dogodek v mestu gogi-spremna beseda

7/17/2019 Dogodek v mestu Gogi-spremna beseda

http://slidepdf.com/reader/full/dogodek-v-mestu-gogi-spremna-beseda 1/5

Dogodek v mestu Gogi

Zdravnik splošne prakse Slavko Grum je napisal dramo Dogodek v mestu Gogi v letih1928-1929 (po novejših ugotovitvah nemškega slovenista Petra Sher!erja elo prej"192#-192$%" o!javil jo je vsekakor l& 19' in prvi) je !ila upri*orjena l& 19'1& Skratka"

drama se je pojavila v o!do!ju" ki mu v literarni *godovini pravijo +med vojnama, (tj& v)asu od & do & svetovne vojne% in v tem kontekstu jo je verjetno tudi tre!a sprejemati&.aj natan)nenje pa pomeni ta kontekst" poleg asoiaij" ki opa*ovala preplavijo /e v prvem trenutku0 (pr& rolling tenties" harleston moda" kot se je ka*ala v mu*iki" plesu"kratkih vihrajo)ih o!lekah in !u!ikop3 /enskih 3ri*urah" oui-ja kot ra*po*navni *nakspiritisti)nih" teo*o3skih in okultisti)nih sekt" * notori)no 4adame 5lavatsk6 na vrhu piramide" /enska in seksualna emanipaija" psihoanali*a" prav*aprav ordinaija privatnega doenta Sigmunda 7reuda" umeš)ena v njegovem ortodoksno meš)anskem"vendar preej utesnjenem stanovanju na Dunaju" 5ergstrae 19" !li*u Donavskegakanala" narkomanija kot o!ligatorna uteha umetnikov in drugih tenko)utnih ljudi" psiho*asamomorov" opravljenih s plinom" po/iranjem v/igali)nih glavi in skakanjem * mostov

v reko" okto!rska revoluija in nevarnost !oljševi*ma" nastajanje 3aši*ma in nai*ma")rne" rjave in druge sraje" pro!lem identitete" splošni pro!lem ra*epa med posame*nikom in po!esnelo mno/io na uliah&%

.aj ta kontekst pomeni reimo na podro)ju dramatike in gledališ)a0 Po eni stranikontinuiteto" )eprav *aostreno kontinuiteto teatrskih in dru/!enih arte3aktov i* pravkar preteklega fin de siècla (enrik !sen" 4aurie 4aeterlink" :ugust Strind!erg" :rthurShnit*ler" 7rank ;edekind" <& & =olstoj itd&%" po drugi strani pa so tu tudi nekateri novidramatiki" re/iserji in igrali in ti so odlo)ilno prispevali k *na)ilni atmos3eri" ki jo jeSlavko Grum /eljno vpijal v letih 1919-192#" ko je študiral mediino na Dunaju& i*anesljivo" da je vse te dramatike !ral ali gledal" vendar so ustvarjali *na)ilno podo!o

takratnega gledališ)a& pr& nemški ekspresionisti)ni dramatiki" naj!olj igran med njimi je !il Georg .a6ser ( Plin, Plin II, Od jutra do polnoči) s svojim geometri)no inavantgardisti)no de3iniranim katastro3i*mom in skupinsko !la*nostjo" v katero drviindustriali*irana dru/!a& :li npr& dunajski avtor >skar .okoshka s tematiko histeri)negain neusmiljenega !oja med spoloma (Umor upanje žensk, finga in slamnati mož)&Zna)ilen dramski avtor tedanjega )asa je !il tudi <uigi Pirandello (!est ose" i#če avtorja, $ocoj "omo improvi%irali)" ki se je ukvarjal s pro!lemom ose!nosti in identitete" s preigravajem resnie in vide*a& :li pa npr& !ritanski dramatik ?ohn 5o6nton Priestle6" ki je eksperimentiral * o!)utenjem )asa" ujetosti v )asovno *anko" pa tudi * detektiranjemtehnološko visoko ra*vite" vendar totalitarne sodo!ne dru/!e &'as in (ona*evi, +ukaj sem že "il)

Glavna dramska ose!a Dogodka v metu Gogi je ana" h)i !ogatega trgova v trškemokolju& @ *godnji mladosti jo je posilil trgovski pomo)nik Prelih" *ato je *elo kmalu*!e/ala v tujino" vendar je *aradi travmati)nega do/ivetja postala 3rigidna& Ae ve)B kadaro!iš)e doma)o hišo" je su/enjsko odvisna od posiljevala" vdati se mu mora" kadarkoli semu *lju!i" klju! ne*nanskemu gnusu in poni/anju& @endar Prelih ni antagonist" prav*aprav je dokaj nemo)na" ne!ogljena" klavrna 3igura" demoni)en se *di samo ani" pa) *ato" ker je ta *aslepljena *aradi svoje nevroti)ne 3iksiranosti& Prelihova 3unkija je

1



predvsem ta" da ga ana u!ije in se tako kon)no osvo!odi svoje travme" ni pa Prelihnosile dejanja ali kakršnihkoli po!ud& Zato nima !istveno ve)je 3unkije od ostalih pre!ivalev mesta Goge" ki pa) vsak na svoj na)in ka/ejo popa)enost" sprevr/enost"*adušnost tega kraja !ivanja& =ar!ula in :3ra personi3iirata nevoš)ljivost in posesivnost"Cmrli naddavkar !olestno samolju!nost" ?ulio Gapit 3etiši*em" Gr!ave =eo!ald

mor!idno /eljo po kompen*aiji" 4irna /ena /eljo po samomoru itd& SkratkaB vsedramske ose!e ra*en protagonistke so tukaj predvsem *ato" da tako ali druga)e ilustrirajonjo samo" torej jih lahko ra*umemo tudi kot njene projekijeE" kot del njene *avesti& @ protagonistkinih sre)anjih * njimi se ka/e postajna te-nika F sre)uje se s svojimira*li)nimi eksistenialnimi mo/nostmi" utelešenimi v ose!e" in vsaki) je postavljena na prei*kušnjo&

4o/no je loirati štiri velike ose!nosti tedanjega )asa" ki so 3ormirale Grumov odnos dodramatike in gledališ)a in se ka/ejo v njegovem glavno dramskem delu" v Dogodku vmestu Gogi (lahko pa jih ra*!eremo tudi v njegovi pro*i" saj med njo in Dogodkom potekajo tematske pove*ave%& =o so dramatik :ugust Strind!erg" re/iser :leksander

=airov" psiholog Sigmund 7reud in igrale onrad @eidt&@ *ve*i s Strind!ergom je videti pose!ej plodna primerjava * njegovim dnevnikom Inferno in dramo onata stra-ov H@e/eta nas *lo)in in krivda"H pravi 4umija v tej dramii* ni*a komornih igerE& =a *lo)in in krivda sta tako v Strind!ergovem kot tudi vGrumovem tekstu pove*ana * erotiko" * eroti)nimi dogodki (ali haluinaijami% v preteklosti& @ tej optiki nas drama prepri)uje" da /ivljenje nima samo o!jektivne" temve)tudi sanjsko dimen*ijo in da med resni)nostjo in sanjami tako reko) ni jasno dolo)ljivemeje& n da represivnost )loveške narave pride v sanjah mnogo !olj do i*ra*a in da jeerotika *elo pripravno sredstvo represije& n kaj je torej v tej optiki ideja drame0 Iivljenje je sen" vendar gro*ljiv" nekro3ilen sen" v katerem so ljudje o!sojeni" da mu)ijo drugdrugega&

=udi Grum podpira takšno sanjsko" irealno lokaijo in tolma)enje mesta Goge in sier v pismu 7ranu :l!rehtu l& 1929B H=o *aprašeno mestee" ki se godi v njem drama" nikakorni .ranj ali 4okronog" temve) neko umišljeno" hote malo istinito" napol ra*padlomestee !olj i* srednjega kot novega vekaH (ZD B 1JK%& =orej tudi ne <ju!ljana ali ovomesto" kot so ugi!ali nekateri ra*lagali" skratka" ne gre *a no!en veristi)en milje alimeta3ori)no namigovanje nanj& 4esto Goga je kratko in malo umišljenoE" torej irealno"sanjsko" nalaš) je v njem *elo malo resni)nega& Gre *a *na)ilno sim!olisti)no dediš)inoirealnega pri*oriš)a" ki no)e imeti ni)esar skupnega * veri*mom" saj si pri*adeva dose)isplošno meta3i*i)no ali miti)no veljavoL prav *ato so se npr& teksti vrhovnega avtorjadramskega sim!oli*ma" 4auriea 4aeterlinka" pogosto dogajali v miti)nem srednjemveku&

S poetiko ruskega avantgardisti)nega re/iserja :leksandra =airova se je Slavko Grumse*nanil na Dunaju" kjer je l& 192K videl njegovo *namenito upri*oritev alome >sarja;ildaL =airov je namre) v tem )asu gostoval s svojim *namenitim .amernim gledališ)emv mnogih evropskih prestoliah in med njimi je !il tudi Dunaj& =airov je odrska tla )lenilnavpi)no (vertikalna konstrukijaE% in s tem prido!il ve) pri*oriš) naenkrat" na katerih

2



je upri*arjal isto)asno (simultanost% F to pomem!no sensko inovaijo" simultano o*&3ragmentarno dramsko tehniko" je Grum upora!il v Dogodku v mestu Gogi in postala jenjen *aš)itni *nak ali /e kar meta3ori)na pona*oritev 3unkioniranja ne*avednega& Grum je od =airova prev*el tudi prvine pantomime" marionetnega gi!anja in v manjši meriklovnovskega !urkaštva& Grum se je prav do!ro *avedal" da se je preo!rat v njegovi

dramski tehniki *godil pod vplivom =airova" saj v intervjuju v lovenskem narodu l& 1929 pravi takoleB HMus =airov je na Dunaju prvi upri*oril stare drame s tako modernosenerijo& =airov ima torej seno" ki !i odgovarjala moderni drami" pa nima take drame" ja* imam pa tekst !re* re/iserjaH (ZD B J2$%&

S 7reudovo psihoanali*o se je Slavko Grum se*nanil na Dunaju" kjer je študiral v letih1919-192#& @ tem )asu je 7reud napisal tako reko) /e vsa svoja temeljna dela" pre/ivelo!do!ja nasprotovanj in !ojev" si našel privr/ene in ustanovil mednarodno psihoanaliti)no šolo o*iroma gi!anje" prestal je tudi odpadništvo :dlerja in ?unga&Psihoanali*a je !ila torej mo)an dejavnik v dunajski duhovni atmos3eri in Grum se jemoral opredeliti do nje tudi kot mediine& Preej *anesljivo je mogo)e sklepati" da je

po*nal predvsem 7reudovo knjigo Cvod v predavanja o psi-oanali%i" ki sier ne spadamed 7reudova temeljna dela" ampak je" kot ugotavlja sam 7reud v predgovoru"+poljudnejši" širšemu o!)instvu namenjen pov*etek najva/nejših koneptov i* posami)nih i*)rpnejših študij,& S to knjigo se je Slavko Grum se*nanil in jo *a)elštudirati v *adnjem *adnjem dunajskem letu" l& 192#& <etnio 192# torej lahko smatramo*a *a)etek slovenske psihoanali*e& @ lju!ljanskem kinu 4atia je imel Slavko Grum l&19' predavanje * naslovom .eg v onstran" kjer je v prvem delu govoril o samomoru" vdrugem pa je ra*lo/il svoje ra*umevanje psihoanali*e" tako reko) svoj psihoanaliti)nimani3est& 4ed poslušali je !il dr& :l3red Aerko" psihiater in nevrolog" ve)kratni dekan4ediinske 3akultete" rektor lju!ljanske univer*e" Grumov predstojnik v 5olnii *aduševne !ole*ni na .odeljevem (tam je !il Grum nekaj mesev sta/ist% in osternasprotnik psihoanali*e" ki je Gruma *avrnil takole" kot si je Grum sam *apisal v svojdnevnikB +Po predavanju se je oglasil k !esedi dr& Aerko in * !rutalnimi !esedami po!ijalmoja i*vajanja& Pu!lika mu je deloma pritrjevala" deloma je postajala nemirna ter jela protestirati& konu se je vse ve) ali manj smejalo& Po svojem nastopu je prišel dr& Aerkok meni ter me vprašal" )e mu kaj *amerim& ato me je poiskal v kavarni ter de!atiral *mano o i*vajanem&,

Dr& Aerko je gojil tako mo)an odpor do psihoanali*e" da je l& 19'J i*dal knjigo O psi-oanali%i v repre*entativni knjigi lovenske poti" ki jo je urejal ?uš .o*ak& @ tej knjigi je dr& Aerko na vsej )rti in prav sarkasti)no *avrnil psihoanali*o kot prav navadendiletanti*em" )e /e ne prevarantstvo& Dr& Aerko je !il namre) v svojih mlajših letih naDunaju asistent pri slavnem avstrijskem psihiatru in univer*itetnem pro3esorju dr&;agner-?aureggu" ki je l& 192$ do!il o!elovo nagrado *a mediino (vendar ne *a svojo psihiatri)no dejavnost" temve) *a *dravljenje parali*e s pomo)jo malari)ne in3ekije%&;agner-?aureggu je kot psihiater u)il" da je psihi)ne motnje tre!a *draviti 3i*iološko alikemi)no in ni) druga)e& Dr& Aerko mu je v tej doktrini sledil in *ato je psihoanali*o pre*iral" vendar to ne pomeni" da je !il tradiionalist ali malomeš)an& Ae *dale) ne& mel je velike uspehe pri ra*iskovanju shiho3renijeL !il je prvi psihiater" ki se je psihi)nemu

'



stanju shi*o3renikov skušal pri!li/ati tako" da je na samem se!i preu)eval vplivmeskalina& S temu i*sledki si je prido!il svetoven sloves" itira ga elo .arl ?aspers&

Grum je svoje predavanji v kinu 4atia o!javil kmalu *atem v mese)niku /ivljenje in svet " * istim naslovom kot predavanje" .eg i% življenja& @endar ga je Aerkova polemi)na

*avrnitev njegovih psihoanaliti)nih te* tako potrla" da je v o!javi )rtal ves drugi" tj& psihoanaliti)ni del in o!javil samo prvega" tj& ra*pravljanje o samomoru& Pa) pa se jeelotno predavanje ohranilo v njegovi *apuš)ini in o!javljeno je v opom!ah njegovih 0"rani- del & * tega teksta je ra*vidno" da si je Grum ustvaril sinkreti)no mešaniosim!oli*ma in psihoanali*e" tj& sim!olisti)no podlago s psihoanaliti)no nadgradnjo&Govori o +magi)nem krogu po!egov i* *avesti,& 4agi)ni krog oklepa su!stano realnega/ivljenja" *notraj tega je manjši krog" +*avestna istinitost," ki sprejema /arke aliduhovno energijo prav od *unaj in dale) *goraj" s skrajnega kona onstranstva" i*+i*/arevališ)a *avesti, (po 4& 4aeterlinkuB vesoljne duše%& .o realno /ivljenje postanene*nosno (7reudB $elagodje v kulturi%" !o *avestna istinitost (ja*" duša% presekala njegovo!ro) v eni od petih o!odnih to)kB

sanje (!udno sanjarjenje" umetnost" religija%omama (alkohol" droga% !ole*en (nevro*a" *lo)in%smrt (samomor% inspanje&

Pre!ila ga !o in se vrnila k svojemu i*voruB v onstranstvo& :li v Grumovi dikijiB+>nstran pa *a*namujem vse to" kar ni normalna *avestna dejavnost" to je svet 3anta*ije" pod*avesti" omame" ni)a in smrti, (ZD " J'2%& @ tej shemi je umetniško ustvarjanje popolnoma i*ena)eno * drugimi mo/nostmi" med katerimi je samomor +najradikalnejši !eg v ne*avest" v ni)", umetnik pa je +polu!rat psihopata,& Zdi se" da se te mo/nosti v preejšnji meri pov*ete tudi i* Grumovega lastnega /ivljenjskega i*kustva& n na ta na)in je verjetno tre!a ra*umeti tudi Grumov pogled na psihoanaliti)ne *na)ilnosti dramskihose! v Dogodku v mestu Gogi, kot ga je ra*lo/il v intervjuju l& 19291 +@ moji drami jeodrešujo)i prinip nadomestitev !o/anstva s psihoanaliti)nim sproš)enjem& <judi sem poka*al kot lutke pod*avestnih sil" katerih se rešijo * i*/ivetjem" kakor se nevrotiko*dravi * i*povedjo *dravniku, (ZD " J2#%&

.ar pa *adeva igralsko umetnost" je Slavko Grum naj!olj enil in o!)udoval nemškegagledališkega in 3ilmskega igrala onrada @eidta& =a je imel *elo i*ra*ite in pose!neigralske sposo!nosti" ki so mu omogo)ile" da je postal eden naj!olj *namenitih igralevnemega 3ilma" pose!no ekspresionisti)negaB *na)ilna *anj je !ila i*ra*ita maska"stili*irana mimika in gestika in ekspresivna igra * rokamiL imel je +asketsko inskriven)eno telo,& aj!olj *na)ilni v njegovi karieri sta !ili dve vlogiB *lo)inski avtomate*ar v 2a"inetu doktorja (aligarija re/iserja Mo!erta ;ieneja in študent" ki se !ori *lastno seno v Pra#kem #tudentu enrika Galeena& @ svojih najplodnejših letih je posvetilsvoj nenavadni temperament in strastni" vendar *meraj nad*orovani igralski *anosupoda!ljanju neo!i)ajnih" tako ali druga)e i*tirjenih *na)ajev" ki jih mu)ijo haluinaije"more ali tesno!ni notranji !es& n prav na ta na)in si je Slavko Grum predstavljal

J



po*itivne moške 3igure v Dogodku v mestu Gogi (Gr!ave =eo!ald" Pisar .virin%" pa tudinegativne (.omi >tmar Prelih" ?ulio Gapit%& Slavko Grum je videl @eidta v /ivo" ko je tagostoval na Dunaju" in dogodek ga je povsem pretresel" kot je v pismu poro)al svojilju!ii ?o/i De!elak& Zdi se" da @eidta ni pojmoval le kot idealnega gledališkegaumetnika" temve) tudi kot *gleden" )eprav tragi)en primer modernega intelektualaB

+Pred par dnevi sem videl @eidta& Pet minut sem !il tako !li*u njega" da !i se galahko dotaknil * roko& ?o/a" on je najlepši )lovek" kar sem jih videl& 7otogra3ijeniso ni) proti resnii& n suh je reve/" suh& .oko" koko" mor3in&

?utri ga !om videl *opet& Meitira v .on*erthausu& @ 5udapešti se je *a)el na odrumed govorom jokati& @ gardero!i je le/al deset minut v kr)evitem joku&,

Dogodek v mestu Gogi v )asu svojega nastanka ni do/ivel tako visokih oen" kakor jihima slovenska literarna veda o njem danes& Pri*navali so mu sier 3ormalno *animivost innovost" so pa oenjevali imeli pridr/ke glede avtorjeve eti)ne o*& vrednostne

perspektive" ki se jim je *dela premalo i*ra*ita ali ra*vidna& Alo je v !istvu *a to" daGrumova drama ni ustre*ala ne li!eralnim ali levi)arskim ne katoliškim vrednostnimmerilom" ni se anga/irala ne v smislu naionalne osvo!oditve ne v smislu krš)anskeetike& Po 2& svetovni vojni pa se je odnos do te drame preej spremenil in mesto Goga je postalo" podo!no kot ankarjeva dolina šent3lorjanska" *na)ilen slovenski negativnisim!ol" pri)evanje o avtodestruktivnih mo/nostih slovenske kolektivne *avesti in na tana)in pomem!en del naionalne mitologije&

K

dogodek v mestu gogi-spremna beseda

Documents