioksimetamfetamina. Ob prebiranju literature lahko zasledimo, da se izraz

ekstazi uporablja za poimenovanje določenega življenjskega stila, z uporabo najbolj

znane plesne droge. Ta psihoaktivna snov, ki deluje stimulativno z blagim

halucinogenim učinkom, izhaja iz skupine fenetilaminov. Zanj se pojavlja tudi

poimenovanje plesna, dizajner ali sintetična droga. Nekateri uvrščajo MDMA med

poživila oz. stimulanse, spet drugi pa trdijo da je MDMA vsekakor halucinogena

droga. Dejansko je ta droga mešanica vsakega, zanjo je značilen poživitveni učinek

z rahlo prisotnostjo halucinacij. V današnjem času so za ekstazi prišli v ospredje

specifični učinki, prav zaradi njegove uporabe, ter privilegirane vloge, ki jo ima v

plesni kulturi. Zaradi teh učinkov so znanstveniki in raziskovalci predlagali, da bi

ekstazi umestili v popolnoma nov razred drog, ki naj bi se imenoval »empatogeni«

(Dekleva, 1999).

»MDMA ali ekstazi v ožjem pomenu besede je bil prvič sintetiziran leta 1914 v okviru

raziskav podjetja Merck, ki je iskalo sredstvo za hujšanje.« (Dekleva, 1999, str. 12)

Kasneje so z njim začeli bolj raziskovati in eksperimentirati, ter bili navdušeni nad

njegovimi učinki, pod katere spadata predvsem komunikacija in čustvenost s strani

uživalca.

Učinki ekstazija se delijo na kratkoročne in dolgoročne, fizične in psihične, ter na

socialne in sociološke. Zaužitje ekstazija povzroči sproščanje serotonina in dopamina,

17

živčna prenašalca, ki dajeta občutke sreče. Ob prvih tabletah uživanja se pojavljajo

predvsem slabost, tesnoba, suha usta, razbijanje srca, napetost čeljustnih mišic in

razširjenost očesnih zenic. Takoj, ko učinek ekstazija neha delovati se pojavi

izčrpanost, utrujenost in tudi slabo počutje. Ko uživalec ekstazija ne zaužije nobene

tablete dlje časa, se lahko v skrajnem primeru pojavi tudi depresija in pogosta

zaprtost vase. »Na ekstazi se sčasoma privadimo, nastopi toleranca, telesna

odvisnost pa ni dokazana.« (Žigon, 2000, str. 153) V primeru rednega uživanja pa se

pojavijo naslednji stranski efekti kot so nespečnost, napetost, zmanjšanje teka…

človek ima normalno telesno temperaturo nekje med 36 in 37 stopinj Celzija, z

uporabo ekstazija pa se nivo telesne temperature močno dvigne. Ekstazi zvišuje nivo

hitrosti dihanja, pritiska in tudi višino telesne temperature. Kot posledica tega lahko

nastane t.i. vročinska kap, kjer navadno telesna temperatura naraste čez 41 stopinj

Celzija. Da lahko pride do vročinske kapi, kažejo telesni znaki, kot so krči v

okončinah, nenadna utrujenost, prenehanje potenja, močan glavobol, suh jezik in

gosta slina…

2.4.5 LSD-kislina, kocke, biserne kapljice, plava kislina, nebeška

modrina3

»Dietilamid lisergične kisline je umetno izdelana snov, ki se v spremenjeni obliki

nahaja tudi v naravi (rženi rožički, tropska slakovka).« (Taschner, 2002, str. 45) Je

najmočnejši in najbolj znan halucinogen. Za to drogo je izredno pomembna dobra

psihična kondicija. Avtorja Kranjc in Sande poudarjata, da je izkušnja oz vpliv LSD-ja

lahko popolnoma drugačen, ko si v dobrem pozitivnem čustvenem stanju in v okolju

brez motečih dražljajev, kot pa, če si v slabem čustvenem stanju in v okolju, kjer te

lahko zmoti prihod policije ali pa samo prihod staršev domov (Sande in Kranjc, 2002).

V današnjem času LSD ne izdelujejo iz naravnih virov, torej iz lizerške kisline,

temveč umetno izdelajo nadomestke v privatnih farmacevtskih laboratorijih. Za

uživalce je značilno nekontrolirano gibanje telesa, t.i. Vidov ples, motnje pri

komuniciranju ter napadi epilepsije. V preteklosti so LSD uporabljali tudi v

medicinske namene in sicer za pospeševanje prebave in lajšanje migrene, v 16.

3 Najbolj znana imena v svetu uporabnikov

18

stoletju pa so babice dajale nosečnicam z namenom pospeševanja popadkov in

zaustavitev poporodnega krvavenja.

Oseba z enkratnim uživanjem LSD-ja izzove v nekaj minutah omotičnost, pretiran

strah in notranji nemir, ter pospešeno utripanje srca. Nato nastopi druga faza za

katero je značilno, da lahko traja nekje od ene do osem ur, ter povzroča napačno

presojo resničnosti, izguba občutka za čas in prostorsko orientacijo, ter orientacijo

do oseb, v grobem slabo zaznavanje sveta okoli sebe ter prisotnost močnih

halucinogenih učinkov. Uživalci mnogokrat navajajo posebne stranske učinke LSD-ja

in sicer posebno intenzivno doživljanje barv ter spremenjenost naravnih oblik.

Doživljajo mrežaste vzorce, bliskanje, zavedanje celic in živčnih vlaken ter videnje

mišic in kosti v telesu (Areh, 2012). Lahko pa nastopi t.i.«bad trip«, kateri povzroči

spremembe v doživljanju, notranji nemir in razburjenost, pobitost ter zaprtost vase.

Zaprtost vase, muke ki jih doživlja oseba, lahko privede do lastnega uničenja ali do

samomora. Če oseba pogosto uživa LSD in nato preneha, se še vedno pojavljajo nova

stanja omame. Avtor Taschner navaja pojav flashback, kjer se omame pojavijo, kljub

prekinjenemu uživanju (Taschner, 2002). Oseba doživlja navadno neugodno

predhodno doživete izkušnje ali določene dogodke v času zadetosti, vzrok je lahko

samo isti kraj, glasba ki je bila v tem času. Načeloma se z uživanjem te droge fizično

telo ne uniči, so pa raziskave pokazale na uničenje dednega materiala v telesu in

prisotnost povečane nespečnosti. Značilnost te sintetične droge je tudi hitro

razvijanje tolerance.

2.4.6 KETAMIN

Ketamin ali drugače hidroklorid je disociativni anestetik, kateri ima določene

specifične učinke in se uporablja predvsem kot anestetik v veterini in medicini

(Sande, 2002). Mnogi ga uporabljajo da preidejo v stanje zadetosti, kjer kot

posledico doživljajo močne halucinacije ob omrtvičenosti telesa. Velja za eno izmed

najmočnejših psihedeličnih drog, saj povzroča ločevanje telesa od duševnosti. Mnogi

ilegalni oz zasebni laboratoriji pa dajejo ketamin kot eno izmed sestavin v ekstazi

tablete, kar pa lahko pri uporabniku povzroči napačne pričakovane stranske učinke

na telo. Ketamin se nahaja v tekoči obliki, uporabniki mnogokrat tekočino uparijo,

pri čemer nastane bel prah, ki je uporaben za snifanje.

19

Učinki ketamina so isti kot pri anesteziji. Oseba telesa ne čuti več, saj se telo ali deli

telesa omrtvičijo, v tem primeru govorimo o anestetičnih učinkih. Poleg anestetičnih

učinkov pa se pojavijo tudi disociativni občutki, kjer uporabnik prekine stik s samim

seboj, torej ne ve več kdo je, kaj je, kje se nahaja. Popolnoma iste občutke doživlja

oseba v bolnišnici, kljub vsemu da gre za dobro nadzorovano okolje. Pacienti, ki se

zbujajo po operacijah so močno zmedeni, pojavljajo se jim občutki slabosti, bolečine

v glavi, rahla omotičnost, navsezadnje tudi doživljanje občutka halucinacij. V

manjših dozah uporabe ketamina, se pojavijo isti učinki kot pri smejalnemu plinu

(Sande, 2002).

2.4.7 GHB

GHB, gama hidroksi butirat, katerega mnogi imenujejo tekoči ekstazi, saj se prav

tako pojavlja v obliki belega prahu. V Slovenijo je prišel okoli leta 2000 in velja za

tretjo najpopularnejšo psihoaktivno drogo. Na tržišču se pojavlja v obliki vodne

suspenzije slanega okusa (Sande, 2002). Belkast prah je močno koncentriran, zato je

dejanska meja med rekreativnostjo in previsokim doziranjem izjemno tanka.

Uporabniki dozirajo GHB kar preko zamaškov, kar pa lahko povzroči slabo kontrolo

nad jemanjem.

GHB je močno priljubljen med body builderji. Uporabniki so mnenja, da se jim z

uporabo te psihoaktivne droge v telesu sprošča rastni hormon, kar pa naj bi jim

pripomoglo k rasti mišične mase. Mnogi športniki ga uporabljajo predvsem kot

sredstvo proti nespečnosti in hkrati za sproščanje mišic med netreniranjem in

relaksiranjem telesa. Body builderji in vrhunski športniki uporabljajo mnoga poživila,

s katerimi prepogosto pretiravajo, posledično imajo težave z nespečnostjo, ki jo

blažijo prav z uporabo psihoaktivne snovi GHB (Sande, 2002).

Različni avtorji poudarjajo da je velik problem pri tej sintetični drogi prav doziranje.

GHB je, kot smo že omenili, brezbarvna tekočina, katera je prav zaradi njenih

lastnosti težko nadzorovati, posledično ne vemo ali je oseba vzela mali odmerek ali

veliki. Težko predvidevamo kolikšna je koncentracija GHB-ja v tekočini (Kranjc,

2002). Prevelik odmerek lahko povzroči pri uporabniku slabost, bruhanje nato pa

globoko komo, posledica je lahko prenehanje dihanja ali v skrajnem primeru tudi

smrt. Koma navadno traja nekje od štiri do šest ur, v primeru mešanja z različnimi

20

psihoaktivnimi snovmi se časovnost podaljša. Kot navaja Sande so lahko prisotni

stranski učinki, bradikardija, hipotenzija in hipotermija.4

3 Nove psihoaktivne substance

Besedna zveza »nove psihoaktivne snovi« je bila uradno sprejeta s strani Evropske

unije, kot skupina drog oz narkotikov, katerim je skupna značilnost, da so bile

sestavljene iz različnih snovi od že do sedaj znanih psihoaktivnih drog (EMCDDA,

2013). Psihoaktivne droge so že od nekdaj mednacionalni problem legalizacije na

trgu. V poročilu-World drug report, navajajo dve večji pomembni skupini sintetičnih

drog in sicer »designer drugs« in »legal highs«. Avtorji poročila poleg izraza »designer

drugs«uporabljajo tudi »club drugs«, pri katerem so vsi istega mnenja da gre za

droge, ki so sestavljene iz legalnih, preverjenih snovi in iz nelegalnih, neznanih snovi

(EMCDDA, 2013). Poleg teh dveh izrazov EMCDDA (2013) navaja izraz »research

chemicals«, ki se je pojavil v poznih devetdesetih letih. Vse več je psihoaktivnih

snovi na območju Evrope, katerim je skupno posnemati učinke ilegalnih,

nadzorovanih drog. Vsako leto je več odkritij na tem področju, zato snovi nikoli niso

konstantne. Zaradi novosti na trgu se neprestano spreminjajo dan za dnem. Prav zato

je težko slediti novim drogam, saj so na trgu nekoliko težje dosegljive, težje jih,

zaradi do sedaj še nepoznanih stranskih učinkov, prepoznamo.

Raziskave, ki so natančneje predstavljene v poročilu Stara in nova problematika drog-

stanje v Evropi v letu 2013, kažejo da je ena izmed glavnih skupin novih psihoaktivnih

snovi raziskanih v letih 2005 do leta 2012 prav sintetični kanabinoidi (EMCDDA, 2013).

Porast sintetičnih kanabinoidov je v zadnjih letih močno narasla, saj se tedensko

pojavljajo nove in nove snovi. Sintetični kanabinoidi so ene izmed psihoaktivnih

snovi, ki so močno ekvivalentne najboljši vrsti konoplje (Sande, 2002). Na prvem

mestu so sintetični kanabinoidi, nato jim pa še sledijo kationi, piperazini, triptamini

in fenetilamini. Skoraj polovico od teh snovi naj bi bilo sintetičnih agonistov

receptorjev kanabionidov, ostale snovi pa so predvsem snovi, ki po raziskavah ne

spadajo v nobeno do sedaj že znano kemično skupino. Stranski učinki sintetičnih

4 Bradikarija-znižana frekvenca srčnega utripa, hipotenzija-znižan krvni tlak, hipotermija-znižana telesna temperatura

21

kanabionidov so povečan apetit, sproščanje mišic, in zmanjšanje bolečine, stiske;

poleg tega pa se pojavijo tudi psihotropni učinki, ki so podobni učinkom uživanja

marihuane.

Za razvoj novih vzorcev uporabe sintetičnih drog, so predvsem krive razširjene rejv

zabave oz klubske zabave, kjer se zadržujejo predvsem mladi ljudje. Poživila jim

predstavljajo kot del nočnega življenja. Raziskovalci zato usmerjajo in raziskujejo

tovrstne zabave, predvsem iz vidika pridobitve bogatih informacij o razširjenosti in

uporabi sintetičnih drog. V splošnem oziru so sintetične droge pogojene predvsem z

preteklostjo določene države, kulturo, tradicijo in socialno-ekonomskim statusom

mladinskih subkultur.

Prepovedane droge oz nove psihoaktivne snovi v evropskih državah, Slovenija ni

izvzeta, povzročajo nove težave predvsem na področju varnosti v vsaki posamezni

državi. Varnost države in vsakega posameznika v njej zahteva, da se rešujejo

kompleksnejši problemi, kot je visoka razširjenost drog in prepovedanih substanc v

državi, kompleksno, multidisciplinarno in uravnoteženo.

3.1 Nove sintetične droge

V obdobju zadnjih trideset let lahko opazimo, da so v ospredje prišle droge, katerih

sestavine so lažje in hitreje dostopne, ter finančno bolj prijazne uživalcem. Slabost

teh novih sintetičnih drog je, da vsebujejo snovi ki so neraziskane in imajo v večini

primerov veliko slabše in predvsem za telo uničljive posledice kot kvalitetne in

dražje droge. Sestavine teh drog v večini primerov proizvajajo v državah vzhodnega

sveta, kot so Kitajska in Indija, nato pa jih tihotapijo v Evropo (EMCCDA, 2013). V

Evropi s pomočjo novih sintetičnih in slabo raziskanih snovi izumijo oz proizvedejo

novo drogo. Mnoge droge pridejo v Slovenijo preko preprodajalcev, ki uvažajo droge

iz Vzhoda na Jug in ob tem prečkajo Slovenijo. Vsaka nova sintetična droga naj bi

bila cenena kopija že predhodno obstoječe droge. Primer novo nastale sintetične

droge je Snowblow, ki naj bi posnemala učinke kokaina (Žigon, 2000). Pri novo

nastalih sintetičnih drogah gre predvsem za napačno mišljenje uporabnikov. Te snovi

jim dajejo določeno stopnjo občutka lažne varnosti, kjer pride navadno hitro do

visoke tolerance, to pomeni da se uporabnik hitro navadi na stranske učinke in

22

hrepeni po vedno večji dozi (Paš, 2013). Razširjenost novih sintetičnih snovi pa naj bi

bila tudi kot posledica gospodarske globalne krize. Gre za verižno reakcijo. Predvsem

mladi se ne zadržujejo toliko v lokalih in nočnih klubih, saj takšne stvari stanejo,

zato mnogokrat prirejajo zabave kar doma, kar pa omogoča hitrejšo predvsem pa

nenadzorovano trgovanje z mamili.

Nove psihoaktivne snovi naj bi vsebovale tudi PMA, PMMA in BZP, katere so nevarne

snovi in so po Konvenciji Združenih narodov o psihoaktivnih snoveh uvrščene med

prepovedane snovi (Podobnik, 2008). Prav zaradi strupenosti teh snovi, so pri mnogih

uživalcih, ki so bili uporabniki sintetičnih drog, zabeležili zastrupitev, ponekod celo

smrt.

Snov PMA ali parametoksiamfetamin ima stranske učinke podobne kot pri zaužitju

ekstazija (Kranjc in Sande, 2002). Na Inštitutu za varovanje zdravja opozarjajo da so

stranski učinki mnogokrat nepredvidljivi in predvsem uničujoči za posameznikovo

telo, saj se delovanje snovi na telo od vsakega posameznika močno razlikuje.

Mnogokrat osebe ne doživijo takoj delovanja PMA, saj se učinek v nasprotju z

ekstazijem pojavi mnogo kasneje, zato se odločijo za ponovno zaužitje, kar pa je

lahko za človeka usodno. »Za PMA je značilno, da že rahlo povečanje doze privede do

nastanka življenjsko ogrožajočih zapletov (vročinski udar, izjemno povišanje srčnega

utripa in krvnega tlaka).« (V Avstriji in Španiji..., 2013) Uporabniki mnogokrat mešajo

nevarne in neraziskane snovi z ostalimi sintetičnimi drogami, kot je npr. mešanje

PMA in mefedrona, takšna kombinacija lahko zaradi nevednosti uporabnika privede v

skrajnem primeru tudi do smrti.

Snov PMMA ali parametoskimetilamfetamin je stimulativni halucinogen in je glavna

sestavina nekaterih novih sintetičnih drog, katere delež vsebnosti v drogah dosega

tudi osemdeset procentov (Kranjc in Sande, 2002). Po svoji sestavi je zelo podobna

amfetaminu in ekstaziju. Stranski učinki so podobni tako kot da bi oseba zaužila

ekstazi, osebi se pospeši bitje srca, doživlja halucinacije, je vznemirjena, doživlja

tresavico in nenadzorovane gibe oči in ust. Tako kot pri zaužitju snovi PMA se tudi

tukaj pojavijo stranski učinki mnogo kasneje. Največkrat nastopi ob predoziranju

PMMA srčni zastoj.

BZP ali 1-benzilpiperazina je sintetična snov, ki se na trgu neposredno nahaja v

zadnjem desetletju (Kranjc in Sande, 2002). Njegove značilnosti so podobne

amfetaminu in metamfetaminu, predvsem spodbuja delovanje celotnega živčnega

23

sistema. »Na presnovo BZP lahko vplivajo genetski polimorfizmi v encimskih sistemih,

zaradi česar so številni posamezniki občutljivi na učinke BZP.« (Podobnik, 2008) Po

sestavi je ta sintetična snov najbolj podobna ekstaziju. Uporabniki ga lahko kupijo v

maloprodajnih dobaviteljih kemičnih izdelkov v določenih evropskih državah, kjer

imajo to zakonsko urejeno.

3.1.1 3-MMC

Po poročanju DrogArta naj bi bil 3-MMC izomer mefedrona. Snov 3-MMC je evforični

stimulans iz skupine beta-keto amfetaminov in naj bi spadal v skupino »research

chemicals« (DrogArt, 2013). Že samo ime skupine pove, da je snov neraziskana oz je

v toku raziskave. Na slovenskem trgu je zadnje dve leti, vsekakor pa ga uporabniki ne

poznajo pod imenom 3-MMC, temveč se skriva pod imenom »sladoled«. Pojavlja se v

različnih velikosti belih kristalčkov, ter v obliki finega belega prahu.

DrogArt navaja naslednje stranske učinke t.i. »sladoleda«; ob zaužitju se pojavi

občutek ugodja, oseba postane močno evforična, ljubezniva in sproščena. V primeru

da je doziranje nenadzorovano in da je oseba vzela prevelik odmerek lahko v

skrajnem primeru pride tudi do bolečin v želodcu, aritmije, tahikardija itd.

3.1.2 MEFEDRON

Mefedron je nova psihoaktivna droga na trgu, ki je prišla v ospredje v zadnjih dveh

letih. Je sintetični kemični stimulans iz skupine β-keto amfetaminov, drugače

imenovan 4-metilmetkatinon. Na videz je močno podoben kokainu, saj vsebuje, tako

kot večina ostalih sintetičnih drog, receptorje kanabionidov. Mefedron je po svojih

učinkih zelo močan in nekoliko ocetni. Najdemo ga lahko v obliki kapsul, tekočine,

največkrat pa se nahaja v obliki belega prahu. Kot poroča DrogArt je mefedron nova

droga, ki je še povsem neraziskana in se raziskovalci upirajo predvsem na poročila

uporabnikov in na logično sklepanje o nastalih učinkih po podobnosti te droge z

ostalimi sintetičnimi drogami (DrogArt, 2013). Mefedron se je že od nekdaj uporabljal

zgolj v industriji, nikoli pa ni bil za človeško uporabo. V Sloveniji mefedron ni

prepovedan, vendar ima močne stranske učinke, zato je uživanje odsvetovano.

24

Mefedron se uporablja oralno ali preko snifanja, ker pa je ta droga neraziskana se

zahteva od uporabnika da si jo dozira z veliko mero previdnosti. DrogArt navaja da je

lahko snifanje pri uporabi mefedrona boleče, bolečina je lahko posledica visoke

skoncentriranosti določenih neznanih kemičnih snovi v sami sestavi droge (DrogArt,

2013). Uporabniki opisujejo da so z uporabo mefedrona zelo srečni in močno

evforični. Učinki so podobni uporabi MDMA-ja in trajajo največ do ene ure. Po

zaužitju mefedrona se pojavi želja po še več. Uporabnikovo telo tako hitro razvije

toleranco na stranske učinke mefedrona, hkrati pa je prisotna še velika želja po

ponovnem zaužitju, kar pa posledično privede do odvisnosti. Pri dolgotrajni uporabi

lahko uporabnik dobi napade močnih migren, slabost, oseba je nemirna in zmedena,

moteno ima tudi ravnotežje in povišano telesno temperaturo. Mnogi uporabniki

mešajo mefedron še z ostalimi sintetičnimi drogami oz z drugimi psihoaktivnimi

snovmi, kar pa lahko povzroči v skrajnem primeru tudi zastoj srca.

3.1.3 »KROKODIL«

Povsem nova droga, ki so jo poimenovali »krokodil«, je deset let po tihem pronicala

na Evropska tla in se je v zadnjem letu pojavila javno na ulicah. Zasledili so jo na

srbskih tleh, pojavila pa naj bi se tudi v Sloveniji. Ime droge »krokodil« izhaja iz

stanja uporabnikove kože, saj uporabnika ob večkratnem zaužitju prekrijejo luske na

mestu vboda. »Krokodil« ali desomorfij spada med sintetične opiate in je po svoji

kemični sestavi dosti močnejši od heroina. Spada med najcenejše droge, zato so jo

poimenovali tudi droga revežev. Izdelujejo ga z zapletenim postopkom mešanja, kjer

nastajajo kemične reakcije. »Krokodil« se ne izdeluje v ilegalnih ali privatnih

laboratorijih, gre za domačo narejeno drogo, ki jo uporabniki naredijo popolnoma na

pamet večkrat na dan. Uporabniki skuhajo zmes iz tablet proti glavobolu na osnovi

kodeina. Poleg kodeina in tablet proti glavobolu, vsebuje droga še mešanico težkih

kovin, bencin in črni fosfor. Uporabniki si začnejo vbrizgavati »krokodil« šele nato, ko

jim zmanjka denarja za heroin.

Iz tega da je to droga revežev izhaja dejstvo, da imajo tovrstne droge, ki so doma

narejene in ki vsebujejo strupene in nizko cenovne sestavine največkrat grozljive

učinke na telo. Zmes, ki si jo naredijo uporabniki doma, si vbrizgavajo s pomočjo

injekcije v žilo. V primeru da žilo zgrešijo, nastane na mestu vboda gnojni tur.

Uporabniki imajo dan za dnem večjo željo in hkrati kar hrepenijo po zaužitju

desomorfija. Največjo stopnjo zasvojenosti naj bi dosegli nekje v okviru dveh do treh

25

let, po tem obdobju uporabnikom največkrat grozi smrt. Zasvojenost s krokodilom je

težko pozdraviti. Zasvojencu začne po določenem obdobju uživanja meso siveti in se

luščiti, vse do kosti. Bolečina naj bi bila neznosna in naj bi trajala tudi do enega

meseca. V okviru zdravniške oskrbe zasvojencem vbrizgavajo močna pomirjevala, saj

bi drugače omedleli od bolečin.

3.2 Psihični učinki sintetičnih drog

Kot pri večini drog se tudi pri sintetičnih pojavijo posledice delovanja drog na telo po

določenem časovnem obdobju. V odvisniku se poruši telesno ravnovesje in tako se

telo začne odzivati z nezmožnostjo kontroliranega gibanja, značilna je tudi agilnost

in nenehna potreba po govorjenju. Ko osebe začutijo da potrebujejo drogo, jo bodo

poiskale in večinoma časa porabile da drogo dobijo, jo zaužijejo in se omamijo.

Prvine, kot so družina, šola, domače naloge, dnevne dejavnosti, za odvisnike

postanejo popolnoma nepomembne. Osebe izgubijo nadzor nad jemanjem drog in so

nagnjene k pretiranim čustvenim izpadom. Rade zahajajo na zabave, kjer je plesna

glasba močno na glas, saj postanejo bolj občuteni na glasbo, hkrati pa težje

nadzorujejo gibanje lastnega telesa. »Droga učinkuje spodbujajoče in hkrati

sproščujoče, ustvarja dobro razpoloženje, poveča sposobnost navezovanja stikov in

pri tem deluje notranje izravnavajoče in zadovoljujoče.« (Taschner, 2002, str. 41)

Odvisniki se s pomočjo sintetičnih drog transformirajo v svet, kjer se skrijejo njihove

težave, svet postane bolj jasen, barven. Osebe se lažje vključijo v družbo, povečana

je njihova motivacija po druženju in komuniciranju. Po drugi strani pa osebe storijo

dejanja, ki jih v normalnem stanju vsekakor ne bi počele. Postanejo zelo nasilne,

ogrožajo ljudi ki so v bližini ter hkrati so nagnjene k laganju. Zasvojenci se zavedajo

da škodujejo samo sebi in ostalim ljudem, vendar kljub temu ne nehajo jemati drog

(Friedman in Rusch, 2004). Zasvojenost se postopoma razvija od tolerance in telesne

odvisnosti vse do psihične odvisnosti. Odvisniki se težko spopadejo s svojimi

težavami, enostavno začnejo svoje težave prenašati na ljudi okoli sebe, da bi jim

pomagali pri strahu in stresu ter drugih psihičnih stanjih, ki jih odvisnik doživlja.

Bistvo psihične odvisnosti je, da odvisnik jemlje drogo tudi ko proslavlja, tako

naravne občutke ponosa, ugodja in zadovoljstva nadomesti z drogami (Friedman in

Rusch, 2004). Na takšen način začne odvisnik postopoma dopuščati, da naravne

mehanizme spopadanja z življenjem, nadomesti jemanje in uživanje drog. Prav

zaradi tega oseba postaja bolj in bolj psihično odvisna. »Ko jemanje drog postane

26

najpomembnejši način soočanja z življenjem, uživalec drog postane zasvojen.«

(Friedman in Rusch, 2004, str. 180)

Oseba, ki jemlje dlje časa sintetične droge in jih potem preneha jemati, lahko pride

do t.i. odtegnitvenih simptomov. Odtegnitveni simptomi se kažejo v obliki depresije,

brezvoljnosti, povečanem apetitu, ter težjemu ohranjanju budnosti. Tovrstna stanja

izginejo po določenem obdobju. Odtegnitvena stanja so stanja, ki so le redko kdaj

smrtno nevarna, vendar pa predstavljajo hudo grožnjo telesu odvisnika, kar pomeni

da potrebujejo nekatere osebe hospitalizacijo ali pa vključitev njim prilagojenim

programom v zvezi z zasvojenostjo (Sande, 2002). V nekaterih primerih se pojavijo še

težave v duševnem zdravju, saj se lahko zasvojenci soočajo z akutno in kronično

paranoidno psihozo, pojavom organskega možganskega sindroma in sprememba

človekove osebnosti. Kot smo omenili ja eden izmed pogojev zasvojenosti tudi

psihična odvisnost, vendar je stopnja psihične odvisnosti pri vsakem posamezniku

drugačna. Kako razvita bo psihična odvisnost je odvisno od stopnje osebne zrelosti

zasvojenca. To pomeni da osebe, ki so nekoliko bolj samozavestne, ki se znajo bolje

sporazumevati in spopadi v življenju z različnimi stvarmi, hkrati pa imajo več

izkušenj, so navadno odpornejše in imajo nizek nivo psihične odvisnosti (Friedman in

Rusch, 2004). Znotraj tega okvirja lahko izpostavimo predvsem mladostnike, ki

nimajo še veliko izkušenj v življenju in zato se jim hitreje razvije tako telesna kot

tudi duševna odvisnost, kar pa privede do večjega nivoja zasvojenosti. Osebe, ki

uživajo droge skozi različna življenjska obdobja in skozi različna obdobja odraščanja,

se težko ozdravijo zasvojenosti.

Zasvojenost je tako sestavljena iz telesne in psihične odvisnosti. Telesna odvisnost

igra pomembno vlogo pri zasvojenosti, saj se telo hitro navadi na droge, posledično

pa je oseba v veliki nevarnosti da postane zasvojena (Friedman in Rusch, 2004). V

primeru da enega od teh dveh elementov ni, ne moremo govoriti o zasvojenosti.

Potrebno je ločiti ali je oseba zasvojena ali ni. V primeru da ima oseba samo element

telesne odvisnosti, lahko govorimo o osebah oz bolnikih z bolečinami, kateri jemljejo

drogo samo da si preko njih lajšajo bolečine. To so popolnoma normalni ljudje z

družinami, urejenim socialnim stanjem, s službami, vendar uporabljajo drogo kot

zdravilo kot sredstvo s pomočjo katerega lahko živijo polno življenje.

27

3.3 Telesni učinki sintetičnih drog

Telesna odvisnost od drog je eden izmed ključnih elementov zasvojenosti. Za boljšo

razumevanje lahko zasvojenost razložimo tako da je psihični simptom abstinence

neznosna želja po drogi, to je izraz delovanja možganov, le ta pa predstavlja telesni

simptom (Friedman in Rusch, 2004). Ključnega pomena so v našem telesu možgani, ki

usmerjajo naše vedenje da hrepenimo po drogi čedalje bolj. Telo se, ob uživanju

drog začne obnašati drugače. Ko začnejo droge delovati se pospeši srčni utrip in

poviša krvni tlak. Oseba lahko drgeta, se začne močno potiti, ter globlje dihati. Za

razliko od zaužitja drugih drog, se oseba ki uživa sintetične droge ne počuti žejne in

lačne. Večinoma se zaradi večjih odmerkov pojavijo napačne regulacije in napačni

odzivi organizma. Najbolj skrajni telesni učinek ob zaužitju drog je smrt, prav zaradi

motenj krvnega obtoka in odpovedi srca. Največkrat srce odpove zaradi prevelikega

odmerka oz zaradi večkratnega vzetja drog v krajšem časovnem obdobju. Poleg

zgoraj naštetih učinkov imajo sintetične droge še naslednje stranske učinke in sicer

oseba doživlja krče, ima motnje pri hoji, halucinira, telo je močno izčrpano in

omotično. V osnovi lahko govorimo o kardiovaskularnih, pljučnih, nevroloških in

duševno zdravstvenih težavah. Pod duševne zdravstvene težave prištevamo predvsem

anksioznost, depresijo, agresijo, ter tudi akutne paranoidne psihoze. Opozoriti pa je

potrebno tudi da lahko preko vbrizgavanja drog oseba tvega večjo dovzetnost za

nalezljive bolezni.

Največji vpliv, glede telesnih posledic, imajo droge na možgane. Droge povzročijo da

se deli možganov začnejo počasi krčiti in propadati. Možgani so glavna tarča, prav

zaradi tega saj obstajajo v njih živčne celice, ki prinašajo občutke ugodja. Sklepati

je mogoče da v primeru ko se ta del možganov skrči, povzroči oz da signal osebi, da

telo potrebuje še več droge (Orešković, 2009). Sintetične droge, še posebej

amfetamini, povzročajo poškodbe dopaminergičnih nevronov. Dopaminergični nevroni

so nevroni v možganih, ki povzročajo občutke ugodja in prav ti se zaradi jemanja

drog poškodujejo, nekateri ostanejo poškodovani za vso življenje.

Obe vrste zasvojenosti, tako telesna kot psihična, sta popolnoma biološke narave, saj

nastanejo kot posledica spremembe možganskega delovanja, zaradi jemanja drog

(Friedma in Rusch, 2004).

28

4 Medicina in droge

Mnoge psihotropne snovi in prepovedane droge lahko uživamo v zdravstvene namene.

Droge so v medicini ključnega pomena, saj največkrat želi medicinsko osebje

uporabnike drog ozdraviti odvisnosti (Pezelj, 2002). Skozi zgodovino so odkrili oz

prišli do tega spoznanja da je mogoče uživalca drog ozdraviti odvisnosti tako kot

vsako drugo bolezen in sicer s pomočjo nadomestnih zdravil in terapijami. Potrebno

je osebo, ki se zdravi za odvisnostjo od drog vseskozi zdravljenja nadzorovati, saj

pravilna terapija deluje tako na odvisnikovo izboljšanje stanje možganov in osebne

rasti. Poleg predpisanih zdravil mora terapevt upoštevati odvisnikovo socialno okolje

in socialni status.

Različna zdravila pripomorejo da oseba, ki se zdravi, doseže določen nivo v procesu

zdravljenja. Preko stopenj oseba preneha imeti željo po drogah, ostaja v postopku

zdravljenja in se preko tega izogne ponovnemu uživanju drog. Poznamo tri stopnje

zdravljenja odvisnosti.

1.stopnja: »treating withdrawal« tukaj gre za začetno stopnjo, kjer odvisnik

preneha jemati tablete in se hkrati sooča z različnimi duševnimi stanji, kot so

povečana stopnja čustvenosti, padec v depresijo, odvečna prisotnost

strahu…(Drog report, 2013).

2.stopnja: »staying in treatment«določena zdravila so namenjena kot podpora

možganom, da se distancirajo od učinkov drog. Zdravila delujejo počasi in

postopa pripravljajo telo na zdravljene (Drog report, 2013).

3.stopnja: »preventing relapse« oseba, ki je že ozdravljenja in je uspešno

zaključila terapijo mora še naprej jemati zdravila, katera pripomorejo da

oseba ostane ozdravljena in ne zabrede ponovno v odvisnost (Drog report,

2013).

Postopek zdravljenja je podoben kot pri zdravljenju kronične bolezni. Potrebno je

osebo pripraviti do zdravljenja, ji pomagati iz okolja v katerem se je znašla in ji

nuditi pravilno kombinacijo tablet, ki bi ponovno vzpostavile ravnovesje v telesu oz

pripravile možgane do ponovnega pravilnega delovanja. Oseba, ki se znajde na

začetku jemanja drog, lahko s pomočjo spremembe načina življenja zaobide

odvisnost.

29

Strokovnjaki se trudijo razviti zdravila, ki bi bila približek opiatom in ostalim drogam,

ki ga odvisniki nujno potrebujejo. Najbolj uspešno zdravilo pri zdravljenju odvisnikov

je znano pod imenom metadon, katerega predvsem uporabljajo pri zdravljenju oseb

od heroina. Gre za dolgotrajnejšo delovanje sintetično-opiatnega analgetika, ki ga

uporabljajo za preprečevanje abstinenčne krize, v prvi vrsti pa predvsem za

preprečevanje želje po heroinu (Friedman in Rusche, 2004).

Sintetično-opiatni analgetiki naj bi služili kot sredstvo s pomočjo katerih se telo

razstruplja in služi kot nadomestek droge. Poleg metadona, poznamo še druga t.i.

zdravila, ki pomagajo pri zdravljenju zasvojenosti in sicer LAAM, Naltrekson,

Buprenorfin ter klonidin. Zdravljenje s temi zdravili se imenuje substitucijsko

zdravljenje. Prednosti takšnega zdravljenja je manjša uporaba nedovoljenih drog,

manjše tveganje okužbe z virusi hepatitisa in HIV, preprečevanje nastanka drugih

bolezni, predvsem pa zmanjšanje nastanka delikventnih, kriminalnih dejanj.

Substitucijska terapija pa pripomore tudi k pospeševanju psihosocialne, zdravstvene

rehabilitacije.

1. LAAM ali L-alfa-acetilmetadol je učinkovitejši opiatni agonist od

metadona, saj ga je težje preprodajati (Friedman in Rusche, 2004).

2. Naltrekson je opiatni antagonist in je velik nadomestek metadona.

»Naltrekson je antagonist, ki blokira učinke heroina na opiatnih

receptorjih.« (Friedman in Rusche, 2004, str. 219) Opiatni receptor je

eden izmed receptorjev v centralnem živčnem sistemu, na katere se

vežejo endorfini in enkefalini oz v tem primeru snovi, ki vsebujejo opiate.

To zdravilo se uporablja tudi pri zdravljenju od alkohola, vendar še

znanstveniki ne vedo kakšna je pri tem uspešnost zdravljenja. (Friedman

in Rusche, 2004)

3. Buprenorfin je zdravilo, ki se nahaja nekje vmes med agonistom in

antagonistom in učinkuje tudi do treh dni. Ob jemanju manjše količine

tega zdravila se preprečuje abstinenčna kriza, višji odmerek pa lahko

abstinenčno krizo izzove. (Friedman in Rusche, 2004)

30

4. Klonidin je eno izmed zdravil, ki je najmanj podobno opiatom, namreč

zavira nevrone lokusa ceruleusa. Nevron lokus ceruleusa je del notranjega

oživčenja, nam je ta nevron bolj znan pod imenom noradrenalin.

Največkrat je noradrenalin kriv da so živčni stiki preveč aktivni med

abtinenco in tako vplivajo na večjo pojavitev simptomov abstinence.

(Friedman in Rusch, 2004)

Poleg substitucijskega zdravljenja je za rehabilitacijo izjemnega pomena tudi

psihoterapevtska obravnava. Pod to skupino spadajo:

1. Družinska terapija je namenjena v prvi vrsti samo družinskim članom, oz

osebam s katerimi ima odvisnik največ medosebnega stika. Družinski člani

spremljajo vedenje odvisnika, predvsem se pa s pomočjo terapije razreši in

prepreči širitev konflikta na celotno družino. (Kramli, 2011)

2. S pomočjo individualne obravnave se naj bi reševali problemi, ki nastajajo ob

sami rehabilitaciji; gre za nižanje abstinence, predvsem pa se izogibati

konfliktom v domačem in zunanjem okolju. Torej posameznik je tisti, ki se

mora znati soočiti s konfliktom oz se temu primerno izogniti. (Kramli, 2011)

3. Nujno se mora odvisnik udeležiti skupinske terapije. Skupina navadno obsega

od šest do osem oseb, kjer se pogovarjajo o točno določeni temi, predvsem pa

razglabljajo o problemih in težavah s katerimi se vsak posameznik sooči skozi

proces zdravljenja. (Kramli, 2011)

4. Svetovalno delo v ABO: kratica ABO označuje Ambulanto za bolezni

odvisnosti, kamor se ljudje zatekajo v primerih da sumijo da znotraj družine,

družinski član, uživa drogo. S pomočjo ambulant ljudje vedo kako ravnati in

se spopadati z potencialnim odvisnikom, hkrati pa tudi omogoča nudenje

takojšnje rehabilitacije. Svetovalno delo v ABO naj bi temeljilo na

preprečevanju ali prekinitvi stika s substancami. (Kramli, 2011)

5. Izjemnega pomena je da se vseskozi osvešča ljudi, predvsem pa mladostnike o

drogah in kakšne učinke imajo na telo ter zdravje. To izvajajo svetovalne

31

službe tako po šolah kot tudi znotraj različnih podjetij po državi. (Kramli,

2011)

6. Poleg predhodno naštetega pa je v prvi vrsti predvsem preventivno delo, s

pomočjo katerega se prepreči marsikatero neljubo dejanje neozaveščenih

mladostnikov. (Kramli, 2011)

Znanstveniki želijo odkriti več zdravil, ki bi nadomestile nekoliko škodljiv metadon in

bi hkrati bile manj škodljive. Osebe bi tako težje zašle nazaj na pot odvisnosti ter

težje bi se zdravila preprodajala. Vsekakor pa ni vse samo v zdravilih, ki jih odvisniki

jemljejo tekom zdravljenja, veliko je tudi odvisno od poteka zdravljenja pri vsakem

posamezniku. Zdravljenje je odvisno od tega, kakšno željo ima oseba po ozdravitvi,

kdo vse ji pomaga iti skozi ta naporen in čustveno boleč proces, v kakšnih okoliščinah

se zdravi, v prvi vrsti pa predvsem za katero vrsto drog se zdravi in kakšna je njena

preteklost. Zdravnikova naloga je da mu predpiše ustrezno rehabilitacijo, v primeru

da je le-ta zgrešena, mu poskuša določiti nov način zdravljenja, seveda če je to pri

odvisniku še možno oz če je oseba zmožna za ponovno zdravljenje. Friedman meni da

je zasvojenost kot nekakšna kronična bolezen, ki se mnogokrat ponovi in le na

podlagi tega se posameznik zaveda da mora spremeniti način življenja, za kar pa

seveda potrebuje čas (Friedman in Rusch, 2004).

4.1 Nadomestek droge: da ali ne?

Uporabniki drog, predvsem z močnimi psihoaktivnimi substancami, zaradi

dolgotrajnega jemanja, težko najdejo pot iz odvisnosti. Težko je pri vsakem

posamezniku doseči stoodstotno ozdravitev od opiatov, vendar se s pomočjo

metadona lahko oseba lažje odvadi od drog. Vse več se jih odloča za tovrstno

zdravljenje zaradi naraščajočega števila smrtnih izidov uporabnikov drog, vse večje

dosegljivosti drog na javnih mestih, hitrejše širitve raznih lahko prenosljivih in težje

ozdravljivih bolezni.

32

4.1.1 METADON

Kot nadomestek drog naj bi bil eden izmed sintetičnih opioidov, imenovan metadon.

Metadon je beli kristalni prašek, ki je grenkega okusa (Žigon, 2000). V osnovi je

metadon močno sredstvo za lajšanje bolečin, lahko pa se uporablja v okviru

zdravljenja odvisnosti od opiatov. Nahaja se v obliki tablet, tekočine ali belega

prahu. Je zelo močno zdravilo, zato lahko oseba, ki ga jemlje, postane hitro odvisna.

Tukaj lahko vidimo skupno točko med drogami in metadonom, saj oseba ki naj bi se

odvajala odvisnosti od drog z metadonom, lahko z rednim jemanjem metadona

postane prav tako odvisna (Žigon, 2000). Pomembno je da so metadonski programi

močno nadzorovani in da oseba normalno nadaljuje življenjsko pot brez drog. Prav

zaradi tega se metadon uporablja v zelo skrajnih primerih odvisnosti.

Metadonsko zdravljenje vsekakor ne zaščiti odvisnike pred okužbami z virusom HIV,

ne zmanjša nastanka manjših in večjih kaznivih dejanj, preprečitev smrti in ne more

služiti kot nadomestna terapija in hkrati ne rešuje problematike drog za marginalne

skupine. (Taschner, 2002).

Metadonsko zdravljenje ima zelo veliko negativnih posledic, prav zaradi tega

znanstveniki stremijo znova in znova za odkritjem novega boljšega zdravila za

odvisnike, ki bodo manj agresivna in škodljiva za telo.

Metadonsko zdravljenje ima naslednje negativne posledice:

1. Metadon je sintetični opioid, katerega zasvojenci ne uporabljajo za lastne

namene, temveč ga preprodajajo naprej in porabijo pridobljeni denar za

ostale droge (Friedman in Rusch, 2004).

2. Oseba mora metadon jemati vsak dan, po njega mora priti dnevno v

zdravstvene ustanove, torej je njegova učinkovitost krajša od treh dni in

lahko postane predvsem nadležno za zasvojenca, saj gre za dodatno

nalogo v sklopu zdravljenja, katero ne sme izpustiti (Friedman in Rusch,

2004).

3. Kljub temu da velja metadon kot zdravilo za zdravljenje odvisnosti,

predstavlja resen problem, saj oseba hitro postane odvisna od njega,

33

4. Metadon deluje samo pri zasvojencih z heroinom in nikakor ne pri osebah,

ki jemljejo ostale droge ali celo uživajo alkohol (Friedman in Rusch,

2004).

4.2 Ali je lahko droga zdravilo?

Droge oz bolje rečeno snovi iz katerih so droge sestavljene so poznana ljudstvom po

svetu že tisočletja. Prvotno so jih uporabljali za zdravilne namene, sedaj pa se droge

močno zlorabljajo in predstavljajo velik problem družbi. V osnovi so uporabljali opij,

alkohol in kanabis, v današnjem času pa se alkohol ne uporablja več, opiati imajo pa

še vedno velik pomen v medicini. Kljub novo nastalim sodobnim zdravilom, še vedno

veljajo opiati za najmočnejše analgetike, med katerimi je morfin postavil standarde

s katerimi merijo moč vseh novih analgetikov (Friedman in Rusch, 2004).

V primeru povezave med medicino in drogami, lahko vsekakor trdimo da se medicina

najbolj povezuje s problemom konoplje. Konoplja ima vrsto koristnih učinkovin,

katere lahko uporabljamo v medicini. V njej obstaja aktivna substanca imenovana

THC, ki jo uporabljajo v različnih zdravilih, saj pripomore k lajšanju slabosti in

bljuvanju, ki se pojavlja predvsem pri zdravljenju določenih oblik raka (Pezelj,

2002).

Kljub vsemu pa se še vedno lahko vprašamo kako je lahko droga po eni strani

škodljiva in povzroča zasvojenost, po drugi strani pa naj bi služila kot zdravilo.

Znanstveniki so se osredotočili na tiste rastline, ki bi s pomočjo kemične in

farmacevtske obdelave zdravile točno določeno bolezen. Snovi teh zdravil bi se

vezale le na obolele dele. »Kemijska sinteza v laboratorijih privede do spremembe

lastnosti; povečane specifičnosti (manj stranskih učinkov) ter povečane moči

delovanja in trajanja (metadon deluje približno šestkrat dlje kot heroin).« (Friedman

in Rusch, 2004, str. 232)

V življenju vsaj enkrat vsi ljudje zaužijemo poživila, pomirjevala, inhalante,

hipnotike in navsezadnje tudi določene droge, nekatere legalne, spet drugi

nelegalne. Te snovi so ob pravilni uporabi in pravilnem doziranju povsem učinkovite

in varne. Analgetike zdravniki težje predpišejo osebi, ki ima močne ali pa zmerne

bolečine, saj bolečina ne bi izginila, zato je potrebno predpisati določen opiat.

34

Medicina uporablja kokain kot lokalni anestetik pri operaciji očesne roženice.

Določene stimulanse se uporablja pri otrocih, ki se zdravijo za motnjo aktivnosti s

primanjkljajem pozornosti. Pomirjevala se uporabljajo predvsem za zdravljenje

anksioznosti in epilepsije. Na področju zobozdravstva se uporablja dušikov oksid za

določene posege. Veliko ljudi pa tudi jemlje uspavala, če imajo težave s spancem.

Predhodno naštete droge in ostale snovi veljajo v osnovi za škodljive, vendar če

oseba ve za kaj in kako se jih uporablja, predvsem pa v kakšni količini, potem je

uporaba popolnoma legalna in varna. »Odločitev ali naj bo snov, ki jo ljudje lahko

zlorabljajo, dostopna kot zdravilo, mora temeljiti na oceni tveganja in koristi.«

(Friedman in Rusche, 2004, str. 238) Ljudje moramo sami pri sebi oceniti ali nam

neka snov škodi ali ne. V primeru da imamo mi slabo prepričanje o tej drogi in ji

močno nasprotujemo, lahko zapravimo možnost za zdravljenje. Pomanjkljivost

legalnih drog je da so preveč dostopne in lahko pride hitreje do njenih zlorab.

Nikoli ne smemo metati v isti koš osebe, ki so zasvojene z drogo, ter oseb, ki

jemljejo drogo zaradi bolečin, ki jih imajo. Osebe, ki jemljejo opiate dlje časa so

prav tako kot odvisniki od njih telesno odvisni. Ker se telo navadi na dnevno določeno

količino opiatov, lahko ob nenadnem prenehanju tudi oseba, ki uporablja drogo le z

namenom lajšanja bolečin, doživi abstinenčno krizo (Friedman in Rusche, 2004).

Glavna razlika po prenehanju jemanja opiatov in drugih drog med zasvojencem in

bolnikom z bolečinami je, da oseba z bolečinami ne želi jemati več drog in ima

nadzor nad vedenjem, pri zasvojencu tega ni.

Poudariti je potrebno razliko med telesno odvisnostjo in zasvojenostjo, s

predpostavko da obe osebi jemljeta isto drogo z različnim namenom in želenim

stranskim učinkom. »Zasvojenost je rezultat medsebojnega vplivanja biološke narave

(naših možganov), okolja (razloga za jemanje droge) in droge (ki bo pod določenimi

okoliščinami povzročila telesno odvisnost, zasvojenost pa bo povzročila samo z

dodatkom še nekaterih drugih dejavnikov).« (Friedman in Rusch, 2004, str. 240)

Potrebno je ugotoviti kaj je vzrok jemanja drog, v tem primeru gre za občutke

ugodja, oddaljitev od problemov; torej govorimo o zlorabi drog. Ko pa govorimo o

telesni odvisnosti pa ljudje razvijejo toleranco in telesno odvisnost prav tako kot

odvisniki, vendar se pri osebah z bolečinami samo telo navadi na drogo. Vsekakor pa

se morajo ljudje ki jemljejo droge za zdravstvene namene navaditi na droge, saj jim

od začetka predstavlja jemanje veliko težav; so močno utrujeni, težko se

35

osredotočajo na stvari in njihova pozornost je na zelo nizkem nivoju, vendar pa po

nekaj dneh zdravljenja učinki popustijo.

5 Organizacije

Slovenija, ima glede na svojo majhnost in število prebivalcev, izjemno veliko število

oseb, ki uživajo droge, predvsem je v porastu med uživalci heroin (Pirković, 2003).

Prav zaradi vse večjega števila uporabnikov drog, posledično narašča prikrita

kriminaliteta. Potrebno je da se o drogah preventivno poučuje tako mlade ljudi,

torej ljudi ki vstopajo v določene socialne kroge, kot tudi ostale prebivalce Republike

Slovenije. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)

opozorja da je nujno, da se trgovanje in uporaba drog zmanjšata na trgu, države

najprej uredijo zdravstvene in socialne ukrepe, pod katere spadajo preprečevanje,

zmanjševanje škode, zdravljenje in socialna reintegracija.

Za preventivno delovanje in hkrati tudi razreševanje problemov na področju drog je

potreben celosten pristop. To pomeni da se posamezniki in organizacije v osnovi

osredotočajo na vse ljudi znotraj države z okoljskimi in splošnimi pristopi, nato so na

vrsti ranljive skupine kjer uporabijo strategijo selektivnega preprečevanja, kot

zadnje pa je tukaj še skupina ogroženih posameznikov, kjer pa gre za indicirano

preprečevanje. Selektivno preprečevanje se lahko uporabi tako v šolah, kjer so

mladoletniki, ter v določenih skupnostih, kjer imajo ljudje težave z drogami. Na

splošno gre pri tem za pomoč osebam in skupinam, kjer se predvideva da so ljudje

bolj dovzetni za uživanje droge oz da bodo imeli težave z drogo.

V prvi vrsti se selektivno preprečevanje nanaša na mladoletnike v šolah. Organizacije

se največkrat osredotočijo na otroka, ki izhaja iz družine, kjer imajo težke socialne

ali neurejene družinske razmere. Potencialno problematičnega otroka se spremlja

skozi ves dan. V primeru da otrok zamuja v šolo, bi lahko socialnim delavcem bil

signal, da se z otroku nekaj dogaja. Otrok, se v času šolanja znajde v različnih

družbenih in kulturnih okoljih, vse se mu zdi novo, zato zelo hitro poskusi stvari, ki so

prepovedane. Otroku, kateremu lastna družina ne more biti vzor, hitreje zapade v

kriminalna dejanja in ima probleme tako doma kot tudi v šoli. S pomočjo

selektivnega preprečevanja lahko zgodnje odkrijemo otroka, ki ima vedenjske težave

36

ali težave z drogami. Lahko pa se selektivno preprečevanje uporabi tudi za boljši

nadzor mladine na ulicah, primer so nordijske države, kjer ulice nadzorujejo tudi

starši otrok. Sklepamo lahko da je potrebno za učinkovit nadzor nad drogami vključiti

vse ljudi, vso skupnost, saj lahko le tako in z njihovo pomočjo zmanjšamo širitev drog

in posledično zmanjšamo nastanek delikventnih, kriminalnih dejanj.

Indicirano ali indikativno preprečevanje je preventivno delovanje, kjer se prepoznava

osebe, ki imajo težave z drogami, katerih posledice bi lahko bile kasnejše duševne

motnje, krhanje družinskih vezi, neuspeh v šoli, ali prepoznava oseb, ki še niso v

obdobju zasvojenosti, vendar imajo opravka z drogami. Glavna naloga indicirane

preventive je preprečiti sunkovit razvoj zasvojenosti od drog, zmanjšati njihovo

uporabo ter preprečiti lahko pridobitev ilegalnih drog in ne samo preprečiti začetke

uporabe drog (Gates, 2008). Izjemnega pomena je pri tej preventivi družina

zasvojenca. Družina mora sodelovati v programu zdravljenja in preprečevanja

zasvojenosti, saj je glavni vir s pomočjo katere se lahko posameznik zaupa.

Poleg zgoraj naštetih preventiv, je izjemnega pomena tudi izvajanje preventiv na

krajih kjer je pestro nočno življenje. Prizorišča z rejv glasbo so največkrat velika

zbirališča preprodajalcev mamil in oseb, ki ta mamila kupujejo in uživajo.

Organizacije delujejo preventivno na teh krajih, kjer s svojo prisotnostjo preko

mobilnih ekip ozaveščajo mlade s pomočjo letakov in vzajemnim izobraževanjem.

Takšna preventiva je preventiva, kjer imajo organizacije neposreden stik z

potencialnimi uživalci drog. Organizacije preverjajo tudi lokale, prizorišča, kako so

urejena, kdo je odgovorni, kakšen alkohol je dovoljen, kdo ima vstop na kraj

dogajanja, kako je poskrbljeno za varnost itd.

5.1 DrogArt

V Sloveniji, natančneje v Ljubljani, deluje neprofitna volonterska organizacija, ki je

bila ustanovljena leta 1999 (Pezelj, 2002). Glavni cilj članov v organizaciji je da ljudi

osveščajo o drogah in njenih posledicah, ter pomagajo osebam, ki so zašli na pot

odvisnosti od drog in tudi alkohola. Znotraj organizacije deluje več podskupin, ki se

ukvarjajo s svetovanjem in informiranjem oseb o drogah in alkoholu, delijo različne

letake na večjih prireditvah glasbe, hkrati pa izvajajo raziskave o razširjenosti

37

odvisnosti, katere droge se najbolj preprodajajo itd. Ker pa je to predvsem

volonterska organizacija, je bila leta 2005 razglašena in dobila status humanitarne

organizacije.

DrogArt izvaja naslednje programe:

1. Infotočka vsebuje vse potrebne informacije, ki jih posameznik želi pridobiti o

drogah in alkoholu, ter o njunih posledicah.

2. Izberi sam je projekt, kjer si osebe lahko preko informacij prizadevajo

zmanjšati zaužitje alkohola, posredujejo informacije svojim vrstnikom, kar pa

pripomore k temu, da so osebe bolj informirane in ne težijo tako k

prekomernemu uživanju alkohola.

3. Pleši z glavo je projekt, ki se izvaja na terenu in se izvaja od kar so ustanovili

organizacijo DrogArt. Določeni člani organizacije so prisotni na letnih

prireditvah elektronske glasbe in tako na samem kraju dogodka ozaveščajo

ljudi o drogah in alkoholu.

4. Ne pogrni na celi črti je projekt, ki se izvaja za uporabnike heroina, ki bi

lahko bili potencialni odvisniki. Gre za pomoč tem osebam ali pa tudi za

anonimno svetovanje.

5. Safe coast je mednarodni projekt, kjer gre za sodelovanje več organizacij po

Evropi in medsebojno sodelovanje na večjih elektronskih prireditvah po

Evropi.

6. After taxi je projekt kateri je bil ustvarjen z namenom zmanjšati prometnih

nesreč pod vplivom drog in alkohola. To pomeni, da se mladi vračajo domov z

javnimi prevozi oz z osebami, ki niso zaužile ne alkohola niti ne drugih

substanc, katere bi lahko ovira voznika pri varni vožnji.

Poleg tega je DrogArt ustanovila mrežo nevladnih organizacij, ki šteje že kar 32

članic. Organizacija tesno sodeluje s policijo, kjer izvajajo program EMCD. Gre za

38

sistem zgodnjega opozarjanja na nove psihoaktivne snovi. Medsebojno sodelovanje je

pomembno, saj omogoča zmanjševanje škode, ki nastanejo z novimi in

prepovedanimi psihoaktivnimi snovmi (Paš, Purkart in Zorman, 2011). Pri vseh teh

organizacijah, ki stremijo k preprečevanju čedalje večjemu pritoku ilegalnih in novih

drog na trg, je potrebna doslednost, predvsem pa izboljšava odzivnega časa. Odzivni

čas je pri vsem tem izrednega pomena, saj ob hitrem reagiranju in odkrivanju novih

drog na trgu, organizacije pripomorejo k manjši dostopnosti drog.

5.2 Ministrstvo za zdravje

Poleg neprofitnih volonterskih organizacij pa v boju proti prepovedanim drogam

sodeluje tudi sam država Republika Slovenija v okviru Ministrstva za zdravje.

Slovenija je ena izmed članic Organizacije združenih narodov, v okviru katere je

podpisala dokument oz konvencijo Boja proti drogam . Ministrstvo za zdravje tako s

pomočjo različnih organizacij opozarja na škodljivost drog, ter hkrati stremi k

odkrivanju in zmanjševanju drog na trgu. Področje prepovedanih drog v Sloveniji je

pravno urejeno z naslednjimi dokumenti: Zakon o preprečevanju uporabe

prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (ZPUPD), Zakon o

proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) in Zakon o predhodnih

sestavinah za prepovedane droge.

39

6 Razprava

V diplomski nalogi smo se natančneje opredelili do sintetičnih drog, katere se

največkrat uporabljajo predvsem na plesnih prireditvah, ki se izvajajo več dni

zapored z določeno glasbeno zvrstjo. Seveda pa takšne droge označujemo z izrazom

plesne droge. Ko smo govorili o sintetičnih drogah smo s tem mislili na droge, ki

nimajo konstantne sestave in vsebnost snovi prav zaradi izdelovanja v tajnih

laboratorijih nenehno niha. Poleg tega smo omenili novo nastale droge, kot so 3-

MMC, Mefedron in Krokodil, ki so cenejšega ranga in lažje dostopne. Opisali smo samo

tri najbolj razširjena in med uživalci popularne nove sintetične droge, mnoge so še

raziskovalcem, pravosodnim organom, policiji itd. neznane. Hipoteze smo potrdili ali

zavrnili s pomočjo Poročila o drogah v Evropi 2013, ki ga je izdal Evropski center za

spremljanje drog in zasvojenosti z drogami.

EMCDDA letno piše poročila o stanju drog na trgu v Evropi. V poročilu 2013 je še

posebej poudarila da analizo drog na trgu močno zapletajo pojavljanje novih drog,

kemičnih ali naravnih snovi, ki pa niso nadzorovane s strani mednarodne zakonodaje

(EMCDDA, 2013). Kot smo že omenili v jedru diplomske naloge, so nove psihoaktivne

snovi izdelane v tajnih laboratorijih ali celo kar doma, to pa preprečuje raziskavo s

strani organizacij. Tovrstne droge vsebujejo snovi, ki so lahko dostopne

uporabnikom, hkrati pa medsebojno mešanje teh snovi predstavlja veliko negativnih

posledic, s tem mislimo na neznane in uničujoče učinke na uporabnika. »V letu 2012

so države članice prvič priglasile 73 novih psihoaktivnih snovi v sistemu EU za zgodnje

opozarjanje.« (EMCDDA, 2013, str. 26) To nam nazorno prikazuje spodnji graf.

Hipotezo »Poraba klasičnih (konvencionalnih) drog pri nas upada.« lahko potrdimo,

saj so sestavine pri nekonvencionalnih drogah lažje in hitreje dostopne, ter finančno

bolj prijazne uživalcem. Slabost teh novih sintetičnih drog je, da vsebujejo snovi ki

so neraziskane in imajo v večini primerov veliko slabše in predvsem za telo uničljive

posledice kot kvalitetne in dražje droge.

40

Slika 1: Število in glavne skupine novih psihoaktivnih snovi, 2005-20012 (vir: EMCCDA,

2013).

Poročilo drog v Evropi 2013: Trendi in razvoj, ki ga je izdal Evropski center za

spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je s pomočjo raziskave prišel do rezultata

da je nivo stimulansov v Evropi izjemno visoka in da je njihova uporaba tesno

povezana z določenimi lokacijami, kjer se pleše, vrtijo različne zvrsti glasbe,

predvsem rejv in tehno glasbo, ter da obiskovalci jemljejo droge skupaj z alkoholom

(EMCDDA, 2013).

Slika 2: Prevladujoči stimulans glede na lansko razširjenost med 15 do 34 letniki (vir:

EMCCDA, 2013).

41

Iz slike je razvidno da so stimulansi različno razporejeni po Evropi. Najbolj sta

popularna kokain in amfetamini, slednji se nahaja predvsem v srednji in severni

Evropi, kokain pa predvsem na jugu in zahodu Evrope. Skandinavske države so znane

predvsem po večjih glasbenih prireditvah in odmevnih nočnih zabavah. Amfetamini

kot ena izmed temeljnih skupin sintetičnih drog obstajajo najbolj razširjeni na

območju Norveške, Švedske, Finske, Nemčije in Poljske. V teh evropskih državah so

že iz osemdesetih let znani rejv partiji, kateri so danes znani kot festivali z rejv

glasbo. Ta območja so poznana kot določen prostor kjer se preprodajajo in uživajo

ogromne količine ilegalnih in legalnih drog. V srednji in severni Evropi se s

problemom drog soočajo tako, da organizacije za boj proti drogam poučujejo otroke

v šolah o škodljivosti drog in hkrati pomagajo tistim, ki so že na poti v odvisnost.

Torej lahko hipotezo »Visoka raven uporabe stimulansov je običajno povezana z

določenimi lokacijami s plesom, glasbo nočnim življenjem, kjer se te droge pogosto

uporabljajo v kombinaciji z alkoholom« potrdimo.

Mnoge osebe, ki so odvisne od drog poiščejo pomoč pri ustanovah in zdravstvenih

domovih, kjer jim preko socialnih in zdravstvenih ukrepov, nudijo nadomestno

zdravljenje z opoidi, ter z razdeljevanjem injekcijskih igel in brizg. »Glavni načini

zdravljenja odvisnosti od drog v Evropi so psihosocialni ukrepi, nadomestno

zdravljenje z opoidi in razstrupljanje, zdravljenje pa večinoma poteka v izven

bolnišničnih ustanovah, kot so specialistični centri, splošne zdravniške ambulante in

nizko pražne ustanove.« (EMCDDA, 2013, str. 51) Skupno vsem državam je, da

nadomeščajo drogo, ki jo je predhodno jemal odvisnik, z nadomestnim zdravilom.

Severna Evropa nudi odvisnikom za zdravljenje metadon mešan z buprenorfin5.

Buprenorfin se uporablja predvsem na območju Francije, Češke, Grčije in Turčije, v

ostalih delih Evrope pa se za nadomestek drog uporablja že od nekdaj znano

nadomestno zdravilo drog metadon. V sklopu najpogostejše vrste zdravljenja

odvisnosti od drog poleg nadomestnega zdravila, mora odvisnik biti deležen tudi

psihosocialne oskrbe, ki pa se navadno izvaja v specialističnih centrih. Dosegljivost

nadomestnega zdravljenja preko predhodno naštetih zdravil pa v nekaterih državah

niso mogoča. Problem nastane zaradi političnega sistema znotraj države oz zaradi

čakalne dobe za nadomestno zdravilo ki je lahko celo daljša od šestih mesecev.

5 Buprenorfin vključuje kombinacijo buprenorfina in naloksona

42

Poročilo o drogah v letu 2013 navaja naslednje države, za katere je dobavljivost

nadomestnih zdravil izjemno težka, to sta Grčija in Bolgarija. Kot navaja EMCDDA se

je dobavljivost nadomestnega zdravila v Grčiji zmanjšala, zmanjšala se je tudi

čakalna doba, saj so bile oblasti prisiljene narediti spremembe, ker se je povečalo

število okužb z virusom HIV med uporabniki drog. Vsekakor pa odvisniki, ki se želijo

ozdraviti in prenehati z jemanjem drog ne ostanejo brez zdravljenja. Druga

zdravljenja so omogočena v vseh državah Evrope. Govorimo o izven bolnišničnih

zdravljenjih, kjer se izvajajo psihosocialni ukrepi in sicer gre za kognitivno-vedenjsko

terapijo, terapevtske skupnosti ter drugi pristopi. Pred zdravljenjem se mnogokrat

izvede program razstrupljanja, kjer osebam preko zdravil želijo pomagati spremeniti

fizične simptome odtegnitve (EMCDDA, 2013).

Slika 3: Delež problematičnih uporabnikov opoidov, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od

drog (vir: EMCCDA, 2013).

Odvisniki se udeležujejo prilagojenih programov, ki pa so na voljo v državah z dolgo

zgodovino zdravljenja uporabnikov amfetaminov (EMCDDA, 2013). Hipotezo »Vrste

zdravljenja, ki jih imajo na voljo uporabniki amfetaminov oz sintetičnih drog v

Evropi, se med državami medsebojno razlikujejo« lahko zavrnemo.

43

7 Zaključek

Sintetične droge so v zadnjem desetletju pereč problem v večini Evropskih držav. Te

droge je izjemno težko izslediti, saj je o njih izjemno malo informacij. Gre za

področje, ki je slabo raziskano, posledično ne moremo predvideti kakšni bodo

stranski učinki na uživalca. Preiskovalci se zavedajo, da morajo za hitrejšo odkrivanje

teh drog spremljati ilegalni trg drog, ter biti vseskozi korak pred osebami, ki

izdelujejo in preprodajajo droge. Problematika drog se nanaša na tisti del varnosti v

vsaki državi, tudi v Sloveniji, ki zahteva kompleksno, multidisciplinarno in

uravnoteženo reševanje.

V grobem smo v diplomski nalogi razdelili sintetične droge na amfetamine,

metamfetamine, MDA, ekstazi in LSD. Najbolj popularne in prodane sintetične droge

so amfetamini, MDA in ekstazi. Poudariti je potrebno da so redke sintetične droge na

trgu, ki se nahajajo v čisti obliki, največkrat gre za medsebojno mešanje ali pa je

njihova sestava popolnoma neznana. Vseskozi nastajajo nove in nove psihoaktivne

snovi. Spoznali smo, da je za njih krivo največkrat to da uporabniki iščejo hitrejše,

predvsem pa cenejše poti do drog. Tako nove psihoaktivne snovi, kjer smo omenili

sintetične opiate, predstavljajo lažjo dostopnost. Največkrat so sestavljene iz snovi,

ki jih lahko dobimo kar v trgovini ali celo v lekarni. Kljub cenejši dobavi teh drog, kot

so »krokodil« in »mefedron«, pa na drugi strani povzročajo veliko preglavic stranski

učinki, ki so pa največkrat neznani in mnogokrat usodni. Uporabniki so mladostniki, ki

veljajo za rizično skupino populacije, ki najhitreje poskusijo užiti določeno drogo,

hkrati pa se ne zavedajo katastrofalnih posledic.

Ne smemo pozabiti da se določene droge uporabljajo tudi v medicini. V splošnem

oziru določene droge niso slabe za telo in predstavljajo mnogokrat kot edini vir

ozdravitve oz izboljšanje zdravstvenega stanja bolnika. Vsekakor pa se strinjamo s

trditvijo »Odločitev ali naj bo snov, ki jo ljudje lahko zlorabljajo, dostopna kot

zdravilo, mora temeljiti na oceni tveganja in koristi.« (Friedman in Rusche, 2004, str.

238) Zavedati se je potrebno ali bo osebi droga koristila ali škodila, hkrati pa moramo

biti pozorni da ne pride do njene zlorabe.

Boj proti drogam je specifičnega pomena v vsaki državi. Proti njej se borijo vsi

državni organi, organizacije, v Sloveniji je to DrogArt, v Evropi EMCDDA, ter vsak

44

posameznik. »V Evropi so nacionalne vlade in parlamenti odgovorni za sprejemanje

pravnih, strateških, organizacijskih in proračunskih okvirov, ki so potrebni za

odzivanje na težave, povezane z drogami, zakonodaja o drogah in večletne strategije

EU ter akcijski ukrepi pa zagotavljajo okvir za usklajeno ukrepanje.« (EMCDDA, 2013,

str. 59) Pomembno je tudi da se preprodajalce in osebe, ki se ukvarjajo z

izdelovanjem drog, ter osebe, ki zadržujejo pri sebi drogo in jo uživajo, ustrezno

kaznujejo organi pregona.

45

8 Uporabljeni viri

Areh, I. (2012). Psihologija za varnostno področje. Ljubljana: Fakulteta za varnostne

vede.

Dekleva, B. (1999). Ekstazi in plesne droge.Ljubljana: Univerza v Ljubljani:

Pedagoška fakulteta.

Dimitrijević, I. (2001). Dizajnarske droge. Odvisnosti, 1(2), 35-39.

Dogša, I. (1997). Droge? Ne, hvala. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Dvoršek, A. in Frangež, D. (2011). Prepovedane droge v Sloveniji. Ljubljana:

Fakulteta za varnostne vede.

Janežič, M. (2005). Pojav in preiskave manj pogostih oblik prepovedanih drog, ki so

se pojavile v Sloveniji. Varstvoslovje, 7(4), 388-397.

Jošt, Z. (2009). Sintetične droge v Sloveniji (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za

varnostne vede.

Kozmelj, R. (2004). Zaključili tudi projekt sintetične droge. Odmev, 61, 16-17.

Kranjc, M. (2002). IKS-Plesne droge: informacije za srednješolce. Ljubljana: DrogArt.

Narkst, B. (2002). Sintetične dorge-ecstasy (Diplomsko delo). Ljubljana: Visoka

policijsko-varnostna šola.

Oresković, M. (14.12.2013). Kako ubijajo droge. Viva.si. Pridobljeno na:

http://www.viva.si/Zasvojenost/848/Kako-ubijajo-droge

Pezelj, J. (2002). Nevarna prepoved. Ljubljana: samozaložba.

Pirkovič, L. (2003). Policija, prepovedane droge in mladostniki. Varstvoslovje, 5(3),

235-243.

46

Poročilo o drogah v Evropi. (2013). Poročilo o drogah v Evropi 2013: Trendi in razvoj.

Pridobljeno na: http://www.drogart.org/knjiznica/1852/porocilo-o-drogah-v-

evropi-trendi-in.html

Reuche, S. (2004). Lažnivi sli: kako zasvojljive droge poškodujejo možgane.

Ljubljana: Debora.

Rassool, G. (2011). Understanding addiction behaviours : theoretical and clinical

practice in health and social care. New York: Palgrave Macmillan.

Sande, M. (2004). Uporaba drog v družbi tveganj. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Sande, M., Grebenc, V., Kvaternik, I. et al. (2007). Na spidu 2. Ljubljana: DrogArt.

Sande, M. (2002). Na spidu : sintetične droge in obiskovanje prireditev elektronske

glasbe. Ljubljana: DrogArt.

Taschner, K. (2002). Trde droge-mehke droge?. Ptuj: In obs medicus.

United nations office on drugs and crime. (2013). World drug report 2013.

Pridobljeno na: http://www.drogart.org/knjiznica/1870/world-drug-report-

2013-anglescina.html

Volkow, N. (2007). The science of addiction. Pridobljeno na:

http://www.drogart.org/knjiznica/1892/the-science-of-addiction-

anglescina.html

V Avstriji in Španiji odkrili nevarno snov PMA. (13.12.2013). Ivz.si. Pridobljeno na:

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=167&pi=5&_5_id=1935&_5_PageIndex=0&_5_gr

oupId=300&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=167-5.0.

Žigon, D. (2000). Kaj veš o drogah?. Ljubljana: Center Marketing International.