Stev. 42 (604) L. XII.

NOVO MESTO, četrtek, 19. oktobra 1961 DOLENJSKI LIST

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A O K R A J A N O V O M E S T O

Z A P I S K I S 5. S E J E O K R A J N E G A K O M I T E J A Z V E Z E K O M U N I S T O V •

PRESLAB POSLUH ZA POJAVE ki bi lahko po kratkotrajnih navideznih uspehih in konjunkturi izpodrezali položaj

kolektivom s kratkovidno gospodarsko politiko

V petek, 13. oktobra, je b i l a v Novem mestu 5. seja okrajnega komite ja Z K S , na kater i so razprav l ja l i o de lu osnovnih organizaci j Zveze komunistov v gospo­darstvu po zadnj ih občinskih . konferencah. Uvodno poročilo za sejo je podal sekretar Franc Pirkovič, v razprav i pa so sodeloval i tovariši: N i k o Belopavlovič, M i r o Thorževski, Jože Vrviščar, Rade Kordič, Ivan Vojčanšek, M i l a n Ravbar, S i lvo Gorenc, Ludv ik Kebe, Jože Plaveč, F ranc Ko tn ik , E d o Komočar, Stane šmiil i n E m a Muser . — N a seji so i z vo l i l i za nova člana O K Z K S tovariša Ivana Volčanška in Zvoneta Kran j ca , sekretarja občinskih komitejev Z K S iz Brežic i n Treb-nja , razrešena pa sta b i l a članstva v O K Z K S Danica Cernič iz Semiča in M i l a n T u r k iz Novega mesta.

U v e l j a v l j a n j u n o v e g a go­s p o d a r s k e g a s i s t e m a i n P r o b l e m o m , k i so t e sno Povezan i s t e m vpraša­n j em, je v e l j a l o n a s e j i ta ­k o u v o d n o poroči lo sekre ­ta r j a tovariša Pirkoviča ko t r a z p r a v a članov k o m i ­teja. N a s e j i s o g o v o r i l i o v r s t i p o j a vo v , k i so z a s ta ­nje v o s n o v n i h o r g a n i z a c i ­jah Z K v g o s p o d a r s t v u zaskrbljujoči. K o t s m o s P r o i z v o d n j o v I. p o l l e t j u v °kraju l a h k o z a d o v o l j n i , tekn se ne m o r e m o zado-v ° l j t t i ne z r a z p r a v a m i i n £ e z u k r e p i z a de l i t e v do­hodka . P r i p r a v a p r a v i l n i ­kov z a d e l i t e v d o h o d k a za­osta ja ; le n e k a j k o l e k t i v o v Je, k i s o . v p r a k s i že spre­j e l i n o v način nagra j eva ­n ja i n r a z d e l j e v a n j a do­g o d k a , vse preveč p a je g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j , * k a t e r i h so n a j p r e j »obde­lali« plače, n a t o p a šele šli v r a z p r a v o o g o s p o d a r s k i teoči pod j e t j a , o s k l a d i h , v * ° g i e k o n o m s k i h eno t i n resnično socialističnih me-

n a g r a j e v a n j a .

P r i t e m zadene o s n o v n e o r g a n i z a c i j e Z K v pod j e t j i h v e l i k a o d g o v o r n o s t P o n e k o d so b i l e namreč g l u h e o b p o j a v i h , d a so v s e m l j u d e m v k o l e k t i v u »kar počez « povišali do­h o d k e z a 30 ods t . oz . da d o b i v a j o v o d i l n i uslužbenci pod j e t i j n e s o r a z m e r n o v i s o k e p r e j e m k e . K o m u n i s t i m a r s i k j e molče o b n e s p a m e t n i p o l i t i k i g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j ; o g l a s i l ' se n i s o pravočasno t u d i ob n e k a t e r i h p o j a v i h , k o so b i l a g r o b o kršena načela d e l a v s k e g a u p r a v l j a n j a K r i t i k e o b p r i m e r i h , k o je o s e b n i d o h o d e k v i s o k o p resege l doseženo s t o p n j o povečane p r o i z v o d n o s t i , d o s t i k r a t s p l o h n i . čeprav p a so b i l i t e m vprašanjem v g l a v n e m n a m e n j e n i že s p o m l a d a n s k i s e m i n a r j i O K Z K S v D o l . T o p l i c a h i n kasnejše občinske kon fe ­r ence k o t n j i h o v i p l e n u m i , se o s n o v n e o r g a n i z a c i j e v k l j u b t e m u m a r s i k j e še n i s o znašle. M e d t e m .ko m o n o p o l n i položaj n a t r g u t u d i n e k a t e r i m k o l e k t i v o m v našem o k r a j u še dovo l ju ­j e v i s o k e cene i n p r e t i r a n o zviševanje plač, j e vse pre­

m a l o p o s l u h a z a t a k e po­jave .

»PODJETJE J E N A Š E I N N I H Č E S E N I M A

P R A V I C E V M E Š A V A T I «

Demagoški p r i j e m i posa ­m e z n i k o v so k r i v i , d a p r i ­h a j a d o i z jav , d a »ni no­bene s i l e , k i b i se l a h k o vmešavala v n o t r a n j e od­nose v kolekt ivu« . I m a m o t u d i po j ave , k o s i posa­m e z n i k i p r i p i s u j e j o z a s lu ­ge, d a ie pod j e t j e napre-

Občinske skupščine Svobod in PD

, V nede l j o , 22. o k t o b r a , ° ° o b 9. u r i v s i n d i k a l n i g o r a n i t o v a r n e c e l u l o z e i n ^ a P i r j a »D juro Salaj « s k u p ­ščina S v o b o d i n p r o s v e t n i h £ ruštev občine V i d e m - K r -8 * o . i s t i d a n b o p r a v t a k o ° . b 9. u r i v d v o r a n i D o m a S ^ b e n i h o r g a n i z a c i j v ? r ež i cah skupščina S P D "Mežiške občine. O d e l u i n Sk lep ih o b e h b o m o poroča-} v p r i h o d n j i številki na -^ R a t e d n i k a .

v s e h de lavcev , d a napre­d u j e m o v p r o i z v o d n j i i n potrošnj i ! T a k i p o j a v i p a so, k o t j e p o u d a r i l tovariš. Pirkovič, t u d i o d r a z oživ­l j e n i h centralističnih teženj v občinah. N a t o j e opozo­r i l že p l e n u m O K le tos spo m l a d i , kaže p a , d a se o b čine zda j b o l j k o t p r e j z a p i r a j o vase . T a k cen­t r a l i z e m n a m seveda s a m o škoduje; - n a j b o l j se kaže n . p r . v u s t a n o v i t v i 5 ko­m u n a l n i h b a n k v o k r a j u , g o s p o d a r s k e moči p a i m a ­m o v o k r a j u z a eno t a k o medobčinsko b a n k o ! Po ja ­vov m e d s e b o j n e g a neza­u p a n j a i n teženj p o cen­t r a l i z a c i j i v občinah j e še

Nada l j e van j e n a 3. s t ran i )

V novem pustnem pja iop ju novomeškega Podjetja za P T T promet hit i jo z zaključnimi del i , da b i b i la stavba p r i * pravl jena za vselitev do 29. oktobra, prazn ika Novega

mesta

Odlikovana društva in člani Svobod

»Pojavi, k i j ih kr i t i z i ramo , 40 predvsem posledica pre­majhne razgledanosti komu­nistov« je na seji med drug im opozor i l sekretar O K Z K S

tovariš Franc Pirkovič

d o v a l o v r a z v o j u i n n a tr­g u ; b i j e j o se n a p r s i i n h v a l i s a v o g o vo r e o »svoj ih v e l i k i h zaslugah«, d a j e pod j e t j e s p l o h n a s t a l o . . P o z a b l j a j o p a seveda , d a so v s a naša p o d j e t j a z r a s l a i z družbenih s reds tev , d a j i m položaj n a t r g u omo­goča n a p r e d e k i n n a d a l j n j i r a z v o j i n d a j e z a s l u g a

Z a i z r e d n o uspešno de lo i n z as luge p r i r a z v o j u k u l ­t u r n e d e j a v n o s t i j e p red ­s eds t vo s ve ta Zve ze Svo­b o d i n p r o s v e t n i h društev S l o v e n i j e 12. o k t o b r a 1961 o d l i k o v a l o z o d l i k o v a n j i » S V O B O D « društva i n po s a m e z n i k e našega o k r a j a .

Z o d l i k o v a n j e m »SVO­B O D « I. s t o p n j e so b i l i o d l i k o v a n i :

D e l a v s k o p r o s v e t n o d ru ­štvo »Svoboda« — S e n o v o , K a r e l šterban s Senovega , J u l i j a R a j m e r i z M e t l i k e i n F r a n j o V a d n a l i z Brežic.

Z o d l i k o v a n j e m »SVO­BOD« I I . s t o p n j e so b i l i o d l i k o v a n i :

D e l a v s k o p r o s v e t n o d ru­štvo »Svoboda « i z Kaniža r i c e , P r o s v e t n o društvo »Stanko Černelč« i z Brežic, P r o s v e t n o društvo i z Artič, A n t o n Javorič i z B r e s t a n i ce, Z i n k a Guček, K r i s t i n a R a d e j i n A n t o n H o r j a k s Senovega , M i n k a G a l e i n S o n j a Ko lšek i z Sevn i c e , J a n e z Zupančič s Senove­ga, Jože D u l a r i n S i l v o Mihelčič i z M e t l i k e , V i l k o Videčnik i z M o k r o n o g a , V i k t o r Z e m l j a k i z Krške-

za sianouania po hitrejšem postopku • D a n za d n e m p r i h a j a ­

jo n a občinski l j u d s k i odbor v N o v e m m e s t u de l a v c i , uslužbenci i n d r u g i z bese­d a m i : »Stanovanja n i m a m . Vloži l i smo prošnjo že p r ed d v e m a l e t oma , pa .. •••

• Večkrat je slišati t u d i to le : » A v t o s i je l a h k o k u ­p i l , s t anovan j a s i p a ne m o ­re.«

• P r e b i v a l c i šmihelske ba rake p a p r a v i j o : »Ka-

? k °mba7 ' i z t 0 \ " r i , i 1 1 v » B o n » dva ve l ika kombajna za K Z v Brežicah. Pridružila sta se , 8 '»a nT, , J J e , m c , a z a d r u K a pre j . 400 ha lastnih obdelovalnih površin i n

t ° a u bni i , b i 1 , ' , ^ b o t r e b a o b d e l a « v pogodbeni pro izvodnj i , vse to zahteva pomoč ? 0 , e k t i v " , n , ' 1 . V s l u h strojev, k i zaležejo mnogo več kot živinska vprega i n človeške roke . i k °mbain . £ k c M d r u S e v Brežicah se tega v po ln i m e r i zaveda, saj i m a danes i e S V r « o d r i t . t r a k t o r J e v • Priključki, 7 buldožerjev z rigolniml i n p lan i ran imi p lug i k? 0 c * . k i , k >"et i j sk ih strojev. Vse je pr ipravl jeno za jesensko setev; man jka samo

orat l " ° a o l e b l U ' v k | J U D t e m u s o P ° zadnjem dežju mars ik je v okra ju i e ponekod pa morajo čakati, ke r je zeml ja preveč izsušena za jesensko obdelavo

kršnokoli s tanovan je b i r a ­d i ; s a m o d a bo stanovanje!«

• S t a n o v a n j n i . K j e se je z a t a k n i l o , d a se t a p r o ­b l e m tako počasi rešuje?

2e s t anovan j sk i z a k o n i i z l e ta 1959 (vel jajo še zdaj) so močno r a z m a j a l i to v p r a ­šanje. H i t r i družbeni razvo j je namreč zah t eva l , d a je t r eba z v s em i n j e gov im i d o ­b r i m i dosežki v s k l a d i t i t u d i s t anovan j ske predp ise i n o d p r a v i t i mnoge špekulaci­je zasebn ikov p r i zadružni g radn j i , k i se je prav tedaj začela uve l j a v l j a t i .

Z a l se državljani z no ­v o s t m i n iso dovo l j s e z n a n i ­l i , saj so s i pod p o j m o m »stanovanjska skupnost« raz lagala le i z h o d i z zagate i n ne k o r a k k n a d a l j n j e m u družbenemu razvo ju . Za to so se s tanovan j ske s k u p n o ­s t i preveč ome jeva l e na us tanav l j an j e se rv i sov i n otroških ustanov . Z de lov ­n i m i k o l e k t i v i , o r g a n i z a c i ­j a m i , s hišnimi sve t i i n z d r u g i m i o r g a n i so b i l e p r e -r a h l o povezane, k a r 6e je največkrat pozna lo v n j i h o ­v i h sko ra j p o p o l n o m a p r a z ­n i h b l a ga jnah . N e d v o m n o je b i l o p r e m a l o po jasn j eva ­n j a , d a so t u d i n j i h o v i d o ­

h o d k i o d v i s n i o d p r i spev ­kov državljanov i n s k l a d o v s k u p n e potrošnje gospodar­s k i h o r gan i zac i j .

Napačno je mišljenje, da sta le občinski l j u d s k i o d ­bor i n s t anovan j sk i s k l a d dolžna d a t i s tanovan je . N o ­v i z a k o n o s t a n o v a n j s k i h r a z m e r j i h določa, d a so za ured i tev tega vprašanja r a ­zen občinskega l judskega odbo ra me roda jn i p rav ta ­ko zavod i i n o rgan i zac i j e pa t u d i p ravne osebe, na kate­re k o m u n a to pristojnost prenese. P o t e m t a k e m l ahko O b L O odloča le o t i s l i h pro ­s t o r ih , k i j i h s a m zgrad i , i n o i z p r a z n j e n i h s t anovan j ih v hišah družbenega uprav ­l j an ja . R a z u m l j i v o je, da se potem n i k a k o r ne da ugo­d i t i v s e m p ros i l c em , k i p r i ­hajajo d a n za d n e m p red ta organ . (Nadaljevanje na 3. strani )

V R E M E O d 20. do 29. ok t ob ra .

O k r o g 21. o k t o b r a p r e h o d ­ne p a d a v i n e z oh lad i t v i j o , v o s ta l em suho o z i r o m a l e ­po v r e m e . O k r o g 23. ok t . n e ­varnos t s l ane . D r . V . M .

ga, S a v i c a Z o r k o i n B o g o J a v o r n i k i z Brežic, J a k o b Drnač i z Artič, B o g o m i r N o v a k i z Semiča, A n a B o ­gataj i z Črnomlja, A n t o n P a h o r i z Brež ic i n A l o j z Cvitkovič i z Črnomlja.

Z o d l i k o v a n j e m »SVO­BOD« I I I . s t opn j e so b i l i o d l i k o v a n i :

P a v l a Zajelšnik, Jožica Janežič i n S i l v a n M o z e r i z B r e s t a n i c e , M a r t i n P l a v -štajner i z K o p r i v n i c e , N a d -k a J e l e n k o i n Frančiška H o r j a k s Senovega , A m a l i ­j a Z v a r i z K o p r i v n i c e , J a n ­k o A v s e n a k s Senovega , Z o r a C e l a r z M i r n e , A l o j z ' R a d e j s Senovega , Z o f k a K o t a r s Čateža, D a n i j e l Ce ­l a r z M i r n e , F r a n c Baško­vič i n I v a n V o g r i n c i z B r e ­žic, A l o j z Kočevar i n A n i c a Čedonič i z Črnomlja.

O d l i k o v a n i m društvom i n k u l t u r n i m d e l a v c e m , k i j i m b o d o o d l i k o v a n j a po­d e l i l i n a občinskih s k u p ­ščinah S v o b o d i n P D , i s k r e ­n o čestitamo s t o p l o za ­h v a l o z a n j i h o v o p l e m e n i ­to d e l o v k o r i s t s k u p n o s t i i n z a k u l t u r n i n a p r e d e k n a ­šega o k r a in

Ž e d a n e s :

N a g r a d n a

ankfeta!_ Preberite objavo na 6. i n 7. strani današnje številke! Sodelujte v ve l ik i naprad-nI anketi in.r pomagajte rešiti vprašanje:

• z a k a t e r o b a r v a • je v e č i n a b r a l c e v • D o l e n j s k e g a • l i s t a ?

A N K E T N I L I S T je objav­ljen na 12. strani današnje' številke! Pošljite nain ga ' takoj !

Odnos med organi samouprav­ljanja i n občinskim zborom

proizvajalcev V naš ih k o l e k t i v i h se več ­

k r a t p o j a v l j a v p r a š a n j e , a l i j e d e l a v s k i s v e t g o s p o d a r ­

s k e o r g a n i z a c i j e do l ž an s p r e j e t i i n I zva ja t i p r i p o ­r oč i l o o b č i n s k e g a z b o r a p r o ­i z v a j a l c e v . Z a t o n a j v e l j a p r o i z v a j a l c e m , p o s e b n o p a š e č l a n o m d e l a v s k i h s v e t o v , n a s l e d n j e p o j a s n i l o :

P r i p o r o č i l o o b č i n s k e g a z b o r a p r o i z v a j a l c e v p r e d s t a v l j a p o ­m e m b e n I n s t r u m e n t , k a t e r e g a ee često p o s l u ž u j e j o z b o r i p r o ­i z v a j a l c e v p o n a š i h o b č i n a h , d a b i t a k o z d r u ž b e n o - p o l i t i č n e g a v i d i k a v p l i v a l i n a p o s l o v a n j e g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j i n na d e l o n j i h o v i h o r g a n o v s a m o ­u p r a v l j a n j a .

P r i p o r o č i l a so v e č k r a t s p l o š ­n e g a g o s p o d a r s k e g a p o m e n a i n s e n a n a š a j o n a v s e g o s p o d a r ­s k e o r g a n i z a c i j e z o b m o č j a k o ­m u n e o z i r o m a d o l o č e n e g a p o ­d r o č j a , v č a s i h p a so n a m e n j e n a le p o s a m e z n i m p o d j e t j e m o z i ­r o m a p o d j e t j e m i s te a l i s o r o d ­n e g o s p o d a r s k e p a n o g e . N a n a ­ša jo s e n a v a d n o n a p o m e m b n e g o 6 p o d a r s k o - p o l i t i č n e i n s o c i a l ­n e p r o b l e m e , v d o l o č e n i h p r i ­m e r i h p a t u d i n a k o n k r e t n a v p r a š a n j a v p o s l o v a n j u g o s p o ­d a r s k e o r g a n i z a c i j e . V I z r e d n i h p r i m e r i h i zde l a z b o r p r o i z v a j a l ­c e v po roč i l o š e l e - n a p o d l a g i p o p r e j š n j e a n a l i z e s t a n j a i n u g o t o v i t e v p e r e č ih v p r a š a n j v p o d j e t j u .

D e l a v s k i ' s v e t n i o b v e z e n u p o ­š t eva t i p r i p o r o č i l a z b o r a p r o i z ­v a j a l c e v , v e n d a r s e m o r a p r i t e m r a v n a t i p o z a k o n i t i h d o ­loč i l ih . T a k o d o l o č a n a p r i m e r Z a k o n o d e l o v n i h r a z m e r j i h

Večkrat: obrt in servisi N a zadnj ih zbor ih vo l ivcev

v novomeški občini so l j u d ­je večkrat govor i l i o po­man jkan ju domačih obr tn i ­kov- Predvsem ni kovačev, ko lar j ev , krojačev, čevljar­jev in d rug ih za domače gospodarstvo nepogrešlj i v ih obr tn ikov . Po t r ebn i bi b i l i t ud i serv is i . V več k ra j ih zahtevajo d imnikar j e .

V Dol. Toplicah Se vedno vse polno

V z d r a v i l i š č u j e le tos Izre­d e n o b i s k , sa j Je v z a č e t k u o k t o b r a še vse p o l n o , t a k o pa b o v e r j e t n o še ta i n p r i h o d n j i m e s e c .

P r e t e k l i p e t e k j e p e v s k i z b o r S v o b o d e D U Š A N J i KI is Iz N o v e g a m e s t a p r i p r a v i l g o s t o m z a b a v n i p e v s k i v e č e r ; z a o d l i ­č e n n a s t o p s o gos t j e n a g r a d i l i n o v o m e š k e p e v c e z z a s l u ž e n i m a p l a v z o m . T a k i h v e č e r o v l n d r u ž a b n i h p r i r e d i t e v b i m o r a l o b i t i še v e l i k o v e č , k e r j i h v T o p l i c a h m a n j k a , i z N o v e g a m e s t a p a b i l a h k o o r g a n i z i r a l i v e č g o s t o v a n j .

S s o d e l o v a n j e m v o j a š k e g o d ­b e j e 7. o k t o b r a n o v o m e š k a K H i n i / i j . i j i . , \ počas t i l a v T o ­p l i c a h p r a z n i k n a š e g a t o p n i ­š tva , o O

g l e d e p o t r d i t v e p r a v i l n i k a o d e ­l i t v i o s e b n i h d o h o d k o v , d a m o ­r a d e l a v s k i s v e t r a z p r a v l j a t i o e v e n t u a l n i h p r i po roč i l i h z b o r a p r o i z v a j a l c e v te r s l e d n j e g a o b ­v e s t i t i v r o k u 30 d n i o s v o j e m sta l i šču . P r i t e m je v a ž n o , da se m o r a s p r i p o r o č i l o m z b o r a p r o i z v a j a l c e v s e z n a n i t i c e l o t e n k o l e k t i v ; p r i d o k o n č n e m s k l e ­p a n j u o s v o j i h p o g l e d i h n a p r i ­p o r o č i l o m o r a d e l a v s k i svet upoš teva t i m n e n j a o r g a n o v u -p r a v l j a n j a e k o n o m s k i h enot i n č l anov k o l e k t i v a g o s p o d a r s k e o r g a n i z a c i j e .

Vodovod in lokal i Dolgoletne želje p reb i va l ­

cev Rumanje vasi , da b i n j i ­hov kra j le dob i l vodovod, se še niso uresničile, zato raz­pravl ja jo o tem vedno več. Do zdaj imajo vodovod že vse vasi okrog Straže.

V V a v t i vas i pa sta potreb­na gost inski i n t rgovsk i l o ­k a l . Za območje Straže in Vavte vasi , pa tud i d rug ih kra jev je nekaj t rgovsk ih lo­ka lov le v Straži, k j e r je t u ­d i e d in i ' ' g o s t i n sk i obrat v tem prede lu Krške dol ine Za rad i rastočih potreb ln vedno večjega števila p reb i ­valstva pa bo treba ta v p r a ­šanja k m a l u ured i t i .

Zavarovani vrelci N a z a d n j i se j i je O b L O v

N o v e m mes tu n a p r ed l og sve ta za zdravilišča sp re j e l od lok o ožjem v a r s t v e n e m pasu D o l e n j s k i h T o p l i c i n t e r m a l n i h v re l cev . Podo- ' ben zaščitni u k r e p b o ve­l j a l t u d i z a v r e l c e C a teški h T o p l i c .

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED

V M o s k v i se j e začel X X I I . kon­g res K P Z S S R . Začel g a j e p r v i s e k r e t a r K P Z S S R N i k i t a Hruščev, k i j e p o z d r a v i l de l ega te o s e m d e s e t i h komunističnih i n d e l a v s k i h p a r t i j , de legate K P S o v j e t s k e zveze i n goste .

V o s p r e d j u z a n i m a n j a j e b i l se­v e d a g o v o r N i k i t c Hruščeva ne sa­m o z a r a d i n o t r a n j e g a r a z v o j a v Z S S R , a m p a k p r e d v s e m z a r a d i sta­lišč Z S S R d o m e d n a r o d n i h vprašanj spričo n a p e t o s t i m e d o b e m a b l o k o ­m a z a r a d i b e r l i n s k e i n nemške k r i ­ze i n p o g a j a n j m e d V z h o d o m i n Z a h o d o m , d a b i se t a k r i z a u r e d i l a . S v e t j e t u d i z e l o z a n i m a l o , k a j po­reče p r v i sekre tar , o a t o m s k i h po­s k u s i h v S o v j e t s k i z v e z i .

K o j e p o u d a r i l p r e d n o s t i s o c i a l i ­stične u r e d i t v e i n premoč s o c i a l i ­stičnega t a b o r a n a d kapitalističnim, j e Hruščev m e d d r u g i m d e j a l , d a človek »dobiva v t i s , d a z a h o d n e s i l e kažejo določeno r a z u m e v a n j e p o l o žaja i n d a se nagibajo*- k i s k a n j u rešitve z a nemški i n b e r l i n s k i pro­b lem« . T o d a : »Nemška m i r o v n a p o g o d b a m o r a b i t i p o d p i s a n a i n b o p o d p i s a n a z z a h o d n i m i državami a l i b r e z n j ih« . S o v j e t s k a z veza p a j e p r i p r a v l j e n a počakati s p o d p i s o m p o g o d b e do p r i h o d n j e g a l e ta , če se b o d o k m a l u začela r e s n a p o g a j a n j a o te j z a d e v i .

P o t e m j e Hruščev d o d a l s v o j e m u g o v o r u odsUkvck, k i ga v p r v o t n i v e r z i j i n i b i l o . T u j " d o p i s n i k i p o r o ­čajo, d a n i s t a ne a g enc i j a T A S S ne m o s k o v s k i r a d i o o b j a v i l a tega de l a g o v o r a , k e r s t a o b j a v i l a v n a p r e j n a p i s a n i g o vo r . T a d e l se nanaša n a a t o m s k e p o s k u s e , k i j i h v S o v j e t s k i z vez i i z va j a j o o d začetka s e p t e m b r a l e tos .

Hruščev j e n a p o v e d a l , d a b o d o v

/ . S S K končali p o s k u s e k o n e c tega m e s e c a z e k s p l o z i j o b o m b e , k i bo i m e l a j a k o s t pe tdese t m e g a t o n o v » I m a m o t u d i s t o m e g a t o n s k o b o m ­bo,« j e r e k e l Hruščev, »vendar je ne b o m o u p o r a b i l i , k e r b i l a h k o e k s p l o z i j a r a z b i l a t u d i naša okna.«

T o so b i l e g o t ovo n a j b o l j k o n k r e t n e u g o t o v i t v e p r v e g a s e k r e t a r j a s o v j e t ske p a r t i j e g l ede n a j b o i j oerečih i n s p o r n i h vprašanj v sve

ne a l b a n s k i m v o d i t e l j e m ne k o m u r k o l i drugemu.«

I n d a l j e : »Albanski v o d i t e l j i s i p r i z a d e v a j o doseči, d a b i se naša

. p a r t i j a v r n i l a k p r a k s i , k i j e n j i m p o g o d u , k i p a j e v naši državi n i mogoče več o b n o v i t i . Takšno s t a l i ­šče a l b a n s k i h v od i t e l j e v j e pos l ed i ­c a d e j s t v a , d a n a našo žalost t u d i s a m i u v e l j a v l j a j o m e t o d e , k i so b i l e v naši državi običajne v o b d o b j u

XXII. kongres KP ZSSR t u . G o v o r i l p a j e s e v eda t u d i o n a p r e d k u s o v j e t s k e g a g o s p o d a r s t v a , o oboroženi moč i s o v j e t s k e države, s t u d i i ideoloških vprašanjih. K a r z a d e v a » jugoslovanski rev iz ionizem«, j e t o vprašanje o b r a v n a v a l n a že z n a n i način, t o d a značilno i n zan i ­m i v o je , d a j e s k u l t o m o s e b n o s t i p o v e z a l n e k o d r u g o vprašanje, k a t e r ega z u n a n j i i z r a z j e o d s o t n o s t de­l egac i j e a l b a n s k e p a r t i j e n a X X I I k o n g r e s u K P Z S S R .

Hruščev je namreč d e j a l , d a s t a k r i t i k a k u l t a o s e b n o s t i i n o d s t r a n i tev n j e g o v i h p o s l e d i c — k a r j e b i l o s t o r j e n o n a X X . k o n g r e s u sov j e t ske p a r t i j e , k o j e Hruščev n a senzac io­n a l e n način n a p a d e l S t a l i n a i n nje­govo p o l i t i k o — največje važnosti z a s o v j e t s k o p a r t i j o . P o u d a r i l j e , d a je b i l a takšna s m e r p a r t i j e deležna vsesplošnega o d o b r a v a n j a , r a z e n v v r s t a h v od i t e l j e v a l b a n s k e Partij«* d e l a . »Dejansko so se u p r l i t e j po­l i t i k i ( a l b a n s k i v o d i t e l j i ) , k i j e b i ' a izražena n a X X . kongresu,« j e r e k e l Hruščev, » toda m i ne m o r e m o po­puščati v t e m o s n o v n e m vprašanju

k u l t a o s e b n o s t i . K P Z S S R b o s svo­j e s t r a n i s t o r i l a vse , k a r b o v n j e n i moči , d a b i A l b a n i j a n a d a l j e v a l a p o t r a m o o b r a m i z d r u g i m i soc i a ­lističnimi državami. «

Že d l j e časa j e b i l o z n a n o , d a so o d n o s i m e d a l b a n s k o i n s o v j e t s k o p a r t i j o s k a l j e n i . D a p a so t a k o ska­l j e n i , d a se t a ne b i z d e l e gac i j o udeležila X X I I . k o n g r e s a , j e ven­d a r l e n e k o l i k o p r e s e n e t i l o . P r i t e m n i n u j n o , d a e d i n i v z r o k z a neso­g las j e tiči z g o l j v ideoloških v p r a ­šanjih, s a j so t a p o s l e d i c a k o n k r e t ­n i h i n m a t e r i a l n i h o d n o s o v m e d d v e m a državama. V s e k a k o r t a oce­n a ne b o p o g o d u K i t a j c e m , sa j so po o d t u j i t v i m e d Z S S R i n A l b a n i j o o n i p r e v z e l i v l o g o d a l j n e g a zaščit­n i k a te države i n te p a r t i j e .

K o n g r e s se n a d a l j u j e i n j e še pre­r a n o g o v o r i t i o n j e g o v e m d e l u i n o d m e v i h , k i j i h b o i m e l p o s v e t u . E n o p a drži : t u d i Z a h o d p o z o r n o s p r e m l j a de l o k o n g r e s a , sa j p o t e k a t i k p r e d začetkom v e l i k i h i n od lo ­čilnih p o g a j a n j m e d V z h o d o m i n Z a h o d o m .

POHITIMO S PRAVILNIKI ! N a p o s v e t o v a n j u s p r ed ­

s e d n i k i i n t a j n i k i občin­s k i h s i n d i k a l n i h sve tov , k i je b i l o v p o n e d e l j e k , 16 o k t o b r a , v N o v e m m e s t u

Porast zaposlenih V p r v i p o l o v i c i letošnjega

leta se j e n a področju n a ­šega o k r a j a na družbenem sek to r ju število z apos l en ih povečalo za 7 ods to tkov . Največ n o v i h moči se je zapos l i l o v t r g o v i n i , ob r t i in gos t ins t vu , k a r je po­vsem v s k l a d u z družbenim

so r a z p r a v l j a l i o zaključ­k i h občnega z b o r a s i n d i k a ta v našem o k r a j u . Razčle­n i l i so vprašanje o uve l j a v l j a n j u n o v e g a go spoda r ske ­ga s i s t e m a i n v z vez i s t e m o p r a v i l n i k i h o d e l i t v i do­h o d k o v i n o s e b n i h d o h o d kov .

K l j u b nekajmesečni pra­k s i v u v a j a n j u n o v e g a go­s p o d a r s k e g a s i s t e m a j e še v e l i k o p o d j e t i j , k i o t e m še n i s o r a z p r a v l j a l a . N a p o s v e t o v a n j u so m e n i l i , d a je t r e b a f o r m i r a t i p o s e b n e s t r o k o v n e k o m i s i j e i z čla­n o v občinskih s i n d i k a l n i h

s ve tov i n p r e d s t a v n i k o v O b L O , k i na j t a k a pod je t ­j a obiščejo t e r j i m svetu­j e j o i n p o m a g a j o p r i ure­d i t v i t eh vprašanj. N a ta način na j b i v v s eh p o d j e t j i h p r a v i l n i k e i z d e l a l i n a j k a s n e j e d o k o n c a n o v e m b r a .

N a d a l j e se j e r a z p r a v a n a p o s v e t o v a n j u d o t a k n i ­l a plačevanja p r i s p e v k o v i n s a m o p r i s p e v k o v , k i j i h v r a z n e n a m e n e plačujejo d e l a v c i . D e l a v c i s i c e r n i s o p r o t i t a k e m u z b i r a n j u s r eds t ev , teži p a j i h to , k e r

je t r e b a plačati vse n a e n k r a t .

D o 20. n o v e m b r a b o d o zaključeni občni z b o r i s i n ­d i k a l n i h podružnic p ro ­s v e t n i h i n z n a n s t v e n i h de­lavcev . N a t e h b o d o raz­p r a v l j a l i o vprašanju šol­s k e r e f o r m e , f i n a n s i r a n j u šolstva i n o n o v i v l o g i p ro ­s v e t n i h de l a v c ev v šoli i n z u n a j n je . K o b o d o raz­p r a v l j a l i o n a g r a j e v a n j u p r o s v e t n i h de l avcev , b o po­t r e b n o p r i k a z a t i resnične možnosti g l ede f o r m i r a n j a d o h o d k o v i z šolskih s k l a ­dov . Dokončno b o t r e b a

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

Na zveznem posvetovanju o jesenski setvi, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Zvezne­ga izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj, so ugotovili, da je dolgotrajna suša zelo skrajšala roke za setev. Zaradi tega se moramo tem bolj potruditi, da v prihodnjih dneh čimbolje izpol­nimo vrsto nalog. Lani smo v tem času zasejati i r kakih 15 do 20 odstotkov njiv s pšenico. Za­to moramo ukreniti vse potrebno, da bomo na socialističnem sektorju kmetijstva uporabili vso razpoložljivo mehanizacijo izključno za oranje, da se bomo takoj po dežju lahko lotili setve. Tudi pri zasebnih kmetovalcih je treba zago­toviti dobro setev in povečati njihovo zanima­nje za pridelovanje pšenice. Zadruge in orga­nizacije Socialistične zveze trenutno nimajo važnejše naloge, kakor so priprave na setev in setev sama. Zadruge se morajo vrh, tega boriti za pravilno izpolnjevanje svojih obveznosti do kooperantov. Kontrolirati je treba cene semena in umetnih gnojil, da ne bi zadruge morda iz svojih trenutnih interesov zvišale teh cen in tako zmanjšale zanimanje kmetovalcev za ko­operacijo. Pred nami je zdaj velika naloga: z italijanskimi vrstami pšenice zasejati približ­no milijon hektarov!

• Tovariš Edvard Kardelj, podpredsednik ZIS ln predsednik komisije za ustavna vprašunja, je v razgovoru z glavnim urednikom Tanjuga Miodragom Avramovičcm med drugim opozoril na napačno pisanje nekaterih časnikov o tako-Imenovani ismenjavl generacij in funkcionarjev. Dejal je, da je, milo rečeno, povsem neznan­stveno gledati na razvoj družbenih odnosov kot na nekakien proces »biološke« kategorije. Družba »e v zgodovini ni razvijala po izme­njavi generacij, temveč po razvoju proizvajal­nih sil ter družbenoekonomskih In drugih od­nosov. Sleherno pisanje o konfliktih med sta­rimi in mladimi bi bilo nespametno in nesmi­selno. Na! sistem neposredne demokracije sam

po sebi priča, da se naša družba ne more od­povedati nobenemu človeku, ki lahko prispeva k njenemu napredku, a to so tako predstavniki starejših kakor tudi mlajših generacij. • V razgovoru z novinarji je tovariš Mijalko Todorovič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, govoril med drugim tudi o dveh novih ukrepih. Pripravljajo uredbo o p o s t o p k u glede delitve čistega dohodka, ki bo predvsem dala navodila, po kakšnih faktorjih naj se ravnajo delovni kolektivi in delavski sveti pri določa-

Setev - najvažnejša naloga zadrug in organizacij Socialistične zveze

it.,.. svoje politike delitve, hkrati pa zagotovila popolno dčmokratičnost vseh organov pri utr­jevanju tega osnovnega akta v gospodarski or­ganizaciji. Drugi predpis, ki ga pripravljajo, je predpis o obveznem dolgoročnem planiranju v gospodarskih organizacijah. Podjetje bi ob se­stavljanju dolgoročnih planov lahko na dalji! rok videlo svoje probleme, težave, ovire, na­loge in potrebe, na katere bo v razvojno dalj­šem časovnem obdobju zadevalo, in da bi tudi ob določanju politike delitve čistega dohodka to upoštevalo.

• Nedavno je bilo v Ljubljani republiško po­svetovanje o problemih delitve dohodka. Iz razprave predsednika tovariša Staneta Kavčiča povzemamo nekaj misli iz tistega dela, ko je govoril o nerazumni meri pri osebnih dohodkih, s katero so posamezniki dokazali svojo nespo­sobnost. Med drugim je dejal, da so plače ne­katerih »podivjale« zaradi popolnega osebnega nerazumevanja ln precejšnje omejenosti tistih

'posameznikov, ki izkazujejo tako visok delovni »učinek«. Ni pa res, da je do tega.prišlo zato, ker delavci nimajo prave besede in oblasti. Delavci imajo več oblasti kot kdajkoli poprej in tudi ideja delitve po delu je že uspešno pre­stala Izpit. Treba je zelo energično In dokaj na kratko obračunati s takšnimi v bistvu nemo­gočimi pojavi. Med tistimi, ki so si pustili izra­čunati in izplačati take dohodke skorajda ne najdemo priznanih, sposobnih gospodarskih in političnih strokovnjakov. Med njimi pa najde­mo precej takih, ki so že dolgo na glasu kot slabi direktorji ali strokovnjaki in jim delovno mesto pomeni več ali manj sinekuro. Zdaj se je pokazalo še to, da so tako kratkovidni, da si niti lastnega kruha ne znajo tako odrezati, da se pri tem ne bi urezali. Takšne ljudi je treba odstraniti z vodilnih položajev, saj so poleg ostalega zlasti s tem dokazali, da niso dorasli nalogam in dolžnostim, ki jih od njih terjajo delovna mesta.

• V nedeljo se je več tisoč ljudi udeležilo zbo­rovanja v Gornji Radgoni, s katerim so poča­stili občinski praznik in 20-letnlco vstaje v tem kraju. Na zborovanju je govoril podpredsednik Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije tovariš France Klmovec-Zi-ga, ki je odkril tudi spomenik revolucije. • Pred nekaj dnevi se je mudila v Sloveniji dedegacija tržaške federacije Italijanske soci­alistične stranke, ki je bila dva dni gost Soci­alistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Delegacija se je pod vodstvom člana CK Itali­janske socialistične stranke Paola Vlttorellija sestala z delegacijo SZDL Slovenije, ki jo Je vodila predsednica Glavnega odbora Vida Tom­šič. V razgovoru je prišla do izraza skladnost pogledov na glavne mednarodne probleme ter na vprašanja, ki zadevajo delavsko gibanje. Delegacijo Je sprejel tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko.

o d p r a v i t i s t a r e plačilne s i ­s t e m e v p r o s v e t n i službi i n o b l i k o v a t i p r a v i l n i k e , k i b o d o v s k l a d u z n o v i m i družbenimi o d n o s i . Še p r e d občnimi z b o r i s i n d i k a l n i h podružnic z n a n s t v e n i h to p r o s v e t n i h de l avcev bodO, p o s v e t o v a n j a z izvršnimi o d b o r i t e h podružnic, n a k a t e r i h b o d o k o n k r e t n e j e r a z p r a v l j a l i o i g l o ža ju z n a n s t v e n e g a i n gjsrosvet-nega k a d r a v n o v e m go­s p o d a r s k e m s i s t e m u .

Zavod za pravno po­moč v Novem mestu

Z o d l o k o m občinskega l judskega o d b o r a j e o J v N o v e m mestu u& lanov l j en Z a v o d za p ra vno pomoč. Pos l o va t i bo začel 1. j a n u ­ar ja 1962. Z a 'vršilca dolž­nosti u p r a v n i k a zavoda i<5i

bft i m e n o v a n J a n e z Lavrlč-

Prevelik razpen v osebnih dohodkih

V več gospodarsk ih o rga ­n i z a c i j a h s ta ionela na p r i " m e r d v a s t r o k o v n j a k a s po­dobno odgovornos t jo po­v s e m različne osebne do­h o d k e : k m e t i j s k i tehnilk 26 tisoč, gozdarsiki t ehn ik P * ce lo 60 tisoč d i n a r j e v . K e f ima ta oba precej s k u p n i h m e r i l , r a zpon v n j u n i h o sebn ih d o h o d k i h p a je le p r e v e l i k , bodo ods le j t u d i v go zdars t vu u v e d l i nagra­j e van j e po d e l u . C l m man j pavšalov i n čim več p r a v i l ­n i k o v — so s k l e n i l i t u d : na zadn j i sej i up ravnega odbo­r a o k r a j n e kmet i j sko-go-zdarslke zbo rn i c e v N o v e m mes tu .

Dovolj živine za klavnice

Kmet i j ske organizaci je I" družbena posestva bodo leto* l ahko poslala v domače k l a v ­nico ve l iko goveda, telet W prašičev. P o količini bo torej potrošnik z mesom dobro preskrb l j en . V ta namen Jjj namreč p r ip rav l j en ih 306» ton goveda, 766 ton telet 1° 2573 ton prašičev. Nedvomno pa bodo mesar i jam l a h k " proda ja l i več g lav živine tu ­d i p r i v a t n i pro i zva ja lc i .

S seje okrajnega komiteja ZKS (Nadal jevanje s 1. s t ran i )

Več; v s i p o t r j u j e j o , d a n a m te n u j n o p o t r e b n o širše, bolj o d k r i t o s p o r a z u m e v a nje z a reševanje g l a v n i h ž u p n i h p r o b l e m o v , p r i Čemer se m o r a m o naslo­n i t i n a n a j b o l j k o r i s t n o izkoriščanje združenih sredstev, č e so v o k r a j u r a z d r o b l j e n a , n e k o r i s t i j o n i k o m u r nič, združena — ju začasno p o s o j e n a t i s t i m l j u d s k i m o d b o r o m oz . k o ­l e k t i v o m , k i j i h n a j b o l j nuj o p o t r e b u j e j o , — p a W n a m b o g a t o i n h i t r o vr­n i l a k a p i t a l i n o b r e s t i !

N a s e j i s o o b t e m ugo t a v i j a n j u m e d d r u g i m de­ja l i , d a s o o s n o v n e o r g a n i zaci je v p o d j e t j i h n a r e d i l e k o r a k n a p r e j , v e n d a r j e v s e t o še p r e m a l o . V s i na­šteti i n d r u g I p o j a v i kažejo 1 1 3 n e p r a v i l n o , s l a b o oz . nepopo lno d e l o o r g a n i z a c i j Zveze k o m u n i s t o v v pod­j e t j i h ; p o n e k o d l a h k o go­v o r i m o t u d i o t e m , d a ko­m u n i s t i v k o l e k t i v i h n i s o dovo l j z a i n t e r e s i r a n i z a t o °e lo . T o kaže, d a posamez ­n i člani Z K a l i n i s o obve­ščeni o n a l o g a h , d a b i o b N j i ho v em uresničevanju zas t opa l i n a p r e d n a mne­nja, a l i p a n e z n a j o d e l a t i po n o v e m .

S t e m i u g o t o v i t v a m i p a Je seveda t e sno združeno vprašanje ideološkega p o "tičnega de l a , k i p o n e k o d O s t a j a z a r a z v o j e m i n P o t r e b a m i . Občinski k o m i ­k i t u n i s o n a r e d i l i d o v o l j , f o j a v i , o k a t e r i h g o v o r i m o

n p išemo, s o p o s l e d i c a £ rernajhne r a z g l e d a n o s t i k o m u n i s t o v , k i so večkrat " h r >. n a m e s t o d a b i se °8lasili, '

M A N J G O V O R I T I P A VEĆ N A R E D I T I Z A U V E L J A

V I T E V N O V E G A G O S P O D A R S K E G A S I S T E M A !

T a k a j e s k u p n a o c e n a deleža, k i so ga p r i s p e v a l i člani k o m i t e j a . R a z p r a v ­l j a l i s o p r e d v s e m o na lo ­g a h k o m u n i s t o v v p r o i z ­v o d n j i i n o p o j a v i h , k i s i ­l i j o k u k r e p o m . T a k o n . p r v e d n o s a m o še u g o t a v l j a m o , d a p o s a m e z n i v od j e p o d j e t i j ( k o t p o p r a v i l u : najslabši d i r e k t o r j i i n pred­v s e m v n e k a t e r i h soraz­m e r n o - m a l i h k o l e k t i v i h ! ) p r e j e m a j o p r e t i r a n e plače, nič p a n i s m o u k r e n i l i , d a b i k o n k r e t n o u k r e p a l i ! — I m a m o p r i m e r , d a j e ko­m e r c i a l i s t s k i lometražo p r e j e l n a m e s e c t u d i čez 200.000 d i n , s a m o o s e b n i h d o h o d k o v p a čez 100 t iso­čakov, d e l a v e c v n j e g o v e m p o d j e t j u p a i m a še v edno o s n o v n o u r n o m e z d o 48 d i n a r j e v ! Z a p r a v l j a n j a de­n a r j a , p r e t i r a v a n j a v ob­računih p o t n i h stroškov, n e s m i s e l n o v i s o k i h oseb n i h p r e j e m k o v i n p o d . j e vse preveč — t o d a s a m o u g o t a v l j a t i j e p r e m a l o . K o ­m u n i s t i m o r a j o t u u k r e p a t i .

O d n o s i m e d občinskimi

v o d s t v i so v p r a k s i p r e r a h l i , l a h k o b i r e k l i t u d i presebični (o t e m b o m o več p i s a l i v p r i h . številki našega l i s t a ) . K e r se zapi ­r a j o občine v svo j e o zke me j e , i z g u b l j a j o r a z g l e d n a d c e l o t o i n k o r i s t m i , k i b i j i h l a h k o i m e l e o d pa­m e t n e g a združevanja sred­stev . — P r i h a j a d o h l a s t a ­n j a z a p r e v i s o k i m i dohod ­k i v z d r a v s t v u (Brež i ce ) , v p r o s v e t i p a se le težko po­s l a v l j a j o o d s t a r i h plačnih r a z r e d o v . Čeprav p r a v i l n i k i o d e l i t v i o s e b n i h d o h o d k o v p o m e n i j o k o n e c m e z d n e m i s e l n o s t i i n t a r i f n i h p r a ­v i l n i k o v praktično več n e p o z n a m o , je t a p r e h o d vse preveč prepočasen, m a r s i ­k j e p a d e l a v c a - p r o i z v a j a l c a še v e d n o n i s o s e z n a n i l i z b i s t v o m socialističnega na­g r a j e v a n j a p o d e l u ! L j u d i , k i i m a j o p o 8, 10 a l i 12.000 d i n o s e b n i h d o h o d k o v , j e v k o l e k t i v i h še v e d n o t o l i ­k o , d a b i p r e d v s e m n j i m m o r a l i u r e d i t i vprašanje živl jenjske r a v n i . P r a v i l n i k p r i v s e m t e m n i p r a z n a beseda , temveč živl jenjsko pr m e m b n o vprašanje, o d k a t e r e g a j e k r e p k o o d v i s n a n a d a l j n j a r a s t p r o i z v o d n j e

Točna j e t u d i ugo tov i t e v , d a je v m a r s i k a t e r i osnov­

n i o r g a n i z a c i j i z b l e d e l d u h zadn j e o k r a j n e kon f e r ence Z K S . P r e m a l o j e i sk r enos t ) i n odločnosti m e d k o m u n i s t i , d a b i obračunali • z n a p a k a m i . K o m u n i s t i g r edo d o s t i k r a t m i m o n e g a t i v n i h p o j a v o v ; z d i se, k a k o r da m a r s i k j e čakajo, d a se b o d o n o v i i n s t r u m e n t i s i s t e m a s a m i u v e l j a v i l i . T o meci d r u g i m kaže, d a j e s i s t e m de i~ občinskih k o m i t e j e v še p o m a n j k l j i v . T r e b a j i h b o u s p o s o b i t i z a d e l o ; preveč i m a j o o p e r a t i v n i h na l og , p r e m a l o p a u s p o s a b l j a j o o s n o v n e o r g a n i z a c i j e z a s a m o s t o j n o de l o . P r a v t u p a m o r a m o b i t i s i l n o prožni v m e t o d i de l a , p r i čemer j e t r e b a i s k a t i n a j r a z n o vrstnejše o b l i k e .

P r i v s e m t e m d e l u p a ne g r e zgo l j z a e k o n o m s k e p o k a z a t e l j e ; p r a v t a k o oz . c e l o še b o l j s o važni no­t r a n j i o d n o s i , p o m e m b n a j e b o r b a z a u v e l j a v l j a n j e n e p o s r e d n e d e m o k r a c i j e . T o spe t p o m e n i , d a j e tre­b a na l oge o s n o v n i h o r g a n i z a c i j Z K S v p o d j e t j i h p o v e za t i z ideološkim d e l o m , z v z go j o k a d r o v , z načrtno s k r b j o z a uresničevanje v s e h s k l e p o v , k i n a m p r i t e m p o m a g a j o .

:V%\

N a z a d n j e m s e jmu g r a d ­beništva v L j u b l j a n i j e v z b u j a l precejšnjo pozor­nost t u d i najnovejši i zde l ek črnomaljske t ova rne B E L T V - G D U P L E K S , s t ro j z a i z ­de lovan je b e t o n s k i h b l o k o v z a z i davo . B E L T i zde lu j e te s tro je po i t a l i j a n s k i l i c e n c i ; v L j u b l j a n i j e k o l e k t i v uspešno r a z s t a v l j a l t u d i d ruge svo je i zde lke .

Enako plačilo za enako delo 0 nagrajevanju v delovnem kolektivu trgovskega podjetja PRLSKRBA

na Senovem

S p r e m e m b a gospodarske­ga s i s t ema spodbu ja s m o t r ­no gospodar jenje tud i v de ­l o v n e m k o l e k t i v u t r govske ­ga podjet ja »Preskrba« s

Senovega . S i n d i k a l n a po­družnica je že letos ma ja p red laga la , naj b i v podje t ­j u upe l j a l i tako s a m o u p r a v ­l jan je , d a b i res s l ehe rn i

š o l i Krnom K o v u »Belokranjska železolivar-

!!* in stro jna tovarna« — 8 E L T je letos prevze la od občinskega l judskega odbora v upravl janje vajen ško šolo *** poleg nje na novo usta­l i l a oddelek l jubl janske T *hn i c r i e srednje šole za od­j e l e . T i dve šoli naj b i s k r ­i l i za strokovno izobraže­vanje i n usposabljanje m l a -p n e ter odras l ih za potrebe tovarne same, kakor tud i za Potrebe Bele kra j ine n a -»Ploh . v vajeniški šoli, k i ima l e -J° s 'e k o v i n s k i oddelek, laV.-* ° Postanejo učenci f o t reh |* l | h uspešnega šolanja k v a -" ' " c i r a n l de lavc i . V tem ča-° u mora učenec, k i Je že do-y**tl obvezno osemletno So-

Sai^ E n a o s n o v n i S o 1 1 - P o s l u _

„ " *e 1.300 u r teoretičnega £° uka i n op rav i t i 4.400 u r ^kt i ćnega de la v šolskih ft*Javnicah ter na de lovnih r * s U h v razn ih obrat ih . Na

način bodo dob i l i učene Potrebno s t rokovno znanje

h s e usposobi l i za samostoj-* opravl janje del k v a l i f i c -

L ° n e 8 a kov inar ja . Za učence, j * n i , n a j o popolne osemletke, j . °U i t n , odprt p r i p r a v ­i t 1 ' 1 ! r a z red ; posečalo ga Je

U jakov , t j vseh t reh l e tn ik ih Je le-„ v P l s a n i h 51 učencev. P r i -cVjv l ja lnl razred je b i l v <ji n°mlju uk in j en ln so »o «0 1 vključili v tovrstno

o v Novem mestu. - novoustanovljeni 8 red -

Hr k ' ' ' ' " ' " ' i *oII strojne J" "»e bodo i m e l i v g lavnem Pol m ° i - t r ' možnost, do-k o v

n ' t : 8 v o j e praktično stro-rp,,JJ° znanje z osnovno teo-ko , Podlago, ter bodo la-

°-tki i k o P ° s , a 1 ' d o b r l t e n " IJVCH sP°sobni nosile ' pro-le n

J e - p r « J g r a m na tej šoli Nekoliko razSIrjen v p r i ­

dan s t i s t im, k| je p r edv l -z » h i Z a o d r a 3 l e . To bo seveda tolir V a , ° 0 ( 1 kand dntov več l>9 "oevanja, p r i absolvent ih

D ° dosežena višja stro­

kovna usposobljenost. Pogoj za vpis v to šolo je uspešno zaključena vajeniška a l i niž­j a Industr i jska šola ter t r i ­letna praksa. Za kandidate je b i l l an ; odprt p r i p r a v l j a l ­ni razred, v katerem je t r a ­ja l pouk t r i mesece in ga je obiskovalo 28 kandidatov . V letošnji p r v i le tn ik se Je vpisalo 24 oseb, od tega 14 članov B E L T , 10 pa j i h je Iz d rug ih be lokran jsk ih ko l ek ­t ivov.

Podjetja bodo mora la za posamezne obiskovalce p r i ­spevati ustrezni delež za vzdrževanje šole In bodo s finančnimi sredstvi tud i l a h ­ko usmerjala, ka te r i člani ko lekt iva naj hodijo v to šolo.

Obe šol; bosta da l i B e l i k ra j in i nov ih s t rokovnih k a ­drov , k i bodo nujno potrebni za nadal jnje razvi janje i n ­dustr i je in obrtne dejav­n o s t i i

p ro i zva ja l ec posta l u p r a v ­l javec. T u d i sestanek ko l ek ­t i v a v j u n i j u je to zahtevo p o t r d i l . D e l a v s k i svet je 26. sep tembra spre je l p r a v i l n i ­k a o d e l i t v i čistega i n oseb­nega d o h o d k a . P r a v i l n i k a ve l j a ta od 1. ok t ob ra do konca le ta . V zvez i s t em smo tov. d i r e k t o r j u F r a n c u D o r n i k u zas tav i l i nekaj vprašanj.

T o v . d i r e k t o r , z a k a j bo­sta p r a v i l n i k a v v e l j a v i le t r i mesece?

»Ce govo r imo o pravični d e l i t v i osebnega dohodka , po t em m o r a bdti de l i t e v de­j a n s k o m e r i l o vloženega t r u d a vsakega člana k o l e k ­t i v a p r i us t va r j an ju s k u p ­nega d o h o d k a podjet ja . Če­r a v n o j e p r i s es tav l j an ju p r a v i l n i k o v sode lova l s l e ­h e r n i član k o l e k t i v a in i z ­

ha ja ta zgol j i z naših i z k u ­šenj i n razmer , ne m o r e m o t r d i t i , da s ta brez napak . Za to je nu jno , d a j u v t em obdob ju p r e v e r i m o v p r a ­ks i i n j u po potreb i i zpo ­polnimo.«

Kakšne so tore j osnove i n m e r i l a z a de l i t ev čistega d o h o d k a ?

»Del i tev čistega dohodka je v e zana n a uspeh i n go­spodar jen je po s l o vn ih enot, k i j i h je p r i nas 12.

V n o v e m s i s t emu de l i t v e d o h o d k a so v našem podjet­j u obsežene take ob l i k e s t i ­mu lac i j e , k i omogočajo s l e ­h e r n i pos l ovn i enot i , d a do ­b i večji d e l ustvar jenega d o h o d k a s a m o n a osnov i boljšega gospodar jen ja .

Osebne dohodke znotra j pos lovne enote razde l ju j e k o l e k t i v pos lovne enote na podlag i analitične ocene de ­l o v n i h mest. O s e b n i doho ­dek pos lovne enote je se-

Ženska konferenca v Trebnjem

P r i p r a v e n a žensko k o n ­fe renco , k i b o v občini T r e b n j e v p r v i p o l o v i c i no ­v e m b r a , so v p o l n e m raz ­m a h u . N a k o n f e r e n c i se b o 3bra l o 80 žensk, k i b o d o zas t opa l e ženske i z v s e h družbenih o r g a n i z a c i j . P o ­g o v o r i l e se b o d o o p r o b l e ­m i h , k i p r i z a d e v a j o ženske i n o v l o g i ženske v s o c i a l i ­stični družbi.

0 zastoju komunalne dejavnosti

V t o r ek , 17. o k t o b r a , j e b i l o v N o v e m m e s t u po ­sve tovan j e s p r e d s e d n i k i O b L O , p r e d s t a v n i k i O L O i n z z a s t o p n i k i družbenih i n g o s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j t e r p o d j e t i j , k i s t a g a O k r a j n a o b r t n a z b o r n i c a i n S v e t z a k o m u n a l n o de­j a v n o s t i n u r b a n i z e m p r i O L O s k l i c a l a z n a m e n o m , d a b i proučil i možnost i z a r a z vo j k o m u n a l n e de javno ­s t i , k i s m o j o v z a d n j i h le­t i h le preveč z a n e m a r j a l i . Navzoč i so se s e z n a n i l i t u d i z o s n u t k o m z a k o n a o t e m vprašanju. Več b o m o o p o ­s v e t o v a n j u poročal i v n a ­s l e d n j i številki.

Nedoncsna delavnica S a m o s t o j n a o b r t n a k r o j a ­

ška d e l a v n i c a v S m a r j e t i j e letos s v o j i m d e l a v c e m i z ­plačala le d v e plači. K e r j a i m e l a že l a n i zna tne i z g u ­be, je občinski l j u d s k i o d ­bor v N o v e m mes tu p r e d ­laga l , da b i j o u k i n i l i . K r o ­jaška d e l a v n i c a n i i m e l a pos lovodje i n še n i b i l a r e g i s t r i r ana p r i sodišču.

s tav l j en i z p r em i j z a z n i ­žanje p o s l o v n i h stroškov i n p r i h r a n k a na m a t e r i a l u , i& odstotka od p rometa b laga , k i ga pos lovne enote d o b a v ­l ja jo manjšim p roda j a l nam, i z ods to tka na us t va r j en promet i n so razmerno jde -ležbo enote na celoten u -speh podjetja.-" fc

A l i so m e r i l a de l i t ve či­stega dohodka , k i J i h v s e ­buje p r a v i l n i k , dokončna?

»Niso. De lavska svet j i h l a h k o s p r e m e n i t u d i m e d le tom, s p r e m e m b o a l i d o ­po ln i t ev p r a v i l n i k a l a h k o zahteva t r e t j i na k o l e k t i v o v pos l ovn ih enot a l i s i n d i k a l ­n a podružnica. Vese l i i n z a ­dovo l j n i bomo šele takra t , ko bodo vs i člani našega k o l e k t i v a z a enako de l o n a ­gra jen i z e n a k i m plačilom.«

za slaneuanja no ireišem postopku (Nadaljevanje s 1. s t rani )

D a postaja s t anovan j sko vprašanje res pereč p ro ­b l em , pove samo neka j šte­v i l k . L e t a 1957 je b i l o v bivših občinah N o v o mesto, Šentjernej, Straža i n Žu­žemberk o k r o g 300 prošenj za dode l i t e v s t anovan j . Z n e n e h n i m ra z vo j em i n d u ­s t r i j e , g ospodarsk ih panog in družbenih služb pa so se povečale t u d i potrebe po k a d r u i n n o v i h d e l a v c i h , k i so se z a p o s l i l i , ne glede na to, a l i so i m e l i p r e sk rb l j eno s tanovan j e a l i ne. K e r j e dotok z l as t i v e k o n o m s k o večja središča nenehen, nas ne sme začuditi, d a je zdaj s a m o p r i občinskem l j u d ­s k e m o d b o r u v N o v e m me­s t u o k r o g 820 prošenj z a d o ­de l i t ev s tanovan j . Res je. d a je b i l o na območju n o v o ­meške občine v l e t i h 1057 do 1900 zgra jen ih 450 n o v i h s tanovan j (ni vštetih 350 s tanovan j , k i so j i h zasebn i ­k i s a m i zgrad i l i ) , v e n d a r je g r a d n j a še vedno občutno prepočasna. V o s n u l k u pet­letnega načrta le s i c e r p r e d ­v ideno 5R0 n o v i h s tanovan j , v enda r s t em še daleč nc bo

o m i l j e n s t anovan j sk i p ro ­b l e m v ce lo t i . Z a rešitev t e ­ga vprašanja bo t r eba p r i ­p r a v i t i v e l i k o več sredstev , posebno če računamo, da se b o v n o v i h i n d u s t r i j s k i h o b j e k t i h , k i bodo čez neka j let začeli ob ra t ova t i (obrat I skre , t o v a r n a ravnega ste­k l a itd.), z apos l i l o v e l i k o de l avcev i n s t r okovnega k a ­d r a , k i ne bodo pre j i m e l i v s e l j i v i h prostorov .

Z A Z A D R U 2 N O G R A D N J O

P o p l a n u bo O b L O t u d i p r i h o d n j a l e ta g r a d i l s tano­van j a . R a z u m l j i v o je, da bo za rad i v edno večjih potreb to samo »kapljica v mor j e nerešenih vprašanj« i n d a se pač ne b i s m e l i i z govar ­j a t i , češ: »Občina ne s k r b i za to l n ono, zato se b o m odse l i l i n zapos l i l t am, k je r m i bodo ka j boljšega p o n u ­d i l i . »Tudi grožnje, d a bo s t r a n k a p r i p e l j a l a o t r oke n a občino a l i se nase l i l a pod šotorom, ne bodo n a j ­boljša rešitev. Z a t o pa bo t r eba po i ska t i n o v i h mož­nost i , k a k o b i se le d a l o p r i t i d o s tanovan j .

N e d v o m n o bodo v e l i k d e l teh vprašanj rešile s tano ­van j ske zadruge . O n a m e n u i n p o m e n u t eh je b i l o že v e l i k o p i san ja i n besed, k e r s t va r navsezadn j e t u d i n i o d včeraj. P o n e k o d so se s tanovan j ske zadruge že le­po uve l j a v i l e . S e v eda je z a uspešno de lovan je t eh v p r v i v r s t i po t rebno z a n i m a ­n je državljanov, k i so po načelih g radn je take v rs te preclplačniki bodočih s tano­v a n j . Zadružno g radn jo b i l a h k o d o b r o u v e l j a v i l i p r i močnih gospodarsk ih o r ga ­n i z a c i j a h , k j e r b i b i l uspeh zajamčen že zato, k e r je t a m v e l i k o zapos l en ih . T u b i m o r a l i odpas t i t a k i a r g u ­m e n t i , ko t : »Jaz s e m usluž­benec, zato p r o s i m , d a to upoštevate . . . « ter z apo ­s t a v l j an j a a l i ce lo t e k m o ­v a n j e v višini predplačil n a račun prednos t i . N a ta n a ­čin b i namreč spet i zpade l de lavec , z a katerega je b i l o v p r e t e k l e m s labo p r e s k r b ­l j eno ; vsa j k a r zadeva s t a ­novan j a , k e r s m o ga preveč o d r i v a l i .

Jačanje s t a n o v a n j s k i h z a ­d r u g , k i dob iva jo v h i t r e m

ra z vo ju vseh vrs t gospodar­s t va i n ob povečani s k r b i za človeka vse večji pomen, p r a v i l n a v l o g a s t anovan j ­s k i h skupnos t i o z i r o m a več­j a ak t i vnos t n j i h o v i h o r ga ­nov, pomoč gospodarsk ih o rgan i zac i j , ustanov i n d r u ­g ih , s k r a t k a pomoč vse družbe — to so činitelji, k i l a h k o zna tno zmanjšajo s t anovan j sk i p r ob l em , d a ne rečemo, d a ga v dog l ednem času l a h k o povsem o d p r a ­v i jo . K o s m o o m e n i l i po­moč družbe, smo m i s l i l i t u ­d i vse t iste neštete zasebne l as tn ike , k i ima jo več s t a ­novan j , se pa »bo j i jo « s t r ank . K a k o r so želeli s t a ­nova l c i šmihelske barake , je mnogo l j u d i z a d o v o l j n i h s s k r o m n i m i pros to r i , toda s t a k i m i p ros to r i , v k a t e r i h človeško življenje ne bo ogroženo.

N A C R T N A G R A D N J A

R a z u m l j i v o je, da n o v i h s tanovan j ne b i s m e l i g r a ­d i t i m i m o urbanističnega načrta, z l as t i ne v s r e d i ­ščih, k i se nepres tano po­večujejo. Z a l t eh načrtov za večino nase l i j še n i m a m o . T a k o so v Straži začeli g r a ­d i t i manjšo s tavbo t a m , k je r so p r e d v i d e n i večji s t a n o v a n j s k i b l o k i . Z o z i -

r o m na to, da ta k ra j — i n še nekaj d r u g i h v novome­ški občini — postaja i n d u ­s t r i j sko središče i n n i i z ­ključeno, d a se ne b i moge l r a zv i t i v meslo , b i m o r a l i že zdaj p a z i l i na lepo u r e ­d i tev . T u d i o N o v e m m e s i u , k i nekaj urbanističnih n a ­črtov že i m a , je b i l o več razprav , da b i s i r og i ce;ii.er popo lnoma o b n o v i l i , m a r i j -še s ' .anovanjske hiše p a g rad i l i p r edvsem na z a z i ­d a l n e m področju p r edmes t ­ja . D o b r e načrte bo t reba osnova t i tud i za področje Bršlina, k je r se že o b l i k j j e močno i n d u s t r i j s k o i ed ro novomeškega področja.

* S t a n o v a n j s k o vprašanje,

k a k o r je o n j e m r a z p r a v l j a l tud i občinski l j u d s k i odbor v N o v e m mestu n a se j i prejšnji torek, je d e l sploš­nega p r i z adevan j a v s k r b i za človeka. Ce smo do zda j največji de l sredstev n a m e ­n i l i za g radn jo i n d u s t r i j s k i h i n d r u g i h ob jek tov , z a d v i g gospodars tva i n d r u g i h p a ­nog sp l oh , m o r a d o b i t i vprašanje s k r b i z a človeka v p r i h o d n j e m obdob ju večji pomen, saj b i b i l o nespa ­me tno trošiti s redstva t a m , k j e r se ne b i obrestova la* n a d r u g i s t r an i p a p o z a b l j a ­t i človeka.

NAJBOLJŠIM PRIDELOVAL­CEM: VELIKE DOHODKE!

V B e o g r a d u j e b i l o k o n e c p r e t ek l e ga t e d ­n a z v e zno posve tovan je o j e s ensk i s e t v i , na k a t e r e m so m e d d r u g i m s k l e n i l i , d a je t r e b a m o b i l i z i r a t i vse s i l e za čimboljšo se­tev. .Na posve tovan ju j e bil t u d i tovariš E d v a r d K a r d e l j , k i je o p o z o r i l n a n e k a t e r a važna vprašanja g lede k a r največjega p r i ­d e l k a žita, p r i čemer m o r a m o g l edat i n a j ­p r e j , ne p a v ide t i le t r enu tnega položaja. K e r j e opo zo r i l na nekate re p rob l eme , s k a t e r i m i se srečujejo t u d i vse naše K Z in l j u d s k i o d b o r i , o b j a v l j a m o n jegov p r i s p e ­vek s kon f e r ence :

— V Jesenski setvi, — je dejal tovariš Kardelj, — moramo delovati ne samo z vidika trenutnih interesov, marveč tudi z vidika naših jutrišnjih potreb in perspektiv. Zagotoviti si moramo do­volj lastne pšenice tako danes kakor tudi jutri, ker bi nam sicer kupovanje pšenice v tujini po­vzročalo mnoge težave. Uspehi, ki smo jih v pride­lovanju pšenice že dosegli prejšnja leta, dokazu­jejo, da lahko v kratkem času odpravimo razne napake in težave ter zadovoljimo potrebe po pše­nici. Treba je samo združiti razpoložljive sile in začrtati jasno smer pri urejanju tega vprašanja.

Pot, ki nam bo zagotovila zadostne količine pšenice, je pot povečanja površin, na katerih po­za njem o bogat pridelek. Te površine lahko dobi­mo bodi z zakupom ali z nakupom zemlje, bodi s kooperacijo. Niti zakup in nakup zemlje niti ko­operacija pa doslej nista bila dovolj deležna druž* bene podpore. Proces prodajanja oziroma kupo­vanja zemlje je v naših razmerah nagle preobraz­be kmetijstva nujen in normalen proces, k i ni v nasprotju s socialističnimi načeli. Nasprotno, to je razen kooperacije najmanj boleč način pre­obrazbe sestava našega kmetijstva. Zato moramo proces kupovanja zemlje po socialističnih posest­vih oprostiti administrativnih spon in ga pod­preti, kolikor ga le moremo.

Na področju kooperacije smo imeli zadnji dve leti razne težave, tako spričo napak na terenu, kakor tudi spričo splošnega finančnega položaja vsega kmetijstva. Zato bomo marali letošnjo je­sen storiti razne ukrepe, ki bodo zagotovili ustrezne dohodke tudi povprečnim prideloval­cem, najboljšim pridelovalcem pa omogočili ve­like dohodke. S tem lahko na terenu zanesljivo računajo in zato pri pogodbah o kooperaciji l ah ­ko ravnajo bolj elastično, kakor so ravnali doslej. Pri tem pa bi bilo napačno skrbeti samo za to, da pridobimo čimveč kooperantov; nasprotno, bolje je imeti manj kooperantov, toda ti naj bodo so­lidni. -

Tovariš Kardelj je nadalje dejal, da bi mo­rali glede agrotehničnega minimuma ukrepati odločneje zlasti tam, kjer smo vložili velika sred­stva za melioracije in umetno namakanje: Teme­ljiteje noramo proučiti tudi takšna vprašanja, kakor so arondacija, komasacija itd. posebno tam, kjer ima družbeni sektor kmetijstva zagotovljeno mehanizacijo.

— Pomanjkanje političnega dela, — je rekel tovariš Kardelj na koncu, — je eden izmed vzro­kov težav, k i jih imamo v kmetijstvu. Naši kadri v socialističnem sektorju pogosto reagirajo na razne težave celo bolj ealetavo kakor zasebni kmetovalci in izgubljajo zaupanje v ureditev vpra­šanj, ki je ne le možna, temveč nujna in sigurna. V zvezi s setvijo moramo zdaj storiti vse, da bo pridelek prihodnje leto kar največji. Hkrati pa bomo podrobno analizirali vse druge probleme, tako da bomo kmetijskim proizvajalcem ustva­rili pogoje, ki j ih bodo spodbujali k čimveč ji pro­izvodnji.

Med težavami in načrti Novi petletni gospodarski načrt našega okraja bo po­

svetil kmetijstvu in gozdarstvu več pozornosti kot v prejšnjih letih. Vsakršne napovedi, ali bodo gospodarske organizacije vprašanje porasta proizvodnje reševale laže ali teže kot doslej, bi bile skoraj odveč, zlasti če bi hoteli razčleniti celoten proces razvoja. Lahko povemo le to, da bodo morala vodstva kmetijskih organizacij in družbenih posestev pošteno zavihati rokave, če bodo hotela biti kos zahtevnim nalogam, ki jih bo predpisal družbeni načrt. V zvezi s temi vprašanji bi lahko obširno razpravljali s posameznimi kmetijskimi organizacijami. Ker pa vemo, da so nekatere KZ že uveljavile načela dobrega gospo­darjenja, teb vprašanj ne smemo posploševati. Nedvomno bomo po končani jesenski setvi dobili točnejši odgovor na vprašanje, kako so se kmetijske organizacije na novi perspektivni družbeni načrt našega okraja že pripravile, oziroma ali bodo v novo gospodarsko obdobje stopile res s čistimi računi. — O dejavnosti in prtih načrtih novo­meške KZ pa je povedal upravnik te kmetijske proizvajal­ne organizacije Franc Hostnik, ko je odgovoril še na nekaj drugih naših vprašanj.

V novem gospodarskem obdobju bodo morale kmetijske zadruge bolj* organizirati lastno p o i -vodnjo. Zvedeli smo, da •te v vaši upravi že ve­liko razpravljali o teh vpr š.inj'h. Kakšne načr­te imate? Morda bi nam. tovariš upravnik, hoteli razložiti vaše načrte v kmetijski ln gozdarski proizvodnji?

O lastni zadružni pro i z ­vodnj i smo začeli razmišljati takoj po reorganizaci j i kme ­t i j sk ih zadrug. Imel : smo ve f razgovorov in razprav t e r pr' SI j do konkre tn ih zaključ­kov.

Na jpre j smo se začeli zan i ­mat i za t s t a zemljišča sploš­nega l judskega premoženja, k i še niso imela določenega gospodarja. Teh površin je bi lo sicer manj . kot smo p r i ­čakovali, vendar so nas k l jub temu z a n m a l e Po l a ­goma smo j i h začeli v k l i u -čevati v našo p r n i ' v dn i o K e r zemlje še n i b i lo »do-vo ' j « . so začele rast. »iste površine, k i B rno i i h dob i l i 2 nakupom ali z zakupom od kmečkih pr lde lova 'cev B o l i se nam splača zemlii?č» za­kup i t : k e r za odkup zadru ­ga zdai n ima dovo l i sred­stev. P a tud i c e n e zemliišč ki b ' j i h lahko obdeloval i t stroj i , so doka i v i s o k e Zda i

se dogovarjamo z O b L O v Novem mestu in Zavodom za nepremičnine pr ; tem O b L O , da b i prevze l i vsa k m e t j s k a ln gozdna zemljišča, k i Se niso b i l a dodeljena d rug im kmet i j sk im organizac i jam.

Letos smo Imeli lastno p r i ­delovanje na 31 hektar ih . 1962 pa bomo pro i zva ja l i že na dvakra t večji površini. Največ bomo pr ide lova l i k r m n e rast l ine, vendar ne bomo zanemar ja l i d rug ih k u l t u r Pšenico bomo še n a ­prej go j i l i i n pre i zkus i l i ne­kaj nov ih sort.

V tem času poskušamo predvsem ured i t i vprašanje Živinoreje. P r i m e r n a živino­rejska lokac j a bo pro izvodni okoliš v M i r n i peči, k jer še ni socialističnega obrata. V M i r n i peč' bomo ustanovi l i močan živinorejski obrat, k jer bomo ime l i že v začetku od 100 do 150 govedi.

Načrtov za kmet jsko eno­to je torej ve l iko In upamo, da bo šlo vse po sreči.

Razen kmet i jske poslovne enote p r i naši zadrug i uspeš­no deluje gozdarska poslov­na enota. Ta se bavi z vso gozdarsko operativo vključ­no z odkazovanjem dreves za poseko, z nego in varstvom gozdov ter z odpremo vseh gozdnih sort imentov. Po leg drugega bo ta poslovna eno­ta ured ' la drevesnico v CJot-

n i vasi . P ro i z vodn ja gozdnih sadik je neobhodno potreb­na , k e r bomo v pr ihodnje pogozd. l i več ko t 1000 hek ­tarov podgorjanske zemlje, k j e r so zdaj zelo iztrebl jenj In zanemar jeni gozdovi , g r ­movje i n pašniki. N a novo bomo zasadi l i tudi tiste pre ­dele, k j e r l ahko uspeva samo drevje.

Vaša zadruga je povr­šinsko dokaj obsežna in ima velik kooperacijski plan. Kakšne uspehe ste v pogodbenem sodelova­nju že dosegli in kakšne naloge imate za v prihod­nje?

— K m e t i j s k a zadruga v Novem mestu je ena večjih kme t i j s k ih p ro i z vodn ih o r ­ganizaci j v okra ju , i n ima sorazmerno obsežen p lan ko ­operacije. V sezoni 1960-1961 je bi lo zadružno sodelovanje razv i to na 1020 hekta r ih kmet i j sk ih površin. Pogod­beno smo pr ide l ova l i pšenico (povprečen pr ide lek san p a ­store 35 mtc na ha), koruzo (42 mtc na ha), k r o m p i r (21 mtc na ha), seno i n dete­ljo.

Za letošnjo akc i jo v za­družnem sodelovanju se je zadruga temel j i to pripravila. P r i tem so pomagale tud : kra jevne organizaci je SZDL in k ra j e vn i odbor i , k i so organiz i ra l i nad 50 sestankov z zadružn k i . N a teh več a l i manj dobro ob iskan ih se­stank ih je naša zadružna služba kmečkim gospodar­jem razde l i la navod i la za pogodbeno sodelovanje. T o je bi lo potrebno, če smo ho­teli akci jo za jesensko setev začeti v vseh k ra j i h po ena­k i h načel h. — Na sestankih so ra zprav l j a l i o p lanu za jesensko setev, o odkupih tržnih viškov i td .

V sezoni 1961-62 smo do zdaj sk l en i l i za 72 odstotkov površin pogodb s kmečkimi pr ide lova lc i , upamo pa, da bomo dosegli vsaj 95 odstot­kov. Reprodukc i j skega mate­r i a la (semen hi umetn ih gno­ji l ) smo naročili dovol j , pre-

lllll!lllll!!IEli! 'IIIIIIIIIIOIII

cej pa je pr iprav l j enega v skladiščih. Neka j umetn ih gno j i l smo že razpos la l i po vaseh. Dovo l j je tudi t r a k ­torjev in d rug ih priključnih strojev, da bomo lahko p r a ­vočasno ora l i , seveda, če bo ugodno vreme.

Kakor vemo, ste se že več let ukvarjali s P">-blemom poslovnih pr«»-storov in skladišč. Boste ta vprašanja skoraj re­šili?

— S prostor i imamo res težave, čeprav to ne vel ja za celotno področje naše z a d r u ­ge. N a več pro i zvodn ih oko­liših tega prob lema ni več, ker smo ga vsaj začasno r e ­šili. L e v Gotn i vasi gre teže, vprašanje prostorov je t am še vedno pereče, upamo pa, da ga bomo začeli ure ja t i že to jesen. Potrebna je nova gradnja.

V Novem mestu ima z a ­druga dvoje večjih poslopi j , vendar ne more nobenega uporab i t i zase: obe sta zase­deni i n so v n j i h d r u g i l j u d ­je. V teh prostor ih Imamo le prodajalno reprodukc i jskega mater ia la . Drugače smo od ­visni od u s l u g . . .

Vprašanje prostorov — skladišč In d rug ih — nas je vedno ov i ra lo p r i načrtih. Nedvomno smo mars ika j ne ­urejenega prevze l i od bivših zadrug po reorganizac i j i . — Trenutno gradimo v Žabji vas i garaže i n skladišča za stroje. Tako bomo končno traktor je ln mlat i ln i co le .mel i pod svojo streho. D o ­slej smo imeli te stroje pod kozo lc i i n lopami zasebnih kmetovalcev.

N a koncu naj spregovor im še o naših upravn ih prosto­r i h ! Ze nekaj let po l em i z i ­ramo o teh vprašanjih s p r . -sto jn lml organi , vendar niso pr i vo l j i , da b i ugodi l i našim prošnjam D a brez dobr ih upravn ih prostorov ne mo­remo v redu delat i , j e jasno, vendar se zdi , da stvar k l jub vsem razpravam in ' . 'po lemi­kam še dolgo ne bo rešena.

T e k o č i n a z d r a v j a

, Uspehi v akciji za jesensko setev T\> t. o k t o b r a so k m e t i j -

eke o r gan i zac i j e uresničile pogodben i načrt že z a 60 ods to tkov , k a r j e več kot l a n i , k o so v is t em r a z d o b j u i z p o l n i l e p l a n s i c e r s 100 ods t o tk i , toda je pogodbena p r o i z v o d n j a z a j e l a m a n j o b d e l o v a l n i h površin. Najboljše r e zu l t a t e v a k c i j i za j e sensko setev je doseg la K Z v B r e s t a n i c i s pribl ižno 100-odstotno i z ­p o l n i t v i j o p l a n a , K Z v Vidimu-Krškem p a je d o 1. o k t o b r a pogodben i p l a n i z p o l n i l a že 82-odstotno.

0 odnosih med zadru­go in zadružniki

N a se j i o k r a j n e zadružne zveze , k i bo p r i h o d n j i te­d e n v N o v e m mes tu , bodo r a z p r a v l j a l i o o r g a n i z a c i j ­s k e m vprašanju k m e t i j s k i h p r o i z v a j a l n i h enot l n o od­nosu m e d k o l e k t i v o m za ­d r u g e i n zadružniki.

Krompirja dovolj! P o p r v i o cen i k m e t i j s k i h

S t r o k o v n j a k o v j e letošnji p r i d e l e k k r o m p i r j a v o k r a ­

j u z n a t n o večji, kot s m o pričakovali. Največ s ta d a l i s o r t i » to lminec« i n »cve t ­n i k - , m a n j pa »merkur « . - K r o m p i r j e v o l e to* j e b i l o z l a s t ; v t r e b a n j s k e m i n sevniškem območju.

Zadnje priprave pred setvijo

V d r u g i p o l o v i c i o k t o b r a se bodo sesta l i zadružni sve t i vseh k m e t i j s k i h orga­n i z a c i j . R a z p r a v l j a l i bodo o z a d n j i h u k r e p i h za čim boljšo i z v edbo j esenske setve. V ta n a m e n bodo k m e t i j s k e o r gan i zac i j e p r i ­p r a v i l e vse stroje . Pogod­b e n i k i želijo sejat i s se j a l " n i c a m i . k e r m o r a p r i t i z r n o čim g lob l je v zeml jo . Z l a s t i letos, ko je občutno po­m a n j k a n j e v lage, j e t r eba seme posad i t i n e p r i m e r n o g lob l je , s i c e r ne bo p r a v o ­časno v z k l i l o .

Razveselite svojce in

znance v tujini

X Dolenjskim l istom!

0 Ko se otrok rodi, je njegova prva hrana m l e k o .

0 Ko dorase v dečka, mleko še vedno rad pije. Q Ko iz dečka postane fant, se odloči: »Zame je

zdaj alkohol. Cigareta. Ne bodo se mi posmehovali, da se me še vedno »drži« mleko okrog ust. Mleko je za otroke!«

0 In fant začne piti alkohol. Sprva manj, po­tem vsak dan več. Zato, ker »drugi tako delajo«. C e ne spijejo pol litra ali liter cvička na »eks«, velja med sovrstniki za »revo«.

0 Svojo detinsko hrano tako zbriše z jedilnika. Ali res samo »detinsko« hrano?

9 Ali samo zaradi nespametne modnosti, ker tudi »drugi tako . . . - ?

£ Je to že tradicija?

Človek se v m l a d o s t i ne m o r e preveč zaveda t i , kaj m u bo l j uga ja oz. tek­ne. J e pač to, k a r m u dajo starši. D o k l e r .je dete dobd s a m o mlečno hrano , k o j e o t rok , dob i že ka j d rugega , a še vedno precej m l e k a , po tem pa . . . m l e k a največ­k ra t zmanjka. Z m a n j k a ? Starši se opravičuiejo: »Saj je že dovo l j v e l i k , ka j bo vedno j ede l mleko!« A l i p a : • D o k l e r je bdi ma jhen sem še m o g ' a k u p i t i l i t e r m l e ­k a , zdaj pa n i več denar ja za to.« Včasih pač starši sami dopust i j o , da se n j i ­hov o t rok p r eh i t r o »vrže po sovrstnikih.«

I n je t a k o : m l e k o so Iz­p o d r i n i l e a l k o h o l n e pijače. N a m e s t o mlečnih r e s t a v r a ­ci j se odpdra vedno več gos t i l n , k a v a r n , b i f e i e v i n

S d r u g i h l o k a l o v . Za to , k e r

so t i bo l j donosn i , bo l j o b i ­s k a n i . K a j b i po t em še s i ­lila potrošnika, da bd k u p o ­v a l t u d i m l e k o ? !

V e n d a r je ta r esn i ca s a ­m o n a v i d e z n a , k a j t i — k o t b o m o v i d e l i pozne je — m l e k o j e še v edno nabo l j z d r a v a i n najcenejša p i j a ­ča. Čeprav to ugo tav l j amo , n i k a k o r ne m o r e m o r a z u ­me t i da je spričo t ako v e ­

l i k e p r o i z vodn j e m l e k a p r i nas potrošnja tega h r a n i v a t ako m a j h n a . P o statistič­n i h p o d a t k i h j e namreč p o ­trošnja m l e k a i n mlečnih i z d e l k o v i z l e t a v leto manjša, nasp ro tno pa n a ­rašča p roda ja žganja, v i n a i n d r u g i h a l k o h o l n i h pijač.

P r i t e m vprašanju b i l a h k o ločili mes tne o z i r o ­m a i n d u s t r i j s k e i n vaške o z i r o m a podeželske p r ede ­le. V p r v e m p r i m e r u j e s ta ­n j e prece j bo l j pereče, saj vemo, da se v m e s t i h l j u d ­je h i t r e j e odvad i j o m l e k a .

Republiško povprečje v potrošnji mlečnih h r a n i v je v z a d n j i h štirih l e t i h s k o ­ra j p o r a z n o : en S l o v enec poje n a l e t o le 2,26 k g s i r a i n 1,17 k g m a s l a . Z d r a v n i k i p a za t r ju je jo , d a b i b i l o n o r m a l n o , k o hI človek po ­trošil na le to 11 k g s i r a l n 7 k g m a s l a , s čimer b i se t u d i približali e v r o p s k e m u povprečju potrošnje mleč­n i h i z d e l k o v .

N a podeželju je v do lo ­čenih p r e d e l i h m l e k o ser ­v i r a n o d v a k r a t na d a n , d ru g o d ga jedo samo e n ­k r a t na d a n , ponekod samo e n k r a t na teden, v več k r a ­j i h ga pa s p l o h ne poznajo . P o z n a m o k ra j e , k j e r ne p i ­jejo n i t i vode n i t i m l e k a , a m p a k v i n o i n žganje. N e ­kaj t a k i h p r i m e r o v b i l a h k o našli t u d i v našem o k r a j u . P r i t e m j e žalostno to, d a m l e k a n e dobe o t roc i , če­p r a v vemo , d a I m a p r e d ­v s e m to h r a n i v o mnogo

s n o v i , ka pospešujejo Člo­v ekov ra zvo j .

To re j je m l e k a in mleč­n i h i z d e l k o v m a l o .

S I R B I K U P O V A L I , CE . . . M o r d a ie še n i vse z a m u ­

jeno.

V e m o , d a ne m o r e m o čet noč n i k o g a r prepričati, da b i z ju t ra j names to n a v a d ­nega šilca zgan ja p o p i l ča­šo m l e k a . T u d i v l o k a l i h , k j e r točijo pretežno a l k o ­ho lne pijače, m l e k a ne

bi k u p o v a l i . Z a t o pa bd m o r a l i povečati potrošnjo t a m , k j e r a l k o h o l a ne točijo, p » t u d i v t r g o v i n a h .

Res je, da se v naših t r ­g o v i n a h dobd m a r s i k a j mleka« , v e n d a r l j ud j e za to ne vedo. S k o r a j v s i imamo r a d i s i r , sku to , su rovo m a ­slo . P a s top i te v proda j a l ­no, k j e r i m a j o te s t v a r i n * zalogd! Ce boste vprašali P° sdru, bo p r o d a j a l k a v p r a ­šala: »A l i t istega z večjim* ald onega z manjšimi l u k ­njami?« Seveda h i m o r a l a poveda t i , k a t e r i -je bol j** o z i r oma ka t e r ega l j u d j e

na j ra j e kupu j e j o . Z d i s * ' da b i b i l o t r eba u r e d i t i * u " d l to vprašanje, z l as t i če i * " l i m o , d a bd b i l a potrošnJ 8

m l e k a i n mlečnih i zde lkov večja ko t dos le j .

Najbrž n e b o odveč, **

Pošta - predraga ali prepoceni ? V zadnjem času je precej govora o zvišani pošt-

no-telefonski-telegrafski (PTT) tarifi. Nekateri sma­trajo, da tolikšno zvišanje ni bilo upravičeno, za­to se obračajo za zadevna pojasnila na ObLO, ker so oni dajali soglasje k lokalni tarifi. — Zato smo se obrnili na Podjetje za PTT promet v Novem me­stu z naslednjim vprašanjem:

— A l i lahko našim bralcem na kratko pojasnite vzroke in utemeljenost zvišanja poštnih tarif?

Dobili smo takle odgovor:

Čeprav ve l ja jo nove t a r i ­fe že neka j mesecev, t u d i naše podjet je ugotav l ja , d a je m e d l j u d m i prece j n e ­jasnost i , za to n a m j e vaše MPrašanje k a r dobrodošlo, d a l a h k o p o j a s n i m o vašim b ra l c em , k i so h k r a t i t u d i naše s t r anke , t e p rob l eme .

M o r d a b i b i l o prav , d a hajpre j o p o z o r i m n a s p r e ­membo tar i f . N o v i "zakon o o r g a n i z a c i j i J P T T , spre je t ha l a n s k e m d e c e m b r s k e m zasedan ju Z v e z n e l j u d s k e skupščine, določa v 14. čle­n u , d a se cene z a poštne, te legrafske i n te le fonske s to r i t ve določajo s P T T t a ­

r i f a m i , k i so p r a v i j o m a e-no tne i n ve l ja jo z a vso J u ­gos lav i jo . T e tar i f e p r e d p i ­su j e S k u p n o s t J P T T v so ­g l as ju z Z v e z n i m izvršnim s v e t o m i n obsega vse t iste us luge , k i p reha ja jo z o b ­močja enega P T T pod je t ja n a d rugo , n . pr . p i sma , d o ­p i sn i ce , t i skov ine , b l agovne vzorce , v r e d n o s t n a p i sma , pakete , poštne n a k a z n i c e , te legrame, m e d k r a j e v n e te­l e f onske pogovore i t d .

P o l e g enotne tar i fe , k i j e v v e l j a v i o d 15. a p r i l a t. 1., p a t o t u d i posebne ( lokalne) ta r i f e za os ta le poštno-tele-g ra f ske i n te le fonske s tor i t ­

ve, k i n i so zajete v enotn i t a r i f i i n j i h naša pod je t ja op rav l j a j o s a m o n a s v o j e m področju. Te ta r i f e spre je ­m a j o P T T pod je t j a v so ­g l as ju z občinskimi odbo r i , n a k a t e r i h področju pos lu ­je jo. T e tar i fe obsegajo 1

vplačila i n izplačila po te­kočih i n žiro računih, vse te legra fske p r i s t o jb ine r a ­z en te legramov, vse te l e fon­ske p r i s t o j b ine r a z en m e d ­k r a j e v n i h t e l e f onsk ih pogo­vorov , obračunavanje k r e ­d i t i r a n i h p r i s t o j b in i n p o ­dobno.

O s n u t e k l o k a l n i h t a r i f j e Iz­d e l a l a S k u p n o s t P T T pod je t i j L R S l n so g a s k o r a j v e n a k e m b e s e d i l u s p r e j e l a v s a pod j e t j a . N a n a j e m p o d r o č j u v e l j a t a t a r i f a za k r e d i t i r a n e po š tne s t o ­r i t v e o d 1. j u n i j a , z a os ta l e 6 t o r l t v e p a o d 15. j u n i j a le tos d a l j e . — G l a v n e s p r e m e m b e v p o v e č a n i večj i t a r i f i s o p r e d ­v s e m v p o v e č a n j u t a r i f e z a e n o t o k r a j e v n e g a t e l e f o n s k e g a p o g o v o r a , t e l e f o n s k e n a r o č n i n e in i n s t a l a c i j s k e p r i s t o j b i n e . S e ­s t a v l j e n e s o t a k o , d a s e s a m o p o s k u š a j o p r i b l i ž a t i e k o n o m ­s k i m e n o t a m P T T s t o r i t e v , d a n e b i p r e v e č p r i z a d e j a l i s t a n ­d a r d a p r e b i v a l s t v a - Pr i . nas znaša

j e .povsod tud i že ajda požeta; ponekod so jo zavoljo sušne jeseni poželi že v po lov ic i ^ P t e m b r a . P r o t i pričakovanju so zrna vk l jub suši še kar polna. No , ajdovih žgancev še ne °omo pozabi l i . . .

n . p r . n o v a t a r i f a za eno to k r a ­j e v n e g a p o g o v o r a 20 d i n , v I t a ­l i j i 24 d i n , v Z D A 45 d i n , v F r a n c i j i 54 d i n i t d . P r i t e l e f o n ­s k i n a r o č n i n i u p o š t e v a k o r e k ­t u r a p r e d v s e m III. s k u p i n o t e ­l e f o n s k i h n a r o č n i k o v , k i o b s ega b i v šo J U . i n rv . s k u p i n o . V k r a j i h z r o č n o c e n t r a l o j e v n a r o č n i n i v r a č u n a n t u d i p a v ­ša ln i z n e s e k za k r a j e v n e p o g o ­v o r e , k i s e n e p l a ču j e j o p o s e ­be j . G l e d e te p o s t a v k e j e n a j ­v e č p r i p o m b s s t r a n i g o s p o d a r ­s k i h o r g a n i z a c i j , k e r j e b i l a d o s e d a n j a t a r i f a z l a s t i v k r a ­j i h s p r e k o 5« n a r o o n i n s k i h v o ­d o v r e s n i z k a i n k e r p o z a b ­l ja jo , d a so v ta z n e s e k v r a ­č u n a n i t u d i v s i k r a j e v n i p o g o ­v o r i , k i j i h s i c e r z a r a č u n a m o p o 20 d i n za e n o g o v o r n o e n o t o t r e h m i n u t . M o g o č e j e p r a v , če o m e n i m , d a p o s r e d u j e m o n e k a t e r e u s l u g e z a r a d i d r u ž b e ­n i h k o r i s U še v e d n o z n a t n o p o d c e n o (n. p r . z a p r e n o s č a s ­n i k a d o b i m o s a m o 0,80 d i n , če ­p r a v n a s s t a n e ta u s l u g a o k o l i II d i n ) ; d a se od t i s k i z a s l e p e o d p r a v l j a j o b r e z p l a č n o ; cta s o t i s k o v i n e , k j e r s o za jete t u d i čest i tke i n v a b i l a , še v e d n o p o d s t v a r n i m i s t r o šk i ; d a j e p o v i ­š a n a n a r o č n i n a z a t e l e f o n s k e n a r o č n i k e I. s k u p i n e v s t a n o ­v a n j i h i n d r u ž b e n i h o r g a n i z a ­c i j a h k o m a j 100 o z i r o m a 200 d i n i n j e d e j a n s k o c e n a n iž ja o d p r e j šn j e , če r a č u n a m o , d a j e e n o t a k r a j e v n e g a p o g o v o r a s e ­da j 20 d i n : d a i m a j o vo j a šk i v o j n i i n v a l i d i s 100-odstotno n e ­s p o s o b n o s t j o i n s l e p i 50 -odstot -n o z n i ž a n j e T F n a r o č n i n e Itd.

P T T t a r i f a se o d 1955 n i b i ­s t v e n o zv i ša l a , č e p r a v s t rošk i p o s l o v a n j a s t a l n o n a r a š č a j o . P T T i m a e d i n a v p a n o g i p r o ­m e t a e n a k e d r u ž b e n e p r i s p e v ­k e o d 1. j a n u a r j a 1961 k a k o r o s t a l e g o s p o d a r s k e o r g a n i z a ­c i j e . T o j e 15-odstotni d a v e k n a d o h o d e k , 6 -ods to tne o b r e s t i n a p o s l o v n i s k l a d i t d . ( P r e j š n j a l e ­t a Je u ž i v a l a p r ece j o l a j š av . ) P o s l o v n i s t rošk i s o v l e tošn jem p r v e m p o l l e t j u n a r a s l i o d l a n ­s k o l e t n i h z a o k o l i 60 o d s t o t ­k o v , o s e b n i d o h o d k i P T T d e ­l a v c e v p a so š e v e d n o n i z k i v p r i m e r j a v i z d r u g i m i g o s p o ­d a r s k i m i p a n o g a m i .

Z a r a d i zvišane te le fonske naročnine je neka j gospo­d a r s k i h o rgan i zac i j odpove ­d a l o naročninski odnos, v enda r p a m i s l i m , d a j e to ze l o k r a t k o v i d n a p o l i t i k a , k e r so ins ta lac i j e z a v k l j u ­čitev novega te le fonskega naročnika r a z m e r o m a d r a -

C lan i Zveze vojaških vojnih inval idov iz Do l . Topl ic so v počastitev 20-letnice revolucije p r i r ed i l i izlet v Beograd. Ogledali so s i mesto, poslopje Zvezne l judske skupščine, Dom sindikatov i n grobnico narodnih herojev, k jer so počastili nj ihov spomin. I z le tn ik i so s i ogledali tud i Ka le -megdan i n njegove zgodovinske zanimivost i . Topličani s i podobnih izletov še želijo. — N a s l i k i : spominček z

obzidja stare beograjske trdnjave

*Uii«iuiiUii:iim^

apregovor imo še o » rekla­ma«! N i dovo l j , d a l j u d e m Batno s ve tu j emo , na j p i j e j o m leko , p o v e d a t i j i m j e t r e ­ba , zaka j j e m l e k o zd ravo , fcakaj ga je t r e b a p i t i . M l e ­k o j e namreč spo j i na , kL Vsebuje o d v s eh h r a n i l n a j ­več C i n A v i t a m i n o v , m a ­ščob i n b e l j a k o v i n . R a z u m ­l j i v o je , d a t i s t e m u , k i »se m l e k u n e m o r e odreči « , o * e * n n i p o t r e b n o g o vo r i t i , ker se j e že s a m prepričal, da je t a pijača o d v s e h še n aAJbo1j z d r a v a .

S K R I V N O S T S T A R Č K O V

D a j e t o res, bd n a m l a h ­ko p o v e d a l i t u d i 90 a l i 100-tetntki, k i j i h n i t ako m a -{°- C e bd j i h vprašali po t a ­k o v i s o k i s taros t i , b i odgo­v o r i l i : » 2 i v e l s e m z m e r n o m Pdl mleko.« M l e k o j e t o -r e J že z a s t r an t ega v a b l j i -V a Pijača. B o d i m o o d k r i t i : te k d o ne b i živel 100 le t?

Seveda dosežena lTO-let-h i c a n i pos l ed i ca zgol j t e -Sa, da j e k d o p o p i l določe-1 1 0 m e r o m l e k a . V p r v i v r s t i ) e m o r a l o bati mleko zdri-

*n kvalitetno. . v splošnem i n t e r e s u je,

j * 3 se b o r i m o za v i s o k o ž iv -y*mjsko r a v e n i n do lgo ?"ovoško življenje. K e r naj T* b i l o m l e k o g l a v n i d e l T ^ n e g a o b r o k a , j e važno, J® te t a de l h r a n e neopo-/ * ° n . k va l i t e t en , z d r a v i n pgoAov l j en . Naša mlečna " P r ede l o va lna i n d u s t r i j a

^ ' s icer t r u d i t a , d a b i n u -j™' k a r se d a dob r e i z d e l -

e - Je pa to vprašanje tes-k ° Povezano s s r e d s t v i , „ ! ^ z k a t e r i h p a l e n i m o -

N° . R o v o r l t i o izboljšavi. •Najprej, p r o i z v o d n a cena

m l e k a j e še so ra zmerno v i ­s o k a . Mlekarniški o b r a t i , k i to h r a n i v o o d p r o i z v o d n i h o rgan i zac i j odkupu j e j o , t u ­d i n e mor e j o p o d t o ceno, z l a s t i še, k e r pošiljajo po ­trošniku pas t e r i z i r ano m l e ­ko , to je t ako b r e z b a k t e r i j i n d r u g i h p r i m e s i .

K l j u b m a l c e v i s o k i c en i za m l e k o i n mlečne i z d e l k e p a j e potrošnik še v edno n a boljšem, če o d časa d o časa pop i j e določeno k o l i ­čino m l e k a , ko t če bd k u p i l k i l o g r a m e i n k i l o g r a m e mesa . Z a k a j — b o m o tako j v i d e l i . — C e p r i m e r j a m o kalorično v r ednos t m l e k a i n mesa , opa z imo v e l i k o

vord l i zgoraj ) , m e d t e m ko b i ob m e s u ( za rad i p o m a n j ­k a n j a v i t a m i n o v itd.) m n o ­go pre j omaga l . P o v s e m t e m j e m e n d a j asno , da m l e k o ne sme bita »poniže­v a l n a p i j a ča . . . «

K A K O J E V N A Š E M O K R A J U ?

Ugo tov i t v e , o k a t e r i h s m o p i s a l i v prejšnjih v r ­s t i c a h , ve l ja jo z a področje vse države, v sake r e p u b l i ­ke , o k r a j a i n k o m u n e . M o r ­d a j e v S l o v e n i j i n e k o l i k o m a n j p r o b l e m o v g lede t e ­ga, v enda r , ko t s m o v i d e l i , še n i vse ure j eno .

V novomeškem o k r a j u

r a z l i k o v p r i d m l e k a . I z r a ­ženo v d i n a r j i h i n k a l o r i j a h b i l o pomen i l o , da v e l j a k a ­l o r i j a v m l e k u 0,90 d i n , k a ­l o r i j a v m e s u p a k a r 3,5 d i ­n a r j a . To re j je m l e k o o b ­čutno cenej.se. P o u d a r i m o naj še, da bd človek ob m l e k u l a h k o živel vse živ­l jenje (o s e s tav inah s m o g o -

rešujejo mlečno potrošnjo v g l a v n e m m l e k a r n e i n o b r a ­t i mlečne i n d u s t r i j e v Sen i t ruper tu , S e n t l o v r e n c u , Semiču, S e v n i c i , Brežicah, M e t l i k i , N o v e m mes tu i n še k j e . V t e h m l e k o največ pas t e r i z i r a j o . Pretežno p a se l jud j e , z l a s t i n a podeže­l j u , še vedno b r a n i j o z »do­

mačim« m l e k o m , za ka t e r e - I ga n i k a k o r ne m o r e m o reči, I da j e vedno zdravo.

Področje N o v e g a mes ta j j o s k r b u j e m l e k a r n a v N o - 1 v e m m e s t u . T a d o b i v a 5 2 % i m l e k a o d zasebn ih p r i d e - I l o va l c ev , 48 ods to tkov p a 1 o d K G P i n k m e t i j s k i h z a - i d r u g . N a d a n p r e d e l a o d 12 I do 13 tisoč l i t r o v m l e k a . 1 P r o i z v o d n j o je u s m e r i l a jj p r e d v s e m n a i zde l o van j e 1 t r d i h i n p o l t r d i h s i r o v . T e 1 so s t r o k o v n j a k i o c e n i l i k o t S p r v o v r s t n e . To r e j z a r a d i 1 k v a l i t e t e n i b o j a z n i . D o b r o I se p r o d a j a t u d i v n o v o m e - I ških t r g o v i n a h i n d r u g i h 1 p r o d a j a l n a h n a podeželju. § V e n d a r — a l i ga l jud j e res 1 k u p u j e j o dovo l j ?

K a j p a m l e k o ? M l e k a r n a p r o d a n a n o - 1

vomeškem t r g u n a d a n le m 700 do 800 litrov mleka, § N e k a j ga p roda jo t u d i z a - j sebndki . L a h k o računamo, j j d a se d n e v n a potrošnja g m l e k a v N o v e m mes tu g i b - j j l j e o k r o g 1000 l i t r o v . A l i je j j to dovo l j ? V e m o , d a i m a j j N o v o mesto o k r o g 8000 l j u - = d i ; p o t e m t a k e m dob i l i t e r g m l e k a l e v s a k o s m i p r e - 1 b i va l e c o z i r o m a odpade n a i Novomeščana vsak d a n 1 največ 1 de l m l e k a . V z r o - j k o v , zaka j m l e k a ne pje jo j j več, ne b i še e n k r a t našte- j j v a l i .

C e navsezadn je p r eg l eda - j j mo , k d o p r a v z a p r a v v N o - j v e m m e s t u p i j e m l e k o , i u g o t o v i m o n a s l e d n j e : n e - g k a t e r e družine, šolski otro- B c i (mlečne kuh in j e ! ) i n de- i l a v c i v pod j e t j ih z a m a l i c o . j j T o je p a t u d i vse. I n zato i j e s tan je še t o l i k o bo l j z a - 1 skrbljujoče.

Ivan Zoran m

ge; p r a v gotovo p a je, d a bo p r i vseh pod je t j ih , pa tud i p r i z a s e b n i k i h , v edno večja po t reba po te le fonu.

P R E M A L O B O D O H O D ­K O V Z A R A Z V O J M O ­D E R N I H P O S T N I H Z V E Z

Poseben p r o b l e m v n a ­šem podje t ju so tehnično zaosta le te le fonske i n tele­g ra f ske nap rav e i n pregosto poštno omrežje, z a r a d i če­sa r z večjim številom usluž­bencev i n večjim n a p o r o m us t va r j amo m a n j dohodkov i n k v a l i t e t n o slabše usluge k a k o r t i s ta podjet ja , n a k a ­t e r ih področju so že do se­da j v l a ga l i v e l i k o sredstev z a a v t omatske te le fonske i n te legrafske cent ra le ter k a b l e i n V F s is teme za m e d k r a j e v n e zveze. Zan i - . m i v o je, d a se je n a D o l e n j ­s k e m d o sedaj večja pozor­nost posvečala p r e t va r j an ju pomožnih pošt v ma jhne , n e r e n t a b i l n e pošte, t ako d a i m a m o sedaj v S l o v e n i j i na jbo l j r a z v i t o poštno o-mrežje brez pomožnih pošt. N a G o r e n j s k e m n a p r i m e r k l j u b močno r a z v i t i a v t o ­m a t s k i t e l e f onsk i mreži o b ­sta ja ta še vedno 2 pomož­n i pošti. Z a r a d i v e l i k e ga števila m a j h n i h i n n e r e n ­

t a b i l n i h pošt (računamo, d a bomo i m e l i v e l i k o pos l ovno izgubo, saj i m a n . p r . pošta Boštanj pas i ve 900.000 d in , , v S r o r m j a h 700.000 d i n , v V e l . G a b r u 600.000, v S t a r i vas i 550.000 d i n itd.) , j e r a ­z u m l j i v o , d a b o m o m o r a l i s povečano ta r i f o vsa j d e l ­n o k r i t i na jpre j i z da tke p o ­s l o v n i h i z g u b p r i m a l i h p o ­štah m zato ne b o m o u s t v a ­r i l i dovo l j dohodkov , s k a ­t e r i m i b i l a h k o samos to jno r a z v i j a l i mode rno t e l e fon-sko- te l eg ra fsko mrežo. N a ­g l i gospodarsk i razvo j p a zah t e va že danes t u d i n a D o l e n j s k e m boljše T T z v e ­ze, k a k o r j i h imamo , za to s i b o m o p r i z a d e v a l i z a m u j e ­no n a d o k n a d i t i s pomočjo organov ob las t i i n gospodar­s k i h o r g a n i z a c i j :

v t em pe t l e tnem o b d o b j u g radn jo A T C v N o v e m m e ­s tu , v Črnomlju, Brežicah, Krškem, S e v n i c i , B r e s t a n i ­c i , Straži, T r e b n j e m in M e ­t l i k i t e r s sodobno m e d k r a ­j e vno povezavo vseh teh n o ­v i h a v t o m a t s k i h t e l e f onsk ih c e n t r a l .

D r a g i c a R o m e , d i r e k t o r i c a Pod je t j a z a P T T p romet v N o v e m

mestu

VINICA: za krajevni praznik prva pesem strojev iz »Belokranjke« 21. o k t o b r a p r ed devet ­

n a j s t i m i l e t i so N e m c i i n ustaši n a p a d l i V i n i c o , p a r ­t i z a n i p a so o d b i l i sovražni­k o v n a p a d i n s l a v i l i z m a ­go. V s p o m i n n a t a dogo­dek Viničani v s a k o leto p raznu je j o k r a j e v n i p r a z ­n i k . L e t o s so p r i p r a v e za k ra j e vno s lovestnost ze lo živahne. P r i p r a v l j a l n i o d ­bor bo posk rbe l , d a b i V i n i ­c a k a r najlepše spre j e la ne ­kdan j e borce, k i bodo prišli i z d r u g i h kra j ev .

V i n i c a je letos prece j s p r e m e n i l a svoje l i ce . J u l i j a je Turistično društvo i z Čr­n o m l j a odpr lo n a K o l p i k o ­pališče, z g rad i l o v bližini lično res tavrac i j o i n s tavbo s t u j s k i m i sobami . P r ece j tu r i s tov i n m l a d i n e je že v m i n u l i h mesec ih ob i ska l o naš k r a j . Gost je so b i l i s p o ­strežbo i n top lo K o l p o z a ­dovo l j n i . K o bo do k o p a l i ­šča zg ra j ena še cesta, bo K o l p a oživela.

Z a k r a j e v n i p r a z n i k bodo n a V i n i c i prvič z a b r n c l i to ­varniški s t ro j i , k i bodo p r i ­nes l i Zupančičevemu ro js t ­n e m u k r a j u novo pesem. De l o vne žene bodo dob i l e zaslužek v o b r a t u »Be lo­kranjke« i z Črnomlja. V z a ­četku bo obra t z apos l i l 25 žena, kasne je p a se bo šte­

v i l o z apos l en ih povečalo. V i n i c a bo tore j zaživela. Šumenju tople K o l p e se bo pridružilo brnenje šivalnih strojev. Z zg rad i t v i j o a s f a l ­t i r ane ceste p a se bo t u d i t u r i z e m h i t r e j e r a z v i l .

V . D e b e l j a k

Manj vina, toda boljšega

T u d i v našem o k r a j u so letos v i n o g r a d n i k i p r i d e ' a l i m a n j v i n a kot d r u g a le ta , i n s i ce r o k r o g 40 ods o t k o v m a n j . Za t r ju j e j o p a . d a tako dobrega v i n a po v o j n i še n i b i l o . O d k u p n e cene z a p r i d e l ek še n i s o dokončno določili.

Pogodbena setev v Suhi krajini

L e t o s j e žužemberška za­d r u g a s k l e n i l a o k o l i 412 p o g o d b z a 110 h e k t a r o v se­tve v i s o k o r o d n i h s o r t pše­n ice . D o seda j so k m e t j e p r e v z e l i n a d 50 t o n u m e t n i h g n o j i l , m e d t e m k o j e s eme f r a n c o s k e s o r t e v ce­l o t i p r o d a n o i n g a je še ce lo z m a n j k a l o . S e m e n a r n a je p o s l a l a namreč le d e l količine, k i j o j e z a d r u g a z a h t e v a l a .

Se t ev j e z a r a d i suše ne­k o l i k o k a s n a , v e n d a r j e v p o l n e m r a z m a h u . K m e t o ­v a l c e m l e t o s prv ič p r i t e m d e l u p o m a g a t r a k t o r .

1 3 7 . No, res lep kažipot. Takoj smo s « odpravili naprej. Roparji so bili nekam potlačeni in so le malo govorili. Na vrhu smo posedli, da b i si S i l -ver in bolniki malo odpočili. Sil ver je takoj nekaj meril s kompasom ter zrl v zemljevid in kmalu nato pokazal proti kraju, kjer leži zaklad. Mornarji so ga opazovali z odprtimi usti. Silvcr je predlagal, da bi se malo pokrepčali, vendar mornarjem ni bilo do jedi. Bližina zaklada ln okostnjak sta j ih vrgla iz tira. Tedaj je zadoncl pred nami trepetajoč glas in zapel: »Petnajst mož na zaboju mrtvega moža — Ju-hu-hu! :-<...

1 3 8 . Svoj živi dan nisem videl bolj prestrašenih ljudi, kot so bili na trenutek roparji. Vs i so pre-blcdeli. En i so planili na noge, drugi so se okle­ni l i tovarišev. Stari Morgan se je vrgel na tla in ječ al: »To je F l in t . . . ! « Pesem je iznenada utihnila. Nekdo je še zaklical: »Bežimo!« Sil ver pa se še ni uklonil; slišal sem, kako so mu zobje šklepetali, vendar še vedno ni hotel odnehati: »Tovariši! Prišel sem po zaklad in od tega me ne odvrne niti sam hudič ne!« Toda nikogar n i ohrabril. Ko so slišali njegove drzne besede, j ih je bilo še bolj groza.

1 3 9 . Tedaj se je Jurij Merry ojunačil: » S o d ^ * * » prvega visokega drevesa. K o m -da smo na napačni sledi. Glas je bil sicer Flinf| ̂ ^ o j povedal, da to še n i pravo, v emu precej podoben — vendarle nI bil tako o*!^ 0 a i n - je zgodilo pri drugem. Tretje lasten — bil je bolj podoben — strela! — bil | K ' , r a v i rastlinski velikan. V njegovi glas Bena Gunna! Naj bo živ ali mrtev, njega *, *° vadila cela četa vojakov. Gotovo nihče ne boji. Res so se naglo otresli s t r S j £ h 5 * ^ z morja. Mornarji se niso nič Kmalu so se spet živahno pogovarjali in v č ^ C j ^ o č n o in lepo drevo. Vedeli so, vmes prisluškovali. K o pa niso slišali nobene^kj* v njegovi hladiti senci zakopan glasu več, so si spet naprtili orodje in kreni" j j ^ 8 0 samo na zlato. Oči so j im go-dalje. Zdaj sem sprevidel, da se Bcna G U B " *

nihče ne boji. Pot je držala nekoliko navzdol 1 iA^ e * n o hitreje. Pozabili so na dok-

"* tudi Silver je ob misli na zlato /

Pri medvedih na večerji i N a gozdove B r e z o v e r e b r i I s e že spušča večer. H i t i m o § po o z k i h , i z h o j e n i h poteh, g G o z d šelesti. Čeprav n i n i -I česar v i d e t i , v e m o d a je živ. g N a j as i se ločimo.

»V idva b i r a d a v i d e l a 1 medvede,« p r a v i l o vec Be l e . § » T a m l e v v e j e v ju j e p r e -I ža . . . « pokaže z r oko n a I lično nare j eno k o l i b i c o i z i desk. D o nje prideš po pre ­t i cej s t r m i l e s t v i . »Samo d a 1 m i ka te rega ne ustrelita,« Jše p r a v i , i n že se s top in j e §§ l ovcev i zgube po m e h k i h 1 s tezah. O n i i m a j o nocoj res-

» A h , n e - p r a v j a z i - J e v z k l i k - j n e j š e načrte. G r e d o na n U a A n i t a Covvar t i z Z D A , k o i s r n j a k a . c o j o t e d n i m o r n a r i š k i l e t a l c i i S P e p e t o m Boškinom, z n a ­n a svo j v s a k o l e t n i p r a z n i k Iz- | j n i m jeseniškim l o vcem, se v o l i l i z a s v o j o tnis« . I z v o l i t e v tj p o v zpneva na prežo. O d l o -v s : i ko i e tne k r a l j i c e Je s t a r p r i - 1 živa n a h r b t n i k e i n torbe i n v i l .'Kij m o r n a r i š k i h l e t a l c e v z a s p r i p r a v i v a puški, n j i h o v p r a z n i k . K a l e , da m a r š i - 1 »Za vsak slučaj, če p r i d e kje n a s v e t u kar n e m o r e j o g lisjak,« p r a v i v a , ž ivet i brea r a z n i h » k r a l j i c l e - j j P o t e m o b m i r u j e v a . P r e d pote- . . . P n a m a je jasa , n a ka te ro že

več let p r iha ja j o m e d v e d i . P r a v p r ed t r e m i d n e m i so p r i p e l j a l i n a jaso d v e p o g i ­n u l i k r a v i . V i d i v a j u , k a k o ležita ko t dvo je po s ekan ih dreves . P o g o v a r j a v a se še-petaje. P r i p o v e d u j e m i , k a ­ko j e po K a r a v a n k a h za l e ­zova l gamsa . . . P o d seboj v grmičevju zaslišiva s t op i -

iS nje.

I »Mogoče je Mi lan,« p r a v i . »Navel ičal se j e čakati n a s r n j a k a , p a j e prišel sem.«

P r i s l u h n e v a . Nič več. K o ­r a k i so o b m i r o v a l i . »Aha. . . « n a m a u ide . P epe že p r i p r a ­v i ba t e r i j o n a a k u m u l a t o r .

Sla z a e l e g a n t n e ž e n e s p e t n o - Iz grmičevja se u t r n e črna v « p r i v l a č n o s t : d r a g o c e n i n l i s a . Sedaj ga že pov s em h k r a t i p r a k t i č e n n a k i t v o b l i k i v i d i v a . M a j h e n medvedek , p r s t a n a , k i Je o b e n e m u r i c a . I z d i se, ko t da j e pov s em N a g o r n j i s U k i Je v i d e t i p r s t a n , črn. N a r e d i neka j s t op in j k o Je z a p r t n a r o k i , d o l n j a p a j p r e ^ m r h o v i n i , v e n d a r se k a ž e , k a k o se u r i c a u p o r a b l j a , j p r e m i s l i . Oprezu j e . L j u b k a S e v e d a J « c e n a p r e v e č » U m a , živalca. No , še neka j k o r a ­n a b i s i l a h k o t a n a k i t p r i v o - kov d O večerje, ga V m i s l i h • č i l e t u d i n a s e ž e n s k e , v s a j d o - i z podbu j a va . Ne , za t ak po~ k l e r g a n e M u r a r s k a l n d u s t r l - d v i g s e m še p r ema jhen , j a z ače l a s e r i j s k o I zde l ova t i t u - i s e medvedek p r e m i s l i i n n a

*|moč h i t r o odhlača z jase v gozd. P o g l e d a v a n a uro . P o l šestih.

K m a J u se že povsem s t e m n i .

»Sedaj bo ver j e tno neka j časa mir.« p r a v i m . T o d a ne. Z e čez k a k e po l u r e d o b i j asa novega o b i s k o v a l c a . T a n i prišel tako p r e v i d n o kot p r v i . I n tud i t a k o ma jhen n i . P r i b r u n d a l je n a jaso s k o r a k i nočnega s p r e h a j a l ­ca . N i se dos t i o z i r a l n a ­okrog . S t o p i l j e k m r h o v i n i i n se u lege l podoJgoma n a k r a v o . Zaslišala s v a s o p i h a ­nje i n hrus tan j e .

» Ta p a j e že navajen«, j e r e k e l Pepe . O p a z o v a l a s v a ga k a k i h deset m i n u t . P o ­

t e m s v a posve t i l a z b a t e r i ­jo. Skočil je n a zadnje noge. Luč ga je presenet i la . Vžgal j o je, k o l i k o je moge l , n a ­zaj v gozd.

»Prehi tro s v a ga spodila,« p r a v i v a . S k o r a j d a n a m a j e žal. M o r a l a b i ga pus t i t i še k a k e po l ure . M e d v e d po­t rebu je z a svo j ob rok d o b r ­šno količino mesa.

Z a k o l i b o s v a zaslišala l om l j en j e vej i n sop ihan j e . P o s t r eh i se je kda j pa kda j z apod i l po lh . S o p i h a n j e je b i l o vse bol j razločno i n b l i ­z u . T o je s a m o k a k i h šest me t rov pod k o l i b o . M e d v e d na ju je z a voha l i n se je b a l napre j . A l i pa se ne bo j i ? M o i d a samo čaka, p o m i ­s l i m .

» Ta pa sope, kot d a b i h l o ­de prenašal,« p r a v i Pepe . No , še dobro , d a i m a m p u ­ško. Sa j bo v enda r t r e b a n e k a k o p r i t i s ko l i b e na j a ­so i n napre j do ceste i n av ­t o m o b i l a . . .

N a jasa p a j e zopet m e d ­ved. T a k o j posve t i va z luč­jo. V i d i v a , d a n i p r v i i n ne d r u g i , k i s v a j u pre j opazo ­v a l a . N a r a v n o s t o g r o m e n je. S v e t i v a m u v oči. P resene ­čen se o z i r a k nenavadne ­m u soncu . Ze m i s l i v a , d a jo bo pob ra l , t oda n e ! Usede se p r ed n a m a n a t l a i n t i ho b r u n d a . Se sve t i va . V e l i k a g l a v a se maje, kot v t a k t u , toda ne zbeži. T u d i m r h o v i ­ne se ne l o t i . P r ep ros t o se­d i , maje z g lavo . P o s v e t i v a v m r h o v i n o i n m u tako ho-čeva pokaza t i pot do večer­je. V s e kaže, da na j inega nasve ta n i r a z u m e l . O p a z u ­j e va ga k a k i h šest m i n u t , m o r d a tud i več.

» T a b i b i l dober za i g r a l ­ca,« rečem. P o g o v a r j a v a se skora j nag las . M e d v e d a t o nič ne mo t i . O d i g r a t i hoče

svo jo v l ogo d o k o n c a . U g a -su j e va luč i n kot d a b i z a ­stor p r i i g r i pade l , se k o ­smat inec postav i na vse šti­r i tace i n j o pobere v gozd.

Se t r i k r a t s v a ga v i d e l a . Sedaj j i h n i s v a več ločila m e d seboj . K o se j e že b l i ­žala deve ta u ra , s v a z a s l i ­šala lovce, k i so p r i h a j a l i z d r u g i h prež. K o so prišli n a rob jase i n s v a že v i d e ­l a n j i ho vo luč, s v a m i d v a še s v e t i l a n a zadn jega m e d ­veda .

»Ej , m e d v e d j e spodaj!« sem zakričal.

»Kakšen m e d v e d neki,« so se s m e j a l i . »No , l e p r i -d i t a d o l . g r emo domov ! « so na ju p o k l i c a l i .

P r e v i d n o s va se s p u s t i l a

po l es t v i n a t l a i n obsve t -l j e v a l a pros tor z a prežo, k je r j e ves večer sope! m e d ­ved , k i se n i u p a l n a jaso. S p r i p r a v l j e n i m a puškama s v a prišla d o lovcev .

»No , s t a v ide la?« so n a j u z v e t e r a n s k i m nasmeškom s t a r i h , izkušenih l ovcev po­vpraševali.

» P a s i se ka j ba l? « m e j e povprašal oče.

» K a j b i se bal,« s e m re­k e l , v e r j e tno t a k o nep r e ­pričljivo, d a so se vsi za­s m e j a l ! .

Z a p u s t i l i s m o gozd. P o l h i so se p o d i l i po ve j ev ju . M e d v e d je čakal, da se noč u m i r i . N e k j e je z a v i j a l l i s ­j ak .

Peter Breščak

S t r a h o t e m e g a t o n Moč atomskih bomb mer i jo

s K T (kilotoni) in M T (me­gatoni). A t omska bomba, k i ima 1 K T , streza moči »kla­sične« bombe od tisoč ton tr in i t ro to luo la , bomba od 1 M T je po moči enaka m i l i -j ontonsk i bombi t r i n i t r o t o lu ­ola. Bomb! , k i sta padl i na Hirošimo (6. avgusta 1945) i n Nagasak i (9. avgusta 1945), sta Imeli po 20 K T . Jedrske bombe, s ka t e r im i so že de­lal i poizkuse, pa so Imele po 1, po 10 ln celo ,47 megaton (MT) Sedaj pa že govori jo

o pro izvodnj i atomske b o m ­be z močjo 100 M T .

A t omska bomba z močjo 20 K T je s svojo razd i ra lno in uničujočo s i lo zajela k rog s p remerom b l i zu 7 k m , Je­drska bomba z močjo 10 M T pa zaseže področje s preme­rom 50 k m .

Izračun! so pokaza l i , da b i 10 j ed rsk ih bomb, k i b i imele vsaka po 200 M T , p a r a l i z i ­rale vso industr i jo Z D A a l i uničile vse pol jedelstvo Ukra j ine , žitnice Evrope.

Zanimivosti o našem cestnem prometu

S k u p n a dolžina cest v J u ­goslav i j i m e r i 82.210 k m . A s ­fa l t i ran ih , be ton i ran ih aH kockan ih pa imamo le 8061 k m cest.

Na jman j imamo cest I. r e ­da, zgolj 9663 k m , največ pa IV . r eda : 33.856 k m . Ces tn ih mostov, daljših od 10 m, je 3211.

N a naših cestah je y p r o ­metu nad 5000 avtobusov, okrog 35.000 tovornjakov i n nad 45.000 potniških avtomo­bi lov . Največ vo z i l ima L B Srb i j a . L a n i so voz i l a jj&-nega avtomobi lskega p r o f l f c ta prepel ja la 102 mi l i j ona 84 tisoč potn ikov In 12 mi l i j o ­nov 350 tisoč ton bla^a.

Kdo je napisal »Mein Kampf«?

Bivši H i t l e r j e v n a m e s t ­n i k i n v o j n i zločinec Ru»!, do l f Hess , k i j e z a p r t v zavezniški t r d n j a v i S p a n -d a u p r i B e r l i n u , j e nedav ­n o i z j a v i l : »Kn j i go ,Medn K a m p f n i n a p i s a l H i i l e r , temveč jaz . «

Globinska podmornica

V Z D A so p r e i z k u s i l i no ­vo p o d m o r n i c o s posadko d v e h l j u d i . T o je p o d m o r ­n i c a , k i se l a h k o po top i v g l ob ino 1800 m e t r o v i n je p r v a take v r s t e na sve tu .

NAGRADNA ANKETA: It danes! Po zeleni, rdeči in modri

barvi prihajamo danes pred naročnike spet enkrat v stari, solidni črno-beli »obleki«. Za rjavo se po

O tem, da SEMIČ močno spreminja svojo zunanjo podobo, smo zadnje tedne že večkrat poročali. Domačini in vaščanl iz najbližje okolic« no zares krepko poprijeli ln prostor za novi spomenik dobiva Iz dneva v dan mikavnejše lice.

Na sliki: skupina Scmičanov pri prostovoljnem delu

skupnem sklepu sploh ni­smo odločili; ni skladna s črnim tiskom, sploh pa ve­lja za vse barve, ki smo j ih imeli doslej: v sodu so prav lepe in temne, na papirju pa se ob sušenju spremene oz. so posušene tako svet­le, da nobena ni tako sve­ža in čista, kakor je pri prvih, poskusnih odtisih.

Zato predstavljamo da­nes Dolenjski list svojim bralcem in naročnikom še v običajni črni tiskarski barvi. Upamo, da vam bo tudi ta zelo všeč — in kar je še važnejše: n a j c e ­n e j š a j e in zelo bi nam bilo všeč, če bi se jeziček na tehtnici današnje anke­te močno nagnil v prid čr­ne barve! Gre za precejš nje razlike in najraje bi vam že kar danes predla­gali: odločimo se za črno-beli tisk Dolenjskega lista, ob praznikih pa naj bi imel kakor doslej eno izmed barv, k i j ih boste izbrali.

No, pa prepustimo izbiro naročnikom in bralcem na* šega tednika:

na 12. strani današnje številke objavljamo

N A G R A D N O A N K E T O , na katero nam, prosimo, t a k o j odgovorite. Zadnji dan za sprejemanje odg"* vorov je torek, 24. oktober izid ankete pa bomo obj» ' vili že prihodnji četrtek-Pravtako vam bomo spo* ročili imena 25 izžreban­cev že v prihodnji številki ki bo izšla v povečanem obsegu zaradi občinskih praznikov v Brežicah u 1

Novem mestu. Prosimo vse naše bralci

in naročnike, da v anket' sodelujejo. Za odgovore S 6

vam lepo zahvaljujemo u* vas medtem tovariško P° zdravi jamo!

U R E D N I Š T V O IN U P R A V A

m

ASt, "

" ! S .

ootovimo obisk, naj tista naša lepa daktilograjka Tinca reče vsakemu moške­mu, da bi se popoldne rada sestala z njim v dvorcni za konference...«

N A R O B E R A Z U M E L E V p r i j a v n e m uradu vpra­

ša uslužbenec: »Tovariiica, kje pa stanujete?«

»Oh, a l i n i to malo pre­hitro?! Saj sva se šele zdaj­le spoznala h

P A R T I Z A N I V A N E K D O T A H • Slab papir

Sovražnik je z letali več­krat letal nad osvobojenim področjem in metal letake partizanom s pozivom, naj se vdajo. Nekoč je stari kmet Brko iz gorske bosanske vasi opazil, da letalo meče letake. Poklical je vnuke:

»Otroci, hitro poberite te Pavelićeve papirčke!-' (Letake so kmetje uporabljali za ciga­retni papir.)

Ko je Brko' otipal letak, je zmajal z glavo in zabrundal:

»Ante, Ante, kmalu te bo vrag vzel! Zdaj je že tvoj papir zanič.«

»Jaz sem vaš« Majeviški partizani so jese­

ni leta 1941 obvladali cesto Brčko—Tuzla in na nji prežali na ustaše. Nekega dne se pri­peljeta dva ustaša na kolesih. Partizani so ju pustili povsem blizu, nato pa uigali po nji­ma. Enega so ubili, drugi je streljal nazaj in skušal pobeg­niti. Radivoj Kovačevič je te­kel za njim. Ko ga je skoraj že dohitel, se je ustaš vrgel v jarek na eni strani ceste, Ra­divoj je pa skočil v jarek na drugi strani. Toda oba sta imela puško prazno, ne eden ne drugi pa je ni utegnil na­polniti, ker je šlo za sekunde. Radivoj je potegnil revolver, toda petelin se je zataknil. Ustaš je to videl.

»Čakaj, bom videl, če bo moj vžgal,« je rekel ustaš in segel po revolverju za pasom.

Ta trenutek je Radivoj iz­koristil in čez ozko cesto pla­nil na ustaša. Udaril ga je s puškinim kopitom po glav, in onesvestil. Kmalu so se še drugi borci z b r a l i okrog zaje­tega ustaša.

»Čakajte, možje, saj jaz sem vaš« je povsem resno in mir­no spregovoril ustaš, ko se je prebudil.

»Kakšen naš!« je zavpil Ra-divo,.

»No, počasi, počasi, Radi­voj!« se je vmešal stric J o -ca. »Človek govori resnico: on je naš in živ krst nam ga ne more več oteti.«

• Raša preti Rajnu Po kapitulaciji Italije se je

v Istri razplamenela splošna ljudska vsttaja, ki pa so jo Nemci z vsemi silami sku­šali zatreti.

Nekega dne je iz Pulja proti Raši odšla močna nem­ška motorizirana kolona. -Ustavila se je pred podrtim mostom na reki Raši. Na drugi strani so bili partizani. Da bi ostrašili svoje nasprot­nike, so Nemci poslali parti­zanskemu komandantu tole sporočilo:

»Če se .ne vdaste, boste v imenu velikega nemškega raj-ha uničeni!«

Partizanski komandant je mirno odgovoril Nemcem:

»Majhna Raša sprejema borbo z r e l i l c i m nemškim rajhom.«

Fotoamaterji iz Vidma-Krškega so prav gotovo najuspešnejši izmed vseh ljubiteljev te umetnosti v okraju. O njihovih načrtih danes še posebej poročamo, saj pripravljajo v novi sezoni bogato bero akcij in razstav. Na sliki: IVAN GLOGOVŠEK (Videm-Krško) — VRH SLOVENSKEGA VELIKANA.

Fotografija je bila letos na okrajni fotoamaterski razstavi nagrajena

— T i in tvoji poskusi samo­mora! l e poglej, kolikšen je

račun za plini

Z g i n i t i m o r a k a k o r se j o b i l n e n a ­d o m a p o j a v i l , t ako s ta s k l e n i l a V i l e t i n VVi lcroft . K o t bodo čez neka j t ednov n a ­šli n jegovo t rup l o , bo j a vnos t že po za ­b i l a A n g e l a . N e bo se več r a z b u r j a l a . . .

D V A I N D V A J S E T O P O G L A V J E V z a d n j e m d e l u a v t o m o b i l a j e o d ­

j ekn i ] t op udarec i n Geo f f rev je p l a n i l s sedeža. O d p r l j e v r a t a i n r i t e n s k o i z ­s t o p i l , toda z r e v o l v e r j e m j e s t a l n o m e ­ni l v A n g e l a . U s o d n i t r enutek se j e b l i ­žal, t oda čudno: A n g e l j e b i l vse bo l j m i r e n . Zavcj i n mišice so m u b i l i p r i ­p r a v l j e n i z a odločilna bo j , k i g a bo m o ­r e b i t i rešil. Možgani 6o m u de l o va l i n a ­glo, t oda j asno . S t a l je n a s t o p n i c i a v t o ­m o b i l a . P r e d n j i m Geo f f r ev z r e v o l v e r ­j e m , z a n j i m D a t c h , p r a v t ako z r e v o l ­v e r j em , C e bd b l i s k o v i t o p o d r l Geo f f r ev -j a , b i D a t c h sprožil r e v o l v e r . . . Bo l j e počakati, s i j e m i s l i l A n g e l i n vprašal:

» N e g r emo dal je?« » N e , s m o n a ci l ju! « A n g e l je bdi ukleščen m e d d v e m a re ­

v o l v e r j e m a i n po h r b t u ga j e spre l e -te l m r a z . Se n i k o l i n i na l e t e l n a t a k o h l a d n e i n oprezne sovražnike i n h k r a t i t ako neusmi l j eno ko r ek tne . L a h k o j e k a d i l , l a h k o se pogovar j a l z n j i m a . T o ­d a v k l j u b u s o d n e m u t r e n u t k u se j e z a ­s m e j a l :

»Upam, d a bos ta vse o p r a v i l a po vnap r e j določenem ce r emon i e lu . T o l i ­k o k r a t s e m se vprašal, k a k o ta s t v a r po t eka . B i l b i razočaran, če m e n e b i u b i l a p o vseh p r a v i l i h vaših gangster ­s k i h p redp isov . «

D a t c h se j e za reza l , Geo f f rev j e p a r e k e l :

»Pravzaprav n ! n o b e n i h posebn ih ceremonSj. J e k a r h i t r o opravl jeno.«

O b t e m j a s n e m i n h l a d n e m odgo­v o r u je A n g e l a zazeb lo p r i s r c u . N a t i ­h e m i e pr i sege l , d a se bo s t rahotno m a ­ščeval za te grozne t r e n u t k e če ostane živ.

»B i l o b i najbol je , d a stop i te k t i s te -m u l e d revesu . J e p r a v pripravno,« Je r eke l Geo f f r ev .

A n g e l j e za h i p o m a h o v a l , po tem p a Sel. R a z u m e l je, zaka j človek uboga l j u ­d i , k i m u upe r i j o r e v o l v e r v p r s i a l i v h rbe t : t o j e nagon samoobrambe , u p a ­nje, d a se bo m o r d a še v zadn j em t r e ­n u t k u k a k o rešil.

P r i g n a l a sta ga do v e l i k e ga h ras ta . D a t c h m u Je odpe l suknjič i n r a z g a l i l sra jco, rekoč:

»Nekateri t i p i nos i jo o k l e p p a z a m a n streljaš vanje.«

Seda i j e l e Geo f f r e v m e r i l z r e v o l ­v e r j em v A n g e l a , k e r j e i m e l D a t c h o p r a v k a z n J i m . Šofer Je p r eg l edova l

mo to r a v t omob i l a . T r e n u t e k je b i l p r i ­m e r e n .

A n g e l se j e m a l c e nagn i l , k a k o r d a hoče pomaga t i D a t c h u , po t em pa b l i s k o ­v i t o z g r a b i l z l e v i co ganster ja z a z a ­pestje. D a t c h se je z ama ja l , sprožil je , toda k r o g l a j e švignila z a ce l m e t e r m i m o A n g e l a . V nas l edn j em t r e n u t k u j e A n g e l s t ako s i l o z a m a h n i l p o D a t -chovem v r a t u , d a je k a r zapoka lo i n gangster j e k l e c n i l . A n g e l ga j e d v i g n i l i n pos t a v i l predse ko t živi z i d . V teh sekun/iah je doce la po zab i l n a Geo f f r ev -j a , k e r m u je šlo p r edvsem zato, d a one­sposobi D a t c h a . V p r v e m t r e n u t k u G e o ­f frev n i moge l u s t r e l i t i , k e r j e b i l p r e d A n g e l o m D a t c h , sedaj j e pa sprožal. A n ­gela j e neka j z v so močjo u d a r i l o v desno ramo . R o k a m u je o t r p n i l a , v e n ­d a r se je spet o b r n i l , držeč p r e d sabo Da t cha . k i ga je p r e d r l a tovariševa k r o ­g la i n m u j e i z r ok od le te l r evo l ve r . A n g e l z r an j eno desn i co r e vo l v e r j a n i moge l pob ra t i , i z l eve pa n i s m e l i z p u ­s t i t i ub i t ega ganster ja , k e r b i i z g u b i l svoj »ščit « . D v i g n i l j e g lavo i n v i d e l Geo f f r e v j a neka j me t r o v p r e d sabo.

»Dam t i m i n u t o časa, d a se pokesaš!« m u j e besno i n z l e d e n i m g l a som r e k e l gangster. P o t e m je z a k l i c a l : »Hoonk, h e j ! K j e s i , budalo?«

A n g e l j e sp r ev ide l , d a gangster kliče šoferja n a pomoč. T o bo s labo , saj m u bo šofer l a h k o prišel za hrbet .

»Hoonk ! « se je znova z a d r i Geo f f rey . N i se s m e l o b r n i t i , k e r bd A n g e l i z r a b i l priložnost. A n g e l , k ; je b i l ob rn j en p r o ­t i a v t o m o b i l u , je p a o p a z i l neka j čud­nega : šofer se n i več s k l a n j a l n a d m o ­tor, temveč j e neg ibno ležal n a t l eh . Geo f f r e v ju p a se je za hrbe t v m r a k u t i h o t a p i l a neka ženska. N e n a d o m a j e sp r egovo r i l a :

»Geoffrev, ne s t r e l j a j ! T o je u k a z .Nev idnega gospodarja'.«

G a n g s t e r j e zaz i j a l o d začudenja. » K a j . ka j? « j e r e k e l . » K d o stoj.; z a me ­noj?«

»Jaz s e m , Sony! « A n g e l j e z a d i h a l s p o l n i m i pljuči i n

k a k o r v s a n j a h slišal o s o m o vprašanje: » K a k o s i prišla sem, Sony?« »Peš , « je h l a d n o k r v n o odgovo r i l a

Geo f f r ey ju . »Rekla s e m t i že, ka j j e u k a z a l . N e v i d n ; gospodar'!«

»Toda A n g e l j e u b i l Datcha!« j e k l i k n i l Geo f f r ey .

Sony j e s t op i l a preden j i n r e k l a h l a d n o :

» I n k a j zato?« A n g e l j e v t r a v i z r a v e n sebe o p a z i l

Da t chov r e vo l v e r . Počasi, počasi se j e p o m a k n i l k n j e m u . K o bd s m e l i z p u s t i t i m r t v e g a D a t c h a . se s k l o n i t i i n p o b r a t i r e v o l v e r . . .

»Da ga spustim!« je z a k l e l Geo f f r ev . » N e ! R e k l a boš . N e v i d n e m u gospodar ju ' i d a s i prišla prepozno .

»Počasi, Geo f rey , ne počenjaj n e ­umnosti!« j e r e k l a Sony i n ga nag l o z g r a b i l a za roko . T a t r enu t ek j e A n g e l čakal: spus t i l j e t r u p l o i n p o g r a b i l r e ­vo l ve r .

»Tako je, Geo f f r e y ! Sony v a m je d a l a pamete ; nasvet! «

G a n g s t e r je p r e t r n i l . V e d e l je, d a b o A n g e l n e u s m i l j e n . Z a k l e l j e i n p o m e r i l . T o d a A n g e l j e b i l hitrejši. Geo f f r e y se j e v zadn j em z d i h l j a j u sesedel n a t l a .

A n g e l je s t op i l k Sony . N j e n e oči so g ledale b re z i z ra zno . A n g e l rv v ede l , k a j naj s to r i . Z a t o je s a m o z a m r m r a l :

»Hva la varni!« N j e n e oči so zas i ja le , k o j e po t iho

vprašala • » A l i je to vse? « » Z e drugjč ste m i rešili življenje, p a

ne v e m z a k a j . . . « S t o p i l a ie k n j e m u , ga n e n a d o m a o b ­

j e l a ok rog v r a t u i n p o l j u b i l a . »Oprostite.« je z a m r m r a l A n g e l . »Jaz

s e m ranjen.« H i t r o i n b r e z besed ga j e odpe l j a l a k

a v t o m o b i l u , m u s l e k l a suknjič i n z r o b ­c em p r e v i l a r ano .

»Pazi te d a se šofer ne osvesti,« j e r e k e l A n g e l i n pokaza l n a neg ibno te lo ob a v t o m o b i l u .

» Ta se ne bo več osvesti l ! « j e odgo­v o r i l a spet h l adno . » V i p a mora t e tako j k z d r a v n i k u . P o z n a m enega, n i daleč.*

T R I I N D V A J S E T O P O G L A V J E K o sta se v o z i l a p r o t i mes tu , j o je

vprašal A n g e l : »Kako ste prišli za n a m i ? N i k j e r n i ­

s em v i d e l še k a k avtomobil . « »Skrila s em se v v e l i k kovček zada j

v a v t u , v ka t e r em so vas pe l j a l i . K e r je H o o n k n e k a l p o p r a v l j a l mo to r , n i s e m mog la t a k o i v e n , zato s e m m a l o z a m u ­d i l a , s i ce r b i v i sp l oh ne b i l i r a n j e n i . . .*

U s t a v i l a je a v t o m o b i l p r e d n e k o m a j h n o v i l o l n po z von i l a .

»Ce z d r a v n i k p r i p a d a b a n d i , bol je* d a v i ne greste z menoj, « j e r e k e l A n g e l .

»Bodite b re z s k r b i , t a n i naš!« O d p r l je m a j h e n z a v a l j e n moški, ju

odpe l j a l v o r d i n a c i j o i n tako j p og l eda l rano . • »Kako j e z v a m i , Sony?« je vprašal.

»Dobro. P a v i ? « »Gre . l e d e l a j e preveč.« C e z pet m i n u t Je že i z v l e k e l k rog lo j

k i j e b i l a A n g e l u obtičala med, d v e m a r e b r o m a .

»Zavo j m o r a d o jutr. ; zvečer o s t a t i nedo takn j en . C e boste d o b i l i m a l o vro­čine, v z e m i t e k a k aspirin,« je rekel z d r a v n i k A n g e l u ob s l o v esu .

V s o b o t o , 21 o k t o b r a , bo m i n i l o o s e m n a j s t let o d k r v a v e g a o k t o b r a 1943, k o so v K o s t a ­n j e v i c o n a K r k i p r i d r l i N e m c i i n p o b r a l i p o m e s t u i n o k o l i c i s e d e m d e s e t mož , o d k a t e r i h s o J i h 25 n a M a l e n c a h u s t r e l i l i .

K o s t a n j e v i s k a k r o n i k a t i s t i h d n i p i š e : »21. o k t o b r a 1943 s e z a č n e v e l i k a n e m š k a

o f e n z i v a . T a d a n s e j e p o d n e m š k i m t a n k o m p o d r l m o s t . T a n k i n m o š t v o padt i ta v K r k o . P o d k o s t a n j i n a M a l e m t r g u v K o s t a n j e v i c i p a d e m i n a i n u b i j e štiri v i š j e n e m š k e o f i c i r ­j e . B e l o g a r d i s t i i n N e m c i t r d i j o , d a j e b i l a v r ž e n a o d d o m a č i n o v , za to z g r a b i j o 70 m o ž te r J i h 25 u s t r e l i j o k o t t a l c e š e i s tega d n e n a M a l e n c a h i n z.a K r k o . O s t a l e odpe l j e j o n a R a k o , n a t o p a n a p r i s i l n o de l o . n e k a j p a i z ­pus t e . S m r t t a l c e v so ta j i l i . I z k o p , p r e v o z i n poko -^ v s k u p n e m g r o b u n a p o k o p a l i š č e s e izvrš i šelt- 29. d e c e m b r a 1943. 21. o k t o b r a 1943 p a d e j o t u d i t r i j e t a l c i v O r e h o v c u , e d e n n a D o l š c a h , 13 p a n a P r e k o p i « .

T i s t e g a d n e j e b i l o v K o s t a n j e v i c i t o l i k o z m e d e i n s t r a h u , d a j e t u d i na j s t a re j š i k r o ­n i s t i n e p o m n i j o . N e m c i s o b i l i k a k o r o b s e ­d e n i . P o b i r a l i s o m o š k e i n p r i t e m n i s o p r i ­z a n a š a l i n i t i f a n t o m , k i s o b i l i š e p r e m l a d i z a obo j rožene a k c i j e . M n o g o m a t e r , ž ena l n d e k l e t p a t u d i o s t a l i h p r e b i v a l c e v t i s te noč i n i m o g l o z a t i s n l t i očesa . S v o j c i so s p r a š e v a l i n a d u t o v o j a š č i n o , k j e s o n j i h o v i d r a g i , v e n -dlar J i m l e - t i n i s o h o t e l i p o v e d a t i , s č a s o m a p a so z ače l i n a m i g o v a t i . N e v e m o , k a k š n a Je b i l a z a d n j a p o t u s t r e l j e n i h , n a M a l e n c a h j e z m a n j k a l a s l e d . T a m k a j s o j i h o d b r a l i 25, o s t a l e s o v k k l l n a R a k o , k j e r s o j i h s t r p a l i v k l e t , v k a t e r i Je bt lo t o l i k o l j u d i , d a Je o d p o m a n j k a n j a z r a k a c e l o g o r e č a s v e č a u g a s n i l a . S k o r a j b i s e b i l i v s i zaduš i l i , d a nI v z a d n j e m h i p u l e p r e b l i s n i l n e m š k e g a s t r a ­ž a r j a ž a r e k č l o večnos t i : o d p r l j e v r a t a , d a Je c e l i c a d o b i l a v s a j s k r o m e n v a l s v e ž e g a z r a k a .

Z a K r k o p a s o teda j ž e z a r e g l j a l l s t r e l i . V r s t a m o ž Je p o p a d a l a n a t l a i n e n e m u s e J « v s m r t n e m b o j u š e izvi ] g l as i z p r s i . Z o b r a z o m v t l a J e k r i č a l , d a Je o d m e v a l o z a o b k r š k l m v r b i n j e m : » B o r u t . B o r u t . . . «

S i n g a nt s l iša l . K d o ve , ka j Je b i l o v t e m ž a l o s t n e m g l a s u ? M o r d a p o s l e d n j e n a r o č i l o , m o r d a o p o m i n , m o r d a n j e g o v a k i p e č a l j u b e -

z*m, m o r d a gnev , d a j e s r e d i s v o j i h po l j u m i r a l k o t j e t n i k t u j e g a z a v o j e v a l c a , k i j e d i v j a l p o s l o v e n s k i z e m l j i , ruš i l , m o r i l i n p o -ž iga l v s e , k a r s o u s t v a r i l e r o k e n a š i h d e d o v , k a r s o i z s a n j a l e n j i h v p r i h o d n o s t u p r t e o č i . . .

» B o o o r u t , B o o o r u t . . . « N B i l o j e n a r o č i l o : b o d i m o č a n k a k o r s t o l e t ­

n i k r a k o v s k i h r a s t i , k i so p e l i u s p a v a n k e n a ­j i n i m d e d o m i n j i h b o d o p e l i t v o j i m i n t v o j i h o t r o k o t r o k o m . N e v d a j se, z a k a j p r a v i c a j e v e č n a , t r p l j e n j e m i n e . . . S t i s n i p e s t i i n z o ­be, z a k a j p r i še l b o d a n , k o bo s l o v o n s k i č l o ­v e k s p e t s v o b o d n o d e l a l n a s v o j i h p o l j i h , s p e t o r a l i n se j a l l n se v e s e l i l žetve , k o b o s p e t p e l p o g o r i c a h , k i b o d o z a r d e v a l e v J e ­s e n s k e m s o n c u . Iz pogo r i š č , i z g r o b o v m u č e ­n i h i n p r e g a n j a n i h , i z s r c o s a m e l i h m a t e r l n ž ena , i z v k l e n j e n i h r o k , k i j i h t a k o s r a ­m o t n o v k l e p a j o v b o d l j i k a v o ž ico b o z r a s e l n o v c ve t , cvo t s v o b o d e , e n a k o s t i i n m e d s e ­b o j n e g a s p o š t o v a n j a , c v e t b r a t s t v a i n r e s n i č ­n e e n o t n o s t i , k i j o b o d o s k o v a l e p e s t i t i s t i h , k i s e b o r e v g o r a h .

P r i š l a Je s v o b o d a , m n o ž i c e s o v a l o v a l e po c e s t a h i n t r g i h , o gen j n a v d u š e n j a j e p r e s i n j a l s r c a , č e z k o s t a nJeviški m o s t pa Je s t o p a l a s k r u š e n a m a t i , v s a s e s t r a d a n a i n o n e m o g l a , v r a č a l a s e j e i z t abo r i š ča . I n k o Je p r i š l a do pra l3a , se J e s k r u š l l a . z a k a j z a p u s t i l e so Jo š e p o s l e d n j e moč i . Z v e d e l a je , d a JI j e 21. o k t o ­b r a n e n a s i t n o ž re lo s o v r a š t v a p o g o l t n i l o e d i ­n e g a , č e p r a v m l a d o l e t n e g a s i n a . Z a n j o n i b i l o s v o b o d e , z a n j o n i b i l o n e s r e č e n e ž i v l j en j a več , d o k l e r j e n i p r e v z e l a u s t v a r j a l n o s t m n o ­žic, v k a t e r i s o m a t e r e spet s r eča l e v s e s v o j e s i n o v e . . .

Z a t o J e k o s t a n j e v i š k i k r a j e v n i p r a z n i k z d r u ž e n s p r e g k d o m u s p e h o v i n v s e s t r a n e g a n a p r e d k a p r e b i v a l s t v a . T o Je s p o m i n n a v s e h t i s t i h 42 t a l c e v k i j i h j e t e g a d n e ž r t v o v a l a K o s t a n j e v i c a s s v o j o o k o l i c o , t a l c ev , k i n a m g o v o r e :

Z d a j , k o v s v o b o d i n o v s i d o m g r a d i t e , z d a j , k o u t i h n i l J o k Je , b o j n i k r i k , z da j , k o z a m i s e l n a š o de l a t e , ž iv ite , t ova r i š i , s t e ž iv n a s s p o m e n i k .

L A D O S M R E K A H

Komunist naj bo graditelj novih družbenih odnosov 1 ¥ občini Videm-Krško bodo letos 4 večerne politične Sole — širok prooraffl

ideološke vzgoje članov ZK — Doslej že 100 prijavljenih slušateljev

N e d a v n o s m o o b i s k a l i se­k r e t a r j a občinskega k o m i t e ­j a Z K M i l a n a R a v b a r j a i n ga vprašali z a s m e r n i c e ideološke vzgoje članov Z K v občini.

Tovariš s ekre ta r n a m je de ja l , d a je občinski k o m i t e Z K v Vidmu-Krškem " z a d ­n ja l e ta uspešno o r g a n i z i r a l ideološko vzgo jo s v o j i h čla­nov . V z g o j n o d e l o j e s i c e r močno .porast lo , v e n d a r j e spričo vzgo jne v l oge k o m u ­n i s tov po t r ebno t o de l o n a ­da l j e v a t i . K o m u n i s t na j bo o rgan i za to r i n v o d i l n a s i l a g r a d i t v e n o v i h družbenih odnosov .

V o k v i r u p r o g r a m a ideo­loške vzgo je članov - . v n a ­m e r a v a občinski k o m i t e o r ­g a n i z i r a t i 4 politične večer­n e šole. So le bodo v V i d m u -Krškem, B r e s t a n i c i i n n a S e n o v e m , p r e d a v a n j a pa se bodo pričela v začetku no ­v e m b r a i n bodo t r a j a l a d o k o n c a m a r c a . P r e k o 100 k o ­m u n i s t o v i n družbenih de­l a v c e v bo o b i s k o v a l o te šo­le. T o dokazu j e , d a i m a j o k o m u n i s t i i z občine V i d e m -

> željo do i d eo ­loškega izobraževanja. T u d i letošnji p r o g r a m p redavan j upošteva z a n i m a n j e i n res­

nične potrebe k o m u n i s t o v te r p rob l eme , k i j i h sreču­je jo v v s a k d a n j e m ž iv l je­n j u . Z a r a d i pest rost i p r o ­g r a m a p r edavan j i n k v a l i ­t e t n i h p redava t e l j e v bodo slušatelji n e d v o m n o p r i d o ­b i l i d ragoceno znanje , k i j i m b o k o r i s t i l o p r i d e l u v o r g a n i h družbenega u p r a v ­l j an j a , v o r g a n i h l j u d s k e ob l a s t i t e r v političnih i n družbenih o r gan i z a c i j ah .

K e r n i d o vo l j p r edava t e ­l jev , bo v K o s t a n j e v i c i e n ­k ra t n a teden s e m i n a r . T u ­d i t u se r a z v i j a v r s t a p o d ­je t i j , ko t so k o v i n s k a gt. t e r i j a , ob ra t I ndus t r i j e pe­r i l a , m i z a r s k o podjet je v P r e k o p i i n d r u g a . V vseh teh pod je t j ih je z apos l ena kmečka d e l o v n a s i l a , k i pa še n i dovo l j vključena druž-

beno-politično delo. P a tudi razvo j d e l a v skega samo­u p r a v l j a n j a v I n d u s t r i j i pe­r i l a i n v m i z a r s k e m pod­j e t ju v P r e k o p i n i zadovo­l j i v . Z a p o s l e n i , z l a s t i vod­s t v a t eh podjet i j , potrebuje­j o pomoči; d o b i l i j o bodo n» s e m i n a r j u o ideološkem izo­braževanju.

K o m u n i s t i bodo uspešne­j e d e l o v a l i p r i družbenem ra z vo ju , če b o n j i h o v a ideo; loška i z o b r a z b a t r d n a . Tudi družbeni d e l a v c i se bodo * političnih šolah s e z n a n i l i t v s eb ino i n smer j o našeg* družbeno-ekonoroškega r a ^ v o j a i n n j e g o v i m i p r o b l e m i Z a n i m a n j e z a večerne poli' tične šole i n seminar j e J* v e l i k o , k a r je d o k a z zaves" najširših množic.

D rago Kašteli*

SPOMENIK V KRŠKI VASI Občina Brežice praznuje

29. oktobra občinski p razn ik . Tega dne bo osnovna o rgan i ­zaci ja Z B iz Krške vasi—Ča­tež odk r i l a spomenik, k i bo pričal še pozn im rodovom, kako k r u t a je b i l a nekoč usoda naših narodov, vsem m lad im pa bo daja l spod­budo p r i g rad i t v i srečne bo-

nočnosti i n čuvanju svobod*. Se preden so spre je l i veW|

ko i n odgovorno nalogo, d » zgradi jo spomenik, so član1

Zveze borcev vedel i , da l m a ' j o l a s tn ih sredstev le 170 t i ' soč d inar jev in da bo spomf nik s ta l nad 2 mi l i j ona di­narjev. K l j u b temu nisV ok l eva l i . Pričeli so zbira*' ' sredstva i n uspe l i . V a b i l u z* pomoč so se odzva l i : obči"' sk i l j u d s k i odbor, občinsl? odbor S Z D L , tovarna po' 1 ' ' štva, gozdno ln vodovod"" ' gospodarstvo, občinska

cest­na uprava , kra jevne organ 1 ' zacije S Z B L iz Krške vas1' Čateža, V e l i k i h Ma lene Skopic , K U D »Ivan Rožanc' Iz Krške vasi , l o vsk i druži* iz Cerke l j i n Čateža, ga>'£ sko društvo iz Skop ic , r * » ' ška družina iz Brežic, vaščf n i i z Krške vasi,» Čateža & I V e l . Ma l ene ter d rug i . N a « " za spomenik sta brezplacn": i zde la la študent arhi tektu ' ' ' ' Jože A js te r iz Krške vas i . 1 * akademski s l i k a r prof . M : f

Kug lev iz Brežic. O b odk r i t j u spomenika o< '̂

do govor i l i v i dn i j a v n i P°K tlčni de lavc i , naka r bo sled"; bogat k u l t u r n i spored.

Krajevni praznik v Kostanjevici V s o b o t o i n nede l j o , 21.

In 22. o k t o b r a , p r a z n u j e K o s t a n j e v i c a n a K r k i s v o j k r a j e v n i p r a z n i k v s p o m i n n a s t r e l j a n j e t a l c e v 21. ok­t o b r a 1943. P r a z n o v a n j e — p r i r e j a g a S Z D L — b o po­t e k a l o p o n a s l e d n j e m spo­r e d u :

21. o k t o b r a o b 19. u r i : O g n j e m e t , priž ig s p o m i n ­ske b a k l e ;

o b 20.30: V i n k o S t r g a r : H E R O I C A . — G o s t o v a n j e S L G i z C e l j a . P r e d s t a v a b o v D o m u k u l t u r e .

22. o k t o b r a o b 9. u r i : K o ­m e m o r a c i j a p r i s p o m e n i k u ta l cev . ( P r i r e j a j o o r g a n i z a ­c i j e , društva, p o d j e t j a i n

u s t a n o v e i z K o s t a n j e v i c e s s o d e l o v a n j e m godbe n a p i ­h a l a i z Vidma-Krškega. )

o b 10.30: Srečanje od -b o j k a r j e v T V D L e s k o v e c i n T V D K o s t a n j e v i c a . P r i r e d i ­tev b o n a o t o k u ;

o b 11.00: šahovsko tek­m o v a n j e v t e l o v a d n i c i T V D P a r t i z a n , K o s t a n j e v i c a .

V a b i m o vse p r e b i v a l s t v o K o s t a n j e v i c e i n o k o l i c e , d a se p r i r e d i t e v udeleži v č im več jem številu i n t a k o do­s t o j n o počasti s p o m i n ta l ­cev , k i so v k r v a v e m o k t o ­b r u 1943 žrtvoval i s v o j e živl jenje z a s v o b o d o .

P r i p r a v l j a l n i o d b o r

ii>

( N A D A L J E V A N J E I N K O N E C )

»Mamica, m i d v a s v a p r i denarju!« j e d e j a l K o z l -a. »Vse b o v a plačala! «

» N o , po t l e j p a p o j d i t a v gost i lno , t a m j e z a denar ! « • r e k l a žena. » T r i s i n e i m a m v p a r t i z a n i h , p a b i m « -etentano g r d o g l e d a l i , če b i i z v ede l i , d a s e m o d i r a l a i ihove tovariše! «

So l z e so n a j u o b l i l e ! J e takšna v s a B e l a k r a j i n a ? j to tovarištvo, l j ube z en a l i k a j j e to? P r e t r e s e n a v I O s r c a , s v a hvaležno p o p i l a be l ino , z a s p a l a na t o k a r t t l e h seveda , i n zde l o se n a m a je , d a n a j u j e z a g r n i l a tojnost p r a v l j i c e . N e z a r a d i v i n a , ne z a r a d i s t r ehe i n Četa, z a vo l j o z l a t e ga s r c a te b e l o k r a n j s k e žene!

Z j u t r a j s v a Jo m a h n i l a p r o t i Črnomlju. E n o u r o i n >1 hoda , k a j j e t o ! Sonce j e s i j a l o ko t n a p o m l a d , to-i n a j i n e noge so b i l e k r v a v e od do lge po t i i n v p r v i i s l o i p o d Semičem s v a s e d l a n a posekano t epko , p o ­grnila m e h u r z domačim hrvaškim t o b a k o m , k i j e b U k o močan, d a U j e čreva za suka l o , i n s v a m o d r o v a l a :

» N a to b a z o ne b o v a n i k a m o r prišla! M o j e noge > od rgn j ene k a k o r o l u p l j e n k r o m p i r , če p a bos h o d i m , >m ozebel ! «

»Zaupaj v B e l o kraj ino!« de K o z i n a i n žmrkl ja ot i soncu.« T u d i z a tvo je noge bo poskrbljeno!«

K n a m a j e p r i s e d e l očanec, d u h a l n a j i n t obak i n ožno s t r m e l v d i m . D e l s i j e m r z l o p i p o v u s t a , n c -•kšno l i p o v o cvet je j e zatlačil van jo i n , ko j e prižgal, - z a s m r d e l o k o t p r i kovaču, k a d a r s i n o d i k o n j s k a k o ­ta.

»O j e j . tovariša, srečna s ta , k o k a d i t a p r a v i tobak!« - v z d i h n i l i n se pričel p o b i r a t i s tepke.

»HaJ, oče, na t e n u m a l c e pravega! « s em d e j a l i n m m u p o n u d i l c e l , v e l i k l i s t domačega t o b a k a .

Očanec se j e z d r z n i l , p o n u h l j a l tobak , i z t r k a l p ipo , i z m l c l v d l a n i t e r natlačil v p ipo . P o t e m jo j e p r i -a l , p o t e gn i l , zagrčaJ ko t zadovo l j en medved , blaženo • j e n a s m e h n i l i n n a m a z r o k o v e l e l :

»Hajdi , tovariša, z a m eno j , t ako j tu l e t r e t j a hiša!« K o t magne t n a j u j e to d v i g n i l o , zašantala s v a z a

i m v hišo, p o r i n i l n a j u j e z a m i z o i n z a t r o b i l s k o z i • Ho pest v k u h i n j o :

»Ka ta , v r z i kepo m e s a v l onec , d v a lačna tovariša a t u ! S Hrvaškega s t a prišla, revčka ! «

K o t b i u s t r e l i l , je b i l polič v i n a n a m i z i i n k a j a ho t e l a ? K a t a j e v r g l a k epo m e s a v l onec , p r i n e s l a

Tone Seliškar:

D E Ž E L A ZLATIH SRC

o d n e k o d lonček pas je m a s t i i n m i z n j o n a t r l a o g u ­l j ene noge, d a so po t em švedrall s k o z i vso B e l o k r a j i n o c u c k i z a m e n o j i n d a n i s e m b i l op rezen , b i se k a j zgo­d i l o .

»K la l i smo , ves ta , tovariša, m e s a bo dovo l j , b r e z skrbi ! « j e r a z l a g a l očanec. » A m p a k ta le tobak , b r a t c a , j e j , j e j , a l i k a j duhaš, Ka ta? «

K a t a , s t a r i c a , se m u j e n a s m e j a l a i n m e s p r s t o m z v a b i l a k s eb i v k u h i n j o t e r m l o d r e z a l a dobršen d e l s l a n i n e .

» Z a popotn ico , d a bos ta i m e l a ! O h , k o b i m o g l a s v o j e m u M a r k u p o s l a t i ! N i g a . . . A U j e živ a l i m r ­tev? . . . P a sa j če d a m teb i , j e p r a v t ako , k o t b i d a l a n j e m u , v s i se z a nas tepete i n z a našo z e m l j o . . . « N a t o solze, b l a g s m e h l j a j ob n j e m .

A v m e n i je n e k a j z a k l j u v a l o . M a r k o . . . M a r k o . . . V d i v i z i j i i m a m n e k e g a M a r k a . I m e n i t e n f an t je , t e l e ­fon is t . . . C e je t a ? P a j i ga opišem od n o g do g lave .

K a t a m e g leda , g l eda , ob ra z sc j i z j asn i , k a k o r d a b i v i g r e d l e g l a n a n j .

» I n b r e z m e z i n c a n a l e v i r o k i j e . . . L a n s k o le to je b i l ranlcn! «

P r a v i je . N j e n s i n ! P r e d t r e m i d n e v i s e m ga v i d e l ! K a t a m e t ' ' ame , p o l j u b i Ln dč k a k o r v s a n j a h : »Po jd i , s i n k o , t c d l , sed i , n i k a m o r še ne hodi ! « K o z i n a p a se j e z očetom b o r i l . I z b a j e b i l a p o l n a

d i m a , K o z i n a p a v ogn ju k a k o r peklenšček, k i sc j e n a p i l žvepla; % r o k o m a h a i n z i z t e g n j e n i m k a z a l c e m v r t a po d i m u . A m e n i se j e zde lo , d a s e m t u d i v d i m u z ag l eda l v i o l i n s k i ključ, g rozd not . T o d a v Črnomel j m o r a v a ! T a m j e z b r a n a v s a s l o v e n s k a k u l t u r a od sme­tane do s i r o t k e !

» A H s i ob pamet?« p r a v i K o z i n a . »Kultura n a m * uide ! « j

K a d i m o , p i j emo , j emo , se r a z go va r j amo i n k " p o s l a v l j a m o , p r a v i s t a r i : •

»Ohe j , k a m p a —? G r e m o še k b r a t u , t a j « k la l ! «

K a t a n a m a obes i k o l i n e z a M a r k a i n k o , v P r a * (i» k o l i k o s v a dolžna — k a j t i k o m i s a r j e v a beseda, **|u beseda ! — se m a m i c a r a z h u d i , k o t d a b i j o o sa P*jJ

» D a b i se t i j e z i k posušil, tovariš, z a te grde sede ! T o j e i z s r c a , n e i z štacune!« J

P r i b r a t u p a spe t k e p a mesa , v i n o , t obak i n fji v i o l i n s k i ključi i n K a t i c a , b r a t o v a e d i n k a , k i je La m e d n a m a , d a s v a n a vse p o z a b i l a . K o v a l a f v nebesa , o n j e n i l e p o t i s v a p e s n i l a , s k r a t k a , b i l o l epo , d a s m o že pričeli p e t i i n K a t i c a s e m , t j a . . . O j e j . o d p u s t i n a m a , zamolčala s v a , d a sva k u j o n a , že oženjena! £

»Račun b o m poravnal ! « s e m de ja l , k o s em 1 , 1

n a h r b t n i k n a r a m o i n puško n a pleča. j j 1

» J e že poravnano!« j e de j a l bra t . » I n d o Crn<> se bos ta p e l j a l a ! K a m p a bos ta prišla s takšnih" gami ! « ^

T a k o ? P e l j a l a ? A v o z n i k ? K a j p a k , K a t i c a ! A J čija g n o j n i koš, a names to v r a n c a voliček i n h U ° V t i Črnomlju. Nočka j e p a d a l a n a z eml j o , m l tri j« ! j f g n o j n e m košu i n k o j e mesec po s i j a l n a d G o r j a ^ ' K o z i n a v n jegove s r e b r n e žarke z a r i s a l v i o l i n s k i *J

N i , d a b i še da l j e g o v o r i l o n a s l e d n j i h t reh °Jf P e t i d a n s v a j o p r i m a h a l a na za j v d i v i z i j o i » ! > ] h k o m i s a r j u n a rapo r t . Z a d o v o l j e n j e b i l . K o sva K/fi s a l a v n a j i n kulturniški b r l o g , n a j u j e k o m i s a * ^ j o k n o g l eda l i n s i d e j a l : 1>

»Mojduš, tisoč t a k i h k o r e n j a k o v d a i m a m , P* J v o j u j e m svet svet ! «

I n že j e segel v s k r i n j o , d a b i n a m a p r i p e l ^fi l j e z a h rabros t . P a j i h Je z m a n j k a l o . I n tako » v yt>\ r a d i m u h a v o s t i usode o s t a l a b re z m e d a l j . Za t o P* , v a B e l o k r a j i n o p r i p e t o v s r c u , deželo z l a t i h src- ^

(Iz k n j i g e L J U D J E l fJ C I M C V E T O M , k i j o }M tonila i n i z d a l a v V&*JF 20- letnice vsitaje »>* v UuigosUaviiiJte Dtolenjs«'', ložba v N o v e m mes^

ZAPISKI Z OBČINSKE SKUPŠČINE SVOBOD V SEVNICI

Obogatimo se z vrednotami kulture in umetnosti

Krajši kulturni program, v katerem so sodelovali oktet PD »Primož Trubar« iz Loke pri Zidanem mostu ' " r ec i ta tor ji, je bil uvod v delovni del nedeljske skup-jjeine Svobod in prosvetnih društev iz sevniške občine, rriinsedemdeset delegatov iz vseh prosvetnih društev jji večje število gostov — med njimi so bili tudi tajnik Zveze Svobod in PD Slovenije Dane Robida, predsednik okrajnega sveta SPD Novo mesto Janez Gartnar, pred­sednik ObLO Sevnica Karel Kolman, sekretar občin­skega komiteja ZKS Tone Kozmus, predstavniki občin­skega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta, Sveta za kulturo ObLO, občinskega komiteja LMS, občinske Zveze DPM in zastopniki občinskih svetov Svobod iz Vidma-Krškega, Trebnjega in Brežic — je Pozdravila tudi skupina pionirjev osnovne šole Sevnica. Skupščina je kritično in objektivno obravnavala stanje I n naloge Svobod in prosvetnih društev v občini z jjamenom, da bi društva svojo dejavnost še bolj pri­bližala ljudem. Skupščina je še en uspeh v vrsti pri­č e van j društev in občinskega sveta SPD v Sevnici ** napredek kulture v komuni.

SEVERIN SALI, pesnik in prevajalec, se je te dni srečal z Abrahamom. Našemu sodelavcu in vsestran­skemu kulturnemu ustvarjalcu izrekamo v imenu številnih prijatelj in znancev: vse najboljše in mnogo zdravih, uspešnih let! — Za petdeset let življenja nam je pesnik izročil v objavo svojo zadnjo pesem:

P o g o v o r z osličkom Poči tniška m e d i t a c i j a

Najvišje sonce. O l e a n d r i . L o v o r . Z r c a l n o mor j e . M i r , k i v a m e rase, im čreda jader , k o j i h ve ter pase. O b l a k o v k rpe , ko t z gub l j en i t ovor , v i s e z meno j m e d Z e m l j o i n V e s o l j e m . K d o s am? O d k o d ? K a j j e s k r i v n o s t sveta?

» I -a, i-a!«

O , glej p r i j a t e l j a ! »Osliček s k r o m n i , še vede l n i s e m , d a s i <u, m e d k o l j e m . T e t u d i mučijo p r o b l e m i d v o m n i ? . P a d a j v a : s k u p a j s p r e d i v a dvogovor ! « In sivček s šopom t rave z a m o r n i j a :

» I-a, i-a!«

»No , torej čuj, k a j vse r o j i m i v g l a v i , g l oboke m i s l i m o r j e m i o b u j a : vprašanja večna, k o t se t emu p r a v i . S e teb i t u d i kda j s k r i v n o s t p o n u j a ? U g a n k a b i t j a? T a j n a po t zvezda?«

» I -a, i-a!«

»Aha , naj j a z začnem? . . . V e l j a ! 2 i v l j e n j e j e . . . No , ka j? M o j d u h i z l e ta v le to se za t e m peha , vprašuje se, vso s t v a r še bo l j v o z l a ! P a t i ? «

» I -a, i-a!«

»Odgovor tvo j , p o v em, n i r a v n o jasen , s i bržkone preveč z a v e r v a n v t ravo . N a j b o m bo l j s t va r en? Dobro . D v i g n i g l a vo ! S r c e , nad loge z n j i m , p o t em l j u b a v i n v s a ta reč, k i s k u p poveže d v a (se m i l e z d i , d a s i se nasme ja l ? ) : k a j dež o t em , k a r r ados t i nas . muči? T e b i to v kakšni se pokaže luči? J e metafizičen tvo j n a z o r ? Biološki? S e m m o r d a s t o p i l na g i b l j i v a t la? «

» I -a , i-a!«

»Odgovor tvo j n i r a v n o kozmološki . . , Z d a j p a p o g l e j v a t ja le — v gaj c i p r e s : K a j b o m , k o p r s t m e b o vsesa l a vase? S o k k o r e n i n ? C v e t s r e d i sončne jase? B o m nič, b o m neka j ? K a j sedaj j e res? K a j k r i j e g rob? L e p r a h ? T r o h n o b e s l avo? I n ka j boš t i ? Osa t ? S p o m i n n a travo?«

»•I-a, i -a! «

»Pustiva melanholične z a d e v e . . . L i slišiš kda j v e s o l j n i h s f e r odmeve , ko* v s a n j a h b i i g r a l e z l a t e f l av t e? Z a sa te l i t e veš, z a k o z m o n a v t e ? E i n s t e i n o v z a k o n — misliš, d a ve l ja? «

»•I-a, i-a!«

» O , p r a v imaš, t i mo j osliček m o d r i , bo l j k a k o r jaz , čeprav s i v e m i k o d r i ! P r e l e p j e d a n , p r e j a s en s i j m o r j a , d a b i s t r m e l a v t e m n i h b r e z e n d n a ! J a z b o m z a d r e m a l , t i se s pašo motiv p a s v a spet v s a k n a s vo j i pravšni po t i Živl jenje, s m r t — vse j e lepo , pog le j ! «

Poves i l i sivček j e g lavo , molči, m o j D a n se manjša, k a k o r sad z o r i , s an javos t p a d a v sa s r e b r n a z ve j . . . Oči so vase m i z a p r l e mor j e , d u h k o t r a k e t a p l o v e n a d obzor j e i n t r g a sonca z z v e z d n i h živih m e j . T e l o p o d g ra v i t a c i j o s v e t a se ziibjje v mreži s v o j i h t a jn , n a d m r a k o m p l a v a , i z globočin m e z r e p o h l e v n a g l a v a i n s k u p a j b r u n d a v a : » I -a, i - a . . . «

F i e s a , 1961

, Literarni večer v Semiču

V torek, 24. oktobra, z v e ­čer bo v počastitev k r a j e v ­nega p ra zn ika v Semiču l i ­te rarn i večer, n a ka te rem bodo svoja de la b r a l i : F r a n ­ce Bevk , Matevž Hace , Janez Menar t i n d rug i . L jud j e ne ­strpno pričakujejo obisk znanih s lovensk ih književni­kov, saj v Semiču take p r i ­reditve še n i b i l o . — L i t e ­r a r n i večer bo najprej ob 17. u r i , kasneje pa še ob 19. u r i . V a b l j e n i so p r eb i va l c i Met t lke , G r a d c a , Črnomlja in d rug ih kra j ev Be l e k r a ­j ine. F . D.

VINICA: vse pomoč prosveu" na vasi!

7. o k t o b r a Je i m e l o o b č n i z b o r P r o s v e t n o d r u š t v o O t o n a Z u ­p a n č i č a n « V i n i c i p r t Č r n o m ­l j u . D r u š t v o Je b i l o v p r e t e ­k l e m l e t u z e l o d e l a v n o , k a r v e ­l j a z l a s t i z a d r a m s k o , p e v s k o l n f o l k l o r n o s k u p i n o . D r a m s k a s k u p i n a J e n a s t u d i r a l a I g ro » B e l e v r t n i c e « i n s e s n j o d v a ­k r a t p r e d s t a v i l a d o m a č e m u o b ­č ins tvu t e r g o s t o v a l a v T r i b u -čah . P r e d g r a đ u i n A d l e š i č i h . -F o l k l o r n a s k u p i n a , k i s o Jo s e ­s t a v l j a l i p i o n i r j i v in i škc o s e m ­l e t k e , j e s o d e l o v a l a p r i p r i r e ­d i t v a h o b r a z n i h p r a z n i k i h . — U s p e š n o j e n a s t o p a l t u d i p i o ­n i r s k i p e v s k i z b o r , k i s e j e ude l e ž i l o b č i n s k e r e v i j e p e v ­s k i h z b o r o v v Č r n o m l j u . B a z e n t e g a Je i m e l o d r u š t v o v e č d r u ­žabn ih p r i r e d i t e v .

N a o b č n e m z b o r a s o m e n i l i , d a Je t r e b a v d r u š t v o s p r e j e t i č i m več m l a d i n c e v l n p i o n i r ­j e v . K e r p r i č a k u j e j o , d a b o d r a m s k a s k u p i n a t u d i v p r i h o d ­n j e na j bo l j d e l a v n a , b o p o t r e b ­n o d v o r a n i d o g r a d i t i g a r d e r o ­b o . V r a z p r a v i j e s o d e l o v a l a t u d i č l an i c a o b č i n s k e g a o d b o r a p r o s v e t n i h d r u š t e v M i l e n a F a -l e s k i n l , k i j e o b l j u b i l a v i n i š k e -m u d r u š t v u v s o p o m o č i n č i m ­v e č u s p e h o v p r i p r o s v e t l j e v a -n j u l j u d i n a v a s i .

V . D e b e l j a k

Za filmsko vzgojo Izšla j e S E D M A U M E T ­

N O S T — p r v a k n j i g a p r i ­ročnika z a f i l m s k o v zgo j o . Pr iročnik j e n a m e n j e n p r e d v s e m f i l m s k i m krož­k o m i n o b r a v n a v a o r g a n i ­z a c i j o t e r m e t o d o d e l a v f i l m s k i h krožkih. U r e d i l i s o g a p r o f . J o v i t a P o d g o r -n i k , T o n e S l u g a i n V i t k o M u s e k . C e n a 40 d i n .

K e r j e pr iročnik p r i m e ­r e n z a vse družbene o r ga ­n i z a c i j e i n šole, k i se z a n i ­m a j o z a f i l m s k o v zgo jo , ca t o p l o pr iporočamo, n a b a v i ­j o p a ga l a h k o pri občin­s k i h s v e t i h S v o b o d in p r o ­s v e t n i h društev. šf

Za člane »oblah odborov

P r e d v o l i t v a m i v nove šolske o d b o r e j e t u d i o b ­činski l j u d s k i odbo r v N o ­v e m mes tu r a z p r a v l j a l o t e m vprašanju. P o poseb­n e m ključu j e določil šte­v i l o članov, k i n a j b i j i h o rgan i zac i j e i n z a v o d i v o ­l i l i v šolske o d b o r e o s n o v ­n i h , pomožnih, s t r o k o v n i h i n s r e d n j i h šol.

V s e D i n s k o boga t em i n ^*tranisko kritičnem re fe-a ie p r eds edn ik občin-vS 8 9 »veta S P D Jože B o g o ­vi <tejal: » Tež imo k načrt­uj, sprost i tv i v s eh družtoe-1*̂ s i l s c i l j e m , u s t v a r i t i pT*1 P r i hodnos t v s a k e m u J f T ^ z n i ' k u i n s t em ce lot-K ^ ^ b i . S a m i us t va r j amo , l i v a r n o i n z n o v a p reob -^ l e t n o , k e r l e t ako l a h k o |5?J<no čas, k i ter ja od fc**f8a p o s a m e z n i k a i n še o l J ^ J od o r g a n i z i r a n i h i n * nov ih de jan j . S vobode i f t b v P ^ s v e t n a društva sp r e -t<J^aJo o b l i k e i n s reds tva . šjjj9 n aš smoter ostane ne-j c e n j e n — oboga t imo se t j j J ^ n o t a m i k u l t u r e i n w r n < * t i . V e d n o z n o v a V j ^ ^ i a r n o . d a napo r i za Se^ ^ J « 1 ! * 1 5 0 r a v e n , k i toju*?9 uresničuje, n iso i z -]<> m a t e r i a l n i , ne gre b o i ^ večji k o s k r u h a i n bj^r e s tanovan je , temveč 0 * . d u h o v n i napredek tok"Uudi. O b v s e m t e m je tiste ° o r g a n i z i r a t i vse s^J: de javnost i , ki načrtno lt a

a n i a j o de l ovnega člove-Itj * l i č n i m i v r e d n o t a m i .

k rep i j o i n kažejo srni-j tijj % Vegovega p r i z adeva -

{ "b^ 'nsk i svet S v o b o d i n ^ . ^ v n i c a s i je močno p r i -i»vn ' d a b i k u l t u r n o d e ­ti«^08.' v društvih p r e -i * w r i ' na nova po ta . j i d a l fe^ Vsebino, o b l i k o in p r i ­ti, .• Z a v e d a l se je, da j e tlorisi proces i n d a j e »ojuj1 mogoče doseči l e v i W ° v » n j u z v s em i zavestr 8« . s i l am i . Večina društev žj^}* P r i l a g o d i l a s o d o b n i m bfcuj v a m po obsegu i n v s e -

i so društva, k i so bor^v!0 načelo, d a je n j i h bt^j^in širina o d v i s n a tltjj/S^rn od r a z n o v r s t n i h o k v i ^ n o s t l v društvenem W > V k r a j i h , k j e r t a V f c , ^ de lu je jo , j e rešeno Še,. a n j e masovnos t i v po-t*v i °*>islkovanja p r i r e d i -Jla. J 1 a k t i v nega sode l o va ­l i n t 8 2 ' 1 ^ P r l m e r J e V

\ŠK} z i d a n e m mos tu , tđ&ai jša društva iimajo S a i , i n P i on i r j e v s v o j i h JVbn k e r so d o u m e l i po-L^a t i naraščaja i n l t «*e ' " vo jo v logo , k i se N S S a u J v v o b l i k o v a n j u d o -N « , e osebnost i . T o so % * r a z v i j a n j e m širo-

J!1 fcui'Vnoerti. k i 8 0 m l a d l ->• " i ^ ^ u , k e r so z a n i m i v e

h u M M * 8 t a r o s t i i n p o k l i -S o v u ^ e i m Je tovariš * ved»i v avo jem poročilu »\, tud i sledeče:

{j? U i J ! ^ « " ) o b č n e m z b o r u ^ ^ t o v l i , , d a M v k r a j u >a * » « i V * t n » . P r < > , > , " n a t l k o r a z e n "C , * 1 * . » a ^ ' t v a n ihče n e

•K " * : » i , t w o S* dot KO n e b o » O a f , . S * r t « n l h n u l o * . K j e r • C " * H M " * 1 M n l t e l n n u d i l i V i ] > , t v " > . J« b i l o o p a z i t i Č» * * > W < L b r * " " » K r a m « In * h f c * ^ n w C * v z a m e m o SirJMi J , " a m « S v o b o d o v « V h1nt!?,'m<». « • t e Je v r a -

^ T ^ 1 " k o l e k t i v , k i J i " < * « l n o l n m a t e r i a l n o

p o d p o r o . » S v o b o d a « n a s t o p a p r e d k o l e k t i v o m k o t o r g a n i z a ­t o r k u l t u r n o - p r o s v e t n e g a d e l a . Z a r a d i t e g a j e t u d i p r e j e l a o d r u d n i š k e g a k o l e k t i v a s e e n k r a t v e č j o p o d p o r o , k o t j o J e I m e l o b č i n s k i s v e t i n v s a o s t a l a d r u ­štvu s k u p a j . O k u l t u r n i p r o b l e ­m a t i k i j e r a z p r a v l j a l D e l a v s k i s ve t , o r g a n i z a c i j a Z K S i n o s t a l e k r a j e v n e o r g a n i z a c i j e . T u d i p r i o r g a n i h s a m o u p r a v l j a n j a v K o ­p i t a r n i l n k o n f e k c i j i » L i s c a « Je s e v n i š k a S v o b o d a d o b i l a v s o g m o t n o p o d p o r o . K t a k e m u r a ­z u m e v a n j u d e l o v n i h k o l e k t i v o v z a k u l t u r n e p o t r e b e Je p r i p o ­m o g l o t u d i sta l lSče o b č i n s k e g a s i n d i l i i l n e g a s v e t a i n s i n d i k a l ­n i h p o d r u ž n i c v p o d j e t j u . V b o d o č e p a s e b o d o m o r a l a d r u -

-H— r i n - » T i M r - " i ; . Se bo l j

v ia . i . , •• imut: V K U H I N J I

n a s l o n i t i n a g o s p o d a r s k e o r ­g a n i z a c i j e In v s a k o p r o s v e t n o d r u š t v o b o m o r a l o p r i t e m Iskat i s v o j o l a s t n o pot . B r e z d v o m a p a b o p o v e č a n j e p r o d u k ­t i v n o s t i u g o d n o v p l i v a l o t u d i n a vISIno s r e d s t e v z a k u l t u r n e p o t r e b e « .

P o r a s t k v a l i t e t e g l e d a l i ­ške de javnos t i j e v v e l i k i m e r i z as luga d r a m s k e g a so­sve ta pr j občinskem sve tu ,

k i j e u v e l j a v l j a l us t r e zne de l o vne o b l i k e : posvete , se­m i n a r j e i n o b i s k e p r eds t a v s s t r o k o v n i m i o c e n a m i , p r a v t a k o p a t u d i režiserjev i n i g ra l c e v , k i so z a v z e l i p r a ­v i l n o stališče, d a s s l a b i m i d e l i n i mogoče zados t i t i g le­d a l c u . P o s l e d i c a tega je d v i g gledališke razg l edano­s t i p r e b i v a l s t v a .

V e l i k u s p e h v g l a s b e n e m ž i v ­l j e n j u v obč in i j e b i l a m a n i f e ­s t a c i j a več k o t 700 m l a d i h p e v ­c e v , k i j e p o s l a l a ž e t r a d i c i o ­n a l n a . M n o ž i č n o s t i n d o s t o j n a k v a l i t e t a n a l a g a p r o s v e t n i m d r u š t v o m , d a p o g l o b e g l a s b e n o d e j a v n o s t v d r u š t v i h t a k o , d a b o m l a d i n a , p o t e m k o z a p u s t i So lo , l a h k o n a d a l j e v a l a t a m z a ­četo d e l o v d r u š t v u s v o j e g a k r a j a . R a z p r a v a Je p o u d a r i l a , d a n a l o g a p e v s k e g a z b o r a nI zgo l j v t e m , d a se s k r b n o p r i ­p r a v l j a z a k o n c e r t , a m p a k m o ­r a p r i s v o j i h č l an ih l n š i rok i p u b l i k i s p r e t e h t a n i m p r o g r a ­m o m b i s t r i t i g l a s b e n i o k u s . D e ­l e g a t i s o s e z a v z e l i t u d i z a u s t a n o v i t e v g l a s b e n e So le v p rak t i čn i o b l i k i .

Ž e s e d e m d ruš t ev o d 10 I m a t e l e v i z i j s k e s p r e j e m n i k e . T o j e l ep u s p e h , v e n d a r s o d e l e g a t i p o u d a r i l i , d a t e l e v i z o r n e s m e i n n e m o r e b i t i e d i n a o b l i k a k l u b s k e g a d e l a . P r a v t a k o d r u ­štva n i s o d o l ž n a s a m o o r g a n i ­z i r a t i g l e d a n j e t e l e v i z i j s k e g a p r o g r a m a , a m p a k m o r a j o o b p r e d s t a v a h p o s k r b e t i t u d i z a d i s k u s i j o o ce l i v r s t i v p r a š a n j .

N a p a č n o j e miš l j en j e , d a j e e d i n o p r o s v e t n o d r u š t v o d o l ž n o s k r b e t i z a p r o g r a m v k l u b u in d a v s i o s t a l i l a h k o sla m o g l e d a ­jo , p o s l u S a j o l n k r i t i z i r a j o . N a s p r o t n o , p r i s e s t a v i p r o g r a ­m a i n n j e g o v i i z v e d b i m o r a j o s o d e l o v a t i v s e o r g a n i z a c i j e i n d r u S t v a v k r a j u . P o t e m n e bo t a k i h p r i m e r o v , d a se c e l o v mnn j š ih k r a j i h p o j a v l j a z a h t e ­v a p o v e č k l u b i h . K l u b i v s e v -n i S k i o b č i n i s o n a t a k i š i rok i o s n o v i , d a l a h k o v n j i h n a j d e v s a k s v o j e m e s t o . U s p e l i s o z n a j r a z n o v r s U i e j š i m p r o g r a m o m t a k o g l e d e v s e b i n e , k o t m e t o d e i n o b l i k e . G o v o r i l i s o t u d i o obč insk i kn j i žn i c i i n o potu joč i kn j i žn ic i , k i d e l u j e v n j e n e m o k r i l j u i n podčr ta l i p r e d v s e m de j s tvo , d a j e kn j i žn i f o n d z e l o s i r o m a š e n , sa j p r i d e n a eneg l i p r e b i v a l c a v obč in i l e 0.1 k n j i g e .

P o uspešni r a z p r a v i i n »prejetju širokega progra ­m a za bodoče de l o je s k u p ­ščina i z v o l i l a 21-e lanski o b ­činski svet i n novega p r e d ­s e d n i k a Tone t a Klenovška,

1 dosedan j emu p r e d s e d n i k u ! Jožetu Bogoviču, k i b o pre -- v ze l n o v o dolžnost, p a j e 1 sog lasno i z r e k l a p r i z n a n j e ' z a v e l i k e uspehe v vods t vu

občinskega sve ta . Na jbo l j • požrtvovalnim k u l t u r n i m t d e l a v c e m so p o d e l i l i p r i -- z n a n j a občinskega sve ta i n , o d l i k o v a n j a .

Nova oprema in televizor v semiški šoli

Stara šolska oprema v se­miški šoli n i b i l a več p r l -

Načrti v društvu »JANEZ MAHENTIC« P r e d d n e v i Je p r o s v e t n o d r u ­

š t v o » J a n e z M a r e n t l č « l z M e ­t l i k e ' d a j a l o o b r a č u n s v o j e g a d e l a z a p r e t e k l o s e z o n o . Z a n j o s o z n a č i l n a Štev i lna g o s t o v a n j a v M e t l i k i l n d r u g o d . Z d r a m o » V s i m o j i s i n o v i « J e i g r a l s k a d r u ž i n a n a o k r a j n i r e v i j i v K r ­š k e m d o s e g l a p r a v l e p e u s p e ­he . P r e t e k l o l e t o s o l j u b i t e l j i d r a m s k e u m e t n o s t i i m e l i p r i ­ložnost v i d e t i u m e t n i š k e s t v a ­r i t v e I g r a l c ev M e s t n e g a g l e d a ­l išča i z L j u b l j a n e l n C e l j a n o v . P o s e b n o p o z o r n o s t s o v z b u d i l i p r i d o m a č e m o b č i n s t v u Šent ­v iški h a r m o n i k a r j i l n p l e s a l c i , g o j e n c i g l a s b e n e s o l e l z L j u b ­l j a n e i n s l o v e n s k i h o k t e t . Z e l o d o b r o s t a u s p e l i o b č i n s k a p e v ­s k a r e v i j a l n r e c i t a t o r e k l n a ­s top . V s e te p r i r e d i t v e a l j e o g l e d a l o n a d 3000 l j u d i .

D r u š t v o č a k a j o v s e z o n i 1 » 8 1 -61 v e l i k e n a l o g e . E n a n a j v a ž -n e J M h j e d o k o n č n a u r e d i t e v o d r a , g a r d e r o b l n d v o r a n e . I g r a l c i n a m e r a v a j o n a S t u d l r a t l d v e tgr l . V • p o m l a d a n s k i h m e ­s e c i h p r i h o d n j e g a l e t a b o d o o r ­g a n i z i r a l i o b č i n s k o r e v i j o i n k u l t u r n i t e d e n s 6 o s e d n J o o b ­čino. Pož iv i t i b o p a t r e b a s e k ­c i je f o l k l o r l s t o v . r e c l t a t o r j e v , p e v c e v i n l u t k a r j e v .

merna za pouk. Število učen­cev je iz leta v leto večje, oprema nI več ustrezala, žal Pa sredstev za nabavo nove šola n i imela . De l ovn i ko lek­t iv obrata I E V ln mizarska de lavn ica sta z vsem razu ­mevanjem priskočila na po­moč i n s prostovo l jn im de­lom prep leskala , zrezala de­ščice ter sestavi la miz ice i n stole za 40 učencev. K o l e k t i v I E V je d a l tud i prebe l i t i dve učilnici. P i o n i r j i semiške šo­le se za pomoč iskreno z a -hval ju je jo l

M e d počitnicami je p i on i r ­je lz semiške osemletke izne­nadi lo pismo prodajno-ser-visne organizaci je »Iskra« Iz Ljubl jane, t ka t e r im pod­jetje sporoča, da semiškim p ion i r j em za prizadevnost k ra ja med N O B za 22. j u l i j podarja te lev iz i j sk i aparat »Orion«. O t roc i so b i l i d a r i l a zelo vesel i , »aj j i m služi za razvedr i l o i n učni p r ipomo­ček. K o l e k t i v u Iskre se za dragoceni dar lepo zahva l ju ­jejo In obl jubl jajo, da se bo­do pr idno učili.

M E T O D P L U T

Za večji razmah športa v V i d m u - K r škem

Odlična igra krških rokometašev Š A H i

P r v e d e l a v s k e š p o r t n e i g r e v o b č i n i V i d e m - K r š k o 60 z a n a m i . B r e d k r a t k i m s m o o b i ­s k a l i p r e d s e d n i k a o b č i n s k e z v e ­z e z a t e l e s n o k u l t u r o t o v . J a ­n e z a B r e s k v a r j a i n m u z a s t a ­v i l i v e č v p r a š a n j :

Zmagal je »BOB« iz Dol. Toplic

Z a k l j u č e n o j e t e k m o v a n j e m o š k i h k e g l j a š k i h e k i p . M o ­š t v a s o o d i g r a l a p o d v e i g r i s šes t imi i g r a l c i . P r o t i p r i č a k o ­v a n j u j e z m a g a l a e k i p a B o r a i z D o l e n j s k i h T o p l i c , d r u g o m e ­s t o p a j e p r i p a d l o d r u g i e k i p i P i o n i r j a , t r e t j i s o Že l e zn i č a r j i . R a z o č a r a l e s o m o č n e e k i p e P i o ­n i r j a I i n O b L O N o v o m e s t o .

R e z u l t a t i : B o r , D o l . T o p l i c e , 199 1-225 = 424 keg l j e v , 2. P i o n i l H 214 + 201=415, 3. 2 T P 2191-189— 408, 4. K r e m e n 394, S. I M V 386, 6. O b L O 383, 7. P i o n i r I 3S9, 8. K o v i n a r 368, 9. V o d o v o d 387, 10. K G P n M i , 11. I E V Š e n t j e r n e j 35», l i . N o v o t e k s 35 k e g l j e v i t d .

(en)

K a k o o c e n j u j e t e p r v e d e ­l a v s k e š p o r t n e i g r e v o b č i n i V i d e m - K r š k o :

» P r i j e t n o m e Je p r e s e n e t i l a v e l i k a u d e l e ž b a , saj j e t e k m o ­v a l o 190 š p o r t n i k o v i z k o l e k t i ­v o v l n pod j e t i j . M o t i l o m e j e p a to , k e r s e n i s o v s i o d z v a l i n a š i m v a b i l o m . V e č j o u d e l e ž ­b o s m o p r i č a k o v a l i z l a s t i o d p r o s v e t n i h d e l a v c e v , Iger s e Je n a m r e č ude lež i l v e n i d i s c i p l i n i l e e d e n . P r e p r i č a n s e m , d a b o u d e l e ž b a n a p r i h o d n j i h š p o r t ­n i h i g r a h v e č j a . «

A l i s o I z č r p a n e vse m o ž ­n o s t i z a u s p e š n e j š i špo r tn i r a z m a h v o b č i n i ? Kaij b i b i ­l o p o t r e b n o p o v a š e m m n e ­n j u še s t o r i t i ?

- M o ž n o s t i z a r a z v o j š p o r t a v naši obč in i še z d a v n a j n i s o i z ­č r p a n e . V š p o r t u s e p r e m a l o u d e j s t v u j e k m e č k a m l a d i n a . V šo l ah naj b i u s t a n o v i l i k r o ž k e , a k t i v e m š p o r t n a d r u š t v a . D e ­j a v n o s t šo l sk ih d r u š t e v b o p r e ­h o d o d o b v e z n e s p l o š n e š o l ske t e l e sne v z g o j e v t e k m o v a l n o d e j a v n o s t . V špo r tu n e b i s m e -

K o Je b i l o P e p e t u B u r j i š e s t indva j se t let , s e j e o d l o ­č i l : » S t a n o v a l b o m v m e s t u i n p i k a . - N a j p r e j s i j e p r i p o d j e t j u , k j e r j e d e l a l » i z v o j e v a l « t r i d n i I z r e d n e g a d o p u s t a i n z a v r t e l t e l e f on . P r i k l i c a l j e p r i j a t e l j a : » H o j , s i t i ? J u t r i z a č n e m i s k a t i sobo . P r i s k o č i n a p o m o č . O b p o l o s m i h b o m v k a v a r n i . « P r i j a t e l j še n i Ime l ča sa , d a b i m u d o p o v e d a l , d a j e to n e m o g o č e , d a . . . s l u ž b a i n a v o j e s k r b i , k i J i h m o r a . . . k o Je P f p e B u r j a že s p r a v l j a l s t v a r i v v e l i k p a k e t . P o g l e d a l j e n a u r o l n p r e b l e d e l : o b d e s e t i h b i m o r a l b i t i n a k r a j e v n e m u r a ­d u , k j e r s o g a p r i po roč i l i z a p r o f e s i o n a l c a . P r o k l e t i čas , j e p o m i s l i l i n p o m a k n i l za o semlnš t l r i de se t m i n u t n a z a j k a z a l e c n a ročn i u r i . S e bo ž e z m a z a l . V časop i sn i p a ­

p i r j e z a v i l s t v a r i , s i p o m e n c a l r o k e l n s a m p r i s e b i

Stanovanje d e j a l : » K d o r k o l i m i zda j p o n u d i s obo , s e v s e l i m V r e ­k o r d n e m ča su . B r a v o f a n t i « P o t e m j e v z e l p o l i v i n i l a s t i p l a š č i n z a l o p u t n i l z v r a t i .

N a s l e d n j i d a n j e v k a v a r n i p o p i l že t r i t u r š k e l n p o l l i t r a k o n j a k a , t oda p r i j a t e l j a še n i b i l o . N e r v o z n o s e Je o b r a č a l n a s t o l u , p r e l e t e l v s e ča sop i s e , s l edn j i č p a Je i z b l o k a z a b e l e ž k e d n o v n l h a k t u a l n o s t i i z t r g a l l i s t ek l n z n a g l i c o n a p i s a l : - Č l o v e k , p r i d i n a M a r o f ! Č a k a m te o b p o l s e d m i h zvečer . P . B . « L i s t e k Je p o t e m o d d a l t o -6 a j k l z n a r o č i l o m , na j ga d a n j e g o v e m u p r i j a t e l j u , b r ž k o s e b o p o j a v u n a p r a g u k a v a r n e . N a g r o b o g a j i j « o r i s a l l n z d r d r a l v s e n j e g o v e znač i lnos t i p o k a t e r i h g a b o l a h k o s p o z n a l a .

» K a m P e p e ? « g « Je n a c e s t n e m p r e h o d u t i k p r e d po t j o n a M a r o f u s t a v i l z n a n e c .

» G l e j g a l S t a n o v a n j e i š č o m . - P e p e B u r j a j e h o t e l o d v i h r a t i .

» D a , s e m sl iša l . Z a d v e s o b i v e m j az . V c e n t r u . B l i z u n a š e g a b l o k a . V e š k j e , n e ? P o j d i p o g l e d a t i «

» N e T o n e . S a j r a z u m e š . N e s m e m r a zoča r a t i p r i j a ­te l ja . N a n j s e z a n e s e m . «

» K a k o r h o č e š , P e p e . « S e n e k a j z n a n c e v J « s r eča l l n J i m o m e n i l s v o j p r o ­

b l e m . V s a k d o Je v e d e l z a k a k š n o s obo . T o d a P e p e n e n o b i b i l P e p e , č e J i h n e b i v l j u d n o o d k l o n i l : » R e s n e m o r e m . N e s m e m r a z o č a r a t i p r i j a t e l j a . N a n j s e v e d n o z a n e s e m . «

I n j e t a k o p r e s e d e l ves l j u b i d a n n a M a r o f u . » Z d a j ­l e , « J e p o m i s l i l , » m e p r t t i e n e t i p r i j a t e l j , č e š : » B r a t e c , od l i čno . K o m f o r t . T a k o j vsed j ivo . « O d s a m e g a n a v d u ­š e n j a b i z a v r i š k a l . V tistem t r e n u t k u ga p r e d r a m i p r i ­j a t e l j e v g l a s .

» K o m a j s e m te naše l . SI k a j l z t a k n l l ? « « P e p e J e poskoč i l o d v e s e l j a : » V s i s o m i p o n u j a l i ,

na j s e p r e s e l i m v n j i h o v o b l i ž ino . P o m i s l i , c e l o T o n e . « » I n ? « » V s e m s e m s e v l j u d n o op rav i č i l , d a t e n e s m e m r a ­

zoča ra t i . N o , č l ovek , n a d a n z b e s e d o . K a k š n o p r t s e n e -č e n j e I m a š z a m e ? « «

T e d a j j e p r i j a t e l j z r a s e l : » K a j še č a k a š ? Z d r a m i s e l P o i š č i v s e , k i s o t i k a j n u d i l i . O d u š a n e s r e č n a , n i k a r n e sto j k o t u k o p a n i S t o p i v o n d a r z a n j i m i ? «

P e p e j e p o s l u š a l z o d p r t i m i u s t i . - K a j hoče š v e n d a r p o v e d a t i ? N a d a n z b e s e d o ? « D r a ž i l o g a j e p r i j a t e l j e v o o s o r n o g o v o r j e n j e .

» S a j s e m ti s p o r o č i l , d a name> n e r a č u n a j , k e r s e m p r e v e č z a p o s l e n . T o s e m t i pr i še l p o v e d a t . Z d a j p a Išči. B e b e c , z a k a j n i s i p o s l u š a l T o n e t a ? K a j n i č n e v e š z a z v e z e ? «

» K a j , k a k š n e - z v a z e * ? « » Z d r a v o . K o t s e m r e k e l : n a m e več n e r a č u n a j . V s a j

zda j n e , k o i m a m t o l i k o d e l a . « P e p e B u r j a se j e s e s e d e l . Ž a l o s t e n j e g l e d a l z a p r i ­

j a t e l j e m . » P a , v e n d a r , « s i j e s k u š a l d o p o v e d a t i , » v e n ­d a r n i m o g e l b i t i t a k i «

P o z n o v n o č se j e o d p r a v i l k T o n e t u . » T i , k i i m a š » z v e z e « , p r e s k r b i m i s t a n o v a n j e ! « P e p e

Je g o v o r i l z e l o počas i . Z d e l o s e m u Je, d a se m u J e z i k p r e v e č o p l e t a .

» O , t i a l P e p e l K a k o Je k a j p r i j a t e l j ? « P e p e n i o d g o v o r i l . » F a n t . z a m u d i l s i . P r e d d o b r i m i t r e m i u r a m i Je b i l o

s t a n o v a n j e , o k a t e r e m s e m t i p r a v i l , o d d a n o . Č a k a l i s o l e n a m e , k a j j i m s p o r o č i m . V id i š , d a s e m n a t e m i s l i l . Z a l m l j e . «

Z g l a v o p r i p o p k u j e P e p e p r e h o d i l v s o noč . U t r u j e n se j e znaše l p r e d s v o j i m u r a d o m . N i h o t e l gor . » S e d v a d n i d o p u s t a i m a m « , Je v h i p u p o m i s l i l .

N a s l e d n j a d v a d n i j e P e p e B u r j a p r e t a k n i l v s e m e ­sto , o b i s k a l v s e , k i so p re j šn j i d a n v e d e l i za s t a n o v a ­nje , l n s e n a z a d n j e znaše l v k a v a r n i . O p i l s e Je. I z ­v l e k e l Je b l o k . d a b i n e k a j z a p i s a l , t o d a r o k a n i h o t e l a s l e d i t i m i s l i m . K o Je p r i š l a n a t a k a r i c a , JI j e p o m o l i l p o d n o s k o s p a p i r j a ? » N a p i š i t e : , O d d n n e s n e p r i z n a ­v a m n o b e n i h zvez , n i t i p o z n a n s t e v n i t i p r i j a t e l j e v . V r a g v z e m i s t a n o v a n j e ! «

K o J e s p e t pr iše l v s l u ž b o , g a l e č a k a l o p r i p o r o č e n o p i s m o s p e č a t o m k r a j e v n e g a u r a d a . N e p r i z a d e t o ga Je p r e b r a l . » T u d i t a m s e m p r o p a d e l . Z d r a v o , m o j a k a r i e r a ^•

I n Je s p e t p r i h a l a l v s l u ž b o . V s a k d a n o b s e d m i h . V č a s i h s e Je p r i p e l j a l s k o l e s o m , v č a s i h z a v t o b u s o m l n včas ih t u d i z v l a k o m . C e j e h o t e l b i t i » p o s e b n e « vo l je , Je 15 k i l o m e t r o v o d d o m a d o m e s t a p r epešač l l .

J A N E Z K I S

la b i t i s a m o s t r e m l j e n j a p o d o ­seg i r e z u l t a t o v , z a to na j b i p o ­s ta l i špo r tn ik i t u d i s ta re j š i , k e r b i to k o r i s t i l o n j i h o v e m u z d r a v ­j u . Š p o r t n a d r u š t v a b o d o m o ­r a l a v s e s t a v n i d e l s v o j e g a p r o ­g r a m a vk l juč i t i š e lz letništvo , t abo r j en j e , z i m s k i š po r t , b a l i ­n a n j e , k e g l j a n j e I t d . «

A l i j e p o v e z a v a m e d P a r ­t i z a n o m i n o b č i n s k o z v e z o z a t e l e s n o v z g o j o z a d o v o ­l j i v a ?

» T a p o v e z a v a , z i z j e m o P a r t i ­z a n a i z V l d m a - K r š k e g a , š e n I , z a d o v o l j i v a . V obč in i j e 5 d r u ­š tev P a r t i z a n a . P r e d n e k a j m e ­s e c i s m o n a p r i m e r I s k a l i p r i teh d r u š t v i h stat ist ične p o d a t ­k e , a j i h n i s m o d o b i l i . P r e d ­s t a v n i k i d r u š t e v se n e r e d n o u d e l e ž u j e j o se j . R e s p a j e , d a j e b i l a n a š a z v e z a u s t a n o v l j e n a še le le tos s p o m l a d i . D . K .

V p r v e n s t v e n i t e k m i s l o v e n ­s k e r o k o m e t n e l i g e s t a s e v n e ­d e l j o n a i g r i š ču n a V i d m u p o ­m e r i l a d o m a č i » P a r t i z a n « lin » K o v i n a r « l z M a r i b o r a . P r e d o k o l i 300 g l e d a l c i j e d o b r o s o ­d i l P a v e l B a k o v a c i z Š o š t a n j a .

. R o k o m e t a š i » P a r t i z a n a « l z K r h k e g a s o v n e d e l j o od l i čno z a i g r a l i . 2 e s a m začetek t e k m e j e o b e t a l z a n i m i v o i g r o . P r o ­d o r n i žv ižg i g l e d a l c e v s o s p o d ­b u j a l i d o m a č e i g r a l c e . V b l i ­s k o v i t e m l n d o m i s e l n e m n a p a ­d u j e L a z o r k o ž e v n e k a j m i ­n u t a h Igre p o s l a l ž o g o v m r e ­ž o l n d o s e g e l 1:0 z a K r š k o . T o ­d a gos t j e s o u r e d i l i s v o j e v r s t e i n I zenač i l i t e r pr i če l i s s i l o ­v i t i m t e m p o m i g r a t i n a z m a g o . K r š k i I g r a l c i s o b i l i n a t a p r i ­t i s k p r i p r a v l j e n i , n i s o p a b i l i n a s p r o t n i k u e n a k o v r e d n i . — V z a d n j i m i n u t i so K r č a n i z m a n j ­ša l i r e z u l t a t n a 4:5.

P o o d m o r u s o d o m a č i n i z a ­i g r a l i še p r i z a d e v n e ! e i n h i t r e ­j e te r k m a l u s o i z e n a č i l i I z k u ­

š e n o m o š t v o i z M a r i b o r a , k i i g r a ž e v e č let r o k o m e t , p a n i p o p u s t i l o . G o s t j e s o h o t e l i n a v s a k nač in z m a g a t i , t o d a m l a d i k r š k i I g ra l c i s o d o b r o o p r a v i l i p r e i z k u š n j o . V 55. m i n u t i Igre s o K r č a n i že v o d i l i z 11:9,' v e n ­d a r s o gost je Izenači l i n a 11:11.

V k r š k e m m o š t v u so se z l a ­s t i I z k a z a l i L a z o r k o , b r a t a Z g o m b a i n v r a t a r N a r a g l a v . — I s k r a p a j e i m e l s m o l o , k e r n i r e a l i z i r a l d v e h s e d m e r c e v .

V n e d e l j o b o d o K r č a n i v B r e ­ž i cah I g r a l i s t a m k a j š n j i m m o ­š t v o m .

• O d b o j k a r j i b o d o v o k v i r u p r a z n o v a n j a i g r a l i ž e t o s o b o t o p r v e n s t v e n o t e k m o z Z O K L j u b l j a n o , v n e d e l j o d o p o l d n e p a b o d o p r i r e d i l i n a L o k i t u r ­n i r e k i p K o č e v j a , N o v o t e k s a ( o b č i n s k e g a s i n d i k a l n e g a p r v a ­k a ) i n P a r t i z a n a . T u r n i r b o z a ­r a d i i z enačenos t i v s e t r e h e k i p ze l o z a n i m i v .

I. O B Č I N S K O B R Z O P O T E Z N O P R V E N S T V ' 0

V o k v i r u p r o s l a v o b občin­s k e m p r a z n i k u o r g a n i z i r a Sa' h o v s k o d r u š t v o v N o v e m mest 1 1

(

v n e d e l j o , 22. o k t o b r a , I. ob* č in sko b r z o p o t e z n o p r v e n s i V p o s a m e z n i k o v . T u r n i r bo v do-m u J L A te r se bo pr i če l ob * u r i . N a n j e m i m a j o p r a v i c o n*" s t op i t i r e g i s t r i r a n i i n neregi ' s t r g a n i šahist i v s e h kategorij i n b r e z k a t e g o r n i k i . N a j b o l j « b o d o p r e j e l i n a g r a d e .

Š A H O V S K O P R V E N S T V O L " 8

V n e d e l j o , 22. o k t o b r a , se pri" č n e v L j u b l j a n i l e tošn je član-s k o š a h o v s k o p r v e n s t v o , n a K*' t e r e m i m a j o p r a v i c o na s t op i " t u d i m o j s t r s k i k a n d i d a t Ton« S k e r l J , S l a v k o S i t a r l n Ig 0 ' P e n k o a l i A c i R a d o v a n o v i ć . V*j LZ N o v e g a m e s t a .

O B V E S T I L O

Š a h o v s k o d r u š t v o v N o v e * m e s t u s k l i c u j e s e s t a n e k vsej šah is tov N o v e g a m e s t a v p e t * o b 19.30 v p r o s t o r i h M l a d i n s K * ' g a k l u b a ( Z d r a v s t v e n i d o n * N a s e s t a n k u b o d o s p r e j e m 3 " p r i j a v e z a l e tošn je prvenstv" N o v e g a m e s t a , n a t o p a bo f " z o p o t e z n o p r v e n s t v o Nove** m e s t a z a o k t o b e r .

Tekma brez nasprotnikov

V n e d e l j o b i m o r a l a b i t i ? K r š k e m o d i g r a n a p rvens tven* n o g o m e t n a t e k m a d o l e n j s k e * ge m e d d o m a č i m » P a r t i z a n o m i n n o g o m e t n i m m o š t v o m t»r** s t an i ške E l e k t r a r n e . G o s t o v r ža l n i b i lo . P a r t i z a n i z KršK*J ga p a je k l j u b t e m u o d i g 1 * p r i j a t e l j s k o n o g o m e t n o tek i j i p r o t i k o m b i n i r a n e m u d o m a ^ m u m o š t v u i n z m a g a l z 8:2- j

N o g o m e t a š i l z B r e s t a n i c e " l a h k o p r a v o č a s n o o b v e s t i l i v ' ? ~ s t v o » P a r t i z a n a « , d a j i h ne J * , C e b o d o želel i t e k m o v a t i v #J l e r . j sk l l i g i . s e b o d o pač mor * " naučit i r e d a .

P R I R E D I T V E Z A OBČINSKI P R A Z N I K • O b č i n s k a z v e z a z a t e l e s n o

k u l t u r o j e z a obč in sk i p r a z n i k N o v e g a m e s t a p r i p r a v i l a b o g a t s p o r e d š p o r t n i h p r i r e d i t e v . P r ­v o t n i nač r t , d a b i p r i r e d i l i o b -

Kegljaška liga Novega mesta

P r i č e l o s e Je j e s e n s k o t e k m o ­v a n j e k r o ž k o v N o v e g a m e s t a v p r v i l i g i . V p r v e m k o l u s o b i l i d o sežen i p r i č a k o v a n i r e z u l t a t i N a j b o l j š i r e z u l t a t s o d o s e g l i Ž e l e zn i č a r j i , k i s o n a j b o l j e p r i ­p r a v l j e n i n a j e s e n s k o t e k m o ­v a n j e . V od loč i ln i b o r b i z a z a d ­n j e m e s t o i n i z p a d l z p r v e l i g e j e b i l a n a p e t a t e k m a m e d e k i ­p o V s e h d e v e t l n L u k n j o . V i ­s o k o so z m a g a l i D e v e t k a r j l i n se z a č a s n o reš i l i z a d n j e g a m e ­sta . O b e P i o n l r j e v i e k i p i s t a s l abo p r i p r a v l j e n i , sa j s t a d o ­seg l i s l a b e r e z u l t a t e (na s v o j e m k e g l j i š č u ) .

R e z u l t a t i : Ž e l e z n i č a r : P i o n i r n 333:277, V s e h d e v e t : L u k n j a 339:295, 2 e l e z n l č a r : V s e h d e v e t 368:291, P i o n i r I : T o p l i c e 327: 300.

V r s t n i r e d p o t e m k o l u : 1 P i o n i r I 10 točk, 2. P i o n i r ri 10, 3. 2 e l e z n i č a x 8, 4. T o p l i c e 4, 5. V s e h d e v e t 4, 6. L u k n l a 2

(en)

č i n s k e š p o r t n e Igre, j e n e k o l i ­k o s p r e m e n j e n , t o d a p r i r e d i t e v b o t o l i k o , d a s i j i h b o r e a tež ­k o v s e o g l e d a t i .

• I g r a l c i n a m i z n e g a t e n i s a s e b o d o ž e o d p e t k a d a l j e m e r i l i z a p o k a l O b č i n s k e z v e z e z a t e l e sno k u l t u r o . N a s t o p i l o b o šest e k i p , i n to p r v i d v e z d e -d e l a v s k i b š p o r t n i h i g e r ( K r k a i n I M V ) , d v e šo l sk i e k i p i ( g i m ­n a z i j a i n o s n o v n a š o l a ) t e r e k i ­p i P a r t i z a n a l n š t u d e n t s k e g a k l u b a . T u d i t u s o v s e e k i p e z e ­lo I z enačene . — P r v i d v e k o l i e k i p n e g a t u r n i r j a b o s t a n a s p o ­r e d u v p e t e k , 20. o k t o b r a , o b 18. u r l v t e l o v a d n i c i o s n o v n e ?o le , o s t a l a k o l a p a v t o r e k , 24. o k t o b r a .

• N o g o m e t a š i b o d o p r i r e d i l i t u r n i r v m a l e m n o g o m e t u v s o b o t o l n nede l j o , 28. i n 29. o k ­t o b r a . I g r a l c i t e n i s a b o d o n a ­m e s t o e k i p n e g a s r e č a n j a p r i r e ­d i l i v s o b o t o t u r n i r p o s a m e z ­n i k o v , s t r e l c i b o d o i z v e d l i t e k ­m o v a n j e p o s a m e z n i k o v z a p o ­k a l O B Z T K , šahist i p a b r z o p o ­tezno p r v e n s t v o p o s a m e z n i k o v l n p r i j a t e l j s k i d v o b o j z e k i p o iz D o m ž a l . T u r n i r b a l i n a r j e v Je že v t e k u , z m a g o v a l n a e k i p a p a bo p r a v t a k o p r e j e l a p o k a l O b Z T K .

• K o t j e r a z v i d n o i z s p o r e d a , bo t e k m o v a n j r e s v e l i k o . T u d i

n e s m e m o p o z a b i t i t r a d i c i o n a l ­n e g a t e k a p o u l i c a h N o v e g a m e s t a » T e k a 23. o k t o b r a « , k i b o n a s p o r e d u v n e d e l j o , d n e 29. o k t o b r a , o b M.30. Z a z m a ­g o v a l c e ( p r i č a k u j e j o u d e l e ž b o i z v s e S l o v e n i j e ) s o p r e d v i d e n i p r e h o d n i p o k a l i . M o š k i b o d o t e k l i n a 1200 m d o l g i p r o g i , ž e n ­s k e p a n a 800 m .

• N a p r a z n i k n o v o m e š k e o b ­č ine b o 39. o k t o b r a o b 8. u r i Se s p r e j e m na j bo l j š i h n o v o m e ­š k i h š p o r t n i k o v i n špo r tn ih d e ­l a v c e v , k i ga p r i p r a v l j a t a o b ­č insk i l j u d s k i o d b o r l n O b Z T K . O s e m n a j s t t e l e s n o v z g o j n i h i n š p o r t n i h d e l a v c e v s p o d r o č j a o b č i n e b o p r e j e l o p l a k e t e z a več l e tno d e l o n a p o d r o č j u t e ­l e sne k u l t u r e , s p o s e b n i m i p r i ­z n a n j i p a b o n a g r a j e n o t u d i o k o l i 30 n a j b o l j š i h š p o r t n i k o v l n š po r tn i c l z v s e h p a n o g .

Pokol brani TVD PARTIZAN z Otočca

L a n s k o l e to j e b i l v počas t i t ev o b č i n s k e g a p r a z n i k a r a z p i s a n t u r n i r v m a l e m n o g o m e t u z a p r e h o d n i p o k a l O b L O N o v o m e s t o T e d a j j e s o d e l o v a l o šest e k i p , p o k a l p a Je o s v o j i l T V D P a r t i z a n — Otočec , k i l e to s t u d i p o k a l b r a n i .

L*:tu.» b o k a r 14 e k i p s k u š a l o o s v o j i t i p o k a l . L a h k o t r d i m o , d a b o i m e l l a n s k i z m a g o v a l e c t r d o d e l o , č e s i b o h o t e l t u d i l e ­to s p r i b o r i t i to t ro f e j o . R a z p o ­r e d t e k m o v a n j :

S r e d a , 23. o k t o b r a : o b 15: u č i ­te l j i šče : P i o n i r , o b 16: M i r n a p e č : O s r . o v n a šo l a (N . m.), o b 17: S t o p l č e : B o r e c . " Č e t r t e k , 38. o k t o b r a : o b 15:

I M V : g i m n a z i j a (N . m ) , o b 16: S t r a ža : E l a n , o b 17: N o v o t e k s : B l r č n a vas .

P e t e k , 27. o k t o b r a : o b 15: O N Z : Otočec .

V n a d a l j n j e t e k m o v a n j e se u v r s t i j o l e z m a g o v a l c i . F i n a l n a t e k m e b o d o n a l e t n e m t e l o -b r a , o b S. u r i d o p o l d n e . V s e t e k k m e b o d o n a l e t n e m t e l o -v a d l š č u n a L o k i . II

DPM tudi na Vinici Pred kratkim je bilo tudi

na V in ic i ustanovljeno Društvo prijateljev mladi ne. Doslej je za vzgojo ln izobrazbo skrbelo le uči teljstvo, vemo pa, da bi morale mladino izobraže­vati in vzgajati ne samo sole, pač pa tudi posamez­niki , vse družbene in po­litične organizacije.

Upravni odbor D P M se bo zavzemal predvsem za vzgojo zanemarjenih otrok in se v ta namen povezal s svetom za varstvo dru­žine p r i ObLO. Poskušali bodo urediti otroška igri šča in pomagati pionirjem pri izvedbi otroških praz­nikov. Na sestankih bo D P M tolmačilo pomen so­delovanja vsega prebival stva pr i oblikovanju mla­dega socialističnega rodu

V. Debeljak

V vsako hišo: DOLENJSKI LIST!

Dolenjski list spet vodi

Dve zmagi odbojkarjev s 3:1 T e k m o v a n j e v r e p u b l i š k i m o ­

šk i o d b o j k a r s k i l i g i s e b l i ža k o n c u . N o v o m e š k i o d b o j k a r j i s o p r e t e k l i t e d e n i g r a l i d v e t e k m i l n o b a k r a t z m a g a l i s 3:1.

V s r e d o s o i m e l i v gos t e h e k i p o l z K a n a l a , k i Je ž e s e p ­t e m b r a i g r a l a v N o v e m m e s t u , a j e b i l a t e k m a n a n j i h o v o p r i ­t o ž b o r a z v e l j a v l j e n a . N o v o m e -f č a n i s o p o n o v n o z m a g a l i , l n s i c e r s 3:1 (8:13, 13:8, 15:7, 13:13). T e k m a Je b i l a n e z a n i m i v a , d o ­b r o p a j o j e v o d i l m e d n a r o d n i s o d n i k S l a n i n a l z L J u b l j a n e .

N e d e l j s k a t e k m a z J e s e n i c a m i j e b i l a z e l o z a n i m i v a l n n a p e ­ta . B i l a j e e n a n a j b o l j š i h v j e ­s e n s k e m d e l u t e k m o v a n j a v N o v e m m e s t u . P o s e b n o d o b r o j e z a i g r a l a n o v o m e š k a še s to r i ca M e d i c , S o n c , K o p r i v n i k , D o ­l e n c , G o l e š l n B e r g e r . K o t k a ­že, d o m a č i o d b o j k a r j i š e l e v z a d n j i h k o l i h p r i h a j a j o v f o r ­m o , z a t o s e o b e t a v s o b o t o , k o b o d o Igra l i n a j t e ž j o t e k m o z 2 0 K L j u b l j a n a (ob 13. u r l n a L o k i ) , z a n i m i v a b o r b a . F a v o r i t i s o s i c e r gost je , t o d a d o m a č e i g r i šče Je p r e c e j š n j a p r e d n o s t . Z a t o n i i zk l j učeno , d a b o d o z m a g a l i d o m a č i n i .

Zakaj na Mirni i e vedno ni dentista?

Tovarna šivalnih strojev na M i rn i ima opremljeno zobno ambulanto, k i pa je neizkoriščena, ker ni den­tista, k i bi v njej opravljal usluge. Tovarna je denti­sta našla, vendar na ob­činskem ljudskem odboru kljub mnogim intervenci­jam doslej še niso z nj im podpisali pogodbe! Zadeva je za mi renski konec obči­ne precej boleča, ker se morajo prebivalci zaradi zobozdravstvenih storitev voziti z vlakom v zdrav­stveni dom v Trebnje, k i je vrhu vsega preobreme­njen, ć e prištejemo k te­mu še škodo, ki jo utrpi zaradi izgube časa proiz­vodnja v tovarni, bomo ugotovili, da je nujno ukre­panje več kot potrebno. Cemu tako odlašanje?

M . J .

2 e z a p r e t e k l i t e d e n s m o do lžn i z a p i s a t i , d a s e j e p r e d ­s t a v n i k o m naS-ega l i s t a v T T -j e v e m t e k m o v a n j u spe t - o d ­p r l o « l n s e d a j r e d n o d o s e g a j o v i s o k o š tev i lo z a d e t k o v , p r e d š t i r ina j s t imi d n e v i Je še v o d i l C e l j s k i t e d n i k , t o d a n a š p r e d ­s t a v n i k Je i m e l v 41. k o l u s r e ­čo, d a j e p r a v i l n o n a p o v e d a l n i č m a n j k o t 11 r e z u l t a t o v . T a ­k o j e D o l e n j s k i l ist s p e t p r i ­šel n a p r v o m e s t o s točko p r e d ­n o s t i p r e d C e l j s k i m t e d n i k o m . T o p r e d n o s t Je v n e d e l j o o b ­d r ž a l t u d i S l a v k o D o k i , k i j e d o s e g e l 8 z a d e t k o v . P r e d s t a v ­n i c a V e č e r a Je b i l a s i c e r u s p e š ­ne j š a (10 z a d e t k o v ) , t o d a V e č e r n a m t e r C e l j a n o m n i v e č n e v a ­r e n k o n k u r e n t , k e r J e z a o s t a l z a 14 o z i r o m a 13 točk. T a k o se b o v p r i h o d n j i h k o l i h o d v i j a l a b o r b a z a p r v o m e s t o s a m o m e d

n a š i m l i s t o m i n C e l j s « i m t<" • n i k o m . .

V r s t n i r e d v 42. k o l u : Vf<#', 10 točk. D o l e n j s k i l ist in C « J ' s k i t e d n i k po 8, D e l o in S'JJ. v e n s k i J a d r a n po 7, G l a s . t u " ! ; U a n s k i d n e v n i k iri H T V U » i j ana po 6 Itd.

G e n e r a l n i v r s t n i r e d : . 1. D o l e n j s k i UsV 341 t o č 1 "

C e l j s k i t e d n i k 210 točk, i. y . t e r 227 točk, 4. G l a s 225 to* K : ,£ R T V L j u b l j a n a iit točk , T T * J L j u b l j a n s k i d n e v n i k 2U7, P0^ 204, D e l « 201 i n S l o v . J - » R * ^ 194 toč-k. Ljj

N a š p r e d s t a v n i k v n o v e m » l u , k i bo n.1 s p o r e d u v n e d o ^ ; 22. o k t o b r a , bo V i k o S M « J ; K A R , r o k o m e t n i s o d n i k iz ^ n o m l j a i n t a j n i k tamkajšnJ^J , P a r t i z a n a . - N j e g o v a nap*> v*> 0 , 2, 1 - 1, o, 1 - 1, U * i 1. t, I - I, 0, L " *

FOTOAMATERU PRED NOVO J DELOVNO SEZONO 1

T e d n i s o s e s e s t a l i p r e d s e d n i k i o b č i n s k i h f o t o k o m i s U JJl o b č i n s k i h o d b o r i h L j u d s k e t e h n i k e i n n a p r a v i l i d e l o v n i z a n o v o o b d o b j e . U g o t o v i l i so , d a j e po v s e m o k r a j u v*7jJ' v eč z a n i m a n j a z a to ve jo t ehn ične vzgo j e , p o s e b n o m e d "^v, d i n o v šo l ah l n t o v a r n a h . N a ža los t m a n j k a i n s t i u U t < , r V d e l a v n i c , l a b o r a t o r i j e v i n m a t e r i a l a , d a b i d e l o f « t o a i n » " r e s l a h k o z až i ve l o . ^

V v s e h o b č i n a h b o d o p o l o t o k l u b l h I zved l i o s n o v n e " V i i r p o l n i l n e teča je z a a m a t e r j e , p i o n i r j e m pa b o d o č lan i b o v p o m a g a l i p r i d e l u v k r o ž k i h . Č l a n i b o d o s v o j a totogr i^Vj I d e l a r a z s t a v i l i n a k l u b s k i h l n m e d k i u b s k i b r a z s t a v a h , P'° fj1

p a n a šo l sk ih r a z s t a v a h . U v e d e n o b o t u d i r e d n o o c e n j * " ^ s l i k , dM se b o n a t a nač in o m o g o č i l o č l a n o m s o d e l o v a n j « ^ n a d r u g i h r a z s t a v a h v d r ž a v i In I zven n je . D o seda j so " J ^ l t o m o ž n o s t l e č l an i F o t o k l u b a U V l d m a - K r š k e g a l n N « p f » m e s t a . F o t o a m a t e r j i p o s a v s k i h o b č i n b o d o Ime l i 18. » " L I' p r v i p o s v e t , n a k a t e r e m se b o d o p o m e n i l i o b o d o č e m &\,<it • k u p n i p r i r e d i t v i . T u d i f o t o a m a t e r j i o s t a l i h k l u b o v v ° * . n a j b i s e s e s t a l i , s a j v e m o , d a s o t a k i s e s t a n k i z e l o k o r i * 1 0 \f

N a s e j i s o p r e d s t a v n i k i f o t o k l u b o v s k l e n i l i , d a b o d o *</t l o v a l i p r i f o t o g r a f i r a n j u s p o m e n i k o v lz N O B , d u b o d o * MIK v a l i n a r a z n i h p r i r e d i t v a h i n s f o t o g r a f i r a n j e m p o m a g a l i * j » n i t i s p o m e n i k e p r e t e k l o s t i . P o u d a r i l i so , d a b o t r eba b o l j š o p o v e z a v o z o s t a l i m i o r g a n i z a c i j a m i i n d a n a j č l a " ' k l u b o v a k t i v n e j e s o d e l u j e j o v n a š e m d r u ž b e n e m r a z v o j " - a»

O b k o n c u s e s t a n k a s o p r e d s t a v n i k i k l u b o v i z r a z i l i * y n a j b i o b č i n s k i l j u d s k i o d b o r i i z da tne j e p o d p i r a l i d e j * f o to k r o ž k o v . g

M A R I J A N T K A T *

VIDEM-KRŠKO: uspešen razvoj lotoania^' stva in njegovi novi načrti

F o t o k l u b lz V l d m a - K r š k e g a že e n a j s t o l e to u spešno l j a s v o j e p o s l a n s t v o . 84 m a r l j i v i h č l anov se p o d v o d s t v o " n a G l o g o v š k a t e m e l j i t o p r i p r a v l j a za n o v o s e z o n o . 27. ^ { J s l , b r a s e je ses ta l u p r a v n i o d b o r f o t o k l u b a , k l Je ra/.pr* v 1^ p r o g r a m u d e l a . T a p r e d v i d e v a o r g a n i z a c i j o A ttrtaJ* . A v e m b r u , n a k a t e r e m se b o d o l j u b i t e l j i f o tog ra f i j e u S P . 0 u i | ! j , z a s a m o s t o j n o d e l o , o b i s k o v a l i p a ga b o d o t u d i v o d j e „iJ f o t o k r o ž k o v . S f o t o k l u b o m lz Z a g r e b a b o d o p r i p r a v " ' ^ s k l r a s t a v i . P r v a b o v d e c e m b r u v Z a g r e b u . C l a n l k l u - " 1 p*5jj p o s l a l i s v o j a d e l a n a vse k l u b s k e r a z s t a v e ko t t u d i n ^ 0 l i> v ** t e r e m e d n a r o d n e r a z s t a v e d o m a l n v t u j i n i . V p r v i F v ' 1 ' : ' p r i h o d n j e g a le ta b o v V l d m u - K r š k e m o r g a n i z i r a " * | i ' m e d k l u b s k a r a z s t a v a s s o d e l o v a n j e m v s e h k l u b o v d r ž a v e . u l i j

F o t o k l u b b o d o b i l v k r a t k e m v n o v e m s t a n o v * n<<i b l o k u n a V i d m u k l u b s k e p r o s t o r e . C l a n l k l u b a se boo t e n o s e s t a j a l i l n t a k o d o s e g a l i Se v e č j e u s p e h e . p SV

METLIKi ! • z a o b č i n z a o b č i n s k i p r a z n i h Csprav nas ločd od ob­

činskega p r a z n i k a še p o l -^-»gi mesec časa, so se že "^ele p r i p r a v e zan j . N a

• Posvetovanju p r e d s t a v n i k o v ^ ' i t i e n i h o r gan i z a c i j i n £~štev so s k l e n i l i , d a b i ^Jo letošnje p r a z n o v a n j e f i n s k e g a p r a z n i k a - 26. jjovernbra slovesnejše k a -? ° r Prejšnja l e t a i n na j b i °Un obenem zaključna p r o ­slavitev 204e tn i c e l j u d s k e ffvolucije v metliška o b -

Osnovni o v k i r z a p r o s l a -0 P ra zn ika so že p r i p r a ­

v i - T a k r a t na j b i b i l o več ^ t u r n i h i n športnih p r i -? ~ t e v - D o 26. n o v e m b r a u * 0 u r e d i l i d v o r a n o i n

Posebnost bo ra z s t a -' gospodarsk ih organa z a -1. k i bo p r i k a z a l a n a p r e -

J * metliške občine v go-r ^ a r s t v u z a d n j i h let. Z a JJf^bo številnih k u l t u r -

P r i r ed i t ev , t e k m o v a n j , R a s t n o o k r a s i t e v i n u r e -

t ' t e y mes ta i n okoliških J ? k v bodo p o s k r b e l i po -T 0 * odbo r i .

P O H I T E T I S P R A V I L N I K I

z adn j i s e j i občinske-• j j odbora M e t l i k a so r a z ­

b i j a l i o izvršitvi p o l ­

l e tnega družbenega p l a n a i n proračuna t e r o p r i p r a ­v a h »n s p r e j e m a n j u p r a v i l ­n i k o v o d e l i t v i d o h o d k o v i n osebnega d o h o d k a go­s p o d a r s k i h o rgan i zac i j . N i ­k j e r p r a v i l n i k o v še n i so dokončno i z d e l a l i , a m p a k so šele v p r i p r a v i , p o n e k o d celo v začetni faz i . Z a t o bodo m o r a l e gospodarske

o r gan i zac i j e s sestavo p r a ­v i l n i k o v poh i t e t i .

R a z p r a v l j a l i so še o s ta ­n j u v pod je t ju »Pečari ja« i z G r a d c a , 6 u p r a v l j a n j u S L P i n o podaljšanju i n ­ves t i c i j skega k r e d i t a L e s ­n o p r e d e l o v a l n e m u pod je t ju v M e t l i k i . N a sej i so spre ­j e l i več od l okov i n i m e n o ­van j . J A D

Gasilsko društvo v Brusnicah je dobilo novo brizgalno

civilni pogreb v Loki

lj. *o L o k o j e p r e d k r a t -Pre t res la vest, d a se j e

4 r » ° Ponesrečil železni-j e M i l a n Kočnar. P o k o j n i

klic . V i n m e d p o " j J ^ ' r n j tovariši n a o k r o g

P r i l j ub l j en . B i l j e član Zgi 'h , d r u g i h o r g a n i z a c i j , m 7 s o m u p r i p r a v i l i c i v i l -P t v ? o g r e b , kri j e b i l tud i ki '^Pogreb te v rs t e v L o ­gi V a n j egov i z a d n j i po t i l j u - J e s p r e m l j a l o n a d 400 i a J 1 ' med k a t e r i m i so b i l i ^ P n i k i 2 T P i z L j u b l j a ­no * ' an i v s eh množičnih i J ^ ' z a c i j i n d r u g i . 2a-i ^ k e j e i g r a l a železni-t i j ^ godbe i z Z i d a n e g a

S. Skočir

Do lgo so brusniški g a s i l c i premišljevali, k a k o b i prišli do nove m o t o r n e b r i z ga lne . P r i d n i , kot so, so z b r a l i po ­t r e b n i denar , neka j p a j e založila o z i r o m a d a r o v a l a Občinska gas i l ska zveza , p a so k u p i l i mo t o rko , k i je v nedel jo, 8. o k t o b r a , prvič z a -d r d r a l a n a v e l i k i g a s i l s k i v a j i i n pogna la p r v e c u r k e vode. N o v i b r i z ga ln j je k u ­m o v a ! d i r e k t o r I M V v N o ­v e m mes tu tov. J u r i j Lev ič-n i k po svo j em za s t opn iku . Prisrčne s lovesnost i se j e udeležil tud i načelnik G a s i l ­ske zveze L R S tov. M i r a n S p i c a r .

P r e d lepo okrašeno t r i b u ­no so se z v r s t i l i g as i l c i do ­mačega društva z novo m o ­to rko ter gas i l c i i z O r e h o v i -ce. B e l e c e r k v e i n Novega mes ta . P r e d s e d n i k društva tov. H u d o k l i n j e v k r a t k e m nagovoru o r i s a l zgodov ino društva, n a k a r so zbor po­z d r a v i l i brusniški p i o n i r j i . Z a s t o p n i k k u m a je pogna l

novo mo to rko , nato p a je član novomeškega gas i l ske ­ga društva Po lde C i g l e r r e ­c i t i r a l pesn i tev S e v e r i n a S a -l i j a »Na ppmoč«. S l e d i l a je v e l i k a va ja , k i so se je ude ­ležila v sa štiri omen j ena društva. P o va j i j e b i l o g a ­s i l sko ra jan je na v r t u go­s t i l ne G o r e n c . - r -

V Mokrcnogu so zado­voljni z zdravnikom O d k a r j e p r e d n e k a j me­

s e c i t u d i M o k r o n o g d o b i l s t a l n e g a z d r a v n i k a z a svo­j o z d r a v s t v e n o pos t a j o , s o se z d r a v s t v e n e r a z m e r e v k r a j u močno izboljšale. V s i p r e b i v a l c i se p o h v a l i j o , d a j e z d r a v n i k z e l o požrtvova­l e n i n c en i j o v e l i k o ugod ­n o s t n e p o s r e d n e zd ravs t ve ­ne pomoči , k i so j o d o b i l i K e r se M o k r o n o g , o d k a r s t a v n j e m zaživela o b r a t T e l e k o m u n i k a c i j i n V r b o -p l e t a r s t v o , l e p o r a z v i j a , Je b i l z d r a v n i k go t ovo po t r e ­b e n .

Kljub kratkemu roku za agitacijo in delu, ki ga na deželi nikoli ne zmanjka, je uspelo članom RK in podmladkarjem pridobiti za to humano akcijo precej Globočanov. Večinonia so dali kri že stari krvodajalci, med njimi nekaj takih, ki bodo v kratkem prejeli sre-Srno medaljo. Vsak izmed njih si je mislil: morda bo ravno moja kri komu rešila življenje. Prihodnjič se bo verjetno še več ljudi odločilo za oddajo krvi, ker bodo večkratni krvodajalci pridobili še nove.

V Skopicah smo zvedeli Elektrika je v vas nape­

l jana že dal j časa, vendar je tok prešibek. Električno omrežje bi se ojačalo le z zgraditv i jo nove trafo posta­je. T u d i vaščani bi p r i g rad ­n j i rade volje sodeloval i s prostovo l jn im delom. — Ograjo pred šolo so letos v a ­ščani postav i l i s samopr i ­spevki .

Z gradnjo kanalizacije ne bomo smel i nič več od la ­gati. V deževnih dneh voda ne odteka iz obcestnega j a r ­ka i n tud i gnojnica se n a ­b i ra ob cesti. To je nehig ien­sko i n za zdravje vas i , k i šteje 115 hiš, zelo nevarno.

Gasilsko društvo je zelo

delavno. Ze dve let i b ran i naslov občinskega p r vaka . Moška ek ipa šteje 40 ak t i v ­n i h članov, 7 rezervn ih in 34 podpornih članov, v žensko ekipo pa je vključenih 42 članic.

Trije podvozi pod avtomo­bilsko cesto pr izadevajo v a -ščanom ve l iko sk rb i . V de­ževnih dneh je cesta tam ne­prehodna, k e r se nabere nad meter deževnice i n talne vo­de. Kmetova l cem je zarad i tega pot do n j i v zaprta. O b ­činska cestna uprava bi mo­

ra la ceste nasipatL Kulturno-prosvetno življe­

nje je razgibano. Lani so ustanov i l i prosvetno društvo in moški pevski zbor, v k r a t ­kem pa nameravajo ustano­v i t i še ins t rumenta ln i a n ­sambel . Skopičanom se v no ­v i sezoni obeta bogat k u l t u r ­n i program.

»Kovačija in gostima b i pa že mora l i b i t i v vasi!« p r a ­vi jo l judje. Kovaških us lug se poslužujejo v Krški vas i , k jer kupuje jo tudi tobak.

D. K.

Za boljšo razsvetljavo v Loki

Pred semišhim slavjem

ttojboljši obveščeva-DOLENJSKI LIST;

• Semič se temeljito pr i ­pravlja na svoj krajevni praznik. P r e t e k l o soboto so že pos tav i l i ogrodje za spo­m e n i k , k i ga j e po načrtih inž. M l a d e n k e B r a n c e l i z G r a d c a o b l i k o v a l o podjetje M a r m o r i z G r a d c a . Upa jo , d a bo s p o m e n i k pos tav l j en še t a teden. Imen p a d l i h : n žrtev n a s p o m e n i k u ne bo, ke r n a m e r a v a j o s p o m l a d i n a p rosve tnem d o m u v z i d a ­t i še s p o m i n s k o ploščo z i m e n i . D o t a k r a t bodo p r e ­v e r i l i podatke i n v ta n a ­m e n še e n k r a t o b i s k a l i 50 vas i semiškega oko l j a .

^ o v o m c š J s k r o r i i K a N ( ?• U v a ž a n j e s m e t i p l a č u j e J " * * * 1 1 N a d m l i n i m e s e č n o ^Itih? d l t l - P r e b i v a l c i l z o k o -> h n i i P a s o b o l j p r a k t i č n i :

U v a ž a j o k a r n a b r e g fSkiK** 1«' č e p r a v j c to l z h l -Sov l T l e s t e t s k i h r a z l o g o v

, 1 sV e đ a n o . . .

^ i ^ f l c o čeda l j e bo l j n a r a -i , to p r e b i v a l s t v a v b l o k i h

J ^ p h č e v t h n j i v a h , p a t u d i S?'! v P r e c e j š n j e g a p r o m e t a A »JJpvačlcevemu m l i n u , b i 2 ? « W n o p o t r e b n o z o g r a j o & » « X U O D T e ž k i v o d i J« C « m u r s t k j e t t k n a d 6 a l i fciNrii v v i s o k i m , s a m o z ."ti J * m i n d r e v e s i o b r a š č e -^ j * £ U r n hjMsjom Č u d n o , d a . | . n i ttfSro d o n e s r e č e . I^ovij^vomeške k o n f e k c i j s k e C ^ t o S 0 8 8 M l e s e n k a r d o -C 1 ' Jv , e z r a z n o v r s t n i m b l a -Wf> J ? 1 » O b r t n i k u « , » V a r t e -

<J*? " K r o j a č u « i m a j o k a r \ p M Ž r ° 8 o J e s e n s k i h ob l a č i l . O » « . s m o > da » o p o d j e t j e • » a S e - v k r a t k e m d o b i l o %5i < W c ž n e P l a š č e p o z e l o n»J7k»r*- k a k o r t u d i ž e n s k e j"l*. P lašče ž e o d 7500 d i n

C * »tT"*0 n o v o m e š k e o s e m -Mi^len? 0 8 0^« z o b e m a k i n o -

da b i u v e d l i o b n e -" • i ! * ftSP01*1"« m a t i n e j e z a ^ P r e d v a j a l i r.aj S S o £ ? , k o r i l m e l n t a k e , k i

P r i m e r n i . T a k o b i i N t ? * * * « * k i n o p r e d s t a v > vH» i iT 1 1 te o k o l i c e mesta,

^ » 1 ne b i b i l o t r e b a * v k i n o p o p o l d n e a l i

zvečer . T u d i s ta r š i b i b i l i t e ga v e s e l i . V p r a š a n j e j e , č e b o s t a u p r a v i k i n o pod je t i j z r a z u m e ­v a n j e m s p r e j e l i t a p r e d l o g . — U p a m o , d a . . .

• P o n e d e l j k o v ž iv i l sk i t r g j e b i l z a r a d i J u t r a n j e g a m r a z a n e -k o l i k a n j s l a b š e z a l ožen k o t s i ­ce r . P r o d a j a l k e s o se p r i t o že ­va le , d a j i h zebe , d a se z a t a k o s l a b z a s l u ž e k n e i zp lača z m r z o -v a t l . k u p c i p a s o b i l i m n e n j a , d a s o c e n e p r e v i s o k e . S e v e d n o Je n o v o m e š k i t r g m e d n a j d r a ž ­j i m i v S l o v e n i j i , d r a ž j i k o t l j u ­b l j a n s k i p a j e v s e k a k o r . J a j c a s o p r o d a j a l i p o 35 d i n , p a r a d i ž ­n i k e p o 110 d i n , g r o z d j e p o 120 dir. , s l i v e p o 50 d i n , j a b o l k a o d 25 d o 30 d i n , ze l j e p o 30 d i n , r e d k e v po 30 d i n , s o l a t o p o 60 d i n , k u m a r e p o 40 d i n , o r e h e p o 220 d i n , k o k o š i p o 550 d o 700 d i n , Sp lnačo p o 80 d i n , m o ­tov i l eč n a m e r i c e p o 28 d i n . K o t o b i č a j n o s o b i l e n a p r o d a j t u d i p l e t e n i n e , r o že , o g r l i c e te o s t a l i o k r a s k i z a ž e n e l n l o n ­čen i I z d e l k i .

• G i b a n j e p r e b i v a l s t v a : H o ­d i l e s o : A n i c a SuSta r š i č l z T r ­d i n o v e 43 — d e č k a , T o n č k a R u -k s e z G l a v n e g a t r g a 30 - d e ­čka , B o g d a n a K o v a č l č N a d M i l ­n i 10 - d e k l i c o , F r a n c k a A v g u ­št in l z T r d i n o v e 27 - d e k l i c o . P o r o č i l i s o s e : F r a n c R a j š p . v o j n i . u s l u žbenec i z S m l h e l s k e I, i n A n a S t o p a r , o t r o š k a n e ­g o v a l k a i z K a n d l j s k e 8; A n t o n s r e b r n j a k , u s l u ž b e n e c , l n M a ­r i j a B u t a l a , u s l u ž b e n k a , o b a l z U l i c e M a j d e S i l e « .

• Pred nekaj dnevi je v Semič prišla n o v a skupina delavcev i z bjižnje oko l i c e i n H r v a t s k e , k i bodo p o l a ­ga l i a s f a l t i r a t i k ra j e vno ce­sto.

• V počastitev krajevne­ga praznika bo Belokranj­ski muzej iz Metlike v Se ­miču p r i r e d i l razs tavo o I. b e l o k r a n j s k i četi. Ra z s t a va bo o d p r t a v soboto, 28. i n v nedel jo 29. o k t o b r a v k l u b ­s k i h p ros t o r ih . • Krajevna organizacija Z B v Semiču je posnela na magnetofonski trak izpove­di ljudi, k i so v i d e l i t rage­d i j o n a G o r e n j i h l a z i h 1941. Z a p r o s i l i so t u d i uredništvo R T V L j u b l j a n a , naj v t e m času v redno odda jo »Se pomni te , tovariši . . . « uv r s t i posnetke o p r v i h b e l o k r a n j ­s k i h p a r t i z a n i h .

V Kladju vodovod in elektrika!

Dolgoletna želja p r eb i va l ­stva, da b i ime l i dovolj zd ra ­ve In pitne vode, se bo k m a ­l u uresničila. Če bo šlo vse po sreči, bodo že letos pričeli gradi t i vodovod. Z a dovoz mater ia la , so l judje s 382 p ro ­s tovo l jn imi d e l o vn im i u ram i u red i l : cesto do vas i . N a po­moč bodo priskočili tudi p r i gradnj i vodovoda.

Vaščani K l a d j a želijo imet i tud i električno razsvet l javo. N iso čakal; na pomoč, t em­več so sam! oprav i l i vsa te­žaška dela ln darova l i ter postav i l i drogove. L e za n a ­kup žice bodo zapros i l i za posojilo 250 tisoč dinar jev .

D. K. Višje cene

na sejrrtiSču 16. oktobra so na pone­

deljkov živinski sejem v Novem mestu pripeljali 1120 prašičev. O d teh so jih 1088 prodali. K e r je bilo več kupcev, med nji­mi precej Hrvatov, Je ce­na takoj narasla. Prašičke so prodajali po 3800 do 6500 din — manjše, za več­je pa so zahtevali od 6500 do 15.500 din.

• Semiške žene in dekle­ta bodo sešile belokranjska narodno nošo za b e l o k r a n j ­s k o ohcet . K e r bodo de l a l e udarniško, bo stroškov le 50 tisoč d i na r j e v . Upa j o , d a bo do k ra j e vnega p r a z n i k a t u ­d i to na r ed .

Franc Derganc

V L o k i i n Račici j e b i l a e l e k t r i k a n a p e l j a n a že l e ta 1937. V t e h k r a j i h so u r e d i l i t u d i c e s tno r a z s v e t l j a vo . K o t z a t r j u j e j o , j e b i l a r a z s v e t l j a v a b r e z h i b n a . V p o v o j n e m času p a j e b i l o več n a p a k . P r e d m e s e c i s o b i l e ceste k a r 14 d n i v te­m i . G l a v n i v z r o k z a te na ­p a k e j e bržčas v t e m , k e r n i s t a l n e g a uslužbenca, k i b i pravočasno o d p r a v l j a l n e p r a v i l n o s t i , b i m o r a l a t o

N e d v o m n o vprašanje

Proslava v Dobrniču P r e t e k l o n ede l j o j e D o b r -

nič p r a z n o v a l k r a j e v n i p r a z n i k , združen s s loves­n o s t j o r a z v i t j a p r a p o r a k r a j e v n e o r g a n i z a c i j e Z B N a prisrčni svečanosti se j e z b r a l o več s t o domači­nov . O b u d i l i s o s p o m i n n a d n i p r e d o s e m n a j s t i m i le­t i , k o j e v Dobrniču zase­d a l I. k o n g r e s A F 2 S l o ve ­n i j e i n se h k r a t i s p o m n i l i d n i m e d l j u d s k o r e v o l u c i ­j o , k o j e Dobrnič z o k o l i c o b i l pr izor išče številnih bo j e v n a r o d n o o s v o b o d i l n e v o j s k e , k a t e r i j e b i l o p r e b i v a l s t v o v e d n o zves to . R a z e n o s t a l i h g o v o r n i k o v j e s p r e g o v o r i l a t u d i pod ­p r e d s e d n i c a O L O N o v o mes t o , inž. V i l m a Pirkovič , k i j e r a z v i l a p r a p o r . V k u l ­t u r n e m d e l u p r o g r a m a j e

s o d e l o v a l a šolska m l a d i n a , p o s l o v e s n o s t i p a so pre­b i v a l c i i n gost je odšli še n a pokopališče, k j e r s o z žal­n o k o m e m o r a c i j o . ob spo­m e n i k u žrtev počastil i s p o m i n n a vse, k i so p a d l i .

u r e d i t i k o m u n a l n a u p r a v a . P o u d a r i t i m o r a m o še, d a je v L o k i v e l i k o železničar­jev, k i p r i h a j a j o i n o d h a ­j a j o z d o m a ponoči.

Z n o v o t r a n s f o r m a t o r s k o pos t a j o so Ločani s i c e r do­b i l i močnejši t o k , t a k o d a t u d i r a d i o l a h k o poslušajo, v e n d a r k l j u b t e m u že po­l o v i c a luči ne s v e t i . L j u d j e i z L o k e i n Račice s o s t e m n e z a d o v o l j n i , sa j so s a m i p r ece j p r i s p e v a l i z a g r a d ­n j o n o v e t r a n s f o r m a t o r s k e pos ta j e . B i l o b i t u d i n e s m i ­s e lno , če b i b i l a o b c e s t n a r a z s v e t l j a v a u r e j e n a še p o s t a r e m . P r e d l a g a l i so, n a ; občinska u p r a v a v S e v n i c i č imprej določi vsa j enega h o n o r a r n e g a uslužbenca, k j b i p a z i l n a r a z s v o t l l j a v o , p a t u d i n a v o d o v o d , p r i k a t e r e m j e tUdI večkrat k a j n a r o b e . S . S k .

Pismo iz šentruperške šole

Agrominimum -886 ha travnikov

Občinski o d l o k o a g r o m i -n i m u m u v travništvu za ja ­m e na področju t r eban j ske k o m u n e 886 h a t r a v n i k o v . Sve t z a k m e t i j s t v o i n goz­d a r s t v o je s k l e n i l , d a bodo od l ok o a g r o m i n i m u m u u p o r a b l j a l i l e n a t i s t i h travniških površinah, k i n i ­so v pogodben i p r o i z v o d n j i . T o je r a z u m l j i v o , saj je n a ­čin pogodbene p r o i z v odn j e m n o g o naprednejši ko t a g r o m i n i m u m . P o v s e m t em bo v t r e b a n j s k i k o m u n i o d 886 h a t r a v n i k o v za je l agro­m i n i m u m le 186 ha t r a v n i - > ških površin, vse osta le pa so že v pogodben i p r r > ; » -v o d n j i .

T u d i p i o n i r j i šentruperške šole i m a m o v r t . Spomlad. ; s a d i m o i n sejemo, j esen i pa posp rav l j amo p r i d e l k e . T u d i letos smo že o p r a v i l i j e sen­ska de la .

N e k e g a lepega sončnega dopo ldneva s m o se učencj 5. b r a z r eda odločili z a po ­sp rav l j an j e i n l i c k a n j e k o ­ruze. B i l o je p r a v lepo. N e ­k a t e r i so bčkali, d r u g i t r g a ­l i ko ruzo , d e k l i c e so čistile gredice n a v r t u a l i g r ab i l e l i s t j e v s a d o v n j a k u . T u d i j a z s em ličkal.

Tovarišica učiteljica nas je večkrat f o togra f i ra la . M e d d e l o m s m o se t u d i ša­l i l . ; i n s m e j a l i , a to n i t r a ­j a l o dolgo. K u p koruze se j e nag lo nižal i n k m a l u ga n i b i l o več. P o s p r a v i l i smo še odpadke , k o r u z o p a obes i l i na la te na šolskem podstreš-

Straške pekarije ni več D e l o v n i k o l e k t i v p e k a r i ­

je v Straži j e vloži l p r e d ­log z a l i k v i d a c i j o pod je t ja . P e k o k r u h a je p r epoveda l a žg s a n i t a r n a inšpekcija, saj j e b i l o v n e u r e j e n i h pros to ­r i h res nemogoče de l a t i . O s k r b o k r u h a n a straškem področju j e že v p r v i h l e ­tošnjih m e s e c i h p r e v z e l a novomeška P e k a r i j a .

j u . Prodala jo bomo k m e t i j ­s k i z ad rug i .

B r a n k o Podobn ik , O s n o v n a šola, S e n t r u p e r t

Letos prvovrsten hmelj!

Z a r a d i suše j e b i l l e tos p r i d e l ek h m e l j a p o d 1500 k g n a hek ta r , k a r j e n e k o l i k o m a n j kot l a n i . H m e l j j e b i l d roban , t o d a k v a l i t e t e n . T a k o so n a območju Straže h m e l j a r j i p r i d e l a l i k a r 50 ods to tkov p r v o v r s t n e g a i n 50 ods to tkov d r u g o r a z r e d " nega h m e l j a . C e upošteva­mo, d a j e b i l o l a n i težko naj t i d r u g o r a z r e d n i h m e l j , p r v o r a z r e d n e g a p a s p l o h n i b i l o , j e to i z r eden uspeh h m e l j a r s t v a v našem o k r a ­j u . Z a r a d i boljše k v a l i t e t e se j e c ena h m e l j a letos p o ­večala za , 250 d i n a r j e v p r i k i l o g r a m u .

Lepo darilo v letoš­njem jubilejnem letuje knjiga Toneta Seliškar-ja »LJUDJE Z RDEČIM CVETOM«. Izdala Do­lenjska založba. Knjigo dobite v vseh knjigar­nah.

V T E M TEDNU VAS ZANIMA

B Kostanjeviško galeri­jo spomenikov modernega kiparstva obiskuje čedalje več gostov. V soboto in ne­deljo je obiskalo spomeni­ški prostor nad 190 ljudi iz Ljubljane in drugih kra­jev republike. Šolsko ga­lerijo si je ogledala v ne­deljo tudi družina predsed­nika Ljudske skupščine L R S tov. Mihe Marinka. Pred kratk im je obiskal Kostanjevico tudi kolektiv državnega in mestnega ar­hiva iz Ljubljane, 30 ljudi iz srednje vzgojiteljske šo­le, 30 članov sindikata iz Trbovelj, zadružniki iz Za­gorja itd. Za to nedeljo sta napovedana 2 avtobusa iz­letnikov iz Mar ibora in os­novna šola Dragotina Ket­teja iz Ljubljane. — Spo­menikov pred jesenskim deževjem ne bodo prekri l i ; ogled kipov bo mogoč ver­jetno vse do 1. novembra.

H Hudoklinov Nace z Miklavža pod Trd inov im vrhom je prodal svojo do­mačijo z vrtom kolektivu I M V v Novem mestu; sin­dikat tovarne avtomobilov bo uredil na Hudokl inovem počitniški dom za svoje člane. — Gorjanci so v teh dneh čudoviti; zlato listje šelesti pod nogami števil­nih-izletnikov, ki prihajajo z avtomobili vse do Krva­vega kamna. O d sedanjega parkirnega prostora pr i Krvavem kamnu manjka samo še 1600 m do ceste, speljane od doma na Polo­m u in nad Pendirjevko do travnika, k i je le kakih slabih 1000 metrov odda­ljen od Nacka. Nekateri vozijo z avtomobili tudi že do Miklavža.

Četrtek. 19. oktobra: Etbin Petek, 20. oktobra: Felicijan Sobota, 21. oktobra: Urška Nedelja, 22. oktobra: Zorislava Ponedeljek, 23. okt. : Severin Torek, 24. oktobra: D A N OZN Sreda, 25. oktobra: Zlatica

msr P R O D A M nov električni šival­

ni stroj -Stager« v kovčku. — Frančiška Hrovat, Ratež 1, p. Brusnice.

P R O D A M težak voz z gumija­stimi kolesi in dnom. Cena 40.000 dir.. Turk, Gotna vas 6, Smihel.

PO UGODNI CENI prodam vrt­no uto. Polde Cigler, Novo mesto, Cvelbarjeva 6.

P R O D A M lokal, pripraven za vsako obrt, in vseljivo stano­vanje. Hrastar, Bršljin, Novo mesto.

F I A T 1100, Italijan. 1955, odlič­no ohranjen, ugodno napro­daj. Bokal, Ljubljana, Bolgar­ska 21.

P R O D A M FLAT 750, popolnoma ' nov, prevoženih 5000 km. —

Ugodna cena. Naslov v upra­vi Usta (1078-01).

P R O D A M pastelno sliko (36x40) trškogorske cerkve. Naslov v upravi lista (1077-61).

P R O D A M električno pečko na ventilator, še z garancijo. Na ­slov v upravi lista.

Z A LESN I O B R A T na Suhorju sprejmemo 8 delavcev al i de­lavk za izdelovanje lesnih iz­delkov. Javite se na upravi Lesno predelovalnega podjet­ja v Metliki.

GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme Peric, Paderšičeva 33.

GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejme štiričlanska družina. Plača dobra, ostali pogoji ugodni. Naslov v upra­vi Usta.

P R O D A M posestvo, skupno aH posamič, v Blatniku pr i K a -nižartcl, pošta Črnomelj. — Ogled 5. novembra dopoldne od 9. do 12. ure. Novak, Ra ­tež 3, p. Brusnice.

S P R E J M E M v dopoldanskih urah otroka v oskrbo. Luk -šič, Nad. mlini 21.

Brežice: 20. okt. ameriški bar­vni 'fUm -Spomini iz Italije«, 21. okt. ameriški barvni film "Bern:>'-dine~. 22. okt Italijan, film »Sli bomo v Sam Remo«,'

Nagradna anketa Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA pro­

sita s tem svoje naročnike in bralce, da bi sodelovali pri izbiri barve, v kakršni naj bi list tiskal svojo naslovno in srednjo stran. Med naročnike in bralce, ki bodo v anketi sodelovali, bomo izžrebali

25 DENARNIH IN KNJIŽNIH NAGRAD:

10.000 d in , 5.000 d in , 3.000 d in , 2.000 d in in 1.000 d in in 20 lepih

knjižnih dar i l

POGOJ za sodelovanje pri žrebanju: izrežite iz ankete njen spodnji del in nam ga čitljivo izpolnjenega vrnite najkasneje do torka, 24. oktobra 1961. V levi spodnji kot kuverte napišite: ANKETA, odpošljite pa jo na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, poštni predal 33.

TU ODRE2ITE!

DOLENJSKEMU LISTU, Novo mesto, p. p. 33 |

Predlagam, da tiskate naslovno in srednjo stran | našega domačega tednika v

črni — ze len i — rdeči — modr i barv i

(podčrtajte barvo, ki vam je najbolj všeč!) H «-4

I Ime in priimek:

Točen naslov: |

I Pošta: I

25. okt. frar.c. film -Napoleo­nov oticir«.

Crnonutlj: 20. in 22. okt. ame­riški barvni film »Ljubezen Marjorie Morningstar«, 24. in 25. okt. francoski film »Taksi in prikolica«.

Dol Toplice; 21. in 22. okt. ju ­goslovanski film »Tri četrtine sonca-.

Kostanjevica: 22. okt. ameri ­ški film »Dirka ža soncem«, 23. okt. argentinski film »An ­daluzijska ljubezen«.

Metl ika: 21. in 22. okt. ameri­ški barvni film »Zlomljeno ko­pje«, 25. okt. nemški film »P r -foks«.

Novo mesto - » K r k a « : od 20. do 23. okt. jugoslovanski film - X 25 javlja«, od 24. do 26. okt. jugoslovanski barvni film -Pop Cira in pop Spira«.

Semič: 22. okt. italijanski bar­vni film »Poslednji raj« .

Sevnica: 21. in 22. okt. ameri­ški film »Tobl Tyler« , 25. okt. poljski film »Pepel in dia­mant«.

Trebnje; 21. in 22. okt. ame­riški barvni f i lm »Princ Wa-liant«. Predstava v soboto ob 19. ln v nedeljo ob 14, 16 in 18.30 25. okt. ruski barvni film »Vasa Zeljeznova«. Predstava v sre­do ob 19. uri.

Videm-Krško: 21. in 22. okt. ameriški barvni film »Sonce spet vzhaja«, 25. In 26. okt. j u ­goslovanski film »Tekma z mo­torjem«.

2užemberk: 22. okt. sovjetski barvni film -Dvoboj« .

Obrtno izobraževalni center Videm-Krško priredi šiviljski krojni tečaj za V. K. v času od 6. do 25. novembra 1961. Spre­jemamo osebne ali pismene pr i ­jave do 1. novembra 1961. Vse ostale Informacije dobite v p i ­sarni centra.

Servis za popravilo glasbil v Mengšu

Stanovanjska skupnost Men­geš je odprla servis za popra­vilo glasbiL Popravljamo vse vrste strunskih instrumentov, harmonike (klavirske, kroma-tičr.e in diatonične), klavirje, planine in harmonije poprav­ljamo na domu. Izvršujemo vsa

servisna popravila harmonik, k i so v garancijskj dobi, tovar­ne »Melodija«, Mengeš. Popra­vila opravljajo strokovnjaki, ki nam jih je odstopila tovarna »Melodija«, Mengeš — zato so kvalitetno Izvršena. Prepričajte se in zadovoljni boste. Naročila sprejemamo vsak dar. od 8. do 21. re, v torek, sredo ln četrtek pa tudi od 15. do 17. ure v Mengšu, Kidričeva 30. Pr ipo ­roča se Stanovanjska skupnost Mengeš, servis za popravilo glasbil.

Razpis novomeške Mlekarne

Sprejmemo takoj v službo tri nekvalificirane delavce, mlajše moške, vojaščine proste. Plača po tarifnem pravilniku. — Mle­karna, Novo mesto.

P R E K L I C I Preklicujem Izgubljeno zdrav­

stveno izkaznico št. 305496. Jo ­žefa Hudoklin, Brusnice 10.

Preklicujem Izgubljeno zdrav­stveno izkaznico št. 305143. Ja ­nez Hajk, Gabrjc 55, Brusnice.

Ivan Izlati iz Novega mesta, Paderšiceva 3, se najlepše za­hvaljujem zdravnikom, medi­cinskemu ln strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za skrb in nego v času moje bolezni. Posebno za­hvalo pa sem dolžan primarlju dr. Bajcu in ostalim za dobro uspelo operacijo.

Ob br idM izgubi našega dra­gega moža in očeta

H E N R I K A B R I N S K E L E T A iz Kota pr i Semiču

se zahvaljujemo vsem znan­cem, sorodnikom, vsem, k i so z nami sočustvovali, daroval­cem vencev, Sekciji za vzdrže­vanje prog za izdatno pomoč, železničarjem, govornikom, 3.b letniku gimnazije, zdravniške­mu osebju novomeške bolniš­nice in vsem, k i so ga sprem­ljali na njegovi zadnji poti.

Žalujoča žena in hčerki.

NOVO M E S T O Od 9. do 16. oktobra se je ro­

dilo 7 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Stanislav Boh,

delavec iz Regerče vasi, in Ma ­rija Tekavec, delavka s Sel pr i Straži; Ivan Pate, delavec, i n Marija SVadič, delavka, oba z Dol. Kamene; Jože Murgelj, kurjač iz Gor. Kamene, i n M a ­rija Krevs, delavka z Vel. K a ­la; Izidor Mervar, čevljarski pomočnik, i n Ana Koleno, de­lavka, oba iz Prečne.

Umrla sta: Franc Zalokar, u -žitkar iz Ločne, star 65 let, ln Marija Piietič, gospodinja iz Regerče vasi, stara 58 let.

Pretekli so v novomeški po­rodnišnici rodile: Marija Medic lz Gor. Straže — deklico, Jožefa Rogelj z Rožnega vrha — dečka, Martina Gazvoda iz Vel. Brus­nic - deklico, Angela Mole lz

Gomile — deklico, Marija Vide iz Gor. Brezovice — dečka, A n ­tonija Kočman i z Vavte vasi — deklico, Marija Pucelj iz Korit — dečka, Ljudmila Stupar iz F a -melj — deklico, Anica Možgan iz Gor. vasi — deklico, Marija Stukelj s Starihovega vrha — deklico, Marija Zugič iz Dob — dečka, Avguština Fink s Su-horja - deklico, Terezija Go-rišek iz Vel. Lipovca — dekl i ­co, Anica Zadnik z Dol. K a ­mene - dečka, Angela Kozole iz Brestanice — deklico, Olga Ponikvar iz Stranj — deklico, Marija Selak z Vrha pri Ljub-nu — dečka, Jožefa Weiss lz Črnomlja — dečka, Ana Jaklič z Jame — deklico, Anica Jer-mar.čič z Vrtače — dečka.

l z brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški

porodnišn rodile: Anica Vegelj lz Di-novega — deklico, Marija Volk iz Krške vasi — dečka, Ivanka Klemenčič iz Vel. do­line - deklico, Pavla Fabjanec

K A J P A C E S T A T R E B N J E - S E V N I C A ? Cesta Trebnje—Sevnica jev, — ga bodo brez težav ček, k i ga je na Sejmu

je do skrajnosti obrablje- lahko nabavila mnoga go- gradbeništva v Ljubljani na in nujno potrebna več- spodinjstva. Siva naprej in v svoji montažni hišici raz j ih popravil. Ke r je to glav- nazaj in je uporaben za stavilo podjetje Tesar, sta na komunikacijska zveza, razne vrste blaga. Tovarna se zelo zanimali in se o k i povezuje Mirensko doli- »Mirna« je prav zato že na njem pohvalno izrazili tudi no • z ostalim svetom, bo Zagrebškem velesejmu pre- soproga predsednika repu-treba takoj nekaj ukreniti jela vrsto naročil za novi blike tov. Jovanka Broz in in poskrbeti vsaj to, da b i izdelek. Za pr ikupni stroj- Pepca Kardelj . bila cesta ob jesenskem , deževju dovolj posuta z gramozom. Prepotrebno p o pravilo ceste smo že dovolj dolga odlagali, škoda, k i jo povzročajo vozila, pa tudi škoda na vozilih je pa iz dneva v dan večja.

SPORED RADIO L J U B L J A N A

» M I R N A « — N O V Š IVALN I S T R O J

Tovarna šivalnih strojev na M i r n i je kupce na Za­grebškem velesejmu izne­nadila z novim izdelkom: s prenosnim električnim šivalnim strojčkom. Stroj-ček je spravljen v majh­nem kovčku, opremljen Je z električnim žaganj ačem in ga je mogoče uporabiti postavljenega na mizo. Z nj im bo ustreženo mnogim potrošnikom, k i zaradi majhnega stanovanja ni­majo prostora, kamor bi postavili navadni šivalni stroj, Ke r je poceni — saj velja samo 69 tisoč dinar

Predavanja ZR0P Kakor prejšnja leta tako bo­

do tudi letos predavanja za re­zervne oficirje in podoficirje. V Novem mestu je z njimi p r i ­čela že osnovna organizacija ZROP - desni breg. 10. ln 12. oktobra sta bUl zelo zanimivi predavanji, žal pa je bila ude­ležba zelo slaba. Vse rezervne oficirje ln podoficirje bo orga­nizacija klicala na odgovor za­radi malomarnega odnosa do organizacije ln izostajanja od predavanj.

V pripravi Je že druga serija predavanj, k i bodo tokrat v novi dvorani družbenih organi­zacij na Grmu (otroški vrtec). Pozivamo člane, da se preda­vanj zanesljivo udeleže.

SOBOTA , 21. O K T O B R A : 5.00-B.oo Dobro Jutrol (Pisan

glasbeni spored) — 5.25 Nekaj domačih — 8.03 Poštairček v mladinski glasbeni, redakciji — 8.30 Češka in poljska zabavna glasba — 8.35 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.23 Za vsako­gar nekaj — 10.10 Narava, kot so Jo doživljali romantični skladatelji - 11.00 Klavir v r i t ­mu — 11.15 Angleščina za m l a ­dino — 11.30 Zvočni kaleido­skop — 12.06 Stlri slovenske na ­rodne pesmi — 12.13 Kmetijski nasveti — 12.23 Zabaven opol­danski spored — 13.30 Narodne pesmi Lz Argentine — 13.45 G la ­sba k obedu - 14.15 Štirje or­kestralni pasteli - 13.43 Naši poslušalci čestitajo ln pozdrav­ljajo - 15.15 Moški zbor Zarja iz Trbovelj - 15.35 Za oddih ir. razvedrilo — 16.00 Gremo v kino - 16.43 Iz filmov ln glasbenih revU - 17.05 Vsak dan za vas - 18.10 Operni solisti, k i so nas proslavili v tujini - 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Pe­smi in plesi jugoslovanskih na ­rodov - 20.00 Polke in valčki v Izvedbi orkestra Alfred Scholz - 20.20 Radijska komedija — 20.54 Melodije za prijeten ko ­nec tedna — 22.15 Zabavna gla­sba z vsega sveta — 23.05 Zaple­šite z nami I

N E D E L J A , 22. O K T O B R A : 6.00-7.00 Veselo nedeljsko ju ­

tro — 7.33 Romanca — 8.00 Mla ­dinska radijska igra - 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 9.03 Z zabavno glasbo v novi te­den — 9.48 T r i samospeve na partizansko tematiko zapoje so-pranistka M. skenderovič — 10.00 Se pomnite tovar iš i . . . — 10.30 Od Chopina do Gershwl-na — 11.30 Povest o generacijah - 11.50 Zabavni orkester R T V LJubljana - 12.05 Naši poslu­šalci čestitajo ln pozdravljajo - 13.30 Za našo vas - 14.00 Do­

bri znanci lz Celja s pevci -14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.30 Pri doma­čih solistih - 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Iz operne zakladnic« - 17.05 Tr lo Hor-wedel — 17.13 Radijska igra -18.30 Športno popoldne - 19.05 Ivo Petri«'-: Sonata za rog ln klavir — 19.18 Dvorak: Dumka — 19.26 Sonatina za violino in kitare — 30.00 Izberite melodijo tedna I — 20.50 Hammond orgle — 21.00 Iz glasbene geografije Evrope - 22.15 Oddaja za na*e Izseljence - 23.05 Plesna glasba.

Lz Brežic — dečka, ivraneišjj Gri lc iz Canja - deklico, Zlfflj Savrič lz Sel - dečka, MetdB Rueh iz Brežic — deklico, gela Ajster iz VeL Ma lenC j deklico, Mira Kržan iz Glo-Sj kega - deklico, Nada MešičJ iz Vldma-Krškega - d ek l « ! Frančiška Fotokar iz Bize l j * ! vasi — deklico.

Pretekli tedun so se pon*" srečlli ln iskali pomoči v n0" vomeškl bolnišnici: Jože G* renc, posestnik iz Mirne vas* je padel z lestve i n s i pošljj doval roko in nogo. Jože * glar, posestnik lz Cešce vasi, 1' padel pod voz ln si po.škodoV*j prsni koš. Majda Rodič, Wj. kmeta iz Brusnic, se je na Pf? opekla. Martina Pintari«* kmeta iz Bukoška, je konj nil v nogo. Rudija Mlaka«*j delavca iz Hudega Brezja, JK konj brcnil v glavo. M a r i j a ' 4 j zetle, hči kmeta iz Gor. Rade« cev, je padla in si zlomila i!B* ko. Marijo Fajdiga, kmetico ' j Lipovca, je vol sunil v rog« 1 0 ) Jože Ceglar, sin kmeta iz Gf\ Ijeka, se je z ognjem opsjj? po obeh nogah. Ivan vi<W*J l vojni invalid iz Sadinje vasi, J padel po stopnicah in si r škodoval prsni koš-.

Brežiška kronika nesre'i Pretekli teden so se pone^M

čili ir. iskali pomoči v brez l 5*J bolnišnici: Vjekoslava Gajš»*l delavca iz Klanjca, je ne^]Jf napadel in mu prizadel t e?C'| poškodbe z nožem. Ivana *J,| motorčan, gospodinjska po" 1 0 « ! niča lz Pisec, je padla z drCJ^I sa in dobila notranje poškodj* Manija Šibenik, babica iz G1* dic, si je pri padcu zlomila JL go. Jože Zagmejster, sin P J :

sestnika lz Orešja, se je ure'* v levo roko. A n a Bertoie, spodinja lz Pisec, si je pri P 8

cu zlomila roko.

N a b i r a j t e

z d r a v i l n a z e l i š č a

Cvet: rmana s pecljl * | 1 cm, rdeče deteljice, p e ! deteljice. ...

List: beladone — volj' češnje, vinogradniškega i puha, jeternika, melise, 1 ( 1

line, ozkolistnega trpo'c

pekoče koprive. Rastlino: gladlsnika, krv»

vega mlečka, smetlike, g r e ° kuljice, melise, vodne kr ef| dobre misli, škržolice. ir° bine, zlate rozge.

Korenine: arnlke, belSHjj ne — volčje češnje, komP 8_ — bodeče neže, malega fljj jega janeža, velikega dW ga janeža, medvedovih ™ trobentice, male norice male beladone, repinea, j j grata, srčne moči, Pe^j kopriv. ft

Lubje: češminovlh kore" krhlike. y

Plodove: česmina, gl°2 8 j . belega trna — glogovca, ^ lega šipka, luščine S'ljJ brez semena, črnega t r ^ oparnice, jerebike".

Razno: gomolje j e sens^ podleska, zelene lupine 0

na. yf Korenine kompave " pt

deče neže odkupujem" iu 300 din kilogram. Gon^J, jesenskega podleska ie

razrezati v debelino pol " » j timetra. Navodila |n cen« Ji bite v vaš; zadrugi aH Pj.5«' GOSADU, skladišče " y mesto. Slakova ul. 8.

DOLENJSKI UST L A S T N I K IN I Z D A J A T E L J : Okrajni S Z D L v Novem mestu - I Z D A i ; t ~ v E L J S K ' S V E T : Milan Baškovič, Tone Gošnlk, inž. Davo­rin Gros, inž. Jože Legan, Franc Molan, P**, Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, P1?,« Tone Trdan, Janez Vitkovič in Viktor Zupan* 1

U R E J U J E UREDNIŠKI ODBOR: Tone G o ^ " ^ , (glavni in odgovorni urednik), Miloš JakoP*^

Drago Kastelic in Ivan Zoran jO

I Z H A J A vsak četrtek - Posamezna Številkai. dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, v\ letna 450 dinarjev; plačljiva Je vnaprej. ^ J ^ j r . zernstvo 1800 dinarjev — Tekoči račun pri Pjrl, Narodne banke v Novem mestu 606-11-3"* 0

N A S L O V UREDNIŠTVA IN U P R A V E : N<> Jj mesto, Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve "^JfS-jI PoStni predal: Novo mesto 33 - T E L E * J ftt. 127 - Rokopisov in fotografij ne vračam"' T I S K A : Časopisno podjetje »DELO* v L jub"