petra arko diplomska naloga - share.upr.si · zahvala najprej iskrena zahvala moji mentorici, doc....

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

PETRA ARKO

KOPER 2017

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

SPOZNAVANJE GOZDA IN NJEGOVEGA

POMENA S POMOČJO IZKUSTVENEGA UČENJA

V SKUPINI PREDŠOLSKIH OTROK

Petra Arko

Koper 2017

Mentorica: doc. dr. Janja Plazar

ZAHVALA

Najprej iskrena zahvala moji mentorici, doc. dr. Janji Plazar, za strokovno pomoč,

prijaznost in nasvete pri pisanju diplomske naloge.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila tudi vsem ostalim, ki ste verjeli vame in me v

času študija podpirali.

Zahvaljujem se vzgojiteljici Ani Putre, ki je v meni videla več, mi zaupala in me

spodbudila k odločitvi za študij. Posebna zahvala gre vodji vrtca Katarini Žagar in vsem

sodelavkam za organizacijo dela in menjave, da sem lahko prisostovala organiziranemu

študiju, ter vzgojiteljici Tadeji Korelc, ki je prilagodila delo in mi omogočila izvajanje

dejavnosti za diplomsko nalogo ter mi bila zgled in opora pri izvajanju dejavnosti in delu

z otroki.

Hvala moji družini za razumevanje, podporo, za vse spodbudne besede in ljubezen.

Hvala vsem študentom za pomoč in pristne odnose, še posebej Reufi Volkar in naši

študijski skupini.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Petra Arko, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa

prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom »Spoznavanje gozda in njegovega pomena s

pomočjo izkustvenega učenja v skupini predšolskih otrok«

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

V Kopru, dne

IZVLEČEK

Okolje, ki nas obdaja, večinoma jemljemo samo po sebi umevno, tako odrasli kot

tudi otroci. Preko vsakodnevnih dejavnosti v vrtcu vzgojitelji ugotavljamo, da ni v odnosu

do narave nič drugače tudi pri predšolskih otrocih našega vrtca. Vrtec obdaja gozd in

vsakodnevno opažamo, da ga otroci zelo slabo poznajo. Zato smo želeli otrokom

predstaviti pomen gozda, jih seznaniti z značilnostmi le tega ter pomenom za naravo in

človeka ter jim privzgojiti čut po naklonjenem, spoštljivem in odgovornem odnosu do

gozda. Takšen odnos in znanje se v zgodnjem otroštvu gradi z opazovanjem,

raziskovanjem, primerjanjem, skratka z izkustvenim učenjem z vsemi čutili ter v povezavi

z aktivnim učenjem, ki predšolskemu otroku prinese poglobljeno znanje in trajno

vrednost.

V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili pomen aktivnega

izkustvenega učenja za predšolskega otroka. Izkustveno učenje je namreč tisto, ki otroke

miselno in čustveno motivira. Predstavili smo tudi pomen zgodnjega učenja naravoslovja

in se poglobili v to, kakšna je pri učenju vloga vzgojitelja.

V prvem delu praktičnega dela smo z otroki raziskali, koliko vedo o drevesih, gozdu

in pomenu gozda. Podatke o njihovem znanju smo zbrali na podlagi polstrukturiranega

intervjuja. Odgovori so nam pomagali pri oblikovanju različnih dejavnosti, pri katerih so

otroci spoznavali zgradbo dreves in katere naloge opravljajo posamezni drevesni deli.

Spoznavali smo tudi najpogosteje zastopane drevesne vrste v slovenskih gozdovih, si

ogledali postopek predelave lesa od hloda do izdelka in ugotavljali ekonomski pomen

dreves. Primerjali smo mestno okolje z gozdom in preživeli dan z gozdarjem. V zadnjem

delu, po opravljenih dejavnostih, smo otroke ponovno intervjuvali in ugotavljali, koliko

znanja so otroci preko izkustvenega učenja pridobili. Pridobljene podatke smo ustrezno

predstavili.

Ključne besede: zgodnje otroštvo, narava, naravoslovje, gozd, izkustveno učenje.

ABSTRACT

Forest and its importance through inquiry-based learning in a preschool classroom

Children and adults mostly take the environment for granted. In daily activities in

kindergarten, pre-school teachers detect that in the attitude to the nature of our pre-

school children is no different. Kindergarten is surrounded by wood and we daily notice

that the children know very little about it. Therefore, we wanted to represent the meaning

of the wood to the children, to be acquainted of the characteristics of it, its meaning for

the nature and human and to get a sense of sympathetic, respectful and responsible

relationship to the wood. Such a relationship and knowledge is built in the early childhood

with observation, exploring, comparing, in short with experiential learning with all senses,

in connection with active learning, which brings pre-school children in-depth knowledge

and permanent value.

In theoretical part of the thesis is represented the meaning of active experiential

learning for pre-school children. Experiential learning is the thing, which mentally and

emotionally motivates children. It is also represented the meaning of early learning of

science and it is deepened in the educator’s role in it.

In the first part of practical part it was studied how much the children know about the

trees, wood and the meaning of the wood. The data of their knowledge was collected on

the base of semi-structured interview. The answers helped to design different activities

in which the children were acquainted with the structure of trees and tasks of individual

parts of the tree. We met most commonly represented tree species in Slovenian woods,

the procedure of wood processing from wood log to the product was watched, and

determined the economic importance of trees. The urban environment with wood was

compared and we spent the day with a forestry man. After performed activities in the last

part, the children were interviewed again and it was determined how much knowledge

they gained trough experiential learning. The data was presented adequately.

Key words: early childhood, nature, science, wood, experiential learning.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ....................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL .................................................................................................... 2

2.1 Naravoslovje v predšolskem obdobju ................................................................. 2

2.1.1 Kaj je zgodnje naravoslovje? ........................................................................ 2

2.1.2 Spodbujanje naravoslovnih spretnosti in sposobnosti v predšolskem

obdobju ........................................................................................................ 2

2.1.3 Temeljni naravoslovni postopki .................................................................... 3

2.2 Naravoslovje v vrtcu .......................................................................................... 4

2.2.1 Pomen naravoslovja v vrtcu ......................................................................... 4

2.2.2 Naravoslovne vsebine in dejavnosti ............................................................. 5

2.2.3 Načrtovanje in izvajanje naravoslovnih dejavnosti ........................................ 6

2.2.4 Naravoslovni kotiček .................................................................................... 6

2.2.5 Vloga vzgojitelja pri zgodnjem uvajanju otrok v naravoslovje ....................... 7

2.2.6 Vloga otroka pri seznanjanju z zgodnjim naravoslovjem .............................. 7

2.3 Izkustveno učenje .............................................................................................. 8

2.3.1 Pomen izkustvenega učenja ........................................................................ 8

2.3.2 Začetki in faze izkustvenega učenja ............................................................. 8

2.3.3 Metode izkustvenega učenja ........................................................................ 9

2.3.4 Načela izkustvenega učenja ........................................................................10

2.4 Gozd kot del žive narave ..................................................................................10

2.5 Pomen gozda ...................................................................................................11

2.5.1 Pomen fotosinteze ter vpliv gozda na okolje in človeka ...............................12

2.5.2 Pomen gozda za kroženje vode in preprečevanje erozije ............................13

2.5.3 Gospodarska vloga gozda ...........................................................................14

2.5.4 Socialna vloga gozda ..................................................................................15

2.5.5 Delo gozdarja in naš odnos do gozda .........................................................15

2.6 Življenje v gozdu ...............................................................................................16

2.6.1 Drevo – osnovni gradnik gozda in najpogostejše drevesne vrste v gozdu ...16

2.6.2 Drevesne vrste v gozdu in njihova zgradba .................................................18

2.6.2.1 Iglavci ...................................................................................................19

2.6.2.2 Listavci .................................................................................................20

2.7 Razvojne značilnosti 5-6 letnih otrok .................................................................22

3 PRAKTIČNI DEL .....................................................................................................24

3.1 Problem, namen in cilji raziskave ......................................................................24

3.2 Raziskovalna vprašanja ....................................................................................24

3.3 Metodologija .....................................................................................................25

3.3.1 Raziskovalna metoda ..................................................................................25

3.3.2 Skupina udeležencev, vključenih v raziskavo ..............................................25

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov .........................................................................25

3.3.4 Postopki obdelave podatkov .......................................................................25

3.4 Načrt dela .........................................................................................................26

3.4.1 Načrtovanje praktičnih dejavnosti ................................................................26

3.4.2 Potek praktičnih dejavnosti ..........................................................................30

3.4.2.1 Potek prve praktične dejavnosti: Spoznavanje delov drevesa in njihovih

nalog ....................................................................................................30

3.4.2.2 Potek druge praktične dejavnosti: Spoznavanje in poimenovanje štirih

najpogostejših dreves v gozdu ..............................................................31

3.4.2.3 Potek tretje praktične dejavnosti: Spoznavanje uporabnosti dreves ......31

3.4.2.4 Potek četrte praktične dejavnosti: Globalni pomen dreves za varovanje

okolja ....................................................................................................32

3.4.2.5 Potek pete praktične dejavnosti: Spoznavanje poklica gozdarja in

sajenje drevesa v naravi .......................................................................32

3.5 Izvedba praktičnih dejavnosti ............................................................................33

3.5.1 Prva dejavnost – Spoznavanje delov drevesa in njihovih nalog ...................33

3.5.2 Druga dejavnost – Spoznavanje uporabnosti dreves ...................................36

3.5.2.1 Od hloda do izdelka ..............................................................................36

3.5.2.2 Naredimo igračo ...................................................................................39

3.5.3 Tretja dejavnost – Spoznavanje in poimenovanje štirih najpogostejših

dreves v gozdu ............................................................................................43

3.5.4 Četrta dejavnost – Globalni pomen dreves za varovanje okolja ...................47

3.5.5 Peta dejavnost – Spoznavanje poklica gozdarja in sajenje drevesa v

naravi ..........................................................................................................50

3.6 Razprava in evalvacija ......................................................................................52

4 SKLEPNE UGOTOVITVE .......................................................................................64

5 LITERATURA IN VIRI..............................................................................................66

6 PRILOGE ................................................................................................................69

KAZALO SLIK

Slika 1: Shematiski prikaz procesa fotosinteze ............................................................12

Slika 2: Globalno kroženje ogljika ................................................................................13

Slika 3: Kroženje vode na zemlji ..................................................................................14

Slika 4: Zgradba drevesnega debla .............................................................................17

Slika 5: Navadna smreka.............................................................................................19

Slika 6: Bor ..................................................................................................................20

Slika 7: Bukev .............................................................................................................21

Slika 8: Javor ...............................................................................................................22

Slika 9: Skupno reševanje učnega lista. ......................................................................33

Slika 10: Opazovanje podobnosti med rastlino in drevesom. .......................................34

Slika 11: Opazovanje rastlin. .......................................................................................34

Slika 12: Opazovanje podrtega drevesa. .....................................................................35

Slika 13: Utrjevanje znanja v naravoslovnem kotičku. .................................................35

Slika 14: Izrezovanje izdelkov iz lesa iz reklamnih letakov. ..........................................36

Slika 15: Lepljenje sličic z izdelki iz lesa na plakat. ......................................................37

Slika 16: Ogled razreza hloda. ....................................................................................37

Slika 17: Sušenje desk pred obdelavo. ........................................................................38

Slika 18: Deček pomaga pri izdelovanju mize. .............................................................38

Slika 19: Otroci opazujejo postopek izdelave mize. .....................................................39

Slika 20: Ogled domačih živali. ....................................................................................39

Slika 21: Otroci izdelujejo lutke. ...................................................................................40

Slika 22: Igra z lutkami. ...............................................................................................41

Slika 23: Deklica ponosno razkazuje svoj kup drv. ......................................................41

Slika 24: Nabiranje materiala za gradnjo hišice. ..........................................................42

Slika 25: Pripravljanje poligona....................................................................................42

Slika 26: Deklica preizkuša poligon. ............................................................................42

Slika 27: Raziskovanje vsebine vrečke presenečenja. .................................................44

Slika 28: Primerjanje delov drevesa med seboj. ..........................................................44

Slika 29: Skupina otrok označuje ustrezno drevo. .......................................................45

Slika 30: Otroci preverjajo ustreznost drevesa z vsebino v škatli. ................................45

Slika 31: Skupno preverjanje ustreznosti označevanja dreves. ...................................46

Slika 32: S pomočjo listkov otroci preverjalo, katerih dreves je največ in katerih

najmanj. ........................................................................................................46

Slika 33: Utrjevanje pridobljenega znanja v naravoslovnem kotičku. ...........................47

Slika 34: Poslušanje zvokov iz okolja z zavezanimi očmi.............................................47

Slika 35: Poslušanje zvokov iz okolja z opazovanjem. .................................................48

Slika 36: Otroci doživeto rišejo. ...................................................................................48

Slika 37: Poslušanje zvokov iz mestnega okolja. .........................................................49

Slika 38: Ugotavljanje ustreznosti gozdarskih pripomočkov. ........................................50

Slika 39: Otroci s pomočjo gozdarja ugotavljajo starost drevesa. ................................51

Slika 40: Otroci opazujejo, kako gozdar označuje drevo, primerno za odstranitev. ......51

Slika 41: Plesno izražanje otrok ob zvokih flavte. ........................................................52

Slika 42: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, ali je drevo živo?« pred in

po izvedenih dejavnostih ..............................................................................53

Slika 43: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, iz katerih delov je

sestavljeno drevo?« pred in po izvedenih dejavnostih .................................53

Slika 44: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, zakaj ima drevo

korenine?« pred in po izvedenih dejavnostih ................................................54

Slika 45: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, zakaj ima drevo deblo?«

pred in po izvedenih dejavnostih ...................................................................55

Slika 46: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, kaj potrebuje

drevo/rastlina za rast?« pred in po izvedenih dejavnostih .............................55

Slika 47: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Ali znaš poimenovati kakšno drevo,

ki ima liste in kakšno, ki ima iglice?« pred in po izvedenih dejavnostih. ........56

Slika 48: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »V čem se razlikujejo debla in lubja

različnih dreves?« pred in po izvedenih dejavnostih .....................................57

Slika 49: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, kaj pridobivamo iz

dreves?« .......................................................................................................58

Slika 50: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj se ti zdi, za kaj vse uporabljamo

les?« pred in po izvedenih dejavnostih .........................................................58

Slika 51: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj se ti zdi, za kaj so še pomembna

drevesa razen za pridobivanje lesa?« pred in po izvedenih dejavnostih .......59

Slika 52: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj lahko počnemo v gozdu?« pred

in po izvedenih dejavnostih ...........................................................................60

Slika 53: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Ali greš rad/a v gozd in s kom?«

pred in po izvedenih dejavnostih ...................................................................61

Slika 54: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj dela gozdar?« pred in po

izvedenih dejavnostih ...................................................................................61

Slika 55: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Morda poznaš kakšno orodje, ki ga

uporablja gozdar?« pred in po izvedenih dejavnostih ....................................62

Slika 56: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kako se gozd obnavlja?« pred in po

izvedenih dejavnostih ...................................................................................63

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Priprava na prvo dejavnost – Spoznavanje delov drevesa in njihovih

nalog ...................................................................................................27

Preglednica 2: Priprava na drugo dejavnost – Spoznavanje in poimenovanje štirih

najpogostejših dreves v gozdu. ............................................................28

Preglednica 3: Priprava na tretjo dejavnost – Spoznavanje uporabnosti dreves. .........28

Preglednica 4: Priprava na četrto dejavnost – Globalni pomen dreves za varovanje

okolja. ..................................................................................................29

Preglednica 5: Priprava na peto dejavnost – Spoznavanje poklica gozdarja in sajenje

drevesa v naravi. .................................................................................30

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Vprašanja polstrukturiranega intervjuja ........................................................69

Arko, Petra (2017): Spoznavanje gozda in njegovega pomena s pomočjo izkustvenega učenja v skupini

predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

»Otroško okolje je omejeno na majhen del sveta, v katerem se otroci gibljejo. Pa

vendar je ta majhni del sveta neizmerno pisan in zanimiv. Vse, kar vidijo, želijo potipati,

povohati ali okusiti. Vse, kar slišijo, želijo videti. Z vsem, kar je dosegljivo in dovolj

priročno, želijo nekaj narediti. Da bi zadovoljili ta spontana nagnjenja po odkrivanju in

spoznavanju, moramo otroško okolje razširiti in ga narediti še bolj različnega.« (Krnel,

2010, str. 160).

Želja po raziskovanju in pridobivanju znanja na področju narave in odnos do nje se

pri otrocih začneta kazati že zelo zgodaj. Narava jih namreč zaradi neštetih možnosti, ki

jih ponuja, uspešno motivira, na podlagi neposrednih izkušenj pa pridobivajo nova

znanja, ki jih bodo lahko pravilno in uspešno uporabljali in vrednotili v vsakdanjem

življenju. Pri tem ima izjemen pomen zgodnje učenja naravoslovja, ki otrokom omogoča

razvijanje lastnih predstav. Proces poteka v treh korakih: zbiranju podatkov, preverjanju

idej in razlag ter uporabi le teh pri novih izkušnjah. Zelo pomembna sta enostavnost in

načrtovanje dela ter razvijanje kritičnega mišljenja. Zgodnje učenje naravoslovja je

smiselno uvesti čim bolj zgodaj, saj bodo otroci le tako začeli razvijati pozitiven, spoštljiv

in naklonjen odnos do narave in njenih prebivalcev. Pri tem pa je bistvenega pomena

vloga odraslih, ki naj bodo otrokom pozitiven zgled pri njihovem dojemanju narave.

V Kurikulumu za vrtce (2008, str. 56) sta po naših izkušnjah v praksi najpogosteje

uporabljena globalna cilja »Doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni

raznolikosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih« ter »Razvijanje

naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave«. Naravo in

gozd kot njen pomemben člen običajno jemljemo zelo samoumevno in na splošno

mislimo, da ga poznamo. Ravno iz omenjenega zmotnega razloga ter z gozdom

bogatega okolja in njegove vloge se je porodila ideja, da v diplomski nalogi predstavimo

načine, s katerimi otrokom v predšolskem obdobju aktivno z izkustvenim učenjem

približamo naravo in gozd v vsej njegovi razsežnosti in s tem uresničimo omenjena cilja.

Na podlagi zastavljenih ciljev smo oblikovali pet različnih dejavnosti, vezanih na

področje naravoslovja in na gozd. Pri načrtovanju smo bili pozorni na to, da so bile

dejavnosti zastavljene tako, da spodbujajo aktivno učenje otrok v predšolski dobi. Otroci

so z neposrednim raziskovanjem narave in doživljanjem le-te z različnimi čutili pridobivali

in utrjevali na novo pridobljeno znanje, tako na prostem kot v prostoru. Dejavnosti smo

podkrepili z nestrukturiranim intervjujem pred in po opravljenih dejavnostih, s tem pa smo

dobili vpogled v kvaliteto našega dela in v to, v kolikšni meri smo dosegli zastavljene

cilje.



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Naravoslovje v predšolskem obdobju

2.1.1 Kaj je zgodnje naravoslovje?

Zgodnje naravoslovje je temelj za trajnostni razvoj. Okolje je namreč svet, ki otroka

obdaja, on pa se mu prilagaja in se čustveno navezuje nanj. Vpliva na njegov duhovni

razvoj, zato ima naravno okolje pri razvoju predšolskega otroka velik pomen, nadgrajuje

pa se vse življenje. Gre za odnos do samega sebe, do drugih, do družbe in do okolja,

kar pa lahko dosežemo le za aktivnim spoznavanjem okolja. Otroci v zgodnjem otroštvu

nadvse uživajo v naravoslovnih aktivnostih, na ta način pa razvijejo pozitiven odnos do

naravoslovja, ki se običajno ohrani tudi v kasnejšem obdobju (Katalinič, 2012; Plazar,

2015).

Namen učenja zgodnjega naravoslovja v predšolskem obdobju je pri otroku razvijati

pozitiven odnos do naravoslovja ter postavljati temelje za nadaljnji razvoj znanstvenih

konceptov, s tem pa osnovo nadaljnjemu učenju naravoslovja v šoli. Iz tega naj bi izhajal

naravoslovno pismen posameznik, ki bi bil poleg temeljnih pojmov sposoben za

doumevanje abstraktnih idej in odkrivanje narave ter reševanje problemov na logičen in

znanstven način (Plazar, 2015).

»Naravoslovna pismenost je opredeljena kot sposobnost uporabe naravoslovnega

znanja in procesov, ne le za razumevanje naravnega sveta, temveč za sodelovanje v

odločitvah, ki nanj vplivajo.« (Battelli, 2007-2013, str. 2).

Znanje o naravi in odnos do nje se prične oblikovati že v zgodnjem otroštvu in če se

otrok prične že zgodaj opismenjevati, bo v prihodnosti lažje sprejemal nove znanstvene

dosežke in jih uspešno uporabljal in vrednotil v odnosu do narave. Gre za znanstveno-

naravoslovno pismenost, ki je ključnega pomena glede na napredek razvoja znanosti,

tehnologije in industrije v današnjem času. Človek in narava sta namreč soodvisna

celota, zato je to področje zelo pomembno (Krnel, 1993).

»Pomanjkljivo podajanje naravoslovnih vsebin v zgodnjem otroštvu lahko privede

do negativnega odnosa učencev do vsebin, povezanih z naravoslovjem, ki lahko vztraja

do srednješolskih let in še dlje.« (Plazar, 2015, str. 161).

2.1.2 Spodbujanje naravoslovnih spretnosti in sposobnosti v predšolskem

obdobju

Pri izobraževanju na področju naravoslovja gre za odnos do samega sebe, za odnos

do drugega in do okolja. V predšolskem obdobju je nedvomno najuspešnejše aktivno



3

spoznavanje okolja, kjer se otrok preko raznolikih naravoslovnih dejavnosti uči strategij

mišljenja in raziskovanja. V vrtcu in izven njega aktivno raziskuje stvari, ki ga zanimajo.

To raziskovanje je lahko zabavno in razburljivo, vendar velikokrat pripelje do novih, a za

otroka zanimivih problemov. Z našo pomočjo lahko pride do ustreznih rešitev, seveda pa

mu moramo omogočiti dovolj časa in priložnosti, da z lastno aktivnostjo začuti naravo z

vsemi čutili (Kovač Grosek in Šrekel, 2014; Maver, 2014).

Pri spoznavanju zgodnjega naravoslovja, naravnega okolja in narave imajo

vzgojitelji pomembno vlogo. Ključnega pomena so zgled, spodbuda in vloga odraslega.

Pomembno je, da otrokom ponudimo čim bolj raznolike situacije raziskovanja in

odkrivanja, vendar pri tem ne smemo pozabiti na pomen njihovega samostojnega

odkrivanja. S pomočjo lastne aktivnosti, zanimanja, uporabe čutil in radovednosti otroke

spodbujamo k samostojnemu raziskovanju. Pri raziskovanju otroke usmerjamo,

opazujemo, jim nudimo pomoč, jim pojasnjujemo in razlagamo. Navajamo jih na

povezovanje lastnih izkušenj z naravo, pri tem pa spoštujemo njihov način razmišljanja

(Kovač Grosek in Šrekel, 2014).

»Otrokom naravoslovne dejavnosti nudijo možnosti in spodbude, da sprašujejo,

opazujejo, raziskujejo, eksperimentirajo, opisujejo in razlagajo. Z naravoslovnimi

dejavnostmi otrok hkrati spoznava sebe, svoje telo in svoje zmožnosti. Tako se tudi

navajajo na skrb za svoje zdravje in varovanje pred poškodbami.« (Maver, 2014, str. 15).

2.1.3 Temeljni naravoslovni postopki

Med temeljne naravoslovne postopke (Battelli, 2007-2013) uvrščamo:

- zaznavanje,

- poimenovanje,

- opisovanje,

- primerjanje,

- merjenje,

- razvrščanje,

- uvrščanje,

- urejanje,

- sporočanje,

- sklepanje in

- napovedovanje.



4

Postopki so preprosti in zato primerni za uvajanje naravoslovja v predšolsko

obdobje. Razumevanje naravnih pojavov se namreč preko temeljnih naravoslovnih

postopkov razvija z neposredno dejavnostjo otrok, ki lahko izhaja iz zamisli otrok ali

vzgojitelja (Krnel, 2010).

2.2 Naravoslovje v vrtcu

2.2.1 Pomen naravoslovja v vrtcu

Učenje naravoslovja je za predšolske otroke zelo pomembno, saj poleg pridobivanja

naravoslovnega znanja razvijajo sposobnost razmišljanja in reševanja problemov na

logičen in znanstven način, hkrati pa sodelujejo kot aktivni udeleženci v procesu učenja.

Poleg pridobivanja znanja iz področja naravoslovja odkrivajo svoje sposobnosti, urijo

spretnosti, se učijo sodelovanja v skupinah in razvijajo pozitivne osebnostne lastnosti.

Vpliv okolja ima v zgodnjem otroštvu izjemen pomen, pomanjkanje dražljajev iz okolja

pa lahko pripelje do zaostanka v otrokovem razvoju (Plazar, 2015).

»Že najmlajši otroci imajo prirojeno naravno potrebo po opazovanju, razmišljanju in

raziskovanju v naravi. Zgodnje učenje naravoslovja se pri otrocih začne že v

predšolskem obdobju, ko otroci razvijajo osnovno razumevanje naravnih pojavov in

procesov preko vsakodnevnih aktivnosti, kot so igranje z mivko, nabiranje kamnov

in ostankov organizmov, iskanje deževnikov ter opazovanje travniških rastlin in

živali. Otroci tako preko igre opazujejo, spoznavajo in posnemajo stvaritve iz svojega

okolja in si sami pridobivajo prva spoznanja iz sveta naravoslovja. Osnovno

razumevanje narave, ki si ga otroci pridobivajo sami preko lastnih izkušenj, je dobra

podlaga za razumevanje kompleksnejših pojavov in procesov v kasnejši fazi

otrokovega kognitivnega razvoja.« (Plazar, 2015, str. 160).

Naravoslovje v vrtcu naj ne bi bilo zgolj usvajanje pojmov, temveč tudi poznavanje

naravnega okolja nasploh. Naravno okolje je otroku motivacija za iskanje, odkrivanje

nejasnega, neodkritega, vzrokov in posledic. Temeljni cilj zgodnjega naravoslovja v

predšolskem obdobju pa je uvajanje otrok v svet naravoslovja, ki temelji na učnem

principu svobodnega in ustvarjalnega spoznavanja sveta narave (Katalinič, 2012; Krnel,

2010).

Katalinič (2012) meni, da je narava sama po sebi bogata z naravnimi materiali in

naravoslovnimi vsebinami in te vsebine prispevajo k vzgoji in učenju predšolskega otroka

skozi igro in dejavnosti. Naravoslovne dejavnosti motivirajo otroke v naravi, doma in v

vrtcu. Posledično nastaja in se oblikuje pozitivna lastnost – ustvarjalnost, ta pa je temelj

za kakovostno nadgradnjo spodbujanja otrokove radovednosti, ustvarjalnosti in



5

akcijskega odnosa do okolja. Okolje, v katerem otrok živi, je del njega, on pa je del okolja.

In prav okolje, v katerem otrok živi, mu predstavlja prve korake v naravo in hkrati prvo

učilnico za življenje.

Odnos do narave se ne razvija le s sprehodi in bivanjem v naravi, narediti moramo

nekaj več. Iz tega razloga ustrezno načrtujemo in izvajamo naravoslovne dejavnosti, ki

jih lahko povezujemo z ostalimi področji kurikuluma (Krnel, 2015).

2.2.2 Naravoslovne vsebine in dejavnosti

Krnel (2015) meni, da je naravoslovja, primernega za predšolsko obdobje, občutno

premalo. Razlog pripisuje temu, da niso vsi strokovni delavci enako dobro podkovani na

področju naravoslovja in se posledično manj suvereni pri izvajanju dejavnosti na tem

področju. Končni cilj (vseh področij) je namreč otrokov razvoj, razvijanje njegovih

potencialov, spodbujanje radovednosti …

»Predšolsko obdobje je tisto, ki naj bi vsaj na področju narave gradilo na konkretnih

izkušnjah, vendar s tistimi snovmi in ob pojavih, ki omogočajo doseganja bolj

oddaljenega ali bolj abstraktnega.« (Krnel, 2015, str. 9). Zato so tako pomembne

dejavnosti z materiali in snovmi, ki omogočajo prosto igro, preko katere otrok dobiva

nove priložnosti za raziskovanje in iskanje končnega odgovora. Mednje uvrščamo:

- dejavnosti z vodo in zrcali,

- opazovanje senc,

- spoznavanje guganja in nihanja ipd. (Krnel, 2015).

Najpomembnejša je otrokova aktivna udeležba, na kar, kot pravi avtor članka,

vzgojitelji pogosto pozabljajo. Šele aktivna udeležba v dejavnosti namreč vodi k izkušnji

in h konstrukciji novega znanja. Pomembno je, da se z otroki o njim neznanih stvareh

pogovarjamo, jim beremo, vendar kolikor se da stvarno in če je le mogoče povezano z

znanjem in izkušnjami otrok.

Najpogostejše težave pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti so številčnost otrok,

razpoloženje in motiviranost otrok, prostor in pripomočki, sposobnost vodenja skupine

itd. Dejavnosti so zato bolj uspešne, če se izvajajo v manjši skupini otrok, tako zaradi

boljše komunikacije in sledenja otrok kot zaradi razpoložljivosti pripomočkov. V manjši

skupini tudi lažje sledimo otrokovemu napredku (Krnel, 2015).



6

2.2.3 Načrtovanje in izvajanje naravoslovnih dejavnosti

Načrtovanje naravoslovnih dejavnosti poteka na več ravneh – od nacionalnega

kurikuluma, letnega delovnega načrta, do neposrednih priprav vzgojitelja in številnih

ključnih dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati pri izvajanju dejavnosti. Vzgojitelj mora

biiti pozoren tudi na trenutne okoliščine v skupini ter upoštevati starost in razvojne

sposobnosti otrok, vključenih v dejavnosti (Proje, 2014).

Zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti s

področja naravoslovja (Krnel, 1993):

- Poznavanje otroške zamisli in razumevanje, povezano s temo.

- Poznavanje vzorcev razvoja določenega naravoslovnega pojma.

- Stremenje k otrokovemu napredku.

- Sposobnost postavljanja pravih vprašanj in nalog, ki otrokom omogočajo

reševanje nalog po lastni poti.

- Zadovoljivo poznavanje naravoslovja.

- Kompetence za izvajanje strokovnega dela.

Najpogostejši metodi pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti sta pogovor in

pripovedovanje. S tem vzgojitelj posreduje novo znanje, podaja navodila, usmerja otroke

itd. Pri načrtovanju in izvajanju naravoslovnih dejavnosti ima ključno vlogo tudi okolje –

gre za mestno ali podeželjsko okolje. V slednjem primeru je priporočljivo, da se

dejavnosti izvajajo na prostem, v naravi, saj je možnosti za to veliko več kot v mestu.

Kadar torej vzgojitelj načrtuje izvajanje dejavnosti v naravi, mora vedeti:

- Kaj je v bližini in hkrati varno za predšolske otroke.

- Kje, kako in kdaj to uporabiti.

- Kaj je bistvo vsega, kar okolje ponuja.

- Katera vprašanja in odgovori bodo otrokom omogočili doseči zastavljene cilje

(Krnel, 2010).

2.2.4 Naravoslovni kotiček

Kot meni Zidarič (2015), je eden izmed pomembnih dejavnikov za dosego

zastavljenih ciljev oblikovanje ustreznega kotička v igralnici. V njem otroci z uporabo

različnih pripomočkov (literatura, material – naravni in umetni …) usvajajo nova znanja

in poglabljajo že usvojena. Otrokov razvoj je namreč odvisen od možnosti, ki jih ima na

razpolago v prostoru (igralnici). Pomembno je, da so otroci prisotni pri urejanju in



7

opremljanju kotička, saj se že s tem veliko naučijo. Dobro opremljen kotiček pa otrokom

omogoča raziskovanje, avtonomnost in iniciativnost.

Za pripravo naravoslovnega kotička potrebujemo osnovne pripomočke (papir,

svinčnik in knjige), vendar je to premalo za uspešno izvedbo naravoslovne dejavnosti.

Potrebujemo tudi konkretne predmete in organizme, preko katerih se otroci učijo

naravoslovnih spretnosti. Najboljši učni pripomoček pa je seveda okolje, v katerem otroci

lahko sami raziskujejo (Rajšp in Sinreih, 2013).

2.2.5 Vloga vzgojitelja pri zgodnjem uvajanju otrok v naravoslovje

V predšolskem obdobju je izredno pomembno, da se razumevanje sveta, zbiranje

in organiziranje informacij, uporabljanje in preizkušanje idej ter razvijanje pozitivnega

odnosa do naravoslovja razvija s pomočjo za to usposobljene odrasle osebe.

Naravoslovno izobraževanje je nujno potrebno za otroke drugega starostnega obdobja,

saj lahko le pod vodstvom strokovne osebe izoblikujejo pravilne predstave o okolju in o

naravnih pojavih (Plazar, 2015).

Vzgojitelj je otrokom zgled v odnosu do narave in raziskovanja. Omogočiti jim mora

dovolj priložnosti in časa, da z lastnim preizkušanjem in z vsemu čutili začutijo lastnosti

narave. Ponuditi jim mora možnosti in jih spodbujati, da opazujejo, raziskujejo,

sprašujejo, eksperimentirajo, predvsem pa, da sami pridejo do odgovora. Spoštovati

mora njihov način mišljenja, pri tem pa jih vodi in spodbuja njihovo mišljenje do te mere,

da sami najdejo pot iz nastale situacije. Napačnih odločitev oziroma rešitev ne sme

obsojati, služijo naj mu kot izhodišče za nadaljnje delo in pridobivanje novih izkušenj za

otroke. Otrokom pomaga ločevati domišljijski svet od resničnega, pri tem pa jih spodbuja

k neposrednemu sodelovanju pri vseh vrstah dejavnosti (Bahovec idr., 2008).

2.2.6 Vloga otroka pri seznanjanju z zgodnjim naravoslovjem

Otrok pri naravoslovnih dejavnostih spoznava vsa živa bitja (živali, rastline) in

pojave, ki ga obdajajo, skratka spoznava naravno okolje. Med spoznavanjem živih bitij

razvija spoštljiv odnos do njih, z njimi uživa ter spoznava njihove življenjske pogoje.

Aktivno raziskuje pojave, ki ga zanimajo, in spremembe v naravi in njegovem življenju

glede na letne čase. Ob tem spoznava lastnosti snovi in teles ter njihovo delovanje. Otrok

spoznava tudi, da vsega ni mogoče razumeti in da ne more vedno najti odgovorov na

svoja vprašanja. Pri naravoslovnih dejavnostih otrok spoznava svoje telo in njegove

lastnosti (Bahovec idr., 2008).



8

2.3 Izkustveno učenje

»Izkušnja ni tančica, ki bi človeku zakrivala naravo, ampak je sredstvo neprestanega

prodiranja v srce narave.« John Dewey (Ivanuš Grmek, Čargan in Sadek, 2009, str. 28).

Po mnenju Marentič Požarnikove (2000) je izkustveno učenje ciklični proces, proces

ustvarjanja znanja in tudi celostno prilagajanje svetu. Pri izkustvenem učenju igra

bistveno vlogo celovita osebna izkušnja, iz katere se človek dejansko nekaj nauči in ob

tem izkušnjo poveže z obstoječim znanjem. Rdeča nit je neposredna aktivna vpletenost

posameznika v običajno vsakdanjo situacijo, da pridobi konkretno izkušnjo in hkrati

razmišljanje o izkušnji. Ta način je popolno nasprotje tradicionalnemu podajanju znanja,

ki se je izkazal za manj uspešnega. Torej je izkustveno učenje »oblika učenja, ki

povezuje neposredno izkušnjo (doživljanje), opazovanje (percepcijo), spoznavanje

(kognicijo) in ravnanje (akcijo) v neločljivo celoto« (Marentič Požarnik, 2000, str. 124).

2.3.1 Pomen izkustvenega učenja

»Pri izkustvenem učenju izhajamo iz otrokovega interesa, učenci pri tem aktivno

pridobivajo lastne izkušnje, ki jim pomagajo pridobiti znanje, ga razumeti in osmisliti.«

(Plut Pregelj, 2005, str. 20).

Otroci naj sodelujejo pri načrtovanju in organizaciji tako naravnanega učenja. Pri

tem naj bo učenje problemsko naravnano in povezano s konkretno življenjsko situacijo.

Ob tem se dosegajo čustveno motivacijski cilji, ki so osnova za doseganje spoznavnih in

akcijskih ciljev naravoslovnega predmeta. Z omogočanjem neposrednega stika z

naravnim okoljem, kjer se izvajajo dejavnosti, otroci najlažje dosežejo čustveno

motivacijske cilje. Tako sodelovalno v skupini, z lastno aktivnostjo, raziskovanjem,

eksperimentiranjem in reševanjem preprostih primerov pridobivajo nova spoznanja in jih

povezujejo s prejšnjim znanjem. Učenje v okolju motivira in privede iz čudenja v

občudovanje in razumevanje (Golob, 2001).

V zadnjih desetletjih se je izkustveno učenje močno uveljavilo pri učiteljih in

vzgojiteljih.

2.3.2 Začetki in faze izkustvenega učenja

Začetki izkustvenega učenja segajo v obdobje šolskoreformnega gibanja, kjer so

skušali pojasniti povezanost med mišljenjem, aktivnostjo in učenjem. Med začetnika

prištevamo Johna Deweya in Georga Kerchensteinerja, ki sta iz potrebe po povezovanju



9

teorije s prakso, poleg drugih predstavnikov šolskoreformnega gibanja, prišla do

izkustvenega učenja (Marentič Požarnik, 2000).

Izkustveno učenje je utemeljil David Kolb, ki ga pojmuje kot »proces, v katerem se

ustvarja znanje s pretvorbo (transformacijo) posameznikove izkušnje« (Kolb,1984, str.

38). Kolb je poudarjal, da je izkustveno učenje cikličen proces, ki poteka po štirih fazah:

1. faza – konkretna izkušnja,

2. faza – razmišljajoče opazovanje,

3. faza – abstraktna konceptualizacija – posplošitev in

4. faza – eksperimentiranje – ponovno dokazovanje, uporaba v praksi.

Pri tem ni pomembno, kje vstopamo, temveč le, da se faze med seboj povezujejo,

da otrokom ponudimo različna izhodišča in da so izvedene vse faze (Golob, 2006).

2.3.3 Metode izkustvenega učenja

Metode izkustvenega učenja izzivajo, utrjujejo in upoštevajo posameznikove

izkušnje (Marentič Požarnik, 2000).

Metode dela so poleg predavanja in dela z besedilom, ki veljajo za tradicionalne, po

Marentič Požarnikovi (1987, 2000) še metode izkustvenega učenja, ki se običajno

uveljavljajo v obliki projektnega učnega dela, socialnih iger, šole v naravi, kulturnih dni

itd. Delimo jih na osrednje in podporne metode.

Osrednje metode:

- simulacije (eksperimenti) in didaktične igre (igre vlog, asociacij, možganska

nevihta) za predstavitev posameznih izsekov človekove izkušnje,

- strukturirane problemske naloge,

- skupinska interakcija (skupinsko-dinamični treningi),

- telesno gibanje z metodo sproščanja.

Podporne metode:

- opazovanje procesov in pojavov,

- čas za razmislek,

- »fantaziranje« ali notranje gledanje ali vizualizacija,

- terenske izkušnje, ekskurzije,

- metoda primerov,

- metoda projektov,

- uporaba avdiovizualnih sredstev.



10

2.3.4 Načela izkustvenega učenja

Načela izkustvenega učenja po Marentič Požarnik (2000, str. 125):

- »učenje je proces, kjer se znanje ustvarja,

- pri učenju je pomemben proces in ne rezultat učenja,

- izkustveno učenje aktivno posega v svet z eksperimentiranjem in poudarja

razmišljujoče opazovanje dogajanja,

- pri učenju novega je potrebno upoštevati obstoječa znanja in izkušnje,

- učenje povezuje procese opazovanja (percepcijo), spoznavanja (kognicijo),

čustvovanja, delovanja in razmišljanja.«

Izkustveno učenje zajema refleksijo in izkušnjo, ki je skupaj z akademskim znanjem

model izobraževanja vzgojiteljev in učiteljev. Ti so prvi v vrsti, ki jim je potrebno že v času

izobraževanja približati in nadgrajevati omenjeni način dela. Po mnenju avtorice članka

je dober vzgojitelj tisti, ki pridobljene izkušnje analizira in se iz njih uči. Je odprt,

avtonomen, prilagodljiv, pristopa ustvarjalno in s tem izraža fleksibilnost, ki je pogoj za

izkustveno učenje. V vrtcu vzgojitelje usmerjajo različne subjektivne teorije in kognicije,

zato je pomembno, da se že v času izobraževanja vzgojiteljev pristopa celostno in

strokovno, nadaljuje pa z vseživljenjskim izobraževanjem pedagoških delavcev, da

postanejo razmišljujoči praktiki, ki bodo znali povezati znanje, praktično ravnanje in

osebnostni razvoj v neločljivo celoto (Lepičnik Vodopivec, 2008).

2.4 Gozd kot del žive narave

Na vprašanje, kaj je gozd, lahko odgovorimo na različne načine. Kot prvo je gozd

območje, poraslo z drevesi različnih vrst in starosti, ki rastejo drug ob drugem. Je večno

življenje, ki se spreminja z letnimi časi in nikoli ni enak. Enaka si nista niti dva gozda.

Razlikujeta se glede na nadmorsko višino, relief, rudninsko sestavo tal, količino padavin,

osončenost in rast drevesnih vrst. Poznamo gorski, obrežni, mešani, jasno strukturiran

bukovi gozd in druge (Anko, 1994; Oftring, 2012). V gozdu uspeva tudi podrast, kjer

vlada enakovredna soodvisnost med vsemi gozdnimi bitji (Esenko, 2014).

To je le nekaj odgovorov na vprašanje, kaj je gozd, ki kaže, da ga vsak posameznik

lahko doživlja in sprejema drugače. Gozd pokriva tretjino kopnega na planetu ter več kot

pol Slovenije in predstavlja skupnost med seboj povezanih rastlin, živali, gliv in

mikroorganizmov na določenem območju (Eleršek in Urbančič, 2001).

Nekoč je v Sloveniji gozd zaraščal skoraj celotno slovensko ozemlje vse do

nadmorske višine 1800 metrov. Zaradi izkoriščanja površin in lesa pa so ga skoraj



11

povsem izkrčili (Eleršek, 2001). S krčenjem so pridobivali obdelovalne površine, les za

gradnjo bivališč, vir zaslužka, kurjavo in rezervo za hude čase (Batič in Tome, 2007). Na

srečo nas vseh pa je že pred časom dozorelo spoznanje, da je potrebno pretirano

izkoriščanje in druge vrste uničevanja gozda, kot so kisli dež, topla greda, ozonska luknja

in drugo, ukiniti ali zmanjšati. Z zakoni in predpisi so gospodarjenje z gozdovi dvignili na

raven ohranjanja, smotrnega izkoriščanja in krepitve gozdov v korist širše obstoječe in

bodoče družbe (Smole, 1985).

Da imamo na našem območju ohranjene gozdove, je zasluga dobrih gospodarjev v

preteklosti, ki so nesebično osnovali zakone z visoko zavestjo pomembnosti ohranjanja

narave. Na širšem Kočevskem območju so že v začetku 15. stoletja upošteval gozdni

red grofa Ortenburškega, ki je prepovedoval pustošenje gozda in določal lovske pravice.

V drugi polovici 18. stoletja je nastopil Terezijanski gozdni red za Kranjsko, ki je uvedel

izračunavanje lesne zaloge in prirastka. Vsebuje 47 členov, konča pa se s svarilom: »To

je vsak dolžan upoštevati, izpolnjevati našo najvišjo voljo in namero, sicer pa naj se pazi

zlih posledic in kazni« (Eleršek in Urbančič, 2001, str. 16). Ta zavest se nadaljuje in

posledično se zaradi dobrega in načrtnega gospodarjenja gozd obnavlja in zarašča.

Trajnostno gospodarjenje je eden najpomembnejših ciljev gospodarjenja z gozdom v

Sloveniji in svetu v zadnjem času. Pomeni način gospodarjenja, kjer gozd dolgoročno

ohranja biološko in ekološko stabilnost, rastlinsko in živalsko pestrost in s tem trajno

izpolnjuje vse svoje funkcije (Batič in Tome, 2007).

Za gozdove v Sloveniji je značilno bogato drevesno, grmovno in zeliščno rastlinje.

Poznamo kar 71 avtohtonih drevesnih vrst. Velja za najobsežnejši in biološko

najraznovrstnejši ekosistem, ki je pomemben zaradi trdega rastlinskega tkiva debel in

lesa. Plodovi in semena, ki jih v gozdu dobimo, so v ljudski prehrani na ozemlju Slovenije

zanemarljive vrednosti (Eleršek in Urbančič, 2001).

2.5 Pomen gozda

Gozd ima več vlog, ki so izrednega pomena za naše življenje. Je življenjski prostor

rastlinam, ki s fotosintezo proizvedejo ogromne količine kisika, potrebnega za življenje

(Leban, 2008).

Zaradi obsežnosti ima gozd izreden pomen pri kroženju vode in hidrološkem ciklu

zemlje. Površje varuje pred erozijo, vetrom, izsuševanjem in pozebo kmetijskih površin.

Varuje ga pred izpiranjem vode in rudninskih snovi ter obolevanjem površin. Različnim

živalskim vrstam, ki se prehranjujejo z bogatim rastlinjem, nudi življenjski prostor.



12

Gozdna tla so bogata z mikroskopsko majhnimi organizmi, ki skrbijo za naravno

ravnovesje gozda (Batič in Tome, 2007; Esenko, 2014).

Gospodarska vloga gozda zajema več ravni:

- pridobivanje lesa,

- pridobivanje drugih gozdnih dobrin (nabiranje gob, borovnic, kostanja, drevesne

smole, čebelarjenje in drugo),

- prehranjevanje divjadi (Leban, 2008).

V socialno vlogo gozda prištevamo higiensko, zdravstveno, rekreacijsko,

raziskovalno, poučno in estetsko funkcijo.

2.5.1 Pomen fotosinteze ter vpliv gozda na okolje in človeka

Zelene rastline v procesu fotosinteze s pomočjo sončne energije, vode in

ogljikovega dioksida, ki ga dobijo iz zraka, izdelujejo glukozo. Ob tem se v ozračje

sprošča nastali kisik (slika 1). Ob zadostni količini svetlobe rastline proizvedejo več

kisika, kot ga pri dihanju porabijo. Ta se v daljšem časovnem obdobju kopiči v atmosferi,

kjer ga porabljamo heterotrofni porabniki kisika. Naše življenje na Zemlji je odvisno od

gozdov in njihove pomembne funkcije pri kroženju plinov na Zemlji, zato jim rečemo kar

pljuča Zemlje.

Sončna energija

6CO2 (ogljikov dioksid) + 6H2O (voda) -----------> C6H12O6 (glukozni sladkor) + 6O2 (kisik)

Klorofil

Slika 1: Shematiski prikaz procesa fotosinteze (Arko, 2016).

Gozd pa v zadnjem času zaradi rasti ogljikovega dioksida v Zemljini atmosferi

pridobiva na pomenu za globalno kroženje ogljika. Zaradi hitre rasti prebivalstva, večje

izrabe fosilnih goriv, izrabe gozdov in načina življenja posegamo v naravne procese.



13

Posledica so večji izpusti ogljikovega dioksida v ozračje. Tu ima gozd pomembno vlogo,

saj drevesa iz ozračja porabljajo ogljikov dioksid in ga vežejo v biomaso gozdnega

sistema. Kopičijo ga v lesu, listju in odpadu. Pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi

heterotrofni prebivalci gozda v prehranjevalnem spletu (živali, glive, bakterije), ki imajo

ogljik ujet v obliki organskih spojin (slika 2).

Gozdovi v zmernotoplem pasu rastejo počasi, tu se ogljik kopiči počasneje. Drugače

je v tropskih gozdovih, kjer je rast dreves hitrejša in je tudi pogozdovanje bolj smiselno

in zaželjeno. Pogozdovanje enega hektara površine namreč po izračunih strokovnjakov

pomeni odstranitev stotih ton ogljika v obdobju 50 let. Žal večje količine ogljikovega

dioksida v ozračju vplivajo tudi na segrevanje ozračja in podnebne spremembe (Batič in

Tome, 2007). Dolžnost vseh nas je, da se problema zavedamo in naredimo vse, kar je

vaši moči, da ohranimo gozdove in življenje v njem.

Slika 2: Globalno kroženje ogljika (Wikipedija, 2017).

2.5.2 Pomen gozda za kroženje vode in preprečevanje erozije

Kroženje vode na Zemlji ali hidrosfera je eden izmed biogeokemičnih ciklov. Voda

je na Zemlji lahko prisotna v vseh agregatnih stanjih – tekočem, trdnem ali plinastem. S

pomočjo sončne energije nenehno kroži v hidrološkem ciklu med atmosfero, kopnim,

morjem in živimi bitji (slika 3).

Za kroženje vode na Zemlji so pomembni tudi obsežni gozdovi. V tem ciklu

sodelujejo drevesa in ostala gozdna vegetacija kot živi vodnjaki, ki iz tal črpajo vodo in

jo v obliki hlapov sproščajo v ozračje. Proces se imenuje evapotranspiracija. Natančneje

se deli na proces evaporacije, ki pomeni izhlapevanje vode neposredno z mokrih površin

rastlin, drevja in tal, ter proces transpiracije, ki pomeni izhlapevanje vode skozi listne

reže. Drevesa in rastline počasi in enakomerno črpajo vodo iz podzemnega zbiralnika in

s tem pomagajo preprečevati sezonske suše in poplave. Gozdna tla z ostanki listja, lesa



14

in humusa ob padavinah zadržijo veliko vode, saj lahko vpijejo do štirikrat več vode kot

travnik, oziroma osemkrat več vode kot neporasla gola tla. Ta zadrževalna sposobnost

gozdov ima širok pomen na stanje voda v okolici. Ob tem vplivajo tudi na kakovost pitne

vode, saj delujejo kot očiščevalni filter, kjer se voda s pronicanjem prečisti.

Slika 3: Kroženje vode na Zemlji (Kroženje vode, 2008).

Gozd z drevesi in podrastjo nas varuje pred erozijo. Ob velikih in močnih nalivih

krošnje dreves preprečujejo spiranje tal. Krošnje zadržijo dežne kaplje, da po listih,

podrasti in koreninah počasi spolzijo do tal in z mnogo organskimi snovmi pronicajo v

zemljo. Koreninski preplet in druge rastline zadržujejo prst tudi pred odnašanjem vetra.

Vpliv erozije se dobro vidi na golosekih, požganih območjih in kjer so s sekanjem

konkretneje posegli v določen prostor. Četudi koreninski splet ostane, se mlade rastline

težko ukoreninijo. Sčasoma korenine propadejo in zlasti na strmih pobočjih se pogosto

sprožajo plazovi. Ti odnesejo v dolino vso vegetacijo s prstjo vred. Ostanejo le žive skale

in predno se življenje počasi vrne, lahko pretečejo stoletja (Batič in Tome, 2007).

2.5.3 Gospodarska vloga gozda

Kjer so lastniki gozda kmetje, predstavlja gozd vir lesa za lastno oskrbo, gradnjo,

kurjavo in občasen dodaten zaslužek. Le posamezni lastniki gozda, ki imajo v lasti večje

gozdne površine in državna podjetja, ki z gozdom upravljajo, se s sečnjo lesa tudi

preživljajo. Pri nas je gozd bolj surovinski vir lesne in druge predelovalne industrije

(Eleršek, 2001).

V preteklosti so na našem območju izdelovali razne izdelke iz lesa. Na Ribniško-

Kočevskem območju je poleg tesarjev, mizarjev, pletarjev in žagarjev posebej poznana

suha roba. Znanje o predelavi lesa se na našem območju predaja iz roda v rod ter se s



15

kvalitetnim izobraževanjem in tehnološkimi novostmi oplemeniti, olajša in dvigne

kvaliteto na svetovno raven. Obrtniki in izdelovalci izdelkov iz lesa so v vsaki vasi občin

Ribnica in Sodražica.

2.5.4 Socialna vloga gozda

Gozd ni samo življenjski prostor rastlin in živali, vse bolj pridobiva na pomenu za

človekovo počutje in zdravje. S hitrim načinom življenja je socialna vloga gozda v

porastu. Mir in spokojnost, čist zrak in umirjen pogled na obdajajočo zeleno barvo nudi

posamezniku, da se sprosti, rekreira v čistem okolju in si nabere energijo.

Z varovanjem kulturne in naravne dediščine se ohranja gozd ter skrbi za obrobje,

zdravje in urejeno gozdno okolje, ki privablja vse več turistov. V povezavi se razvija

zdraviliški turizem s centri za asmatike, kolesarjenje, foto lov in tudi lovski turizem. Za

omenjene namene so urejene poti, da turisti in sprehajalci ne zaidejo na delovišče.

Nezavedno opazimo estetsko vlogo gozda, ki se kaže v zeleni barvi, urejenem gozdnem

robu, v skrbnem vzdrževanju gozda ter v namenski zasaditvi okoli peskokopov in drugih

objektov. Za šolske in izobraževalne namene – od malčkov, kmetov, lastnikov gozdov

do izobraževanja poklicnih sekačev in gozdarjev, pa nudi gozd neprecenljivo učno okolje

(Leban, 2008a).

2.5.5 Delo gozdarja in naš odnos do gozda

Gozdar je človek, ki se z gozdom ukvarja profesionalno. Lahko je upravitelj gozdov,

gozdni delavec, revirni gozdar, vodja gozdnih del in drugo. V sklopu zakonodaje Zavoda

za gozdove Slovenije je revirni gozdar uslužbenec javne gozdarske službe in sicer v

revirju, za katerega skrbi, spremlja in upravlja z gozdovi. Na terenu spremlja stanje

gozdov, svetuje lastnikom, izbira drevesa, primerna za posek in načrtuje negovalna dela.

Njegove storitve so brezplačne. Pri delu običajno uporablja klupo oziroma kljunasto

merilo, meter, razpršilo, sekiro za označevanje, navigacijsko napravo idr. (Esenko,

2014).

Delo revirnega gozdarja je pomembno tudi z vidika opazovanja in rednega

terenskega pregleda. Pogosto se srečujemo s hujšimi naravnimi katastrofami, kot so

žledolom in druge. V določeni meji se gozd lahko sam obnovi, pogosto pa se močno

razširi osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar. To preprečimo s hitrim spravilom

uničenega drevja.



16

Gozdni delavci so običajno sekači in traktoristi. Lahko so zaposleni uslužbenci

podjetij ali samostojni obrtniki, ki se preživljajo s sečnjo in spravilom lesa. Za delo

potrebujejo ustrezno izobrazbo ali vsaj opravljen izpit sekača in traktorista. Delo je zelo

nevarno in zahteva stalno brezhibno vzdrževano opremo. Med obvezno opremo sodijo

zaščitna protivrezna oblačila, čelada, rokavice, čevlji, motorna žaga in drobno orodje,

brez katerega ne gre (sekira, klini, meter, kljunasto merilo, razpršilo, pila, capin in drugo).

Tudi traktor je dodatno zaščiten s kovinskim ogrodjem, utežmi idr., kar sploh omogoča

delo spravila lesa. Nekateri lastniki gozdov v Sloveniji imajo zaposlene upravitelje

gozdov. Ti skrbijo za vsa potrebna dela v gozdu. Dogovarjajo se z javno gozdno službo

ter izvalajci del in skrbijo za optimalni zaslužek lastnika kljub ohranitvi gozdov za

prihodnje rodove (Preslica, 2017a).

V gozd se odpravimo vedno stabilno obuti in oblečeni v trpežna oblačila, primerna

namenu in cilju, s katerim vstopamo v ekostistem rastlin in živali. V gozdu nikoli nismo

sami in temu primerno se moramo vesti. Ne motimo živali s kričanjem ter pazimo, kje

hodimo, da po nepotrebnem ne uničujemo podrasti in malih živali. Vrezovanje

ljubezenskih sporočil v drevje lahko povzroči propad drevesa, zato jih le spoštljivo

opazujemo, objamemo. Ostanke malice odnesemo s seboj domov, enako tudi morebitne

smeti, ki jih najdemo na poti. V gozdu kurimo ogenj le na označenih mestih, izven

požarne nevarnosti. Pri nabiranju plodov smo obzirni in jih naberemo maksimalno

predpisano količino, saj so tudi prepotrebna hrana živalim (Oftring, 2012). Če je le možno

se držimo označenih poti, saj se v gozdu zlahka izgubimo. Predvidevajmo, da se v gozdu

zmrači prej, zato sprehode skrbno načrtujemo (Esenko, 2014).

2.6 Življenje v gozdu

2.6.1 Drevo – osnovni gradnik gozda in najpogostejše drevesne vrste v

gozdu

Drevesa poleg grmov in lesnatih ovijalk sodijo v skupino fanerofitov. Izraz drevo

označuje rastlino, ki ima po zgradbi navadno eno trajno olesenelo deblo, debelo vsaj 7,5

cm, in olistano krošnjo na minimalni višini 1,3 m (Batič in Tome, 2007).

Drevo je večletna rastlina, s koreninami pritrjena v podlago. Te črpajo hranilne snovi

in vodo in jo po olesenelem deblu pošiljajo do krošnje, ki z vejami in listjem oziroma

iglicami krasi drevo. Drevesa delimo na iglavce in listavce. Nekatera so zimzelena, druga

listopadna. Nekatere vrste dreves živijo več tisočletij in dosežejo največjo starost in težo

bitij na planetu. So dom številnim živalskim vrstam. Od njihovega obstoja so odvisna vsa

živa bitja (Esenko, 2014).



17

Enako kot druge olesenele rastline je drevo živo bitje, ki diha, se prehranjuje, živi in

umre na istem mestu. Vzklije iz semena pod primernimi pogoji temperature in vlage ter

prisotnosti kisika, vpije vodo in nabrekne. Pri tem mu poči ovojnica, iz katere pride

korenina, ki se zarije v tla. V enem letu doseže (hrast) velikost dvajsetih centimetrov.

Drevesa rastejo drug ob drugem in se borijo za obstanek. Za rast potrebujejo mnogo

svetlobe. Vsa, ki le-te nimajo, propadejo (Anko, 1994).

Večina drevesnih vrst v gozdu je vetrocvetk. V pomladnih mesecih, predno poženejo

listi dreves, veter prenaša njihov pelod kot ogromne količine prahu daleč naokrog.

V gozdu poleg kritosemenk, ki razširjajo svoja semena s pomočjo plodov, rastejo

tudi golosemenke. Te se razmnožujejo s semeni, ki so skrita v storžih. Mednje sodijo

iglavci, ki so se v zgodovini pojavili kot prvi in dosegajo najvišje višine in starosti ter

zmorejo rasti v slabših pogojih in višjih legah (Kernel, 1997-2010; Oftring, 2012). Velikost

in stabilnost dreves je odvisna od tkiv, ki drevo gradijo. Ta so les, ličje, pluta in lubje (slika

4).

Slika 4: Zgradba drevesnega debla (Arnes, 2017e).

Les gradi veje, debla in korenine. Sprva ima les prevajalno in oporno vlogo, s

starostjo pa ohrani le oporno vlogo. Beljava je prevajalni del, osrednji nedejavni pa

jedrovina. Delež je odvisen od starosti in vrste lesa. Prevajalna funkcija je, ko iz tal črpa

vodo z raztopljenimi hranili v krošnjo drevesa, spomladi pa tudi organske snovi, ki so

shranjene v ličju in lesu.

Ličje je prevajalno tkivo, ki ga kambij gradi navzven in je izpostavljeno raztezanju in

stiskanju, kjer se, po večini, starejši del spremeni v lubje. Je prevajalno tkivo, ki iz listov

prevaja asimilate na mesta, kjer so potrebni (rastnih vršičkov korenin, poganjkov in

prevodnega kambija). Hkrati se razvijajo drugotna tkiva, ki nadomestijo povrhnjico. Pluta

ali felem je trajno tkivo, ki na olesenelem deblu nadomesti povrhnjico. Celice plute so



18

mrtve in za vodo nepropustne s funkcijo varovanja olesenelih tkiv pred izsušitvijo, požari,

mehanskimi in drugimi poškodbami. Ko pluta poči, se prične razvijati lubje, ki na različne

načine odpada z debla. Tudi lubje ima, podobno kot pluta, zaščitno funkcijo pred

zunanjimi vplivi.

Debeljenje debel in olesenelih korenin torej omogoča prevodni kambij, tkivo, ki gradi

les in ličje. To je vsako rastno sezono. Enoletni prirastek imenujemo branika, letnica pa

je meja med dvema letoma. Različna širina in zgradba branik govori o rastnih razmerah,

starosti in vrsti drevesa. Ravno ta sposobnost nenehnega obnavljanja lesa, ličja, plute in

lubja omogoča drevesom neomejeno rast tisoč in več let (Batič in Tome, 2007).

2.6.2 Drevesne vrste v gozdu in njihova zgradba

Zaradi odprtosti in reliefne razgibanosti se v Sloveniji na majhnem prostoru srečuje

in prepleta veliko različnih flornih elementov. Gozdarji so s pomočjo sonaravnega

gospodarjenja skozi stoletja uspeli ohraniti naše gozdove in pragozdove pristne skozi

čas (Brus, 2004).

Pestrost naših gozdov je poleg preteklih posegov v gozd odvisna predvsem od

rastišča. To določajo nadmorska višina, geološka podlaga, nebesna stran, nagnjenost

zemljišča, tla in klima. Glede na gozdno – vegetacijski smisel delimo naše gozdove v

šest skupin:

- gozdovi poplavnih nižin in gričevja,

- bukovje,

- mešani gozdovi jelke in bukve,

- jelovi gozdovi,

- smrekovi gozdovi in

- borovje (Eleršek, 2001).

Vrste gozdnega drevja se tako po območjih in regijah v Sloveniji razlikujejo. V

zadnjem času je več listavcev. Med listavci prevladuje bukev, med iglavci pa prevladuje

smreka (Remic, 1975).

V Sloveniji so gozdna tla najprimernejša za rast bukve, kar 44 % je bukovih gozdov.

Avtohtonih vrst je več kot 300 lesnatih rastlin, vključno z grmi in polgrmi. Samo drevesnih

vrst je okoli 70. Te delimo na 10 vrst iglavcev in 60 vrst listavcev. Za majhno območje,

kot je Slovenija, predstavlja to izjemno pestrost v primerjavi z ostalo Evropo. Od vseh

omenjenih pa so najpogosteje zastopana drevesa: navadna smreka, navadna bukev,



19

navadna jelka, hrasti, bori, gorski javor, veliki jesen, divja češnja, lipa in gorski brest

(Batič in Tome, 2007).

2.6.2.1 Iglavci

Iglavci sodijo v skupino golosemenk in so najvišja bitja na Zemlji. V zemeljski

zgodovini so se pojavili pred listavci (Kernel, 1997-2010).

Skozi čas prilagojeni skrajnim razmeram iglavci prenesejo nizke temperature, ker

listi, preobraženi v iglice, oddajajo zelo malo vode. Zato poraščajo območja v višjih legah

in legah ostrejših zim. Uspevajo pa tudi v suhih predelih Krasa, ob morju in vlažnih

predelih Alp. Iglavci izločajo prozorno in aromatično smolo na mesto poškodbe, da se

zaščitijo pred vdorom mikroorganizmov. Tla pod iglavci so mehka in brez podrasti zaradi

odpadlih iglic, kislosti tal in temačnosti. Izjema je borov gozd, kjer je svetlobe več.

Iglavci, z izjemo macesna, iglic pozimi ne odvržejo, kar jim omogoča preživetje v

zelo neugodnih razmerah. Razmnožujejo se s semeni, ki so skrita v ženskih olesenelih

storžih pod luskami. Ko dozorijo, se luske odpro in semena padejo na zemljo (Esenko,

2014). V gospodarstvu predstavljajo največjo lesno zalogo v svetu. Debla so pomembna

za stavbni in konstrukcijski les, za celulozo, kurjavo in drugo (Krnel, 1997-2010).

Navadna smreka je avtohtona po severni Evropi in gorovju srednje Evrope. Zraste

od 30 do 50 m visoko, ima obilno stožčasto obliko krošnje temno zelene barve in spiralno

razporejene veje ter ravno rdečkasto rjavo do sivo skorjasto deblo. Zelene iglice so dolge

od 1 do 5 cm in enakomerno zašiljene. Iglice živijo 5-7 let in neenakomerno odpadajo.

Imajo moške in ženske cvetove, ki se jasno razlikujejo. Cveti od konca aprila do začetka

junija. Značilni ženski storži so viseči in valjasti, 10-15 cm dogi in 3-4cm široki, v njih so

temnorjava krilata semena (slika 5) (Eleršek, 2001).

Slika 5: Navadna smreka (Hrovat, 1999).



20

Rdeči bor je svetloljuben, uspeva na revnih tleh v severni Evropi do polarnega kroga,

v srednji Evropi v višjih legah, v Sloveniji pa v Ljubljanski kotlini, na naplavinah ob Savi

in Dravi ter ob obronkih gorskih verig. Običajno je visok od 20 do 45 m, ima ravno in vitko

deblo ter dolgo do dežnikasto široko krošnjo. Skorja debla je rjasto rdeča in na starih

borih zelo debela in odpada. Mladi zeleni poganjki so goli, popki pa rdeče rjavi, jajčasto

ošiljene oblike in občasno smolnati. Iglici rdečega bora rasteta po dve skupaj. Običajno

sta dolgi od 3 do 7 cm, sivkasto zelene barve, iglice pa na drevesu ostanejo do treh let.

Tudi bor izgublja iglice neenakomerno in je zimzelena rastlina oz. drevo (slika 6).

Storži, značilni za bor, so dolgi 3 do 6 cm in široki 2 do 3,5 cm. Gosti in temnorjavi

rastejo posamezno ali po dva do trije skupaj. Seme rdečega bora ima rdeče rjavo krilce

(Eleršek, 2001). Včasih so močno smolnat les uporabljali za osvetljevanje hiš in gradov

(Oftring, 2012).

Slika 6: Bor (Arnes, 2017a).

2.6.2.2 Listavci

Listavci imajo v primerjavi z iglavci široke liste različnih oblik in velikosti. Zaradi večje

površine listov se skozi listne reže izloči več vode. Večina listnatih dreves v Sloveniji

jeseni odvrže liste, kar jim omogoči preživetje v nizkih zimskih temperaturah. Spomladi

poženejo novi mladi listi. Običajno raste več vrst listavcev na enem območju, le redko

ena vrsta listavcev posebej (Esenko, 2014).

Listavci imajo velik pomen, tako v gospodarskem kot tudi v tehničnem smislu.

Uporabljamo jih v številne namene, saj imajo številne in raznolike lastnosti. Uporabljamo

jih za embalažo, pa tudi za izdelke vrhunske kakovosti (glasbila, pohištvo idr.).

Najpogosteje srečamo listavce, kot so: bukev, hrast, jesen, brest, javor, hruška, oreh,

jelša, češnja, pravi in divji kostanj, beli in črni gaber, topol, breza, lipa … (Arnes, 2017d).



21

Bukev (Fagus sylvatica L.) je z drugim imenom kar mati gozda. To ime je dobila

zaradi razširjenosti v srednjeevropskih listopadnih mešanih gozdovih. Najbolje uspeva

na nadmorski višini od 700 do 2000 m. V Evropi sega vse od Norveške do Sicilije.

Prenese veliko sence in je visoka od 30 do 40 m. Njeno deblo je gladko, lubje pa tanko

do svetlo sivo s prečnimi razjedami in belkastimi lisami. Ima obsežno krošnjo ovalne

oblike. Brsti so dolgi, koničaste oblike in rjavi. Bukovi listi so eliptični, dolgi okrog 7 cm,

široki pa okrog 4 cm. Na zgornji strani so sveže zeleni in svetleči in na njih je 5-9 parov

žil. Na spodnji strani so svetlejši. Jeseni se obarvajo v rumeno in rdeče rjavo barvo.

Cvetovi so ločeni in enospolni. Moški cvetovi so v visečih mačicah na 2 do 5 cm dolgih

pecljih in jih je do 20. Ženska cvetova sta po dva v ovoju na daljšem peclju. Trirobi plod,

imenovan žir, je v čaši v paru in v velikosti 1,5 cm. Žir je bogata hrana nekaterim živalskim

vrstam, bukovo listje pa ohranja in obnavlja gozdna tla (slika 7) (Preslica, 2017b).

V Sloveniji raste le ena vrsta bukve in sicer Fagus sylvatica. Bukov les je rdečkaste

barve in zelo uporaben v pohištveni industriji. V primerjavi z drugimi drevesi bukev ne

dosega visoke starosti. Izjema je bukev, ki je stara 247 let in je hkrati najstarejša v

Sloveniji. Raste na območju nad reko Krko med Dvorom in Sotesko (Preslica, 2017b).

Slika 7: Bukev (Arnes, 2017b).

Ostrolistni javor (Acer platanoides) se v Sloveniji pojavlja do nadmorske višine 800

m, običajno v listnatih gozdovih. Odporen je na onesnažen zrak in potrebuje vlažna tla.

Zraste do višine 35 m in doseže debelino 1 m. Sivorjavo lubje kasneje razpoka in se ne

lušči. Značilni listi imajo do 12 cm dolg pecelj in od 3 do 5 krp, dolgih 13 cm in širokih 12

cm. Semena s krilci so v parih zraščena pod topim kotom. Zaradi posebno lepega listja

jih pogosto sadijo v parkih in mestih kot okrasno vrsto drevja (slika 8). Les je uporaben

za drobne izdelke v gospodinjstvu, kolarstvu, za pohištvo in parket.



22

Slika 8: Javor (Arnes, 2017c).

2.7 Razvojne značilnosti 5-6 letnih otrok

Splošne razvojne značilnosti otrok, starih 5-6 let, so vedoželjnost, radovednost,

igrivost, empatija, splošne gibalne spretnosti, igre s pravili, razvoj fine motorike,

povezovanje znanega z novim znanjem itd. Pojavljajo se razlike v razvoju enako starih

otrok, na katere vplivajo dednost, okolje, spodbude in priložnosti, ki jih otroci dobijo.

Naloga vzgojitelja je poznati razvojne posebnosti posameznika ter vsakega sprejeti

takšnega, kot je, ter s tem otrokom omogočiti čim boljši splošni razvoj in napredek

skupine ter posameznika.

Bistvene značilnosti po posameznih področjih smo povzeli iz literature Razvojna

psihologija (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009). Osredotočili smo se predvsem na

zaznavni in spoznavni razvoj otrok, od katerega sta odvisna vzgojiteljev pristop in

zahtevnost dejavnosti. V nadaljevanju sledi opredelitev zaznavnega in spoznavnega

razvoja otrok, starih 5-6 let po Marjanovič Umek in Zupančič (2009). Človek pri

raziskovanju in zaznavanju sveta uporablja pet čutov. To so:

- vid,

- sluh,

- tip,

- vonj in

- okus.

Pri predšolskem otroku vidno zaznavo spodbujamo z raznimi opazovanji

podrobnosti v okolju ali na papirju. Iščemo razlike in podobnosti, spodbujamo ostrino,

barvo in obliko.

Sluh pri predšolskem otroku ostrimo z razlikovanjem in prepoznavanjem glasov iz

okolja ali instrumentov. S smerjo, trajanjem, barvo in glasnostjo.



23

Vonj ostrimo z načrtnim vonjanjem hrane, razlikovanjem različnih vonjav,

prepoznavanjem z odvzemom drugega čuta – vida.

Podobne naloge in izzive predstavimo otroku pri ostrenju okusa – z okušanjem

različne hrane. Okušanje sladkega, slanega, grenkega in kislega, opisovanje okusov,

prepoznavanje z zavezanimi očmi …

Tip je čutilo, ki zazna površino in loči eno od druge. Ločimo hrapavo, gladko, hladno,

toplo, mokro, suho, leseno, kovinsko, stekleno itd. Otroci so v tej starosti sposobni

prepoznati, ubesediti in ločiti predmete le s pomočjo tipa. Pri tem spoznavajo, kako

pomembno je ostriti čutne zaznave.

Otrok, star tri do šest let, je na predoperativni stopnji mišljenja. Skladno s Piagetovo

spoznavno teorijo je za zaznavno-gibalno to druga razvojna stopnja, za katero je

značilno simbolno mišljenje. Od razvoja miselnih in govornih struktur je odvisen tudi

razvoj pojmov in njihova kakovost. Piaget opredeljuje konkretne pojme kot razvojno nižje

od abstraktnih pojmov.

Pojem prostora otroci lažje zaznajo z uporabo zunanjih predmetov in prostorskih

znamenj kot pomembnih referenčnih točk za orientacijo v prostoru. Višja orientacija je s

pomočjo zemljevida in je vezana na celovito razumevanje prostora in abstraktno

mišljenje.

Razvoj spomina v omenjeni starosti je hitrejši v predelavi informacij, večje kapacitete

imajo bolj razdelane spominske strategije. Razumejo, da si znane stvari lažje zapomnijo

kot neznane.

Pozornost pomeni prvo kritično stopnjo v spoznavnih procesih, saj si stvari, na

katere nismo pozorni, ne zapomnimo. Stalnost pozornosti narašča z leti (Marjanovič

Umek in Zupančič, 2009).

Pri načrtovanju dejavnosti smo upoštevali razvojne značilnosti predšolskih otrok v

želji po celostnem zaznavanju in globljem doživljanju ter s tem prispevali k trajnemu

pomnjenju na novo osvojenih spoznanj.



24

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji raziskave

Vrtec v našem kraju obdaja gozd in pri dejavnostih v naravnem okolju opažamo, da

ga otroci zelo slabo poznajo. Zato smo se odločili, da otrokom predstavimo pomen

gozda, jih seznanimo z značilnostmi le-tega ter pomenom za naravo in človeka, s tem

pa jim tudi privzgojimo čut po naklonjenem, spoštljivem in odgovornem odnosu do gozda.

Cilji raziskave:

- ugotoviti, koliko predšolski otroci vedo o drevesih, gozdu in njegovem pomenu

za naravo in človeka pred raziskovalnimi dejavnostmi, pri katerih bodo

spoznavali gozd preko izkustvenega učenja;

- oblikovati otrokom spodbudno učno okolje za spoznavanje dreves, gozda in

njegovega pomena za naravo in človeka;

- zasnovati in izvesti dejavnosti, v katerih bodo otroci s pomočjo izkustvenega

učenja aktivno spoznavali drevesa, gozd in pomen gozda za naravo in človeka;

- raziskati, koliko znanja o drevesih, gozdu in pomenu gozda na naravo in človeka

so otroci po opravljenih dejavnostih pridobili preko izkustvenega učenja.

3.2 Raziskovalna vprašanja

Postavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:

- RV1: Koliko predšolski otroci vedo o drevesu, gozdu in njegovem pomenu za

naravo in človeka pred raziskovalnimi dejavnostmi, pri katerih bodo spoznavali

gozd preko izkustvenega učenja?

- RV2: Kako oblikovati spodbudno učno okolje v vrtcu za spoznavanje dreves,

gozda in njegovega pomena za naravo in človeka?

- RV3: Kako zasnovati in izvesti dejavnosti, da bodo otroci aktivno preko

izkustvenega učenja spoznali drevesa, gozd in pomen gozda za naravo in

človeka?

- RV4: Koliko znanja o drevesih, gozdu in njegovem pomenu za naravo in človeka

so predšolski otroci pridobili po raziskovalnih dejavnostih preko aktivnega,

izkustvenega učenja?



25

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

V praktičnem delu diplomske naloge smo uporabili kvalitativno raziskavo v obliki

študije dejavnosti v krajšem časovnem obdobju (izvedba in analiza intervjujev).

Kot tehniko zbiranja podatkov smo uporabili opazovanje otrok in analiziranje

dokumentov (intervjujev, fotografij).

3.3.2 Skupina udeležencev, vključenih v raziskavo

Diplomsko nalogo smo izvajali v skupini 19-ih otrok, starih od 5 do 6 let. Pri izvedbi

raziskave je sodelovalo 17 otrok.

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov

Pred izvajanjem raziskovalnih dejavnosti smo znanje o drevesih, gozdu in pomenu

gozda za naravo in človeka preverili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, individualno

z vsakim otrokom posebej. Odgovore otrok smo sproti beležili in rezultate kvalitativno

obdelali.

Dejavnosti smo oblikovali glede na dobljene odgovore. Znanje in vedenje o gozdu

in pomenu dreves za okolje in ljudi smo po končanih dejavnostih ponovno preverili z

intervjujem. Primerjava odgovorov je podala ugotovitve, ali sta bili izbira in izvedba

dejavnosti primerni oziroma koliko aktivno izkustveno učenje vpliva na pridobivanje

novega znanja.

Po izvedbi intervjuja smo z otroki izvedli pet načrtovanih dejavnosti s področja

naravoslovja. Otroci so preko različnih didaktičnih sredstev in materiala pridobili novo

znanje na omenjenem področju. Preko dejavnosti in sodelovanja z lesnim izvedencem

so spoznavali les, njegove lastnosti in uporabnost. Preko čutne poti so razvijali svoja

čutila, ob tem pa razvijali spoštljiv in naklonjen odnos do narave. Spoznali so poklic

gozdarja in se preizkusili v njegovi vlogi. Pridobljeno znanje so lahko vsakodnevno

utrjevali v za ta namen pripravljenem naravoslovnem kotičku.

3.3.4 Postopki obdelave podatkov

Glede na dobljene odgovore otrok smo oblikovali raziskovalne dejavnosti, med

katerimi so otroci spoznavali rastlinske dele in njihove vloge za rastlino, razlike med



26

iglavci in listavci in najpogostejše vrste dreves v slovenskih gozdovih, spoznavali

uporabnost lesa in razvijali skrb za naravno okolje. Celotno izvedbo praktičnega dela

smo podkrepili z oblikovanjem naravoslovnega kotička, ki je otrokom še vedno

vsakodnevno na voljo.

Znanje in vedenje o drevesih, gozdu in pomenu gozda za naravo in človeka smo po

končanih dejavnostih ponovno preverili z enakim intervjujem kot pred izvedenimi

raziskovalnimi dejavnostmi. Primerjava odgovorov je podala ugotovitve, ali sta izbira in

izvedba dejavnosti s poudarkom na aktivnem izkustvenem učenju vplivali na

pridobivanje novega znanja o drevesih, gozdu in pomenu le-tega za naravo in človeka.

Načrtovano in izvedeno praktično delo smo ustrezno ovrednotili na podlagi

teoretičnih in empiričnih spoznanj, zastavljenih ciljev dela ter raziskovalnih vprašanj.

3.4 Načrt dela

3.4.1 Načrtovanje praktičnih dejavnosti

Pred pričetkom izvajanja dejavnosti smo preverili znanje otrok o gozdu in njegovem

pomenu s pomočjo intervjuja. V nadaljevanju smo izvedli pet načrtovanih dejavnosti, na

koncu pa smo spet preverili njihovo znanje s pomočjo intervjuja.

Globalna cilja, ki smo si ju zastavili pri načrtovanju dejavnosti (Bahovec idr., 2008):

- Doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, stalnem

spreminjanju in estetskih razsežnostih.

- Razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive

narave.

Za dosego ciljev smo izvedli pet dejavnosti, s katerimi smo želeli otrokom odgovoriti

na zastavljena vprašanja in jim zagotoviti, da z lastno aktivnostjo preko izkustvenega

učenja:

1. spoznajo dele drevesa in njihove naloge,

2. prepoznajo in poimenujejo štiri najpogostejša drevesa v gozdu,

3. spoznajo uporabnost dreves,

4. skupno ugotavljajo globalni pomen dreves v odnosu varovanja okolja in

5. spoznajo poklic gozdarja in posadijo drevo v naravi.

Vse dejavnosti smo podrobneje opisali v preglednicah (preglednica 1, 2, 3, 4 in 5).



27

Preglednica 1: Priprava na prvo dejavnost – Spoznavanje delov drevesa in njihovih

nalog.

Datum: 16. 5. 2017

Cilji: - Otrok odkriva, spoznava in primerja živo

naravo – rastlino z drevesom.

- Otrok spoznava dele rastline in drevesa ter

nalogo posameznih delov (korenine,

steblo/deblo, list).

- Otrok spozna rast rastline od semena do

ploda.

Oblike dela: Skupna, individualna

Metode dela: Pogovor, opazovanje, primerjava, sklepanje

Področje dejavnosti: Narava

Didaktična sredstva: Rastlina v lončku z vodo, rastlina v kozarcu z

vodo, rastlina s korenino na papirju, slikovni

material drevesa v treh delih (korenine, deblo,

krošnja), učni list, lepilo, škarje, barvice, plakat

rastline in slikovni material za ugotovitve,

plastična vrečka.

Povezava z drugimi področji: Jezik

Preglednica 2: Priprava na drugo dejavnost – Spoznavanje in poimenovanje štirih

najpogostejših dreves v gozdu.

Datum: 18. 5. 2017

Cilji: - Otrok spozna, primerja in raziskuje drevesa

med seboj.

- Otrok loči listnata in iglasta drevesa.

- Otrok pozna in poimenuje štiri najpogosteje

zastopana drevesa v gozdu.



28

- Otrok klasificira in razvršča.

Oblike dela: Skupna, skupinska

Metode dela: Pogovor, opazovanje, primerjava, raziskovanje


Didaktična sredstva: 4 škatle z materialom (barvni lističi, risalni

žebljički, kladivo, lubje drevesa, list drevesa,

kolut izrezane veje drevesa, plod drevesa),

napis drevesa in kratek opis, vreča iz blaga,

storž, žir, lubje, veja, list, iglice), palice,

kamenje, lesena sestavljanka.

Povezava z drugimi področji: Matematika, jezik

Preglednica 3: Priprava na tretjo dejavnost – Spoznavanje uporabnosti dreves.

Datum: 22. 5. 2017 in 23. 5. 2017

Cilji: - Otrok odkriva in spoznava pomen dreves

za gospodarstvo.

- Otrok spozna delovni proces predelave

lesa v izdelek.

- Otrok ustvarjalno uporabi predmete iz

narave in izdela svoj izdelek.

Oblike dela: Skupna, skupinska, individualna

Metode dela: Pogovor, opazovanje, igra


Didaktična sredstva: Barvni trakovi, veje, kamenčki, korenine, listje,

vrvice, lepilni trak, škatla z materialom (les,

plastika, steklo, kovina, papir), reklamni letaki,

velik papir, lepilo



29

Povezava z drugimi področji: Tehnika, jezik

Preglednica 4: Priprava na četrto dejavnost – Globalni pomen dreves za varovanje

okolja.

Datum: 26. 5. 2017

Cilji: - Otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi

ljudje vplivajo na naravo in kako lahko

dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju

naravnega okolja.

- Otrok razvija naklonjen, spoštljiv in

odgovoren odnos do žive narave.

- Otrok odkriva in spozna širši pomen gozda

za človekovo fizično in psihično zdravje.

- Otrok posluša, razlikuje in upodablja zvoke

iz narave in okolja.

Oblike dela: Skupna, individualna

Metode dela: Pogovor, opazovanje, primerjava, razlaga


Didaktična sredstva: Risalni list, svinčnik, podlaga, preveza za oči,

odeja

Povezava z drugimi področji: Glasba, jezik

Preglednica 5: Priprava na peto dejavnost – Spoznavanje poklica gozdarja in sajenje

drevesa v naravi.

Datum: 30. 5. 2017

Cilji: - Otrok spozna, da se živa bitja – drevesa

razmnožujejo, živijo in umrejo.



30

- Otrok spozna, kaj potrebujejo živa bitja –

drevesa za rast, življenje in ohranjanje

zdravja.

- Otrok spozna poklic gozdarja, delo in

opremo.

Oblike dela: Skupna

Metode dela: Pogovor, opazovanje, razlaga, demonstracija,

igra


Didaktična sredstva: Čelada, pomično merilo, pohodni čevlji,

razpršilo, gozdarske hlače, igrača motorna

žaga, flomaster, drevo, lopata.

Povezava z drugimi področji: Družba, jezik

3.4.2 Potek praktičnih dejavnosti

Pri izvajanju dejavnosti s področja naravoslovja smo uporabili naravni material, ki

predstavlja tako živo kot neživo naravo. Poleg tega smo otrokom ponudili sredstva in

pripomočke, vnaprej pripravljene za izvajanje likovne poustvarjalnosti, igre in

spoznavanja gozdarskega poklica. Preko materiala, sredstev in pripomočkov so se otroci

seznanjali predvsem z živo naravo ter preko igre, lastne aktivnosti in s samostojnim

reševanjem problemov pridobivali naklonjen in spoštljiv odnos do narave.

3.4.2.1 Potek prve praktične dejavnosti: Spoznavanje delov drevesa in njihovih

nalog

Za motivacijo smo otrokom prebrali knjigo Velika skrivnost (E. Battut). Otrokom smo

pokazali rastlino, jo opazovali, opisali njene dele in naloge posameznih delov rastlin.

Hkrati smo jo primerjali z drevesom iz knjige. Skupaj smo naredili poskuse, s katerimi

smo želeli raziskati:

1. Nalogo stebla – rastlini z več stebli smo eno steblo prelomili in jo opazovali.



31

2. Nalogo korenin – rastlino s koreninami smo zasadili v lonček z zemljo in jo zalili

z vodo. V drug lonček smo posadili enako rastlino brez korenin in jo zalili z vodo.

Obe rastlini smo opazovali nekaj dni.

3. Nalogo listov – rastlino s koreninami, posajeno v loček in zalito z vodo, smo ovili

v plastično folijo in jo nekaj dni opazovali.

Zabeležili smo predvidevanja in z opazovanjem pridobljene rezultate. Nato smo odšli

v gozd in si ogledali podrto drevo, ga potipali, raziskali njegove korenine, deblo, krošnjo

in veje. V naslednjih dneh smo z opazovanjem in razgovorom zapisali pridobljene

rezultate poskusa in določili nalogo korenin, debla/stebla in krošnje/lista. V ta namen

smo uredili kotiček, namenjen našemu projektu in sprotno dodajali material.

3.4.2.2 Potek druge praktične dejavnosti: Spoznavanje in poimenovanje štirih

najpogostejših dreves v gozdu

Z otroki smo odšli v bližnji gozd, kjer so z opazovanjem odgovarjali na zastavljena

vprašanja. Skupaj smo stopili do iglastega in listnatega drevesa ter ju opisali. Omenili

smo, da smo v mešanem gozdu, da pa obstajajo tudi samo iglasti in samo listnati

gozdovi. Na tleh v krogu so otroci iz vreče jemali material (list, lubje, storž) in ga opisali.

S tem smo usmerili pozornost na delo, ki je sledilo. Napovedali in demonstrirali smo

naslednjo dejavnost. Otroke smo s pomočjo barvnih trakov razdelili v štiri skupine. Vsaka

skupina je dobila po eno škatlo z materialom (ključ za določanje dreves – list, lubje, plod)

in material za pritrditev (kladivo, risani žebljiček in barvni listič). Otroci so poiskali čim več

dreves s pomočjo elementov iz škatle in jih označili z barvnim lističem. Skupaj smo

preverili točnost (s pomočjo barvne fotografije drevesa, ploda in lista), drevo poimenovali

in povedali glavne značilnosti. Otroci so ocenili, katerih dreves je več in katerih manj. S

pomočjo palic in vej smo napravili razpredelnico in zabeležili dobljene rezultate. Škatle,

opremljene z imeni dreves, smo dodali v naravoslovni kotiček, kjer so otroci utrjevali

pridobljeno znanje.

3.4.2.3 Potek tretje praktične dejavnosti: Spoznavanje uporabnosti dreves

Otrokom smo ponudili drobne vsakdanje predmete iz različnih materialov, katere so

otipali in primerjali med seboj. Skupaj smo določili, kateri predmeti so iz lesa. Ko smo

imeli osnovno predstavo, kaj je leseno, smo iskali lesene predmete po igralnici. Na koncu

so otroci iz reklam in revij na velik plakat samostojno lepili izrezke s predmeti glede na

material in uporabnost. Odgovor na vprašanje, kako in kje dobimo les za lesene izdelke,

smo dobili pri ogledu žage in lesnopredelovalne delavnice. Pri sosedih smo si ogledali



32

razrez hloda in lesnopredelovalno delavnico. Pogledali smo si postopek izdelave stola,

različne izdelke suhe robe in kaj je stranski produkt ob predelavi – žaganje ter za kaj ga

uporabimo.

Naslednji dan smo obiskali zdaj že znano okolje gozd, kjer smo ponovili gospodarski

pomen gozda. Ugotovili smo, da potrebujemo les za drva, gradnjo hiše in pohištvo, za

igrače in lutke ter za poligon. Na podlagi ugotovitev smo se razdelili v štiri skupine in

pričeli z delom. Vsaka skupina je imela določeno nalogo. Prva skupina je pripravljala

drva za kurjavo. Druga skupina je gradila različno velike hiše. Tretja skupina je izdelovala

lutke iz vej, listja, plodov in mekol lepila. Četrta skupina je na gozdni poti postavljala

poligon in ga preizkušala. Vse skupine so svoje delo predstavile ostalim skupinam.

3.4.2.4 Potek četrte praktične dejavnosti: Globalni pomen dreves za varovanje

okolja

Otrokom smo prebrali knjigo I. Gantscher z naslovom Zeleni otok in sivi otok.

Predvidevali smo, kakšno bi bilo življenje brez dreves in kaj nam omogočajo. To smo

preverili s sprehodom v gozd. Na gozdni poti smo otrokom zavezali oči z ruticami in jih

spodbudili, da pozorno poslušajo. Drug za drugim v koloni smo čisto potiho stopali po

poti in poslušali zvoke narave. Otroke smo nato posedli na pripravljene blazine, kjer so

sedeli z zavezanimi očmi in poslušali. Po določenem času so sneli preveze, na

pripravljene liste in podlage pa so s svinčnikom narisali, kar so slišali. Povabili smo jih,

naj nadaljujejo s sproščenim opazovanjem, poslušanjem in vonjanjem. Po daljšem

doživljanju narave – gozda so opisali svoje občutke. Razmišljali smo, kaj nam gozd nudi,

kdaj in zakaj naj obiskujemo gozd ter kaj bi lahko mi storili v korist okolja. Ideje smo

zapisali. Pred odhodom iz gozda smo otroke povabili, da so si izbrali vsak svoje drevo,

si ga ogledali, potipali, ga objeli in se mu zahvalili. Na poti nazaj v vrtec smo se ustavili

na varnem mestu ob prometni cesti. Otroci so sedeli s prevezanimi očmi in poslušali

zvoke iz okolja, vonjali so zrak in bili pozorni na druge občutke. Kar so čutili, slišali in

vonjali, so kasneje likovno poustvarili. V vrtcu smo razstavili risbe, se o njih pogovorili in

jih primerjali med seboj.

3.4.2.5 Potek pete praktične dejavnosti: Spoznavanje poklica gozdarja in sajenje

drevesa v naravi

Otroci so po vrsti odpirali oštevilčene škatle, v katerih so bili gozdarska oprema in

orodja, ki jih gozdar uporablja pri svojem delu. Skupaj smo ugotovili, o kom bomo govorili



33

in kaj bomo spoznali. V kotiček smo pospravili nenevarne predmete, da se bodo kasneje

lahko igrali z njimi. Kasneje smo odšli na gozdarsko postajo v našem kraju in se skupaj

z gozdarjem odpravili v gozd, kjer nam je predstavil svoje delo. Po vrnitvi v vrtec so otroci

s prosto igro v kotičku poglabljali doživetja.

3.5 Izvedba praktičnih dejavnosti

3.5.1 Prva dejavnost – Spoznavanje delov drevesa in njihovih nalog

Z dejavnostjo smo pričeli po zajtrku in rutinskem pozdravu v krogu. Otroci so

pozorno in z vmesnimi komentarji spremljali knjigo Velika skrivnost (Battut, E.). Ob branju

smo jim kazali tudi ilustracije. Po kratkem premoru smo knjigo prebrali še enkrat. Na

vprašanje, kaj so slišali in videli, so zavzeto odgovarjali. Povedali so, da je miška skrila

v zemljo jabolko, da je iz jabolka zrasla jablana, ki je bila najprej majhna in nato vse

večja. Svoje skrivnosti ni želela izdati živalim, te pa so zanjo izvedele, ko so jabolka

popadala na tla.

Otrokom smo nato ponudili učni list. Brez težav in s skupnimi močmi so vanj v

pravilnem zaporedju položili sličice kroga rasti rastline (slika 9).

Slika 9: Skupno reševanje učnega lista.

Na vprašanje, kaj potrebuje rastlina, da vzklije in zraste, so brez pomisleka

odgovorili, da zemljo in vodo. Prav tako so povezali podobnosti med rastlino in drevesom

(slika 10).



34

Slika 10: Opazovanje podobnosti med rastlino in drevesom.

Pri opazovanju rastlin so zelo aktivno sodelovali. Podrobno so opisali dele rastline.

Pri ugotavljanju nalog delov rastline smo za korenine hitro določili, da črpajo vodo iz

zemlje in jo pošiljajo gor po steblu. Naloge stebla otroci niso razumeli, zato smo steblo

razrezali po dolgem in počez, si ga ogledali z lupo in ugibali (slika 11).

Slika 11: Opazovanje rastlin.

Naloge listov nismo določili. Otroci so menili, da so listi le za to, da rastejo in

odpadejo. Ker smo želeli raziskati, ali določeni dejavniki povzročijo spremembe pri

rastlini, smo opravili poskus, pri katerem smo rastlino ovili v plastično folijo in jo

opazovali. Žal v dveh urah na foliji ni bilo sprememb, zato smo rastlino opazovali še nekaj

dni.

V gozdu pri ogledu podrtega drevesa so si otroci z zanimanjem ogledali dele

drevesa. Ena deklica je sama primerjala vejo s korenino in ugotavljala podobnosti in

razlike. Opazili so, da so podobno razvejane in neenako velike in debele (slika 12).



35

Slika 12: Opazovanje podrtega drevesa.

Na travniku so otroci izpulili cvetlico s korenino vred. Pri tem so ugotovili, da so

uporabili zelo malo moči. Pri vprašanju, ali bi lahko izpulili drevo, pa so se vsi strinjali, da

bi pri tem potrebovali traktor, saj sami nismo dovolj močni za to nalogo. Pri rastlini smo

opazili bel mleček, ki jo ščiti pred objedanjem, pogovorili pa smo se tudi, čemu služi

korenina. Otroci niso vedeli, da korenine črpajo vodo, v kateri so raztopljeni minerali,

prav tako niso znali povezati, da korenine držijo in stabilizirajo rastline in drevesa. Z

nazornim prikazom smo skupaj z vzgojiteljico zaigrali drevo v vetru in kaj se z njim

dogaja. Šele po našem prikazu so razumeli tudi to.

Izkazalo se je, da otroci ne poznajo nalog delov dreves in ostalih rastlin, vendar je

bilo očitno, da so željni raziskovanja, izkustvenega učenja in preverjanja trditev.

Sodelovanje in pozornost pri raziskovanju in primerjanju je bila velika, z izjemo treh otrok,

ki jih dejavnosti tudi običajno ne zanimajo.

Zastavljene cilje smo dosegli v celoti. Poglabljanje znanja smo nadaljevali v

pripravljenem kotičku, kjer so imeli otroci na voljo ves uporabljen material (slika 13).

Slika 13: Utrjevanje znanja v naravoslovnem kotičku.



36

Pri dejavnosti ne bi spreminjali ničesar. Vedno pa se izkaže, da je potrebno kaj

dodatno pokazati, razložiti, kar smo upoštevali pri drugih dejavnostih.

3.5.2 Druga dejavnost – Spoznavanje uporabnosti dreves

3.5.2.1 Od hloda do izdelka

Po rutinski dejavnosti so si otroci iz vrečke izbrali po en predmet iz različnih

materialov. Ogledali so si vsak svoj predmet, ga potipali, povohali in ga nekateri tudi

poimenovali. Predmete iz lesa so otroci položili v sredino kroga. Večina otrok je predmete

razporedila po vrsti materiala, le dva otroka sta imela težave pri tem. V pomoč so bile v

tla zarisane kocke, kamor so otroci postopoma polagali predmete iz posameznega

materiala. Primer: Kdor misli, da ima predmet iz plastike, naj ga položi v ta kvadrat …

Na vprašanje, kaj vse je iz lesa, so imeli otroci veliko idej. Rekli so, da so iz lesa

omare, stoli, mize, postelja, košare, lesene igrače, lesene sestavljanke, lesene kocke,

leseni avtomobilčki, hišice … Z raznolikostjo odgovorov in hitrim naštevanjem so nas

presenetili.

Naslednjo nalogo, kjer so v reklamnih letakih iskali izdelke iz lesa, so otroci opravili

hitro in brez težav (slika 14). Izrezali so jih ter nalepili na velik plakat (slika 15). Plakat

smo si skupaj ogledali ter poimenovali izdelke, ki smo jih našli. Izstopala sta hišica za

žuželke in lesena tla.

Slika 14: Izrezovanje izdelkov iz lesa iz reklamnih letakov.



37

Slika 15: Lepljenje sličic z izdelki iz lesa na plakat.

Otroci so bili med preobuvanjem pozorni na izdelke iz lesa. Opazovali so opremo

vrtca in ugotavljali: »Poglej, imamo lesen strop, pa lesene koščke za igrat, pa ograja je

lesena …«.

Pri staremu atu ene od deklic, gospodu Janezu Lavriču, smo si v nadaljevanju

najprej ogledali hlod. Videli smo lubje, ki ga je potrebno pred razrezom odstraniti.

Ogledali smo si žago in iz varne razdalje opazovali razrez hloda na deske (slika 16).

Slika 16: Ogled razreza hloda.

Desko smo potipali in ugotovili, da je hrapava in mokra. Skupaj smo jo odnesli na

kup drugih desk, da se posuši in gospod Lavrič nam je povedal, da se z mokrimi deskami

ne da delati lepih in dobrih izdelkov (slika 17).



38

Slika 17: Sušenje desk pred obdelavo.

Otroci so mu še enkrat povedali, kaj vse lahko iz lesa naredimo, na vrtu pa smo

opazili tudi zelo lepo narejen pomični lesen kokošnjak. Predlagal nam je, da skupaj

izdelamo majhno leseno mizo. Tako smo odšli v delavnico, kjer je razrezal suho desko

in z vnaprej pripravljenim materialom z našo pomočjo izdelal mizo (slika 18).

Slika 18: Deček pomaga pri izdelovanju mize.

Otroci so ga zelo pozorno spremljali, spraševali in sledili postopku (slika 19). Vmes

so primerjali grobe deske s pobrušenimi gladkimi deskami, pomagali vrtati luknje in

ugotavljali, da bomo za sestavo mize uporabili le lepilo in ne vijakov. Spraševali so se,

koliko časa morajo prijemalke držati deske, da lepilo prime in videli, da pri rezanju in

brušenju dobimo žaganje. Nekaj otrok je reklo, da žaganje uporabimo za pod kravo in

teličke, za zajčke, da jim je bolj toplo. Ker pa ima gospod Lavrič tudi živali, smo zajčkom

odnesli žaganje in si jih ogledali v živo (slika 20).



39

Slika 19: Otroci opazujejo postopek izdelave mize.

Slika 20: Ogled domačih živali.

Polni vtisov smo si privoščili malico in se še nekaj časa družili na dvorišču. Otroci so

na konkreten način pridobili novo znanje in izkustveno preko več čutov spoznali postopek

predelave lesa od hloda do izdelka. Doživetje se jim je globoko vtisnilo v spomin, saj so

še popoldne in naslednji dan govorili o doživetjih pri dekličinem atu.

Z izvedbo dejavnosti smo zelo zadovoljni, saj je bila primerna starosti in številu otrok.

Poskrbljeno je bilo za varnost, nazornost, postopnost in primerne hitrosti govora. Tudi

vprašanja otrok so bila zelo umestna in so sledila toku postopka predstavitve. Znanje so

povezovali z začetno dejavnostjo in gradili naprej.

3.5.2.2 Naredimo igračo

Odpravili smo se v gozd in ponovili, kar smo doživeli in videli prejšnji dan na obisku.

Otroci so govorili bolj o delih drevesa in koreninah, šele čez čas so se spomnili obiska.



40

Med potjo smo opazili kup drv in mlaj. Na vprašanje, iz česa so drva, so odgovorili,

da iz lesa – tudi mlaj, čeprav ne raste, saj nima lubja.

V gozdu so otroci na vprašanja, kaj lahko izdelamo iz lesa, ponovili vse, kar smo

izvedeli do sedaj. Na vprašanje, kaj lahko sami izdelamo, so najprej odgovorili, da nič.

Po kratkem razmisleku so dobili nekaj idej. Rekli so, da lahko naredimo hišice, naberemo

drva itd. Vmes so predlagali, da lahko naberemo gobe … Nikakor jih nismo mogli usmeriti

k razmišljanju, da bi lahko naredili poligon. S pomočjo asociacij na gibanje in cesto v

povezavi s telovadnico, je slednjič ena od deklic omenila poligon.

Otroci so predlagali, da bi naredili igrače. Ob spodbudi so prišli do ideje, da lahko

naredimo lutke. Na hitro smo jim zaigrali izmišljen prizor s storžem in palico. Sproti smo

lutki dodajali lase, roke … Otroci so razumeli namig in uživali v kratki predstavi.

S pomočjo trakov so se nato razdelili v štiri skupine. Prva skupina otrok je pripravljala

drva. Druga skupina otrok je sestavljala hiške. Tretja skupina otrok je izdelovala lutke.

Četrta skupina otrok je na gozdni poti postavila različne ovire in se preizkusila v

premagovanju poligona. Vse štiri skupine so opravile svojo nalogo ustvarjalno in

inovativno v ograjenem območju.

V skupini, kjer so izdelovali lutke, so eni nosili material, drugi pa lepili. Kasneje je

vsak izdelal svojo lutko, se ji čudil, se z njo pogovarjal in jo pokazal ostalim. Med seboj

so zaigrali kratke dialoge (slika 21, slika 22).

Slika 21: Otroci izdelujejo lutke.



41

Slika 22: Igra z lutkami.

V skupini, kjer so pripravljali drva, sta bila dva dečka in deklica. Dečka sta se kmalu

naveličala in se pridružila skupini izdelovanja lutk. Deklica pa je ves čas vztrajala pri

pripravljanju drv in bila zelo ponosna na opravljeno delo (slika 23).

Slika 23: Deklica ponosno razkazuje svoj kup drv.

V skupini, kjer so gradili hišice, so otroci nosili veje, iz njih postavljali hišice različnih

velikosti in jih prestavljali iz enega konca na drugega (slika 24). Njihova vztrajnost in

ustvarjalnost sta bili veliki. Sodelovali so usklajeno in pri idejah upoštevali drug drugega.



42

Slika 24: Nabiranje materiala za gradnjo hišice.

V skupini, kjer so gradili poligon, so otroci delovali zelo individualno. Vsak zase je

razmišljal, dodajal ovire iz lesa, vej, kamenja, listja, storžev … Tudi pri preizkušanju

poligona so delovali individualno. Ena deklica je gradila ovire v višino, ostali po dolžini.

Po določenem času so vendarle pričeli sodelovati in na koncu so zelo navdušeno in v

koloni poligon, postavljen s skupnimi idejami, tudi preskakovali (slika 25, slika 26).

Slika 25: Pripravljanje poligona.

Slika 26: Deklica preizkuša poligon.



43

Vse skupine so pričele zelo navdušeno. Po petnajstih minutah je pri večini otrok

padel interes in pričeli so si jemati material. Po opozorilu so nadaljevali z delom še bolj

veselo, inovativno in ustvarjalno. Dejavnost smo zaključili s tem, da smo preverili delo

vseh skupin – preizkusili smo poligon in si ogledali lutke, hišice in koliko drv so otroci

pripravili.

V prihodnje bi skupine bolj oddaljili med seboj, da se otroci ne bi motili. Same

dejavnosti pa ne bi spreminjali. Cilji so bili doseženi. Otroci so z lastno aktivnostjo

ugotovili, da lahko iz vej, storžev, kamenja, listja in drugega drobnega materiala sami

izdelamo igračo zgolj z uporabo mekol lepila, lista in škarij ter da tudi mi lahko

prispevamo in nabiramo drva za kurjavo. Dognali so tudi, da lahko v gozdu sami sebi

postavimo zanimive ovire in krepimo svoje telo ter da lahko gradimo hišice in se

ustvarjalno igramo.

3.5.3 Tretja dejavnost – Spoznavanje in poimenovanje štirih

najpogostejših dreves v gozdu

Z otroki smo se opravili v gozd. Veseli in navdušeni so spraševali, ali gremo na isto

mesto v gozdu. V krogu smo opazovali drevesa okrog nas in njihove liste, veje. Na

vprašanje, ali imajo vsa drevesa liste, so odgovorili, da ne. Ena drevesa so smreke, pa

bor, to je vedela ena deklica. Ostali so se strinjali, da imajo ena drevesa iglice. Pristopili

smo k smreki in si jo ogledali. Otroci so opazili, da ima kratke iglice. V bližini smo opazili

tudi bor in otrokom smo omenili, da so v nekaterih gozdovih samo iglasta drevesa, v

nekaterih pa samo drevesa z listi, ki jim rečemo tudi listavci. Mi pa smo v gozdu, kjer so

ena in druga. Otroci so ga poimenovali pomešan gozd. Res smo v mešanem gozdu.

Otroci so na pobudo pokazali listnato drevo.

Posedli smo se na tla in otrokom smo pokazali vrečko, v katero smo vstavili različne

dele dreves (list bukve in javorja, iglice bora in smreke, lubje vseh štirih vrst dreves in

plodove javorja, bukve, smreke in bora). Iz vrečke presenečenja so nato otroci izvlekli

vsak po eno stvar, katero smo poimenovali in se o njej pogovorili (slika 27).

Otrok je povedal, kaj je potegnil iz vrečke in opisal, kakšno je po otipu in videzu. Po

potrebi smo mu pri poimenovanju pomagali. Med seboj smo primerjali liste, lubje in

storže. Dva otroka sta šla od otroka do otroka, da je vsak lahko začutil in kasneje opisal

razlike. Vse, kar smo izvlekli iz vrečke presenečenja, je bilo tudi v škatlah, ki so jih otroci

kasneje dobili za izvedbo naloge. Nalogo in delo smo otrokom jasno razložili in nazorno

prikazali na primeru (slika 28).



44

Slika 27: Raziskovanje vsebine vrečke presenečenja.

Slika 28: Primerjanje delov drevesa med seboj.

Otroke smo razdelili v štiri skupine (zeleno, rumeno, rdečo in modro). Vsaka skupina

je po ključu, ki je bil v škatli, iskala eno vrsto drevesa. Zelena skupina otrok je iskala

borova drevesa. Rumena skupina otrok je iskala bukova drevesa. Rdeča skupina otrok

je iskala javorjeva drevesa. Modra skupina otrok je iskala smrekova drevesa. Najdeno

drevo so otroci označili z barvnim lističem. Vsaki skupini posebej smo navodila za delo

jasno in nazorno ponovili. Otroci so v omejenem območju iskali drevo, ki ima lubje, listje

in plod, kot je bilo prikazano v škatli. Ko so drevo našli, so nanj z risalnim žebljičkom in

kladivom pritrdili barvni list, nato pa nadaljevalil z iskanjem. Z velikim navdušenjem so

se podali na lov. Delo v skupinah je potekalo gladko, med seboj so lepo sodelovali, si

izmenjavali mnenja in naloge. Pri uspešnosti je izstopala rumena skupina, ki je v kratkem

času z veliko natančnostjo poiskala največ dreves (slika 29).



45

Slika 29: Skupina otrok označuje ustrezno drevo.

Zelena skupina je imela manjše težave pri iskanju borovih dreves, ker krošnje niso

dobro videli. Zato smo, ko so otroci opazili več borovih dreves na odprtem, razširili

območje iskanja, ki je bilo označeno s trakom. Rdeča skupina otrok, ki je iskala javor, je

našla več manjših dreves. Njihovo lubje ni bilo izrazito enako kot v škatli, vendar so bili

odločni, da so našli pravo drevo, ker ima edino drevo v gozdu takšne liste (slika 30).

Slika 30: Otroci preverjajo ustreznost drevesa z vsebino v škatli.

Modra skupina, ki je iskala smreke, ni imela težav z določanjem. Pri tem se je bolj

osredotočala na iglice kot na lubje. V skupini so se pojavile težave zaradi dominantne

deklice, ki je pri delu uveljavljala svojo voljo. Zato smo posredovali in jo za kratek čas

odstranili iz skupine. Po določenem času smo preverili opravljeno nalogo. Skupaj smo

odšli od drevesa do drevesa vsake skupine in z vsebino iz škatle preverili točnost. Nato



46

smo izmed štirih slik dreves skupaj izbrali pravo in prebrali, kako se drevo imenuje (slika

31). Sliko drevesa smo pospravili v škatlo.

Slika 31: Skupno preverjanje ustreznosti označevanja dreves.

Ko smo določili imena vsem štirim vrstam, so otroci iz označenih dreves v gozdu

pobrali listke in jih postavili pred škatlo. Primerjali smo, katerih dreves je v našem gozdu

več in katerih manj (slika 32).

Slika 32: S pomočjo listkov otroci preverjalo, katerih dreves je največ in katerih najmanj.

Dejavnost je uspela bolje, kot je bilo načrtovano, saj so bili otroci zelo aktivni,

zainteresirani, natančni, sodelovalni in veseli. Na vprašanje, katere vrste dreves poznajo,

smo ugotovili, da so si zapomnili tri vrste: bor, smreko in bukev, eden od dečkov pa se

je na poti proti vrtcu spomnil še na javor. Škatle smo dali v kotiček in ponovili pridobljeno

znanje (slika 33).



47

Slika 33: Utrjevanje pridobljenega znanja v naravoslovnem kotičku.

3.5.4 Četrta dejavnost – Globalni pomen dreves za varovanje okolja

V priložnostnem kotičku »gozd« v igralnici smo v prijetnem vzdušju prebrali knjigo.

Pogovorili smo se o njeni vsebini in ob tem so otroci izrazili lastno mnenje, da so drevesa

zelo pomembna za ljudi.

Z otroki smo se nato odpravili v gozd. Na poti so se med seboj pogovarjali, kaj bomo

počeli. Ena od deklic je prepričevala drugo, da bomo zagotovo delali kakšne lutke. Druga

pa ji je povedala, da smo dan prej delali nekaj drugega, zelo zanimivega. Da smo iskali

drevesa, z liski in storži in potem s kladivom pritrdili listek na drevo in da bomo zagotovo

to počeli, ker je bilo super.

Odšli smo naprej od nam poznanega mesta. Na poti smo se ustavili in se dogovorili,

da stopamo od tam naprej v tišini po gozdu. Po nekaj korakih smo otrokom prevezali oči

z ruticami in jih v koloni kot vlakec popeljali naprej po cesti v gozd. Pri tem smo jih

spodbudili, naj pozorno poslušajo in vohajo. Otroci so v tišini previdno stopali po poti.

Posedli smo jih na blazine, kjer so nekaj časa v tišini sedeli in poslušali (slika 34).



48

Slika 34: Poslušanje zvokov iz okolja z zavezanimi očmi.

Predlagali smo jim, da odložijo rutice in še naprej poslušajo, tokrat z odprtimi očmi.

Nato smo se ulegli na blazine, gledali krošnje dreves in v tišini in miru poslušali zvoke iz

narave (slika 35).

Slika 35: Poslušanje zvokov iz okolja z opazovanjem.

Otroci so kar nekaj minut nepremično in umirjeno ležali in poslušali zvoke iz narave.

Slišali smo različne ptice, pa šumenje krošenj, listje, čričke ...

Nato smo jim razdelili podlage, liste in svinčnike, da so lahko narisali, kar so slišali,

vonjali, čutili. Zelo zbrano in vsak zase so risali (slika 36).

Slika 36: Otroci doživeto rišejo.

Opazili smo, da zbranost popušča, zato smo jih povabili, da so povedali, kar so slišali

in čutili. Otroci so slišali ptice, veter, čričke, gozd, drevesa. Videlo se je, da imajo težave

z izražanjem in iskanjem besed za mir in sprostitev. Rekli so, da lahko v gozdu hodimo,



49

sedimo, poslušamo, smo tiho. »Da imamo čustva v gozdu«. Na vprašanje: »Katera

čustva?« deček ni znal odgovoriti. Ko smo omenili žalost, je odločno rekel ne, prav tako

za strah. Za veselje pa nam je pritrdil. Na vprašanje: »Kako se počutite?« so enoglasno

odgovorili, da dobro. Otroci so sedeli resnično umirjeni in zasanjani. Na vprašanje: »Na

kaj mislite?« je eden odgovoril, da na nič. In kako je »fajn«.

Predno smo zapustili gozd, smo otroke povabili, da ob poti poiščejo svoje drevo, ga

dobro pogledajo in objamejo. Vsi so to storili, vendar le na hitro. Odpravili smo se k cesti

pred osnovno šolo. Na varnem mestu ob cesti so otroci sedli na blazine in vsi smo za

nekaj trenutkov zaprli oči. Poslušali smo zvoke iz okolja. Slišali smo avtomobile,

tovornjake, viličarja, traktor, veliko ljudi, ki nas je pozdravilo, psa, ptice ... (slika 37). Zvoki

so bili glasni in moteči. Govoriti smo morali zelo glasno, da so nas otroci sploh slišali.

Slika 37: Poslušanje zvokov iz mestnega okolja.

Otroci so narisali, kaj slišijo, čutijo in vonjajo. Pri tem smo jih skušali spodbuditi, da

narišejo bolj občutke kot dejanske stvari. Na vprašanje: »Kaj slišimo?« so odgovarjali:

hrup, avte, psičke, ropotanje, verige. Dejali so, da jim je bilo lepše in prijetnejše v gozdu,

ker je bilo tam bolj mirno in tiho. Čeprav v gozdu bolj smrdi po drevesih in živalskih

iztrebkih, jim je bilo vseeno bolj všeč kot pred šolo, kjer smrdi po bencinu in avtomobilih.

Otroci so dejali, da so živčni, ker se ne slišijo. V gozdu so se slišali kljub tihemu

govorjenju, ob cesti pa so bili zelo nemirni, vse jih je motilo. Z gibi so prikazali nemir,

živčnost, napetost, tresenje, zategnjenost. Po počitku smo razstavili naše risbe v kotičku

– na eno stran risbe iz gozda, na drugo stran risbe iz mesta in otroci so staršem ob

odhodu opisovali razlike med mestom in gozdom.

Cilj je delno dosežen. Otroci niso razumeli, da drevesa čistijo zrak. Doživeli so le, da

je v gozdu bolj mirno, prijetno ter primerno za sprostitev, sprehod in umirjanje kot v

mestih, kjer je bolj hrupno in manj prijetno. Jim je pa vseeno všeč. Spoznali so, da morajo



50

v mestu zelo paziti, kako in kje hodijo, v gozdu pa so lahko sproščeni. Lahko tekajo,

skačejo in so manj obremenjeni z opozorili. Z dejavnostjo smo bili zelo zadovoljni, saj so

se otroci prepustili vodeni meditaciji. Zelo zbrano in pozorno so poslušali navodila,

sodelovali in bili pristni v odgovorih. Opazili smo, da od dejavnosti do dejavnosti

nestrpneje pričakujejo, kaj bo sledilo. Zelo radi gredo v gozd novim izzivom naproti. Tudi

zapomnijo si veliko. Na poti običajno vprašamo kaj iz preteklih dejavnosti. Tako so na

poti prepoznali smreko, bor, javor. Ne vsi, nekaj otrok pa vendarle.

3.5.5 Peta dejavnost – Spoznavanje poklica gozdarja in sajenje drevesa v

naravi

Po jutranjem krogu so otroci dobili zavita darila in ugibali, kaj bi lahko bilo v njih.

Postopoma z odvijanjem oštevilčenih daril so ugotavljali, o čem bo sledil pogovor in koga

bomo obiskali. Na primer, ko so odprli čelado, so menili, da so čelade za delavce, zidarje,

pa gozdarje in rudarje. Za čevlje so omenili, da jih uporabljajo za v hribe, v gozd, in na

sprehod. Kljunasto merilo jim je bilo znano, saj ga imajo njihovi dedki v garažah, niso pa

vedeli, za kaj se uporablja. Pri motorni žagi pa so bili otroci enotni, da jo uporablja gozdar

za žaganje dreves (slika 38).

Slika 38: Ugotavljanje ustreznosti gozdarskih pripomočkov.

Na vprašanje, kaj gozdar počne, so rekli, da seka drva, žaga drevesa, reže hlode,

pospravlja gozd in tolče s kladivom.

Odpravili smo se na dogovorjeno mesto, kjer nas je pričakal gozdar. Na poti do

gozda so otroci navezali prijeten stik z gozdarjem. V gozdu jih je vprašal, ali poznajo

kakšno drevo po imenu. Najprej so bili tiho, kasneje so prepoznali smreko ter vedeli za

javor in bukev. Bor pa so omenili s pomočjo. Povedal nam je o borovem lubju, da je čisto



51

posebno, da se lušči po plasteh. Če se kakšna žival podrgne ob drevo, se drevo ne uniči.

Prikazal nam je merjenje drevesa. Ugotavljali smo, katero je debelejše in se prepričali z

merilom (slika 39).

Slika 39: Otroci s pomočjo gozdarja ugotavljajo starost drevesa.

Naprej nam je razložil, da sekanje ni delo gozdarjev, ampak sekačev, ki imajo žage,

sekire in drugo orodje. Medtem ko gozdarji skrbijo za gozd in odločajo, katera drevesa

se morajo posekati. To nam je tudi pokazal. Drevo je pogledal, ga označil z razpršilom

in zasekal v lubje. Na drugem koncu sekire je imel žig, ki ga je z udarcem označil na

deblo (slika 40). Otrokom je povedal, da drevesa označujejo zaradi kraje ter zato, da se

sekači in kmetje ne zmotijo, katero drevo je potrebno posekati. Spraševali smo se, kaj bi

se zgodilo, če bi vsi lahko sekali po svoje. Ugotovili smo, da bi dreves zmanjkalo.

Slika 40: Otroci opazujejo, kako gozdar označuje drevo, primerno za odstranitev.



52

Gozdar je omenil, da so stara ljudstva zelo dobro poznala gozd in gozdne živali. Z

opazovanjem drobnih živali na drevesu ter po posebnem vonju in zvoku ob trku debla so

ljudje prepoznali bolno oziroma zdravo drevo. Ker pa včasih znanja niso zapisovali, se

žal ni ohranilo.

Enega dečka je zanimalo, če so debela drevesa noseča. In kako dobijo dojenčka.

Poiskal smo storž – seme in gozdar nam je povedal, da takšno seme pade z drevesa na

zemljo in zraste najprej ena vejica in iz vejice majhno drevo, ki raste in zraste v veliko.

Nekatera drevesa imajo semena, ki jih veter ponese okrog in se posadijo v zemlji daleč

stran. Drevesa so živa, zato smo jih objeli in poslušali tudi mi. Ugotavljali smo, kaj nam

želijo sporočiti in povedati. Za konec nam je gozdar zapel in zaigral na flavto in instrument

iz Indije. Otroci so poslušali, poskusili zaigrati in soustvarjati nežno glasbo, spontano so

zaplesali ob melodiji in se s pokrivali iz listja zibali v ritmu glasbe. Bili so umirjeni,

zainteresirani in zelo sproščeni (slika 41).

Slika 41: Plesno izražanje otrok ob zvokih flavte.

Z gozdarjem smo po premisleku opustili saditev drevesca, ker čas za presajanje ni

bil primeren. Zahvalili smo se mu za prijaznost in pomoč ter se odpravili proti vrtcu. S

tem smo zaključili potek našega raziskovalnega dela. Novo pridobljeno znanje pa bodo

otroci lahko še naprej utrjevali v njim namenjenem naravoslovnem kotičku.

3.6 Razprava in evalvacija

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati pridobljenih odgovorov na vprašanja

polstrukturiranega intervjuja. Za vsako vprašanje so rezultati odgovorov pred in po

izvedenih dejavnostih grafično predstavljeni, nato pa še dodatno opisani. Odgovore otrok

smo pri nekaterih vprašanjih za lažjo predstavitev posplošili, saj bi bilo sicer preveč



53

različnih odgovorov in posledično nejasnost grafičnih prikazov. Pri izvedbi intervjuja je

sodelovalo 17 otrok.

Slika 42: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, ali je drevo živo?« pred in

po izvedenih dejavnostih (n=17).

Iz grafičnega prikaza na sliki 42 je razvidno, da je bila pred izvedenimi dejavnostmi

večina otrok (76 %) mnenja, da drevo ni živo, po usvojenem znanju preko dejavnosti pa

jih je prav toliko spremenilo mnenje in menijo, da je drevo živo.

24%

76%76%

24%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Pred izvedenimi dejavnostmi Po izvedenih dejavnostih

Ali meniš, da je drevo živo?

Da

Ne

8%9%

17%

10%

17%

13%

17%

20%

11%

23%

17%18%

5% 5%

8%

2%

0%

5%

10%

15%

20%

25%


Iz katerih delov je sestavljeno drevo?

Lubje

Les

Listi

Korenine

Deblo

Veje

Plodovi

Ne vem



54

Slika 43: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, iz katerih delov je

sestavljeno drevo?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=36; n=60).

Na vprašanje je odgovorilo vseh 17 otrok, ker pa so podajali različne odgovore, smo

pred izvedenimi dejavnostmi dobili 36 odgovorov, po njih pa 60. Podali so več različnih

odgovorov, med drugim so pri plodovih našteli cvetove, jabolka in hruške. S primerjanjem

grafičnega prikaza na sliki 43 opazimo, da je pred izvajanjem dejavnosti največ otrok

omenilo les, liste, korenine in veje (17 %), medtem ko je po končanih dejavnostih največ

otrok omenilo deblo (23 %), pa tudi korenine in veje, se je pa tudi nekoliko zmanjšal

odstotek odgovorov »ne vem« (iz 8 % na 2 %).

Slika 44: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, zakaj ima drevo korenine?«

pred in po izvedenih dejavnostih (n=17; n=22).

Pri tem vprašanju smo pred dejavnostmi dobili 17 odgovorov, po njih pa smo dobili

22 odgovorov, saj so nekateri otroci večkrat odgovorili. Ob primerjanju grafičnih

rezultatov na sliki 44 je razvidno, da se je po opravljeni dejavnosti odstotek odgovorov,

da ima drevo korenine za prehranjevanje (hrana, voda), skoraj podvojil (iz 16 % na 31

%), zmanjšal pa se je tudi odstotek odgovora »ne vem« (iz 16 % na 7 %). To nas je

presenetilo, saj otroci med samimi dejavnostmi niso dobili podatka, da se drevo

prehranjuje s koreninami in so očitno napačno sklepali. Ostali odgovori imajo podobne

16%

31%

26%27%

26%27%

5%4%

16%

7%

11%

4%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%


Zakaj ima drevo korenine?

Za

prehranjevanje

Za rast

Za obstojnost

Nima korenin

Ne vem

Drugo



55

vrednosti. Pod rubriko drugo so otroci omenili, da ima drevo korenine, da ga ne odpihne,

da se lahko zakuri in da jih lahko žagamo.

Slika 45: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, zakaj ima drevo deblo?«

pred in po izvedenih dejavnostih (n=17).

Pri tem vprašanju smo dobili zgolj po en odgovor od vsakega otroka. Iz grafa na sliki

45 lahko razberemo, da je pred dejavnostmi največ otrok (38 %) podalo odgovor ne vem,

medtem ko po izvedenih dejavnostih se je odstotek več kot prepolovil (14 %),

najpogostejši odgovor pa je bil, da ga potrebuje za prehranjevanje (33 %). Otroci so

očitno zopet narobe sklepali, saj tega podatka med samo izvedbo dejavnosti niso

pridobili. Pod rubriko drugo smo dobili odgovora, da ima drevo deblo, da se lahko zakuri

ter da nam daje les in lubje.

6%

33%

19%

24%

6% 5%

12%

5%6% 5%

38%

14%12%

14%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%


Zakaj ima drevo deblo? Za

prehranjevanje

Za rast

Za obstojnost

Za zaščito

Nima debla

Ne vem

Drugo



56

Slika 46: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, kaj potrebuje drevo/rastlina

za rast?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=22, n=35).

Pred izvedbo dejavnosti smo na zastavljeno vprašanje pridobili 22 odgovorov, po

izvedbi pa 35 odgovorov. Tako pred (38 %) kot po izvedenih dejavnostih (36 %) je največ

otrok menilo, da drevo za rast potrebuje vodo, prav tako jih je po dejavnostih glede na

ostale odgovore veliko (28 %) menilo, da potrebuje zemljo. Rezultat lahko razberemo iz

grafične slike 46. Odgovora veje in steblo smo uvrstili pod rubriko drugo.

Slika 47: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Ali znaš poimenovati kakšno drevo, ki

ima liste in kakšno, ki ima iglice?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=20; n=26).

9%

2%

38%36%

9%

28%

0%

11%8%

14%

8%

0%0%3%

10%

0%

9%

3%

9%

3%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%


Kaj potrebuje drevo/rastlina za rast?

Hranilne snovi

Vodo

Zemljo

Sonce

Semena

Liste

Zrak

Nič

Ne vem

Drugo

30%

39%

20%

42%

50%

19%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%


Poimenovanje dreves z listi in dreves z iglicami

Našteje listavce

Našteje iglavce

Ne našteje



57

Pri pridobivanju odgovorov na omenjeno vprašanje smo dobili 20 odgovorov pred in

26 odgovorov po izvedenih dejavnostih. Iz slike 47 je razvidno, da se je po opravljenih

dejavnostih več kot prepolovil odstotek odgovorov ne vem (iz 50 % na 19 %), več pa je

bilo tudi naštetih listavcev in iglavcev. Otroci so pred dejavnostmi omenili javor, jablano,

hruško, češnjo, hrast, smreko in bor, potem pa so poleg omenjenih poimenovali še

bukev, lipo in lesko.

Slika 48: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »V čem se razlikujejo debla in lubja

različnih dreves?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=17).

Pri postavljenem vprašanju smo dobili 17 odgovorov. Na grafičnem prikazu (slika

48) lahko razberemo, da je po opravljenih dejavnostih nekaj otrok več uspešno naštelo

razlike kot pred izvedbo, ko je bil najpogostejši odgovor ne vem. Med drugim so otroci

pri naštevanju odgovorili, da imajo drevesa različne plodove, gladko – eden od dečkov

ga je poimenoval ravno lubje oz. hrapavo in celo posušeno lubje, da imajo nekatera

drevesa smolo, razlikujejo se po barvi lubja – lahko imajo črno deblo, belo ali rjavo in

debelosti debla – eni imajo debelo in trdo, eni pa suho, je bil odgovor enega od dečkov,

eden od njih pa je dejal, da imajo ena debelo deblo, druga pa lahko. Pridobili smo tudi

odgovor, da imajo ena zelo gladko in mehko lubje z velikimi belimi pikami. Eden od

dečkov je navedel tudi, da so nekatera drevesa zaradi vetra postrani, spet drugi, da na

nekaterih raste trava, na drugih pa ne.

41%

65%

59%

35%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%


V čem se razlikujejo debla in lubja dreves?

Našteje razlike

Ne našteje razlik



58

Slika 49: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj misliš, kaj pridobivamo iz dreves?«

pred in po izvedenih dejavnostih (n=21).

Tako pred kot po izvedbi dejavnosti smo dobili 21 odgovorov. Največ otrok je tako

pred kot po izvedenih dejavnostih navedlo, da iz dreves pridobivamo les, kar je razvidno

iz grafa na sliki 49. Pri spraševanju pred dejavnostmi je bilo kar nekaj (16 %) otrok

mnenja, da pridobivamo liste, vendar so po dejavnostih to možnost skoraj opustili, prav

tako se je zmanjšal odstotek odgovorov ne vem. Pod rubriko les smo uvrstili odgovore,

ki so jih otroci navajali kot izdelke za pohištvo, ograje, igrače, lesene hišice in drva za

kurjavo. Ena od deklic se je spomnila tudi na suho robo, značilno za naše kraje.

16%

5%

47%

66%

21%24%

16%

5%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%


Kaj pridobivamo iz dreves?

Liste

les

Plodove

Ne vem

17% 19%

44%

67%

6%9%

33%

5%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%


Za kaj vse uporabljamo les?

Za kurjavo

Za izdelke iz lesa

Drugo

Ne vem



59

Slika 50: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj se ti zdi, za kaj vse uporabljamo

les?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=18; n=21).

Pred izvedenimi dejavnostmi so otroci podali 18 odgovorov, po njih pa smo dobili

nekoliko več odgovorov, skupaj 21. Glede na grafični prikaz (slika 50) sklepamo, da so

se otroci med dejavnostmi marsikaj naučili, saj je velik delež odgovorov (67 %) namenjen

izdelkom iz lesa, kamor smo uvrstili hišice in pohištvo iz lesa, lesene žlice in posodo,

igrače, orodje, celo lesene srčke in košare je omenila ena od deklic. Pod rubriko drugo

smo uvrstili izdelke za ustvarjanje, da les diši in umiri ter da nam daje plodove. Po

izvedenih dejavnostih se je močno zmanjšal tudi odgovor ne vem, ki je bil pred tem drugi

najpogostejši (33 %).

Slika 51: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj se ti zdi, za kaj so še pomembna

drevesa razen za pridobivanje lesa?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=17; n=41).

Pri tem vprašanju smo po izvedbi dejavnosti pridobili bistveno več odgovorov kot

pred njimi. Iz grafa (slika 51) lahko hitro opazimo, da je bila po dejavnostih večina otrok

enotna, da nas drevesa sproščajo, kar so imeli med samimi dejavnostmi tudi priložnost

izkusiti in doživeti. Kar nas je najbolj presenetilo, pa je bila pogostost odgovora ne vem

po zaključenih dejavnostih. Odstotek odgovorov se namreč ni bistveno zmanjšal kljub

vsemu doživetemu med samo izvedbo. Pa tudi za pridobivanje hrane, ki je bil poleg

omenjenega najpogostejši odgovor pred izvajanjem dejavnosti.

29%

5%

24%

45%

6%

10%12%

5%

0%

10%

29%

25%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%


Za kaj so drevesa pomembna?

Za pridobivanje

hrane

Za sprostitev

Za kurjavo

Za pohištvo

Za zavetje in

hrano živalim

Ne vem



60

Slika 52: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj lahko počnemo v gozdu?« pred

in po izvedenih dejavnostih (n=22; n=24).

Pred izvajanjem dejavnosti so si bili odgovori otrok nekako enakovredni, po njih pa

se je močno povečal delež odgovorov, da se v gozdu lahko igramo (46 %). To lahko

razberemo iz grafa na sliki 52. Opazimo tudi, da se odstotki pri ostalih odgovorih ob

primerjanju pred in po dejavnostih niso bistveno spremenili. Pod igro so otroci naštevali

preskakovanje vej, poligon, gradnjo hišk, izdelavo lutk, obmetavanje z listjem in

raziskovanje, vsi odgovori pa so bili podani po končanih dejavnostih. Pod rubriko

nabiramo sadeže smo uvrstili odgovore, kot so gobe, češnje, jagode, lešniki, vršički, pa

tudi olive in banane, večina le-teh pa je bila podana že pred dejavnostmi.

18%

13%

23%

8%

23%

46%

18%21%

9%

4%

9% 8%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

50%


Kaj lahko počnemo v gozdu?Nabiramo sadeže

Sekamo drva

Se igramo

Sprostitev

Opazujemo živaliin rastline

Ne vem



61

Slika 53: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Ali greš rad/a v gozd in s kom?« pred

in po izvedenih dejavnostih (n=17).

Z opazovanjem grafa (slika 53) opazimo, da večina otrok v obeh primerih rada

obiskuje gozd in sicer v spremstvu odraslega (starši oz. stari starši). Odstotek negativnih

odgovorov se je po opravljenih dejavnostih nekoliko povečal. Odgovor ne sta podala dva

otroka, ki sta pred dejavnostmi rekla ne vem, dva otroka pa sta si tekom dejavnosti očitno

premislila, kar nas je presenetilo, saj so vsi otroci med izvajanjem dejavnosti vidno

uživali. Se je pa izničil odgovor ne vem, kar pomeni, da so dejavnosti otrokom pomagale,

da so se lahko opredelili.

Slika 54: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kaj dela gozdar?« pred in po

izvedenih dejavnostih (n=17; n=22).

70%76%

12%

24%18%

0%0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%


Greš rad/a v gozd in s kom?

Da (z odraslo

osebo)

Ne

Ne vem

12%

32%

53%

36%

0%

18%

35%

14%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%


Kaj dela gozdar?

Skrbi za gozd

Podira in

pospravlja drevesa

Meri drevesa

Ne vem



62

Po opravljenih dejavnostih so otroci podali nekaj več odgovorov kot pred njimi.

Opazimo lahko, da poleg podiranja in pospravljala dreves gozdar tudi meri drevesa, za

kar so bili vsi odgovori podani po izvedenih dejavnostih (slika 54). Povečal se je odstotek

odgovorov, da skrbi za gozd, kar so spoznali med predstavitvijo njegovega poklica,

močno pa se je zmanjšal odgovor ne vem.

Slika 55: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Morda poznaš kakšno orodje, ki ga

uporablja gozdar?« pred in po izvedenih dejavnostih (n=23; n=27).

Pri tem vprašanju smo zopet pridobili različno število odgovorov, nekoliko več jih je

bilo po opravljenih dejavnostih. Ob primerjanju grafičnega prikaza (slika 55) opazimo, da

je tako pred kot po opravljenih dejavnostih tretjina otrok navedla, da gozdar uporablja

sekiro. Po opravljenih dejavnostih pa so otroci navedli še meter in barvo v razpršilu

(sprej), ki ju predhodno niso. Pod rubriko drugo smo uvrstili traktor, kladivo in čelado.

Opazimo tudi, da kar nekaj otrok tudi po izvedbi dejavnosti ni znalo našteti orodja, ki ga

gozdar uporablja, kar se nam zdi zanimivo glede na to, da so se neposredno srečali z

njim.

32%30%

36%

7%

0%

18%

0%

26%

14%

4%

18%

15%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%


Orodje, ki ga uporablja gozdar

Sekira

Žaga

Barva v

razpršilu

Meter

Drugo

Ne vem



63

Slika 56: Grafični prikaz odgovorov na vprašanje »Kako se gozd obnavlja?« pred in po

izvedenih dejavnostih (n=17).

Pri zadnjem vprašanju je slaba tretjina otrok (23 %) odgovorila, da se gozd ne

obnavlja, medtem ko se je po opravljenih dejavnostih ta odstotek popolnoma izničil.

Tokrat je bila dobra polovica otrok (53 %) mnenja, da se obnavlja s sajenjem rastlin, pa

tudi z dežjem, z gnojenjem, z jabolki in semeni, kar smo uvrstili pod rubriko drugo.

Rezultati so grafično prikazani na sliki 56.

6%

12%

18%

53%

23%

0%

18%

6%

35%

29%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%


Kako se gozd obnavlja?

Z dežjem

S sajenjem

rastlin

Se ne obnavlja

Drugo

Ne vem



64

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Diplomska naloga je nastala v želji otrokom na čim bolj preprost in njim razumljiv

način približati naravo in gozd. Izhajali smo iz tega, da so otroci radovedni, raziskovalni,

predvsem pa željni novega znanja. To je bilo glavno vodilo pri nastajanju diplomske

naloge. Ker smo želeli, da otroci preko praktičnih dejavnosti z lastno aktivnostjo

spoznavajo gozd, drevesa in značilnosti ter pomen le-teh, smo oblikovali pet praktičnih

dejavnosti, preko katerih smo opazovali interes otrok, pred in po dejavnostih pa smo

preko polstrukturiranega intervjuja preverili njihovo znanje s tega področja. Njihovi

odgovori so nam podali zanimive rezultate, ki smo jih grafično prikazali in na kratko

interpretirali. S pomočjo dobljenih ugotovitev lahko odgovorimo na zastavljena

raziskovalna vprašanja.

Na raziskovalno vprašanje »Koliko predšolski otroci vedo o drevesu, gozdu in

njegovem pomenu za naravo in človeka pred raziskovalnimi dejavnostmi, pri katerih

bodo spoznavali gozd preko izkustvenega učenja?« lahko odgovorimo, da bistveno

manj, kot so vedeli po opravljenih dejavnostih. Rezultati so pokazali, da je bil odgovor

»ne vem« pri skoraj vseh vprašanjih veliko pogostejši pred dejavnostmi kot po njih, pa

tudi število različnih odgovorov (naštevanje) je bilo po dejavnostih večje kot prej. Po

dobljenih rezultatih lahko sklepamo, da so se otroci predvsem preko lastne aktivnosti

veliko naučili o gozdu, njegovih prebivalcih in pomenu tako za naravo kot za človeka.

Pri raziskovalnem vprašanju »Kako oblikovati spodbudno učno okolje v vrtcu za

spoznavanje dreves, gozda in njegovega pomena za naravo in človeka?« smo se ozrli v

svoje otroštvo in privzgojen čut za naravo, saj smo z njo rasli in bili ves čas del nje.

Izhajali smo iz tega, kaj nam okolje, v katerem živimo, ponuja in kaj bi lahko pri

načrtovanju in izvajanju dejavnosti uporabili. Izkoristili smo bližnji gozd, ki nas obdaja ter

prosili prijazne ljudi, ki delajo v naravi (poklicno ali ljubiteljsko), da nam naravo in gozd

približajo še na drug, nam in otrokom manj poznan način. Vse skupaj smo začinili z

naravoslovnim kotičkom v igralnici, skupek vsega pa je prinesel zadovoljive rezultate.

Rečemo lahko torej, da smo otrokom zagotovili spodbudno učno okolje za pridobivanje

novega znanja.

Pri raziskovalnem vprašanju »Kako zasnovati in izvesti dejavnosti, da bodo otroci

aktivno preko izkustvenega učenja spoznali drevesa, gozd in pomen gozda za naravo in

človeka?« nismo imeli posebnih težav, še največ časa nam je vzelo dogovarjanje z

ljudmi, ki so bili pripravjeni sodelovati v raziskavi. Kljub temu so bile dejavnosti na koncu

zastavljene tako, da so otroci imeli možnost spoznati drevesa, gozd in njegov pomen



65

preko lastne aktivnosti, tako v delu, ki smo jim ga zasnovali sami kot v delu, kjer smo

sodelovali oz. obiskali osebe, ki skrbijo za gozd oz. izdelujejo lesene izdelke.

Pri preverjanju znanja otrok pred izvajanjem načrtovanih dejavnosti se je izkazalo,

da pravzaprav malo vedo o gozdu in njegovem pomenu za naravo in človeka, odgovori

po opravljenih dejavnostih pa so prikazali bistveno drugačne rezultate. Odgovor »ne

vem«, ki je bil prej zelo pogost, se je pri ponovnem preverjanju pojavljal veliko redkeje,

tudi vprašanj brez odgovorov je bilo potem bistveno manj. Prav tako smo pri ponovnem

preverjanju znanja dobili večje število odgovorov (kjer je bilo to mogoče). Tudi med

samim potekom dejavnosti so otroci ponavljali že usvojeno znanje v različnih situacijah,

ga uporabili in utrjevali v naravoslovnem kotičku. Torej lahko pri raziskovalnem vprašanju

»Koliko znanja o drevesih, gozdu in njegovem pomenu za naravo in človeka so

predšolski otroci pridobili po raziskovalnih dejavnostih preko aktivnega, izkustvenega

učenja?« z gotovostjo trdimo, da veliko.

Prva leta življenja so za razvoj otrok zelo pomembna. V tem obdobju jim je

potrebno približati okolje, v katerem živijo in katerega del so, ter procese in pojave,

ki v njem potekajo, na čim bolj razumljiv način. Zahvaljujoč očetu in staremu očetu, ki

sta iz spoštovanja do narave pustila velik pečat pri svojih potomcih in nam privzgojila čut

do žive in nežive narave ter zavedanje njene moči, smo otrokom približali naravo ne le

na njim razumljiv način, temveč spoštljivo in z ljubeznijo do narave. Odgovori, ki smo jih

podali na zastavljena raziskovalna vprašanja, so nam v veliko veselje, saj to pomeni, da

so bile dejavnosti dovolj dobro zastavljene in izvajane, da smo vzbudili otroško

radovednost in veselje do aktivnega sodelovanja, hkrati pa so bili doseženi tudi vsi

zastavljeni cilji.



66

5 LITERATURA IN VIRI

Anko, B. (1994). Gozd. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Arnes (2017a). Bor. Pridobljeno 27. 7. 2017,

http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:Irj27tZysH4J:www2.arne

s.si/~evelik1/les/bor.htm+&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si.

Arnes (2017b). Bukev. Pridobljeno 9. 8. 2017,

http://www2.arnes.si/~evelik1/les/bukev.htm.

Arnes (2017c). Javor. Pridobljeno 9. 8. 2017,

http://www2.arnes.si/~evelik1/les/javor.htm.

Arnes (2017d). Listavci. Pridobljeno 29. 7. 2017,

http://www2.arnes.si/~evelik1/les/listavci.htm.

Arnes (2017e). Zgradba debla. Pridobljeno 5. 7. 2017,

http://www2.arnes.si/~kkovac6/MATERIALI/ro.zrsss.si/_puncer/les/zgradba.htm.

Arko, P. (2016). Zgodnje učenje naravoslovja – zapiski s predavanj. Univerza na

Primorskem: Pedagoška fakulteta.

Bahovec, E. D., Bregar Golobič, K., Čas, M., Domicelj, M., Saje Hribar, N., Japelj, B.,

Jontes, B., Kastelic, L., Kranjc, S., Marjanovič Umek, L., Požar Matijašič, N., Vonta,

T. in Vrščaj, D. (2008). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport

in Zavod RS za šolstvo.

Battutt, E. (2012). Velika skrivnost. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Batič, F. in Tome, S. (2007). Skrivnosti gozda. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije.

Battelli, C. (2007-2013). Naravoslovna pismenost. Pridobljeno 10. 8. 2017,

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_sklad

i/Gradiva/Gradivo_Strukturni_skladi_Usposabljanje_KZI_2faza_Battelli.pdf.

Brus, R. (2004). Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Eleršek, L. in Urbančič, M. (2001). Knjiga o gozdu: o njegovem pomenu, lepoti,

podrobnostih in sestavi. Ljubljana: Samozaložba Eleršek.

Esenko, I. (2014). Gozd. Ljubljana: Okaši.

Gale, Š., Lesić, M. in Kutin Slatnar, B. (2011). Drevo, gozd, les. Ljubljana: Statistični urad

Republike Slovenije.

Gantschev, I. (1996). Zeleni otok in sivi otok. Ljubljana: Slovenska knjiga.



67

Gourier, J. (1998). V gozdu. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Grant, T. in Littlejohn, G. (2004). Teaching Green: The Elementary Years. Canada.

Hrovat, M. (1999). Smreka. Pridobljeno 29. 7. 2017, http://hrovat.net/o-drvu/opisi-vrsta-

drva/europske-vrste-drva/smreka-hr-HR/.

Ivanuš Grmek, M., Čargan, B. in Sadek, L. (2009). Didaktični pristopi pri preučevanju

predmeta spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Pedagoški

inštitut.

Katalinič, D. (2012). Zgodnje naravoslovje temelj za trajnostni razvoj. Pridobljeno 10. 8.

2017, http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Zbornik_2012%20www_sept12.pdf.

Korban Črnjavič, M. in Hus, V. (2009). Stališče učiteljev do izkustvenega učenja in

poučevanja predmeta spoznavanje okolja. Revija za elementarno izobraževanje, 2

(1), 73-81.

Kovač Grosek, K. in Šrekel, M. (2014). Medpodročne dejavnosti – zgodnje naravoslovje.

Vzgojiteljica 16(4), 17.

Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Krnel, D. (2010). Narava. V Marjanovič Umek, L. (ur.), Otrok v vrtcu. Priročnik h

Kurikulumu za vrtce (str. 160-165). Maribor: Založba Obzorja.

Krnel, D., Pečar, M., Bajd, B., Ferbar, J., Antić Gaber M., Grgičević, D. in Skribe Dimec,

D. (2011). Okolje in jaz 1: spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole. Ljubljana:

Modrijan.

Krnel, D. (2015). Otrok naj bo sam udeležen pri poskusu. Vzgojiteljica 17(5), 9-11.

Kroženje vode (2008). Kroženje vode. Pridobljeno 29. 7. 2017,

http://projekti.gimvic.org/2008/2a/voda/krozenjevode.html.

Lepičnik Vodopivec, J. (2008). Izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok.

Revija za elementarno izobraževanje, 1 (1/2), 33-43.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija: Teorije psihičnega

razvoja. Ljubljana: Založba Rokus Klett d.o.o.

Maver, T. (2014). Naravoslovni projekt: »Drevo Krištof« in naša »Neža«. Vzgojiteljica

16(4), 15.

Oftring, B. (2012). Gremo v gozd. Olševek: Narava.

Plazar, J. (2015). Učenje naravoslovja za slepe in slabovidne učence. Revija za

elementarno izobraževanje 8(4), 159-161.



68

Preslica (2017a). Gozdar. Pridobljeno 9. 8. 2017, https://www.gozd-les.com/slovenski-

gozdovi/slovensko-gozdarstvo/gozdar.

Preslica (2017b). Socialne vloge gozda. Pridobljeno 21. 7. 2017, https://www.gozd-

les.com/slovenski-gozdovi/vloge-gozda/socialne-vloge.

Proje, L. (2014). Naravoslovje v vrtcu. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru. Pedagoška

fakulteta.

Rajšp, M. in Sinreih, K. (2013). Stalni naravoslovni kotički v vrtcu. Diplomsko delo.

Univerza v Mariboru: Pedagoška fakulteta.

Wikipedija (2017). Kroženje ogljika. Pridobljeno 29. 7. 2017,

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kro%C5%BEenje_ogljika.

Zidarič, K. (2015). Za dobro prakso. Participacija otrok pri oblikovanju kotičkov v igralnici.

Vzgojiteljica, 17(5), 27.



69

6 PRILOGE

Priloga 1: Vprašanja polstrukturiranega intervjuja.

1. Kaj misliš, ali je drevo živo?

2. Kaj misliš, iz katerih delov je sestavljeno drevo?

3. Kaj misliš, zakaj ima drevo korenine?

4. Kaj misliš, zakaj ima drevo deblo?

5. Kaj misliš, kaj potrebuje drevo/rastlina za rast?

6. Ali znaš poimenovati kakšno drevo, ki ima liste in kakšno, ki ima iglice?

7. V čem se razlikujejo debla in lubja različnih dreves?

8. Kaj misliš, kaj pridobivamo iz dreves?

9. Kaj se ti zdi, za kaj vse uporabljamo les?

10. Kaj se ti zdi, za kaj so še pomembna drevesa razen za pridobivanje lesa?

11. Kaj lahko počnemo v gozdu?

12. Ali greš rad/a v gozd in s kom?

13. Kaj dela gozdar?

14. Morda poznaš kakšno orodje, ki ga uporablja gozdar?

15. Kako se gozd obnavlja?

petra arko diplomska naloga - share.upr.si · zahvala najprej iskrena zahvala moji mentorici, doc....

Documents