dnevne priprave za naravoslovje in tehniko v 5. …vedez.dzs.si/datoteke/nit 5.r- dp - 2012.docx ·...

Dnevne priprave za naravoslovje in tehniko v 5. razredu; učbeniški komplet Raziskujemo in gradimo 5 (avtorji: D. Skribe Dimec, A. Gostinčar Blagotinšek, F. Florjančič, S. Zajc, DZS) - (posodobljen UN, nelektorirano besedilo)

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA, 5.rDatum: Zaporedna

št. ure:1.

UVODNA URACILJI: Spoznajo cilje in standarde predmeta. Seznanijo se z ocenjevanjem znanja pri predmetu. Pregledajo učbenik in delavni zvezek ter škatlo Izotech.

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna, razgovor, demonstracija in razlagaUČITELJICA: Željka Ličan Adamčič

UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: v preletUVODNI DEL: Besedi naravoslovje in tehnika napišem v dva oblačka ter učence spodbujam, da iščejo asociacije na ti dve besedi oz. kaj si predstavljajo pod temi omenjenimi pojmi.

OSREDNJI DEL: Predstavim splošne cilje predmeta ter učbenik, delavni zvezek in škatlo za izdelke.

ZAKLJUČNI DEL: Učenci uredijo prvo stran zvezka.


št. ure:2.

VPLIVI SONCA NA VREME- prisoje in osojeCILJI: Naučijo se, da se prisojna pobočja ogrejejo bolj kot osojna.Pojasnijo razliko med ogrevanjem prisojnih in osojnih bregov.

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U str. 15UVODNI DEL: Odpravimo se na šolsko igrišče. Opazujemo na kateri strani pobočja je več hiš, vrtov in vinogradov. Očitno je, da je prisojna stran Kort bolj poseljena in nasajena.

OSREDNJI DEL: Učence vprašam, zakaj so se kmetje in drugi prebivalci Kort odločili za južno stran. Pomagam jim ugotoviti, da se tista stran, kamor žarki strmo padajo in ga dobro ogrevajo imenujemo prisoje in da je nasprotno osoje.Skicirajo in napišejo v zvezek (skica in modri okvirček U 15).

ZAKLJUČNI DEL: Naredijo vajo iz DZ Krtove osoje pred učilnico.Ugotovitve zapišejo za DN.

1



št. ure:3.

VPLIVI SONCA NA VREME- smer žarkovCILJI: Ugotavljajo, da se tla najbolj ogrejejo, ko padajo sončni žarki pod pravim kotom.

OBLIKE, METODE:

frontalna in dvojice, razgovor, demonstracija in razlagaUČITELJICA: Željka Ličan Adamčič

UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 14, DZ- Sonce ogreva tla ves dan, Smer žarkovUVODNI DEL: Ob globusu se pogovorimo, kje na Zemlji je zdaj poletje in kje zima. Zakaj je tako?Pravilen odgovor je položaj Sonca na Zemljo, različno nagnjena tla oz. smer žarkov.Na tablo skiciram smer žarkov, ki je bolj položna in bolj navpična. Učenci ugotavljajo razliko.

OSREDNJI DEL: Napišejo naslov in v zvezek skicirajo ter zapišejo vsebino modrega okvirčka U str. 14.Naredijo vaji Sonce ogreva tla ves dan (opazovanje) in Smer žarkov- v dvojicah

ZAKLJUČNI DEL: Poročajo prve meritve.


št. ure:4. in 5.

VPLIVI SONCA NA VREME- Segrevanje tal in vodeCILJI: Spoznajo, da sončna svetloba ogreva tla in da tla ogrevajo zrak, da se snovi na soncu grejejo, če vpijajo sončno svetlobo.

OBLIKE, METODE:

frontalna in skupinska, razgovor, demonstracija in razlagaUČITELJICA: Željka Ličan Adamčič

UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 13, DZ- Zrak se segreva od tal, Temperatura vode v mlaki (morju), Črno in belo, Sonce ogreva tla- vaje izvajamo na tečaju jadranja (2 uri NIT)UVODNI DEL: Delitev v skupine- 4 skupine- krožno izvajanje poizkusov iz DZ.

OSREDNJI DEL: Krožno izvajanje poizkusov, 4 postaje s pripravljenim materialom na vsaki postaji.Učenci merijo temperaturo zraka na tleh, na 1m višine in na 5m ob zunanjem stopnišču jadralnega kluba, merijo temperaturo v različno obarvanih lončkih, merijo temperaturo morja na različnih globinah, merjenje temperature različnih talnih površin.Rezultate vpišejo v DZ in menjajo postaje. Vsaka skupina naredi vse poizkuse.

ZAKLJUČNI DEL: Poročanje skupin.

2



št. ure:6.

ZAKAJ PIHA VETER- VeterCILJI: Učijo se, da je veter zrak, ki se giblje. Razložiti, da vetrovi pihajo zaradi tlačne razlike od anticiklonov proti ciklonom.

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna, razgovor, demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 16UVODNI DEL: Opazujejo okolico. Pozornost jim usmerim na veter. Opazujemo drevesa, grmovje, perilo na sušilih… Kaj je veter? Predvidevanje napišemo na listek.

OSREDNJI DEL: Beremo različne definicije o vetru, ki so jih zapisali učenci. Z mojo pomočjo oblikujemo definicijo, da je veter zrak, ki se giblje in da je moč vetra odvisna od hitrosti, s katero piha.Opazujemo Beaufortovo lestvico- U 16 in se ob temu pogovarjamo, kako močan veter smo že doživeli, kje in kako je bilo.Poimenujemo vetrove, ki pihajo pri nas in povemo njihove glavne značilnosti.ZAKLJUČNI DEL: v zvezek zapišejo naslov Veter in za DN v nekaj povedih opišejo vetrove, ki pihajo najpogosteje pri nas.


št. ure:7., 8.

ZAKAJ PIHA VETER- Vetromer in vetrokazCILJI: Izdelajo tehnična izdelka, ki pokažeta smer in moč vetra.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 17, DZ- vaja Vetromer in Vetrokaz

UVODNI DEL: Pokažem vzorčna izdelka in jih vprašam, če vedo, kaj pokaže vsak , čemu služi.

OSREDNJI DEL: Učenci pripravijo škatlo za izdelke in pripravijo del.mizo. 1. Izdelajo vetromer- po navodilih v DZ2. Izdelajo vetrokaz- po navodilih v DZ

Oba izdelka preizkusijo na odprtem, predlagajo izboljšave ter skicirajo izdelka v zvezek.

ZAKLJUČNI DEL: Menjajo loputo (karton, blago…) na vetromeru in opazujejo razlike.

3



št. ure:9.

ZAKAJ PIHA VETER- Vremenska kartaCILJI: Razložiti, da vetrovi pihajo zaradi tlačne razlike od anticiklonov proti ciklonom, da pihajo od območja visokega zračnega pritiska k nizkemu. Razložijo, da na smer vetrov vplivajo še druge okoliščine,Spoznajo ciklone kot območja z nizkim tlakom in anticiklone kot območja z visokim tlakom.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 18, 19UVODNI DEL: Razdelim vremenske karte iz različnih časopisov. Opazujejo jih. Usmerim pozornost na simbole, ki so na karti.

OSREDNJI DEL: Na stiku anticiklona in ciklona so razlike v zračnem pritisku in tam se »tvorijo« vetrovi.Naredimo (frontalno) vaji – poizkusa iz DZ, da lažje razumejo pritisk zraka: Pretakanje zraka in Kako deluje ventil.Ugotovitve zapišejo v DZ.

ZAKLJUČNI DEL: DN Iz časopisa izrežejo vremensko karto in zapišejo komentar k njej.


št. ure:10.

ZAKAJ PIHA VETER- Energija vetraCILJI: Spoznajo, kako izkoriščamo moč vetra ter ,da ima veter dobre in koristne pa tudi škodljive vplive na življenje človeka.

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 19, 20 DZ- PadaloUVODNI DEL: Na tablo narišem ogrodje za miselni vzorec. Osrednja beseda je veter. Učenci naštevajo, zakaj človek izkorišča veter.

OSREDNJI DEL: Ker je v miselnem vzorcu večkrat omenjen šport, bomo izdelali padalo.Pripravijo material iz škatle ter delavni prostor. Po navodilih iz DZ izdelajo padalo.

ZAKLJUČNI DEL: Učenci preizkušajo svoje izdelke. Predlagajo izboljšave.DN Skica izdelka (v zvezek)

4



št. ure:11.

PREVERJANJE ZNANJA PRED OCENJEVANJEMCILJI: Učenci preverijo svoje znanje o vplivih sonca na vreme in o vetru.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: /

UVODNI DEL: Učencem naštejem vsebine, ki jih bom ocenjevala v pisnem ocenjevanju znanja: segrevanje tal, vode, različnih vrst tal, črnih in belih predmetov, prisoje, osoje, smer žarkov, veter, smer, moč, nastanek, izkoriščanje vetra.Učence pozovem, da predvidijo, koliko bi dobili (katero oceno) za znanje zgoraj naštetega.

OSREDNJI DEL: Učencem razdelim del.liste na katerih so vprašanja:

Skiciraj, kako padajo žarki na Zemljo poleti in kako pozimi.Kaj bi svetoval kmetu, kam naj posadi trte? Na katero stran? Utemelji.Opiši poizkus s tremi lončki ter zapiši ugotovitev do katere smo prišli s poizkusom.Kaj je veter?Kako nastane veter?Kako se imenuje naprava za merjenje moči vetra in kako za merjenje smeri vetra?Kako v gospodinjstvu izkoriščamo veter?Kateri športi so odvisni od vetra?

ZAKLJUČNI DEL: Zamenjajo listke ter drug drugemu popravijo, preštejejo pravilne odgovore in mi oddajo. DN Učenje!


št. ure:12.

PISNO OCENJEVANJE ZNANJACILJI: Učenci pridobljeno, utrjeno in preverjeno znanje uporabijo pri reševanju testa za pisno oceno.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: /UVODNI DEL: Po uvodnem nagovoru o pravilih pisanja testa za oceno in spodbudi za čim boljšo koncentracijo, učenci pričnejo s pisanjem testa.

OSREDNJI DEL:

5


Učenci rešujejo test za pisno ocenjevanje znanja.

ZAKLJUČNI DEL: Če kdo konča pred koncem šolske ure, si poišče literaturo v razredni knjižnici.


št. ure:13.

VODA- uvodCILJI: Učijo se o pomenu vode za življenje.Opišejo agregatna stanja vode in pojasnijo njihove lastnosti, razložijo procese, ki potekajo pri kroženju vode v naravi.

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna, v dvojicah,razgovor, demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 38, DZ- Prikrita vodaUVODNI DEL: Na sliki v DZ iščejo, kje se skriva voda. Nato pogledamo globus in vidimo, da je večji del globusa pobarvan z modro, kar pomeni, da je na Zemlji več vode kot kopnega.

OSREDNJI DEL: V zvezek napišejo naslov ter prerišejo skico o količini vode na Zemlji U 38.

Po mizah razdelim veliko slikovnega materiala- voda v različnih agregatnih stanjih. Učencem dam navodilo, da slike razvrstijo v tri skupine. Ustavim se pri tisti dvojici, ki je ugotovila, da imamo 3 agregatna stanja vode in to opišemo.V zvezek naštevajo različne življenjske okoliščine, kjer se voda pojavlja v teh treh oblikah.

Tekoče stanje: iz pipe, iz tuša, v plastenki…Trdno stanje: kocke ledu, v zamrzovalni skrinji, na drsališču,…Plinasto stanje: povsod okoli nas, izdih, para pri kuhanju…

Ponovijo že znano dejstvo, da voda v naravi kroži ob vaji v DZ- Kroženje vode v naravi

ZAKLJUČNI DEL: Učenci za DN poiščejo slikovni material o vodi . Poiščejo članke in drugi material o onesnaženosti vode. Vse prilepijo v zvezek.


št. ure:14.

Voda- OnesnaževanjeCILJI: Utemeljujejo ter napovedujejo posledice omejenosti vodnih zalog. Prepoznavajo in opisujejo onesnaževalce površinskih voda in podtalnice ter pojasnjujejo posledice onesnaževanja, utemeljijo pomen varovanja vode.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK:UVODNI DEL: Na interaktivni tabli prikažem sliko roba mestnega okolja. Učence pozovem, da pridejo k tabli in označijo onesnaževalce vode (izpust tovarne, gnojenje zemlje, pranje avtomobila, izpust iz dimnikov in avtomobilov…)

6


OSREDNJI DEL: Okrogla miza o onesnaženju voda.Pogovarjamo se, kaj onesnažuje vodo, kaj so posledice tega in kaj bi se dalo izboljšati, da nam na Zemlji ne bi zmanjkalo pitne vode. Ob debati nastaja plakat : ONESNAŽEVALCI, POSLEDICE, UKREPIZAKLJUČNI DEL: Pregled plakata


št. ure:15.

VODA- topljenec, topilo, raztopinaCILJI: Opredelijo pojme topilo, topljenec in raztopina.Prikažejo, da se v vodi lahko raztapljajo samo določene snovi, nekatere pa le v omejenih količinah.

OBLIKE, METODE:

Frontalna, v dvojicah in individualna, razgovor, demonstracija in razlagaUČITELJICA: Željka Ličan Adamčič

UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 42 DZ- Kaj voda topi in česa neUVODNI DEL: Utemelji trditev TALJENJE NI ISTO KOT RAZTAPLJANJE. Vsak pri sebi razmisli in poizkusi razložiti.

OSREDNJI DEL: Naredijo poizkus, da ugotovijo zgoraj omenjeno razliko. Dvojicam razdelim lončke z vodo, kocke ledu in sladkorja. Kocka ledu se na sobni temperaturi stali. Spremeni se oblika vode. Kocka sladkorja se v vodi stopi. Nastane raztopina. Voda je topilo, sladkor topljenec.V zvezek prerišejo in prepišejo vsebino 2. modrega okvirčka U 42.

Naredijo vajo v DZ- Kaj voda topi in česa ne.

ZAKLJUČNI DEL: Pregled vaje iz DZ in dodajanje lastnih primerov.


št. ure:16.

TEKOČINE TEČEJO- Od izvira do pipeCILJI: ugotoviti, da tekočine tečejo, če je med gladino in odtočno odprtino višinska ali tlačna razlika. Prikažejo, da tekočine tečejo zaradi tlačne razlike.

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 44, DZ- Koliko vode porabimo in Kje teče vodaUVODNI DEL: Na interaktivni tabli prikažem shemo Rižanskega vodovoda. Pogovorimo se, da voda teče po ceveh.

OSREDNJI DEL: Naredijo vaje DZ Koliko vode porabimo?, Kje teče voda?, Koliko vode izteče?Op pregledu vaj se pogovorimo.

7


ZAKLJUČNI DEL: DN doma vprašajo, koliko vode porabijo mesečno, kje imajo števec.


št. ure:17.

TEKOČINE TEČEJO- ČrpalkaCILJI: Prikažejo, da tekočine tečejo zaradi tlačne razlike. Opišejo črpalko.

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna in skupinska, razgovor, demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 30, DZ Vodomet in Brizgalka

UVODNI DEL: Predstavim izdelka, ki ju imam že izdelana in jih povprašam o njunem delovanju. Učenci razmišljajo, ugibajo…

OSREDNJI DEL: Razdelim jih v dve skupini in eni dam brizgalko, drugi vodomet. Opravijo vaji iz DZ.Dokažejo, da vodo mora poganjati črpalka, ki ustvarja razliko tlakov.

ZAKLJUČNI DEL: Skicirajo izdelka in prepišejo vsebino modrega okvirčka U 30.


št. ure:18.

ZRAK- UvodCILJI: Pojasnimo, da Zemljo obdaja plast zraka (atmosfera). Ugotovijo, da je zrak zmes različnih plinov in jih znajo poimenovati (dušik, kisik, ogljikov dioksid).Vrednotijo ravnanje oz. odnos ljudi do onesnaževanja zraka in ob tem razložijo, kaj pomeni odgovoren odnos do okolja.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 49, DZ- IzdihUVODNI DEL: Kateri plin iz zraka potrebujemo ljudje za dihanje?Ali veste, kaj se poleg kisika nahaja v zraku? Naštevajo…vodim cvetni prah, vodni hlapi, smog, izpušni plini…

OSREDNJI DEL: Naredijo vajo izdih. V zraku je voda- vodni hlapi. Skicirajo kolačnik, ki prikazuje sestavo zraka.Zrak nas obdaja vsepovsod. Ogledamo si skico U 49. Plast okoli Zemlje je atmosfera ali ozračje.Skicirajo.

ZAKLJUČNI DEL: Zakaj postane zadušljivo v prostoru, ki ga ne zračimo in je veliko ljudi?

8



št. ure:19.

ZRAK- Onesnažen zrakCILJI: Prepoznajo in opišejo glavne povzročitelje onesnaženosti zraka in lokalne onesnaževalce zraka.Ugotovijo, kaj pomeni onesnaženje zraka s trdnimi delci. Predlagajo možne rešitve za čistejši zrak (zračni filtri).

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 49 in 50, DZ- Dober nos, Viri onesnaženja in Delci v zrakuUVODNI DEL: Trojicam dam papirnate robčke in po navodilih vaje v DZ- Dober nos naredijo vajo pred šolo.

OSREDNJI DEL: Pogovorimo se o izidih opravljene vaje, kjer učenci vidijo, kako je ozračje umazano- onesnaženo.Vsak sam naredi vajo Viri onesnaženja, da se nato spet pogovorimo o onesnaževalcih, ki jih je v našem okolju veliko. Več jih je v mestih. Tudi te naštejejo.Predlagajo možne rešitve za čistejši zrak. Pogovorimo se o pomenu filtrov.ZAKLJUČNI DEL: DN Naredijo vajo Delci v zraku.


št. ure:20.

ZRAK- PREDSTAVITEV VSEBIN, ustno ocenjevanje znanjaCILJI: Poiščejo alternativne vire energije.Načrtujejo raziskavo, s katero bi ugotovili, da se lišaji lahko uporabljajo kot biološki pokazatelji čistega zraka.

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 50UVODNI DEL: Na dveh mizah pripravim literaturo in slikovni material o :

a) lišajih,b) vetrnice- alternativni vir energije

OSREDNJI DEL: O obeh temah se pogovorimo. Učence pozovem, da si ogledajo razstavljeni material in jih naročim, da se odločijo, katero temo

9


bi radi predstavili pred sošolci za ustno oceno.

ZAKLJUČNI DEL: DN Učencem naročim, da od doma prinesejo še kaj materiala, literature in majhen plakat, da bodo v šoli lahko izdelali in se pripravili na izbrano temo. Ponovi o zraku in vodi, ker bo ustno ocenjevanje obsegalo predstavitev in 3 vprašanja o vodi in zraku.


št. ure:21., 22.

ZRAK- PREDSTAVITEV VSEBIN, ustno ocenjevanje znanjaCILJI: Poiščejo alternativne vire energije.Načrtujejo raziskavo, s katero bi ugotovili, da se lišaji lahko uporabljajo kot biološki pokazatelji čistega zraka.

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: /UVODNI DEL: Učencem predstavim, kako mora pripraviti predstavitev vsebine.Mini plakat- največ 25 besed in nekaj slikKaj predstavljam? Kaj je značilno? Kje se nahaja? Zakaj uporabljamo? Kaj so posebnosti? Kaj so zanimivosti?OSREDNJI DEL: Učenci pripravljajo predstavitev.ZAKLJUČNI DEL: Pregledam izdelke.DN Ponovi o zraku in vodi, ker bo ustno ocenjevanje obsegalo predstavitev in 3 vprašanja o vodi in zraku.


št. ure:23.

PREVERJANJE ZNANJA: voda in zrakCILJI: Učenci ponovijo, utrdijo in preverijo svoje znanje

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 38- 50

UVODNI DEL: Učencem razdelim lističe z vprašanji o vodi in zraku, da se pripravijo na ustno odgovarjanje.

OSREDNJI DEL: Sprašujem (preverjam znanje): Koliko vode je na Zemlji? V katerih oblikah se nahaja voda v naravi? Kdaj voda izhlapeva in kdaj izpareva? Kaj se zgodi z lužo, če je temperatura minus pet? Kaj da energijo v naravi pri izhlapevanju in taljenju? Naštej nekaj topil, topljencev, raztopin. Opiši črpalko. Čemu služi pipa?Kako dokažemo, da je v zraku voda? Kaj sestavlja zrak? Kako se imenuje plast zraka, ki obdaja zemljo? Koliko je debela? Naštej onesnaževalce zraka. Kaj lahko naredimo za čistejši zrak? Katera rastlina nam pokaže, da je ozračje čisto?

10


ZAKLJUČNI DEL: Ponovimo, kako morajo predstaviti izbrano temo: glasno, jasno, čim manj branja, zanimivo, v zborni slovenščini- 3 min.


št. ure:24., 25.

OCENJEVANJE ZNANJA: voda in zrakCILJI: Učenci ponovijo, utrdijo in preverijo svoje znanje

OBLIKE, METODE:



UVODNI DEL: Predstavim potek ocenjevanja.Učenci najprej predstavijo svojo temo, nato odgovorijo na vprašanja. Pri oblikovanju ocene upoštevam tudi mini plakat.

OSREDNJI DEL: Učenci predstavijo teme. 10 točk: 3- točke za jezik, 3 točke za vsebino, 3 točke za zanimivo, glasno in jasno predstavitev, 1 točka za plakatUčenci odgovorijo na vprašanja. 3 vprašanja po 2 točki.SKUPAJ: 13 točk13- 11- odlično10-9- prav dobro8-7- dobro6- zadostnoZAKLJUČNI DEL: Pregled in vpis ocen.


št. ure:26., 27.

SILE IN GIBANJA- NAPRAVE IN STROJICILJI: prikazati sestavne dele gugalnice nihalke (stojalo, nihajni drog, vrtišče in sedalo), graditi model gugalnice, ga preizkusiti invrednotiti, dokazati, da je za začetek gibanja potreben sunek.

OBLIKE IN METODE:frontalna in individualna, razgovor, demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK: /UVODNI DEL: Ogled gugalnice na šolskem igrišču. Poimenujejo sestavne dele. Gugalnico zanihajo.OSREDNJI DEL: Kako imenujemo posamezne dele? Kažem na modelu, ki je tudi vzorčni model po katerem se učenci lotijo izdelovanja izdelka.

11


Izdelek je iz odpadlega materiala: dva tulca, karton, paličica za ražnjič, letaki iz tršega papirja.Izdelajo gugalnico.Izdelek skicirajo v zvezek.ZAKLJUČNI DEL: Prikažejo delovanje gugalnice ter na konkreten način dokažejo, da je za pričetek gibanja potreben sunek.


št. ure:28., 29.

SILE IN GIBANJA- NAPRAVE IN STROJICILJI: prikazati sestavne dele gugalnice nihalke (stojalo, nihajni drog, vrtišče in sedalo), graditi model gugalnice, ga preizkusiti invrednotiti, vzpostaviti ravnovesje na gugalnici prevesnici, izdelati model in ga skicirati, uporabiti princip gugalnice pri dvigovanjubremen in uporabljati različno dolge ročice.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: (škatla Izotech)UVODNI DEL: Ogled gugalnice prevesnice na šolskem igrišču. Poimenujemo sestavne dele. Opišemo delovanje. Gugalnico preizkusijo.

OSREDNJI DEL: Ob materialu iz škatle Izotech učenci poimenujejo dele gugalnice in ob načrtu izdelajo izdelek, ki ga ocenim.5= tehnično in estetsko popoln izdelek ali izdelek, ki ima zelo majhno napako, ki ne vpliva na delovanje in ne pokvari videza.4= Izdelek ima ali tehnično ali estetsko napako.3= Izdelek ima tehnično in estetsko napako.2= Izdelek je tehnično in estetsko zelo pomanjkljiv.1= Izdelek je tehnično in estetsko neustrezen.Predstavijo izdelek, preizkusijo ga in vrednotijo. Dobijo oceno.ZAKLJUČNI DEL: Pregled in vpis ocen.DN. Prinesi škatle (kosmiči, riž, prašek, tablete za pom.stroj…)


št. ure:30., 31.

SILE IN GIBANJA- NAPRAVE IN STROJICILJI: prikazati primere, kjer je uporabljen princip vzvoda (ki olajša fizikalno delo), ugotoviti, kako bi lahko dvignili predmet na večjo višino, kot ga lahko dvignemo z vzvodom, opisati dvigalo ali model dvigala in poimenujejo posamezne dele, dokazati, da jermen prenaša gibanje, lahko pa tudi breme.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan Adamčič

12


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: (škatla Izotech)UVODNI DEL: Skiciraj napravo, ki bo dvignila puščico s tal na mizo in opiši njeno delovanje.

OSREDNJI DEL: Ko ugotovijo, da potrebujejo dvigalo in ko opišejo ter ugotovijo da potrebujejo vzvod ter da jermen prenaša gibanje in breme, se lotijo izdelovanja izdelka- dvigala.Učenci s pomočjo odpadnega materiala in materiala iz škatle Izotech izdelajo dvigalo.Dvigalo skicirajo in prikazujejo dvigovanje bremena.ZAKLJUČNI DEL: Predstavitev izdelka, prikazovanje delovanja


št. ure:32.

TEMPERATURA IN TOPLOTA- termometerCILJI: dokazati, da toplota prehaja s toplejšega na hladnejše, razlikovati med temperaturo in toploto, opisati različne termometre in meriti temperaturo.

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 31- 33 DZ Koliko kaže? Kam teče toplota? UVODNI DEL: Predvidevaj, kaj se bo zgodilo z žličko,ki jo dam v vroč čaj. Odgovor jr preprost, torej učenci sklepajo kako prehaja toplota.

OSREDNJI DEL: Kakšna je razlika med temperaturo in toploto? Učenci navajajo razlike. Bistvo je, da ima vsako telo temperaturo, nekatera telesa imajo toploto. Temperatura je lastnost telesa, toplota je energija.Predvidevajo temperaturo različnih snovi in stvari, ki jih imamo v učilnici, na vrtu, na hodniku in pred šolo. Temperaturo merijo z različnimi termometri in zapisujejo njeno vrednost v stopinjah Celzija.DZ Koliko kaže?ZAKLJUČNI DEL: Poročanje.DN – DZ Kam teče toplota?


št. ure:33.

TEMPERATURA IN TOPLOTA- izolatorjiCILJI: prikazati, da različne snovi različno prevajajo toploto, ugotoviti pomen in opisati vrste izolacijskih materialov ter poiskati primere uporabe, opisati različne vrste toplotne izolacije živih bitij in utemeljiti pomen.

OBLIKE, METODE:



13


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 34 UVODNI DEL: S čim so živali zavarovane pred mrazom in vročino?

OSREDNJI DEL: Živali imajo dlako. Kaj pa človek?Ali nas obleka greje? Kakšno vlogo imajo oblačila pri človeku? Kako je hiša zaščitena pred mrazom in toploto? Kako imenujemo materiale, ki onemogočajo ali upočasnijo prehajanje toplote'To so izolatorji. V zvezek napišejo naslov in navedejo različne izolatorje za različne stvari, predmete, bitja…ZAKLJUČNI DEL: Dn :Prinesi košček stiropora.


št. ure:34.

TEMPERATURA IN TOPLOTA- stiroporCILJI: opisati postopke za obdelavo stiropora.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 35- 36 UVODNI DEL: Koščke stiropora, ki so ga prinesli od doma pogledamo, primerjajo jih po debelosti,…

OSREDNJI DEL: Ali veste kako prerežemo stiropor? S kakšnim pripomočkom? Spoznajo žagico, ki se segreje in topi stiropor ter ga tako reže.Ali veste, katero lepilo lepi stiropor? Ali veste, kaj se zgodi, če lepimo stiropor z UHU lepilom?Učenci režejo različne vzorce na stiroporu in lepijo ga.ZAKLJUČNI DEL: Naredijo skupno konstrukcijo- domišljijski kip iz stiropora.


št. ure:35., 36.

TEMPERATURA IN TOPLOTA- hladilna torba- ocenjevanjeCILJI:Utemeljijo pomen izolatorja, varno uporabijo orodje in del. stroj ter skrbijo za urejenost del. prostora.

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 36 DZ Hladilna torba

14


UVODNI DEL: Pripravijo pripomočke, material in del. prostor za izdelavo hladilne torbe.

OSREDNJI DEL: Izdelajo izdelek, ga skicirajo in opišejo namen. Za izdelek dobijo oceno.5= tehnično in estetsko popoln izdelek ali izdelek, ki ima zelo majhno napako, ki ne vpliva na delovanje in ne pokvari videza.4= Izdelek ima ali tehnično ali estetsko napako.3= Izdelek ima tehnično in estetsko napako.2= Izdelek je tehnično in estetsko zelo pomanjkljiv.1= Izdelek je tehnično in estetsko neustrezen.

ZAKLJUČNI DEL: Uredijo del. prostor.


št. ure:37.

PREVERJANJE IN UTRJEVANJECILJI:Preverijo in utrdijo znanje o gugalnicah, dvigalu, temperaturi in toploti ter izolarotjih.

OBLIKE, METODE:

frontalna in skupinska, razgovor, demonstracija in razlagaUČITELJICA: Željka Ličan Adamčič

UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: / UVODNI DEL: Učence razdelim v skupine. Znotraj skupine si razdelijo vloge: vodja, zapisovalec, poročevalec.OSREDNJI DEL: Krožno obiščejo 4 postaje.:

1. gugalnici2. dvigalo3. temperatura in toplota4. hladilna torba

Na vsaki postaji jih čakajo pripomočki (termometri) in izdelki ter lističi z vprašanji. Učenci odgovarjajo na 3 vprašanja na vsaki postaji. Postaje menjajo. Obiščejo vse 4 postaje.

ZAKLJUČNI DEL: Poročanje skupin.


št. ure:38.

ČLOVEK- PREHRANA- sestav hraneCILJI: Razložijo pomen pestre in uravnotežene prehrane za rast, razvoj in zdravje ljudi.

OBLIKE, METODE:


15


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 52 DZ Jaz mislim UVODNI DEL: Zakaj jemo? Odgovorijo v DZ v vajo Jaz mislim. Pogovorimo se o odgovorih. Pričakujem največ odgovorov, zato, da živim.

OSREDNJI DEL: Možno je, da dobim odgovor, zato da smo močni, zdravi, da imamo energijo in da rastemo. To so 4 pravilni odgovori. Na njih napeljem.Vsa hrana ni enaka in nam daje različne snovi.S pomočjo različnih škatlic- embalaže pa pridejo do podatka, da so v hrani različne snovi: beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, vitamini in minerali.

ZAKLJUČNI DEL: Zapis v zvezek: iz modrih in zelenih okvirčkov na strani 52 in 53.


št. ure:39.

ČLOVEK- PREHRANA- izvor, predelavaCILJI: Ločiti hrano po izvoru in načinu predelave.

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: 54 DZ: Na ovitku nekaj piše UVODNI DEL: Rešijo nalogo v DZ: Na ovitku nekaj pišeOSREDNJI DEL: Naštejejo različne jedi. Vse zapisujejo na tablo. Z dvema barvnima kredama razdelimo vso hrano- jedi na živalski in rastlinski izvor. Nekatere jedi zapišemo na obe strani oz na sredino, saj so nekatere jedi mešanega izvora.Pogovarjamo se tudi o vegeterjanstvu.V zvezek narišejo razpredelnico in vpišejo hrano- jedi s table.ZAKLJUČNI DEL: DN: izreži piramido iz DZ in jo sestavi ter prinesi v šolo.


št. ure:40., 41.

ČLOVEK- PREHRANA- izvor, predelavaCILJI: Ločiti hrano po izvoru in načinu predelave. Pripravijo različne vrste jedi, razložijo, zakaj se živila pokvarijo in je trajnost različnih živil omejena.

OBLIKE, METODE:

frontalna in skupinska, razgovor, demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK UVODNI DEL: Ali bi znali pripraviti namaz, ki bi vseboval različne snovi in bi bil zdrav za otroke in

16


odrasle?OSREDNJI DEL: Napovem, da bomo izdelali sadni, zelenjavni in mesni namaz. Delali bomo v treh skupinah, zato učence razdelim v tri skupine.Osnova je skuta. Vanjo bomo primešali:

- jabolko in orehe,- šunko.- kumarice, peteršilj, papriko in čebulo.

Priprava miz, pogrinjka.ZAKLJUČNI DEL: DN: Predstavitev namazov in pokušina. Razložijo, kam bodo pospravili, kar nismo pojedli in zakaj tako.


št. ure:42.

ČLOVEK- PREHRANA- prehranjenost, podhranjenostCILJI: Predstaviti in pojasniti vzroke in posledice podhranjenosti in prehranjenosti ljudi.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 56, 57 DZ Kje sem pa jaz? Eni premalo, drugi preveč UVODNI DEL: DZ- Kje sem pa jaz?…rešijo vajo v DZ- ugotovijo, kje so glede na povprečje (glede višine in teže)OSREDNJI DEL: Pogovorimo se ob prehranjevalni piramidi. Povem, kaj je uravnotežena prehrana. Pregledamo šolski jedilnik za cel teden. Ugotavljamo prisotnost različnih snovi.Če je piramida porušena ali če je človek bolan pride do debelost.Tam, kjer je premalo hrane pa do podhranjenosti..Spoznajo pomen besede dieta.

ZAKLJUČNI DEL: DN: DZ- Kaj jem?, Jedilni list naše šole


št. ure:43.

ČLOVEK- PREHRANA- konzervansiCILJI: Razložijo, zakaj se živila pokvarijo in da je trajnost različnih živil

OBLIKE, METODE:

17


omejena. frontalna in individualna, razgovor, demonstracija in razlagaUČITELJICA: Željka Ličan Adamčič

UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 57 DZ Kam spraviti kruh? UVODNI DEL: Zakaj misliš, da se nekatera živila hitreje pokvarijo, druga pa ne?OSREDNJI DEL: Pri kvarjenju hrane je zelo pomembna prisotnost vode, vlage, zato se hrane, ki je suha ne pokvari tako hitro. Da bi podaljšali hrani rok dodajamo konzervanse.Zapis v zvezek: Kaj so konzervansi?Kaj je rok trajanja? Nariši znak za snov, ki je zdravju škodljiva.Pripravimo poizkus, ki bo trajal en teden: spravimo kos kruha na več načinov: na krožnik, na prtiček, v stekleno vazo, v najlon, v prtiček iz blaga, v papirnato vrečko.Zapišemo predvidevanje in kaj sploh opazujemo. Uporabimo prilogo DZZAKLJUČNI DEL: Priprava razpredelnice za ugotovitve.


št. ure:44., 45.

ČLOVEK- PREHRANA- zdravje (predavanje)CILJI: Utemeljijo, da so tudi sami odgovorni za svoje zdravje (varno sončenje, higiena idr.), pojasnijo, da lahko nekatere bolezni inpoškodbe sami preprečijo z odgovornim ravnanjem.

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna, razgovor,demonstracija in razlagaUČITELJICA: Željka Ličan Adamčič

UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: / UVODNI DEL: Predstavim zunanjo sodelavko, ki nam vsako leto predava o zdravih vsakdanjih navadah, o higieni, puberteti in o varnem sončenju.OSREDNJI DEL: Višja medicinska sestra iz ZD Izola predava o zgoraj navedenih temah.

ZAKLJUČNI DEL: Učenci odgovarjajo na vprašanja o predavanju.


št. ure:46.

18


ČLOVEK- preverjanje in utrjevanjeCILJI: Preverijo in utrdijo znanje o prehranjevanju človeka

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna, razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 52- 57

UVODNI DEL: Učencem razdelim del. lističe z vprašanji o hrani, snoveh v hrani, izvoru, pripravi, podhranjenosti, prehranjenosti, o prehranjevalni piramidi in o zdravih vsakdanjih navadah.OSREDNJI DEL: Učenci individualno rešujejo delavni list s katerim preverijo in utrdijo znanje. Ko rešijo, zamenjajo med seboj liste in jih pregledamo. Vodim glasno pregledovanje in popravljanje odgovorov.

ZAKLJUČNI DEL: Učenci sporočijo število pravilnih odgovorov.


št. ure:47.

ČLOVEK- Ocenjevanje znanja: Človek- prehranjevanjeCILJI: Učenci pokažejo, kaj znajo.

OBLIKE, METODE:



UVODNI DEL: razdelim teste, pregledamo naloge, učenci se podpišejo in pričnejo z reševanjem.

OSREDNJI DEL: rešujejo test za pisno oceno znanja.

ZAKLJUČNI DEL: Oddajo test in si poiščejo literaturo v razredni knjižnici, dokler vsi ne končajo.


št. ure:48.

ČLOVEK- analiza in poprava testa OBLIKE, METODE:



UVODNI DEL: Učencem povem, koliko je bilo določenih ocen in kako so povprečno reševali test.

19


OSREDNJI DEL: Učenci pregledajo teste. Popravljajo napačne odgovore. Tisti učenci, ki so imeli vse prav, pomagajo tistim, ki imajo več napačnih odgovorov.Po popravi naredijo plakat o zdravi prehrani iz reklamnih letakov trgovin.

ZAKLJUČNI DEL: Zaključek poprave. Predstavitev plakata.


št. ure:49.

ČLOVEK- dihanjeCILJI: Spoznajo, kakšen je pomen kisika za dihanje. Razložijo, zakaj je zasvojenost z nikotinom,alkoholom ali mamili bolezen, ki ima hude posledice, ter da je zasvojenost lažje preprečevati kot zdraviti.

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 66 DZ Jaz mislim in Zakaj dihamo? UVODNI DEL: Pogovorimo se o odgovorih, ki jih zapišejo v vajo Jaz mislim

OSREDNJI DEL: na simboličen način pokažem, da se hrana, ki jo zaužijemo veže na kisik in da skupaj tvorita energijo, ki jo uporabimo za rast, razvoj, življenje.Prerišejo skico, ki to prikazuje iz U 66.

ZAKLJUČNI DEL: Rešijo nal v DZ Zakaj dihamo?Preverimo, popravimo.


št. ure:50., 51.

ČLOVEK- dihanjeCILJI: Spoznajo, kakšen je pomen kisika za dihanje. Razložijo, zakaj je zasvojenost z nikotinom,alkoholom ali mamili bolezen,

OBLIKE, METODE:

frontalna in dvojice,

20


ki ima hude posledice, ter da je zasvojenost lažje preprečevati kot zdraviti.

razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 66 DZ Kadilna naprava UVODNI DEL: Pogovorimo se na temo Kajenje škoduje zdravju- otroci povedo, kaj vedo o tem, kaj mislijo, kaj je tisto, kar škoduje zdravju, kako preprečujemo negativne posledice kajenja.

OSREDNJI DEL: Po navodilih iz DZ izdelajo kadilno napravo.Kadilna naprava je pripomoček, ki ga izdelamo zato, da bi prikazali, kaj se dogaja v pljučih kadilcev.Napravo preizkušamo na prostem. Cigareto prižigam jaz in poizkus delamo drug za drugim, torej vsaka dvojica posebej.

ZAKLJUČNI DEL: Skica naprave v zvezek. Zapis opažanj in ugotovitev po opravljenem poizkusu.


št. ure:52

ČLOVEK- dihanje (rastline in živali)CILJI: utemeljiti, da je dihanje proces, pri katerem se sprošča energija, ugotoviti razlike in podobnosti med dihanjem in gorenjem,

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 67, DZ 79 UVODNI DEL: Prikažem na int. tabli razpredelnici o dihanju na strani U 67.OSREDNJI DEL: Primerjajte, kaj se dogaja z rastlinami in živalmi čez dan in noč. Iz simbolnega prikaza spoznajo, da dihanje poteka ponoči in podnevi, fotosinteza pa samo po dnevi.Razpredelnici ubesedijo in zapišejo v zvezek.Naredijo vajo v DZ Soba z rastlinami.ZAKLJUČNI DEL: Preberejo svoje pojasnitve glede odločitve o tem, kaj se zgodi z zrakom v sobi.


št. ure:53

ČLOVEK- dihanje in fotosinteza- ravnovesje na Zemlji, gorenjeCILJI: Znajo pojasniti, da je dihanje ravno obratno od fotosinteze in je podobno gorenju

OBLIKE, METODE:

frontalna in

21


individualna, razgovor, in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 67 in DZ / UVODNI DEL: Zažgemo arašid in gledamo, kako gori. Podobno se dogaja v našem telesu. OSREDNJI DEL: Vendar pa je izgorevanje hrane počasnejši proces, da bi nastala ogenj in dim.Pri temu je nujno potreben kisik- tako pri dihanju kot pri gorenju- podobno, povezano.Naredijo poizkus s svečo in kozarci (različno veliki), da dokažejo, da potrebujemo kisik za gorenje in če v našem telesu poteka izgorevanje hrane, potrebujemo tudi mi kisik, da izgori hrana in se spremeni v energijo.Z dihanjem pa se spreminja sestava zraka.Dokončajo skico iz U 67 tako, da dopolnijo z besedami: KISIK, OGLJIKOV DIOKSID, FOTOSINTEZA, DIHANJEZAKLJUČNI DEL: Prepišejo v zvezek vsebino modrega okvirčka na str U 67


št. ure:54

ČLOVEK- preverjanje- dihanjeCILJI: Pojasnijo, da vsa živa bitja dihajo, utemeljijo, da je dihanje proces, pri katerem se sprošča energija, ugotovijo razlike in podobnosti med dihanjem in gorenjem.

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna, razgovor in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 66- 68 UVODNI DEL: Razložim delo na štirih postajah. Vsak opravi delo samostojno, nalog ni potrebno delati po vrstnem redu.OSREDNJI DEL:

1. postaja: Zloži kartice z napisi HRANA, +, KISIK, ----. OGLJIKOV DIOKSID, VODA, +. ENERGIJA, v povedi razložijo prikaz.

2. Postaja: Pojasni DIHANJE ponoči in podnevi pri rastlinah in živalih- 3 povedi.3. Postaja. Utemelji izjavo. Na Zemlji je ravnovesje med fotosintezo in dihanjem.4. Postaja: Na mini plakatu A4 prikaži kratko in jedrnato škodljivost kajenja

ZAKLJUČNI DEL: Predstavijo/ poročajo odgovore oz plakat in prikaz.


22


št. ure:55.

VSE ŽIVO JE IZ VODECILJI: Dokazujejo, da živa bitja vsebujejo veliko vode in utemeljijo pomen vode za življenje, prikazujejo, da je voda sestavina večine živil in pijač.

OBLIKE, METODE:

frontalna in skupinska(2 skupini), razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 69, 70 DZ 81 UVODNI DEL: Na tablo prilepim dva letaka: VSE ŽIVO JE IZ VODE. IN BREZ VODE NI ŽIVLJENJASprožim debato. Razlagajo, kaj pomenita trditvi. Zapisujem odgovore okoli letakov.

OSREDNJI DEL: Živa bitja vsebujejo veliko vode in potrebujejo vodo.1. Skupina: Pripravijo se na opravljanje raziskave Ali bo kaj nastalo ? DZ 81 * priloga-----

dokažejo, da je za kalitev potrebna voda. Napovejo, kaj bodo dokazali.

2. Skupina.: Napovejo, kaj se bo zgodilo s fižolom, ki ga damo v vodo DZ 81, opravijo poizkus

Skupini se zamenjata.

ZAKLJUČNI DEL: Poročajo o napovedi raziskave in izid poizkusa s fižoli.


št. ure:56.

VSE ŽIVO JE IZ VODE- poizkusCILJI: Dokazujejo, da živa bitja vsebujejo veliko vode .

OBLIKE, METODE:



UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 70, DZ 82- Koliko vode imam, Naribana kumara UVODNI DEL: Na internetu dobimo podatke o količini vode v določenih organizmih:kamela, kaktus, meduza

OSREDNJI DEL: Naredimo vajo iz DZ- Koliko vode imam? Ogledajo si razpredelnico in za vsakega učenca določijo količino vode v telesu.Ugotovitve zapišejo v del. zvezek.

23


Naredijo vajo Naribana kumara in praktično ugotovijo, koliko vode ima kumara.

ZAKLJUČNI DEL: Poročajo izide.


št. ure:57.

VSE ŽIVO JE IZ VODE- poizkusaCILJI: razložijo in dokažejo, da se voda nenehno izmenjuje med živimi bitji in okoljem,opisujejo pot vode v kopenski rastlini od črpanjaiz zemlje do izhlapevanja.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 83, 84 UVODNI DEL: Vejice v stekleničkah, Iz belega v modro (nastavijo na začetku pouka, nadaljujejo proti koncu pouka)

OSREDNJI DEL: Opravijo naloge iz del. zvezka, kjer dokažejo, da se voda izmenjuje med živimi bitji in okoljem. ZAKLJUČNI DEL: Poročajo.


št. ure:58., 59.

VSE ŽIVO JE IZ VODE- mlaka (delo na terenu)CILJI: razložijo kakšne so razlike med življenjskimi pogoji v vodi in na kopnem- delo na terenu

OBLIKE, METODE:

frontalna in dvojice, razgovor,demonstracija in razlagaUČITELJICA: Željka Ličan Adamčič

UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 87 UVODNI DEL: Šli bomo do vaške mlake in opazovali življenje v njej in ob njej.Napovem, kaj potrebujemo za delo na terenu: mreža za lovljenje, posode, lupe, daljnogled, svinčnik

OSREDNJI DEL: Skicirajte prostor, ki ste ga izbrali za preučevanje. Ob vodi in v vodi živijo različni organizmi. Spoznajte jih in skušajte o njih izvedeti čim več zanimivega. Na voljo jim dam vse naštete pripomočke in 35 min časa ter jih opozorim, da žive organizme morajo vrniti tja, kjer so jih našli.Opazujejo in raziskujejo.

ZAKLJUČNI DEL:

24


Pospravijo in na terenu poročajo nato se vrnemo v šolo. DN U 74- preberi


št. ure:60.

VSE ŽIVO JE IZ VODE- voda v človeškem telesuCILJI: razlagajo, kaj se dogaja z vodo v človeškem telesu, pojasnjujejo, da se z znojem in sečem iz telesa odstranjujejo škodljive snovi, utemeljujejo pomen potenja za uravnavanje telesne temperature.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 71 UVODNI DEL: Kako dobi človek vodo?Kako človek izloči odvečno vodo iz telesa?OSREDNJI DEL: Na i – tabli prikažem kolačnik: SESTAVA KRVI in SESTAVA URINAPrepišejo in prerišejo tabelno sliko.Voda kroži po telesu po žilah.Ne uporabljamo pa je le za pitje. Zakaj še?Problem pitne vode.ZAKLJUČNI DEL: Poiščejo podatke, koliko vode gre za določeno opravilo v gospodinjstvu. DN


št. ure:61.

VSE ŽIVO JE IZ VODE- izhlapevanje in mineralne snovi v vodiCILJI: razložijo in dokažejo, da se voda nenehno izmenjuje med živimi bitji in okoljem,opisujejo pot vode v kopenski rastlini od črpanjaiz zemlje do izhlapevanja.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 72, 73 DZ 85, 86 UVODNI DEL: Naredili bomo raziskavo: Ali je voda dovolj?

OSREDNJI DEL: Opravijo naloge iz del. zvezka, kjer dokažejo ,a rastline potrebujejo tudi mineralno gnojilo za boljšo rast- začetek raziskave.Izpolnijo list Raziskujemo- priloga DZPredstavijo rezultate raziskave o kalitvi.ZAKLJUČNI DEL: Poročanje

25



št. ure:62.

VSE ŽIVO JE IZ VODE- preverjanjeCILJI: razlagajo, kaj se dogaja z vodo v človeškem telesu, pojasnjujejo, da se z znojem in sečem iz telesa odstranjujejo škodljive snovi, utemeljujejo pomen potenja za uravnavanje telesne temperature. Razložijo in dokažejo, da se voda nenehno izmenjuje med živimi bitji in okoljem,opisujejo pot vode v kopenski rastlini od črpanjaiz zemlje do izhlapevanja.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: / UVODNI DEL: Preverila bom, koliko znate. Usedli se bomo v krog. V plastenki s širokim grlom (Fruc) imam vprašanja o vodi. Vrteli jo bomo, kot bi se igrali steklenico resnice. Če odgovora ne znaš, ti ga narekujemo in si ga moraš zapisat v zvezek. Če znaš, dobiš točko. Zmagaš. Če imaš največ točk.OSREDNJI DEL: Vprašanja: Razloži: Vse živo je iz vode., Razloži: Brez vode ni življenja., Kaj je bistvo raziskave o kalitvi., Koliko vode ima v sebi deček , ki tehta približno 40 kg? Koliko vode je v kamelji grbi? Koliko vode je v meduzi.? Kako bi dokazal količino vode v določeni hrani? Kako se imenuje snov, ki pospešuje rast rastlin? Kako smo dokazali, da vsrkana voda potuje po celi rastlini? Razloži izmenjavo vode pri človeku., Kaj je v krvi?, Kaj je v urinu?...

ZAKLJUČNI DEL: Razglasitev zmagovalca.


št. ure:63., 64.

VSE ŽIVO JE IZ VODE- izdelava diapozitivov, Iz belega v modro, Odtisi žil, Koreninski laskiCILJI: razložijo in dokažejo, da se voda nenehno izmenjuje med živimi bitji in okoljem, opisujejo pot vode v kopenski rastlini od črpanja iz zemlje do izhlapevanja

OBLIKE, METODE:

frontalna in skupinska, razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK 84- 86 UVODNI DEL: Delali bomo naloge v štirih kotičkih.

OSREDNJI DEL: Navodila k vsaki nalogi so natančno opisana v DZ. Učenci imajo v skupini vsak svojo nalogo. Opravijo naloge iz del. zvezka in menjajo kotiček. V vsakem kotičku ostane zabeležena ugotovitev skupine na A4.Predstavijo rezultate.

ZAKLJUČNI DEL:

26


Poročanje


št. ure:65., 66.

VSE ŽIVO JE IZ VODE- ustno ocenjevanje znanjaCILJI: razlagajo, kaj se dogaja z vodo v človeškem telesu, pojasnjujejo, da se z znojem in sečem iz telesa odstranjujejo škodljive snovi, utemeljujejo pomen potenja za uravnavanje telesne temperature. Razložijo in dokažejo, da se voda nenehno izmenjuje med živimi bitji in okoljem,opisujejo pot vode v kopenski rastlini od črpanjaiz zemlje do izhlapevanja.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: / UVODNI DEL: Ocenim znanje, ki so ga otroci dobili v zadnjih urah NIT- o vodi v živih bitjih.

OSREDNJI DEL: Vsak, ki je vprašan dobi za opisat enega izmed poizkusov, ki smo ga naredili. Pokažejo del. list (iz priloge) od ene od opravljenih raziskav, Odgovorijo na 3 vprašanja iz preverjanja. Eno od vprašanj je utemeljevanje.ZAKLJUČNI DEL: Učenci, ki niso vprašani delajo plakat o različnih življenjskih prostorih v vodi. Morje, reka, mlaka, jezero, ribnik…


št. ure:67.

PREHRANJEVANJE RASTLIN- FOTOSINTEZACILJI: razložiti, da v rastlinah iz vode in ogljikovega dioksida nastaja hrana (organske snovi) in se izloča kisik, ter da sta za ta proces (fotosintezo) potrebna še sončna svetloba kot vir energije in klorofil.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: u 64, 65 dz 77 Jaz mislim UVODNI DEL: Odgovorite v oblaček na str 77 v DZ: Kaj misliš, od kod dobi hrast hrano?Pogovorimo se o odgovorih. Najverjetneje je, da pridemo do spoznanja, da o prehranjevanju rastlin vemo premalo.

OSREDNJI DEL: Rastline si hrano izdelajo same.S pomočjo treh skic, ki se nahajajo v učbeniku na straneh 64 in 65 razložim, da rastlina potrebuje ogljikov dioksid, svetlobo in vodo, da opravi fotosintezo in s tem si pridela sladkor, in kisik (ki ga ne potrebuje).Skico iz strani 64 prerišejo v zvezek in odgovorijo na naslednja vprašanja:

27


V katerem delu rastline poteka fotosinteza?Od kod dobijo rastline ogljikov dioksid?Kaj nastane v listih?ZAKLJUČNI DEL: DN Prepiši iz rumenega letaka na str 65 v U definicijo v zvezek.


št. ure:68.

PREHRANJEVANJE RASTLIN- FOTOSINTEZACILJI: razložiti, da v rastlinah iz vode in ogljikovega dioksida nastaja hrana (organske snovi) in se izloča kisik, ter da sta za ta proces (fotosintezo) potrebna še sončna svetloba kot vir energije in klorofil. Razložiti, da so v živih bitjih nakopičene snovi in energija.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 77 Brez svetlobe mi živeti ni , Žetev UVODNI DEL: Pripravijo list iz priloge za vpisovanje o raziskavi, ki jo bomo opravili.

OSREDNJI DEL: Dokazali in preverili bomo, ali rastline potrebujejo svetlobo.Sprašujem, kaj bi naredili, da bi to dokazali. Učenci naštevajo. Opozorim, da rastlin- lončnic ne bomo uničevali. Za poizkus bomo uporabili le nekaj vejic, ki smo jih obrezali od rastline, ki se je preveč razrasla.Nastavijo vejice v vodi na različna mesta: v omaro, na zunanjo polico okna (zima je) in na notranjo polico okna. Zapišejo predvidevanja. Čez en teden pa bodo vpisali ugotovitve.ZAKLJUČNI DEL: Naredijo vajo Žetev


št. ure:69.

PREHRANJEVANJE RASTLIN- FOTOSINTEZACILJI: razložiti, da v rastlinah iz vode in ogljikovega dioksida nastaja hrana (organske snovi) in se izloča kisik, ter da sta za ta proces (fotosintezo) potrebna še sončna svetloba kot vir energije in klorofil.

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 65 UVODNI DEL: Pri fotosintezi se svetlobna energija spremeni v kemično- razložimo.

OSREDNJI DEL: ogledajo si skico o nastajanju hrane v U 65.Ogljikovemu dioksidu in vodi dodamo svetlobo energijo, ki v listih omogoči nastanek sladkorja in kisika, ki sta kemična energija, ki jo rastlina potrebuje za rast in razvoj.Prerišejo skico iz učbenika.Naredimo poizkus z arašidom- v njemu je veliko energije, saj dolgo gori.ZAKLJUČNI DEL: Zapišejo ugotovitve pri poizkusu.

28



št. ure:70.

PREHRANJEVANJE ŽIVALICILJI: pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin: neposredno kot rastlinojedci in posredno kot mesojedci,po videzu sklepati, ali je žival plenilec ali ne, utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.

OBLIKE, METODE:


UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: u 58, DZ 75 - Kaj kdo je UVODNI DEL: Naredijo nalogo v DZ Najdba.

OSREDNJI DEL: Različne živali se različno prehranjujejo in jih glede na to tudi razvrščamo v skupine.V ljubljanskem živalskem vrtu so različne živali. Hranijo jih različno. Preberi, kaj jim dajo.Nekatere izmed njih so rastlinojedci, druge mesojedci, tretje vsejedci.Preberi na str. 62 v učbeniku in reši nal v DZ str 75- Kaj kdo je ZAKLJUČNI DEL: v zvezek napišejo PREHRANJEVANJE ŽIVALI ter potegnejo puščice v tri smeri:rastlinojedci, mesojedci, vsejedci.


št. ure:71.

PREHRANJEVANJE ŽIVALI- RASTLINOJEDCICILJI: pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 58

UVODNI DEL: S čim se hrani miš?S čim se hrani slon? Odgovor na obe vprašanji je rastlinska hrana.OSREDNJI DEL: Rastline so hrana številnim živalim, tako majhnim, kot velikim.Kaj jedo živali pri rastlini? Ali se vse hranijo z enakimi deli rastline? Ne. Živali jedo: travo, plodove in semena, cvetove, sladko medičino…S pomočjo učbenika odgovorijo na vprašanja:Kaj jedo….

- Ptiči,- Polži,- Krava,

29


- Veverica, - Čebele…

ZAKLJUČNI DEL: V zvezek napišejo definicijo o rastlinojedcih :U 58- modri okvir DN Pripravi govorni nastop o priljubljeni živali- opis živali in daj poudarek prehranjevanju


št. ure:72., 73.

PREHRANJEVANJE ŽIVALI- MESOJEDCICILJI: pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin: neposredno kot rastlinojedci in posredno kot mesojedci,po videzu sklepati, ali je žival plenilec ali ne, utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.

OBLIKE, METODE:

frontalna in dvojice, razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 59- 61 UVODNI DEL: Kako pravimo živalim, ki se hranijo z živalmi? (mesojedci)

OSREDNJI DEL: S čim se hranijo: štorklja, lisica, kameleon, kača, sova, kanPoišči odgovor v učbeniku.Poiščita, kako delimo mesojedce.Izpišita skupine: zveri, plenilci, ujede, zajedavci, mrhovinarji…Pripravijo se na »oddajo o živalih«- pripravijo zanimivosti iz rumenih okvirjev na straneh od 60 do61. Dodajo tudi kakšne informacije, ki so jih sami kje prebrali ali se učili oz gledali po TV v zvezi s prehranjevanjem živali.

ZAKLJUČNI DEL: »oddaja o živalih«


št. ure:74., 75.

PREHRANJEVANJE ŽIVALI- MESOJEDCICILJI: pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin: neposredno kot rastlinojedci in posredno kot mesojedci,po videzu sklepati, ali je žival plenilec ali ne, utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: / UVODNI DEL: Predstavili boste žival. Poslušalci beležite posebnosti, zanimivosti in pri vsakem nastopu zapišite, kaj novega ste izvedeli.

OSREDNJI DEL: nastopi učencevZAKLJUČNI DEL: Povem svoja opažanja, ovrednotim. Učenci pa sproti po vsakem nastopu povedo, kaj novega so izvedeli.

30



št. ure:76., 77.

PREHRANJEVANJE ŽIVALI- MESOJEDCICILJI: pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 76

UVODNI DEL: Naredili (dokončali) bomo preprosto ptičjo krmilnico.

OSREDNJI DEL: Učencem razdelim polizdelke, ki jih je potrebno dokončati. Ko je krmilnica končana, odprejo DZ na str 76 in natrosijo semena vanjo ter odnesejo krmilnico ven na dogovorjeno mesto. Dogovorimo se za potek raziskave in začnemo z izpolnjevanjem. Določimo, da bo opazovanje potekalo. Po 1 dnevu, po 5- ih dneh in po 10- ih dneh.

ZAKLJUČNI DEL: Pospravljanje delovnega mesta.


št. ure:78.

PREHRANJEVALNE VERIGE- UVODCILJI: Sestavijo preproste prehranjevalne verige in jih povežejo v prehranjevalne splete, Razložijo pomen prehranjevalnih verig.Razlikujejo položaj človeka v prehranjevalnih verigah, če je lovec in nabiralec ali če je poljedelec in živinorejec.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 88, 89 U 76 UVODNI DEL: Naredi vajo Jaz mislim DZ 88OSREDNJI DEL: Pregledamo vajo Jaz mislim.

31


Da bi prišli do pravilnih odgovorov ter da bi učence napeljala do spoznanja, kako se živali prehranjujejo in da je vse povezano ter prepleteno.Poslušajo pesem- slovensko ljudsko: Pod to goro zeleno in v zvezek pod naslovom Prehranjevalne verige napišejo verigo, ki je nastala v pesmi. Izločimo zadnje 3 člene. Zakaj? Pojasnim, da človeka ne damo na konec verige, ker si hrano predeluje, kupuje… Leva pa odstranimo zato, ker ne živi v krajih, kjer ostale živaliRešijo vajo v DZ Pod to goro zeleno DZ 89.ZAKLJUČNI DEL: DN Poišči slike živih bitij, ki ustrezajo po tvojem v verigo in jih prinesi v šolo.


št. ure:79.

PREHRANJEVALNE VERIGE- sestavljanje verigCILJI: Sestavijo preproste prehranjevalne verige in jih povežejo v prehranjevalne splete, Razložijo pomen prehranjevalnih verig.Razlikujejo položaj človeka v prehranjevalnih verigah, če je lovec in nabiralec ali če je poljedelec in živinorejec

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 77 DZ 88 UVODNI DEL: Na mizo položijo slike rastlin in živali, ki so jih prinesli. Razstavim tudi jaz moje.Povem, da je v prehranjevalni verigi vedno prva rastlina oz to najprej sami ugotovijo, saj jih spodbudim, da si ogledajo, kako smo začeli obe verigi v prejšnji uri. OSREDNJI DEL: Zalepijo nastalo verigo v zvezek.Učenci vzamejo nalepke iz priloge in sestavljajo verige. Lepijo v zvezek .ZAKLJUČNI DEL: Rešijo DZ 88, pregledamo


št. ure:80.

PREHRANJEVALNE VERIGE- teoretični delCILJI: Sestavijo preproste prehranjevalne verige in jih povežejo v prehranjevalne splete, Razložijo pomen prehranjevalnih verig.Razlikujejo položaj človeka v prehranjevalnih verigah, če je lovec in nabiralec ali če je poljedelec in živinorejec

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna ter dvojice, razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 77, DZ 91 (samopostrežna) UVODNI DEL: V zvezek bomo zapisali vse, kar je pomembno in moramo znati o prehranjevalnih verigah. Delali bomo z učbenikom.OSREDNJI DEL: Preriši in prepiši verige na str 77 v učbeniku. Narekuj sošolcu vsebino

32


modrega okvirčka U 77.Odgovori.

1. Koliko členov ima povprečno veriga?2. Kaj je vedno na prvem mestu v verigi?3. Kako pravimo rastlinam v verigi?4. Kako pravimo živalim v verigi?5. Določi vloge v naši prvi verigi.

ZAKLJUČNI DEL: Pregledajo odgovore. DN Ponovi.


št. ure:81., 82..

PREHRANJEVALNE VERIGE- preizkus (Pikapolonica)CILJI: Sestavijo preproste prehranjevalne verige in jih povežejo v prehranjevalne splete, Razložijo pomen prehranjevalnih verig.Razlikujejo položaj človeka v prehranjevalnih verigah, če je lovec in nabiralec ali če je poljedelec in živinorejec

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna ter dvojice, razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 89 UVODNI DEL: Opazovali bomo prehranjevalno verigo.OSREDNJI DEL: Preberejo potek vaje in potrebščine za opravljanje mini raziskovalne oz opazovalne naloge v DZ str 89Primer opravljajo v dvojicah. Rešijo, dopolnijo raziskovalni del. list iz priloge DZ

Skicirajo izdelek v zvezek.ZAKLJUČNI DEL: Predstavijo izdelek in opažanja.Dn Preglej nalogo v DZ str 90- ekostolp in (po določenih) skupinah pripravi in prinesi material v šolo.


št. ure:83.., 84

PREHRANJEVALNE VERIGE- EKOSTOLPCILJI: Sestavijo preproste prehranjevalne verige in jih povežejo v prehranjevalne splete, Razložijo pomen prehranjevalnih verig.Razlikujejo položaj človeka v prehranjevalnih verigah, če je lovec in nabiralec ali če je poljedelec in živinorejec.

OBLIKE, METODE:

frontalna in skupinska, razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 90 UVODNI DEL: Opazovali bomo prehranjevalno verigo.OSREDNJI DEL: Preberejo potek vaje in potrebščine za opravljanje mini raziskovalne oz

33


opazovalne naloge v DZ str 90Primer opravljajo v skupinah.Skicirajo izdelek v zvezek. Zapišejo ugotovitve v obliki dnevnika, ki ga hranijo in dopolnjujejo v šoli. Dnevnik vodijo individualno ob skupinskih izdelkih.ZAKLJUČNI DEL: Predstavijo izdelek in opažanja.


št. ure:85

PREHRANJEVALNE VERIGE- EKOIGRA CILJI: Sestavijo preproste prehranjevalne verige in jih povežejo v prehranjevalne splete, Razložijo pomen prehranjevalnih verig.Razlikujejo položaj človeka v prehranjevalnih verigah, če je lovec in nabiralec ali če je poljedelec in živinorejec.Razložijo pomen prepletanja prehranjevalnih verig v prehranjevalne splete za ravnovesje v naravi.

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 91Video kaseta z naslovom EKOIGRA UVODNI DEL: Sami boste zaigrali rastline, rastlinojedce in mesojedce.OSREDNJI DEL: Seznanijo se s pravili igre, določijo vloge in se igrajo igro. Beležim.ZAKLJUČNI DEL: Pogovor o igri ter ugotovitve, ki jih povežem na snov in napeljem na prehranjevalne sklepe.


št. ure:86

PREHRANJEVALNI SPLETI CILJI: Razložijo pomen prepletanja prehranjevalnih verig v prehranjevalne splete za ravnovesje v naravi.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: u 79 UVODNI DEL: Na tablo projeciram prehranjevalni splet, ki je v učbeniku na strani 79.OSREDNJI DEL: Zakaj so v naravi prehranjevalne verige bolj redke? Zakaj je več prehranjevalnih spletov? Napeljem jih do tega, da je pestrejša prehrana boljša glede preživetja posamezne vrste.Učenci zapišejo (skicirajo) v zvezek splet, ki jim je poznan.

34


Prepišejo vsebino modrega okvirčka v zvezek. Poiščejo odgovor na vprašanje, kaj je stabilen življenjski prostor?ZAKLJUČNI DEL: Predstavijo svoj splet in odgovor na vprašanje o stabilnosti življenjskega prostora.


št. ure:87

PREHRANJEVALNI SPLET CILJI: Razložijo pomen prepletanja prehranjevalnih verig v prehranjevalne splete za ravnovesje v naravi.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 80 DZ 92 UVODNI DEL: Naredi vajo koloradski hroščOSREDNJI DEL: Razvijem pogovor o besedi škodljivec. Povem, da si je besedo izmislil človek. Ker ima zaradi določenih živali manjši pridelek. V resnici se mora žival le prehranjevati.

Na tablo narišem veliko piramido, ki je iz treh delov. Spodnji del je veliko večji od srednjega, tisti na vrhu pa je zelo majhen.Povem, da piramida predstavlja razvrstitev živih bitij med rastline, rastlinojedce in mesojedce. Ne povem, kdo je kje. Ugibajo, vendar argumentirajo odločitev.Pravilna razporeditev se nahaja v U str 80.ZAKLJUČNI DEL: skicirajo prehranjevalno verigo v zvezek.


št. ure:88

PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLET- PREVERJANJE ZNANJA CILJI: Sestavijo preproste prehranjevalne verige in jih povežejo v prehranjevalne splete, Razložijo pomen prehranjevalnih verig.Razlikujejo položaj človeka v prehranjevalnih verigah, če je lovec in nabiralec ali če je poljedelec in živinorejec.Razložijo pomen prepletanja prehranjevalnih verig v prehranjevalne splete za ravnovesje v naravi.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 76- 80UVODNI DEL: Učencem povem, da sem zapisala 16 vprašanj o preh. verigi in spletu na 4 listke. Listki so označeni od 1 do 4. Na vsakem listku so 4 vprašanja. Vsak mora ob koncu ure imeti v zvezku 16 odgovorov.

35


OSREDNJI DEL: Učenci si izmenjujejo listke z vprašanji in rešujejo.Kaj je vedno prvi člen verige? Koliko členov imajo najpogosteje verige? Kdo so proizvajalci in kdo potrošniki? Ali je lahko ista žival na različnih mestih v različnih verigah? Utemelji. Kaj se prenaša iz člena na člen v verigi? Kako je z učinkovitostjo energije s člena na člen? Razloži, kaj je prehranjevalni splet. Kdaj je življenjski prostor stabilen in kdaj ne? Zakaj je prehranjevalni splet boljši od verige? Kaj se zgodi z živalsko vrsto, ki ima ozek jedilnik? Zakaj v naravi ni škodljivcev? Skiciraj prehranjevalno piramido v naravi in označi, kaj je kje. Zakaj delajo rezervate za živali? Kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo sončne svetlobe? Skiciraj ekostolp.Zakaj človeka ne štejemo v verigo? Če na vrtovih ne bi zraslo nič solate, polž ne bi izumrl. Zakaj?ZAKLJUČNI DEL: Pregledamo odgovore.


št. ure:89

PRST CILJI: Opredelijo prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih rastlinskih in živalskih ostankov,dokazati pomen sestave prsti za rast in razvoj rastlin.

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna razgovor,demonstracija in razlagaUČITELJICA: Željka Ličan Adamčič

UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 82 DZ 93, 94UVODNI DEL: Kaj misliš, kako nastane prst?OSREDNJI DEL: Poglej slike v učbeniku, str. 82 in odgovori na vajo v DZ 93- Jaz mislim.Po poročanju rešitev pripeljem učence do spoznanja, da je prst nastala z razkrojem.Da bi se o temu prepričali, nastavimo poizkus, ki je opisan v DZ str 94- Kdo bo prej.ZAKLJUČNI DEL: Dogovorimo se o opazovanju poizkusa in beleženju ugotovitev. Uporabimo DL za raziskovanje v prilogi DZ.


št. ure:90

PRST CILJI: Opredelijo prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih rastlinskih in živalskih ostankov,dokazati pomen sestave prsti za rast in razvoj rastlin.

OBLIKE, METODE:

frontalna in individualna razgovor,demonstracija in razlagaUČITELJICA: Željka Ličan Adamčič

UČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: U 82 DZ 93, 95- Ločeno zbiranje odpadkovUVODNI DEL: Kdo je padel prej? DZ 93- naredijo vajo.OSREDNJI DEL: Kako se imenujejo organizmi, ki poskrbijo, da se snovi spet vrnejo v tla?Razkrojevalci.Napišejo naslov PRST v zvezek, prepišejo vsebino modrega okvirčka s strani U 82.Pogovorimo se o kroženju snovi v naravi ob skici, ki je v učbeniku na str 82 in jo prerišejo v zvezek.Poiščejo odgovor na vprašanje kako človek izkorišča delo razkrojevalcev.

36


Naredijo vajo v DZ- Ločeno zbiranje odpadkov.ZAKLJUČNI DEL: Pregledamo.


št. ure:91.

PRST CILJI: Opredelijo prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih rastlinskih in živalskih ostankov,dokazati pomen sestave prsti za rast in razvoj rastlin.Pojasnijo in prikažejo različne lastnosti prsti (barva, zrnatost, zračnost, prepustnost),ugotovijo različne vrste prsti glede na okolje.

OBLIKE, METODE:

frontalna in delo v dvojicah, razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 99UVODNI DEL: Dobil boš opis prsti in poiskal prst v lončku, ki ustreza opisu.OSREDNJI DEL: Delajo v dvojicah.Na listkih so kratki opisi naslednjih prsti: ilovica, rdeča prst, peščena prst, črnica.Poiščejo k opisu ustrezno prst .Nato poiščejo po spletu dodatne informacije o prsti. Iščejo odgovore na vprašanja, ki so zapisana na tabli:Kje se nahaja ta prst?, Ali je rodovitna? Kaj raste v njej? Ali je prepustna? In še zanimivosti, posebnosti.Vpisujejo, rešujejo DZ 99ZAKLJUČNI DEL: Poročanje.DN: Prinesi vse potrebno za kompostni stolp DZ 95


št. ure:92., 93.

PRST CILJI: Opredelijo prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih rastlinskih in živalskih ostankov,dokazati pomen sestave prsti za rast in razvoj rastlin.Pojasnijo in prikažejo različne lastnosti prsti (barva, zrnatost, zračnost, prepustnost),ugotovijo različne vrste prsti glede na okolje.

OBLIKE, METODE:

Frontalna, skupinska, razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 100 in 102UVODNI DEL: Učence razdelim v 4 skupine in jim povem, da se bo delo odvijalo v dveh postajah. Ugotavljali bomo prepustnost prsti in odkrivali živali v prsti.OSREDNJI DEL: Polovica učencev se najprej ukvarja z nalogo Prepustnost DZ 100 in 101, druga polovica pa z nalogo v DZ 102 Živali v prsti- po določenem času zamenjajo.

37


ZAKLJUČNI DEL: Poročajo, kaj so ugotovili, rešili na postajah.Napovem pisno ocenjevanje znanja.


št. ure:94., 95.

PRST CILJI: Opredelijo prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih rastlinskih in živalskih ostankov,dokazati pomen sestave prsti za rast in razvoj rastlin.Ugotovijo glavne onesnaževalce prsti in pojasnijo posledice onesnaževanja. Pojasnijo, da lahko pride do onesnaženosti.

OBLIKE, METODE:

Frontalna, delo v skupinah, razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 95, 96, 97UVODNI DEL: Učence razdelim v 4 skupine in jim povem, da se bo delo odvijalo po postajah.OSREDNJI DEL:

1. Postaja: Kompostni stolp - DZ 952. Pokopališče odpadkov (material dam jaz)- DZ 963. Stranišče- DZ 964. Na otoku in Za več ljudi – DZ 97

ZAKLJUČNI DEL: Poročajo, kaj se je zgodilo na postajah.DN poišči na internetu o onesnaževanju prsti. Prispevek prinesi v šolo.


št. ure:96., 97.


OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: /UVODNI DEL: Učence razdelim v dvojice. Naredili bomo plakate o onesnaževanju prsti.OSREDNJI DEL:

Učenci delajo plakate. Usmerjam jih, da iščejo, omenijo, določijo onesnaževalce- vzroke onesnaževanja, da naštejejo posledice.( na razpolago imajo internet, poleg materiala, ki so ga prinesli od doma)

38


ZAKLJUČNI DEL: Predstavijo plakat.


št. ure:98.

PRST- preverjanje CILJI: Opredelijo prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih rastlinskih in živalskih ostankov,dokazati pomen sestave prsti za rast in razvoj rastlin.Ugotovijo glavne onesnaževalce prsti in pojasnijo posledice onesnaževanja. Pojasnijo, da lahko pride do onesnaženosti.

OBLIKE, METODE:

Frontalna, individualna, razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: /UVODNI DEL: Iz košarice povleci listek in odgovori.OSREDNJI DEL: Zapišem na listke vprašanja o prsti (nastanek, razkrojevalci, kroženje snovi v naravi, kompostnik, različne prsti, lastnosti prsti, onesnaženost prsti)

Učenci odgovarjajo.ZAKLJUČNI DEL: Podam povratno informacijo o znanju posameznika.


št. ure:99

PRST- pisno ocenjevanje znanja CILJI: Opredelijo prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih rastlinskih in živalskih ostankov,dokazati pomen sestave prsti za rast in razvoj rastlin.Ugotovijo glavne onesnaževalce prsti in pojasnijo posledice onesnaževanja. Pojasnijo, da lahko pride do onesnaženosti.

OBLIKE, METODE:

Frontalna, individualna,razgovor,demonstracija in razlaga

UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: /UVODNI DEL: Učencem razdelim teste.OSREDNJI DEL: Pišejo test za pisno oceno znanja

ZAKLJUČNI DEL: Pregledajo in oddajo.

39



št. ure:100.

PRST- poprava in analiza testa CILJI: Opredelijo prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih rastlinskih in živalskih ostankov,dokazati pomen sestave prsti za rast in razvoj rastlin.Ugotovijo glavne onesnaževalce prsti in pojasnijo posledice onesnaževanja. Pojasnijo, da lahko pride do onesnaženosti.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: /UVODNI DEL: Učence razdelim popravljene teste.OSREDNJI DEL: Pregledajo, preštejejo točke.Naredijo popravo.

Na tabli zapisujemo pravilne odgovore, ki jih posamezniki predstavijo ostalim.

ZAKLJUČNI DEL: vpisovanje ocen v redovalnico


št. ure:101.


OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: /UVODNI DEL: Pregledali bomo vse nastavljene raziskave, poizkuse.OSREDNJI DEL: Pogledajo:

1. Eko stolp- DZ 902. Kdo bo prej- DZ 943. Kompostni stolp- DZ 954. Pokopališče odpadkov DZ- 96

Ob vsakem poizkusu nastavim list- A3 in želim, da vsak posameznik zapiše poved ali

40


2 .kaj se je naučil ob poizkusu.

ZAKLJUČNI DEL: Preberemo, kaj je zapisano na listih- ugotovitve, spoznanja.


št. ure:102.

PRIKAZOVANJE PODATKOV CILJI: Berejo in urejajo podatke.

OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK: DZ 8- 9

UVODNI DEL: Učencem napovem, da se bomo ob koncu ukvarjali z prikazovanjem podatkov (vsebina je bila v začetku leta obravnavana pri MAT, tudi DZ NIT str 6, 7)OSREDNJI DEL: Vprašam, katere slikovne, grafične prikaze poznajo.Naštejemo jih: kolačnik, stolpčni prikaz, vrstični prikaz…Nekatere pokažem iz časopisa,Rešijo nal v DZ str 8, 9

ZAKLJUČNI DEL: Pregledamo nalogi.


št. ure:102., 103

NARAVOSLOVNO TEHNIČNI KVIZ CILJI: Preverijo znanje celega leta.

OBLIKE, METODE:



UVODNI DEL: Igrali se bomo KVIZ.OSREDNJI DEL: Razdelim učence v manjše skupine.Postavljam vprašanja. Vsak pravilen odgovor zapišejo na tablico, ga preberejo in za pravilen odgovor dobijo eno točko. Beležim točke na tablo.Vprašanja postavljam s pomočjo učbenika in sicer grem po vrsti, tako kot smo obravnavali. Vprašanja dobim v ciljih na začetku vsakega sklopa. Cilj obrnem- postavim v vprašalno obliko. Na razpolago imam okoli 50 ciljev (učbenik)

41


ZAKLJUČNI DEL: Proglasitev zmagovalne skupine.


št. ure:104.

NARAVOSLOVNO TEHNIČNI KVIZ CILJI: Preverijo znanje celega leta.

OBLIKE, METODE:



UVODNI DEL: Pospravili bomo raziskovalne naloge in razdelili izdelke.Izbrali bomo najljubši poizkus in izdelek v šolskem letu.OSREDNJI DEL: Pospravijo materiale, razdelijo izdelke, ki jih odnesejo domov.Ocenjujemo raziskovalne naloge- poizkuse in izdelke- po priljubljenosti, da ugotovimo, kateri je poizkus in kateri izdelek je najboljši v šolskem letu. Ocenjujejo individualno. Seštejemo in dobimo zmagovalca.

ZAKLJUČNI DEL: Preberem ocene pridobljene v letu in zaključne ocene.


št. ure:105.

CILJI: OBLIKE, METODE:


UČITELJICA: Željka Ličan AdamčičUČBENIK, DELOVNI ZVEZEK.

UVODNI DEL:

OSREDNJI DEL:

ZAKLJUČNI DEL:

42


ENO URO PUŠČAM NERAZPOREJENO (NEDOLOČENO), SAJ SE LAHKO KAJ ZAVLEČE ALI ODPADE.

43

dnevne priprave za naravoslovje in tehniko v 5. …vedez.dzs.si/datoteke/nit 5.r- dp - 2012.docx ·...

Documents