Biotska raznovrstnost in naravna ravnovesja
• Biotska raznovrstnost (stabilnost naravnih ravnovesji);
• Metode in orodja za ocenjevanje biotske raznovrstnosti (VRB; Cokan-Grenko, Gobec);
• Ocenjevanje sprememb in njihov pomen za ekosistem;
• Proces evolucije in biodiverziteta;
• Naravni ekosistemi in antropogeni ekosistemi;
• Tehnologije ohranjanja kulturne krajne in avtohtonih vrst;
• Ekoremidiacijski načini in naravna ravnovesja (VNP; Gerčer);
• Zakonodaja; ravnanje z zaščitenimi organizmi, ohranjanje biološke raznovrstnosti
Biom
BIOMI so območja, kjer so klimatske razmere
podobne, vegetacija pa ima z značilni videz. Ta
območja imajo enako ekološko sestavo favne in
flore.
Enaki biomi imajo podobne ekosistemske
značilnoati.
Ekološki ekvivalent; imenujemo geografsko
ločene in filogenetsko nesorodne vrste, ki imajo
v istem ali podobnem biomu isto ekološko vlogo.
Hirarhija združb in neživega dela Zemlje
1. Ekosfera:
biosfera (živi del) z neživim delom Zemlje
2. Biom:
deli ekosfere glede na geografsko širino in višino
3. Ekosistem:
je prostorska enota z določeno mejo
4. Habitatni tip:
del določenega ekosistema
Ekosfera
• Vir: Ekosfera Zemlje; pridobljeno 12. 3. 2013;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Biosfera
Zonobiomi
So biomi, ki nastajajo kot posledica značilnih klimatskih razmer na posameznih geografskih širinah.
Vrste zonobiomov:
1. zonobiom tropskega deževnega gozda;
2. zonobiom travišča tropskega pasu (savane);
3. zonobiom puščave;
4. zonobiom sredozemskega rastja (čaparal);
5. gozdovi zmernega pasu;
6. travišča zmernega pasu (stepa ali pampa ali prerija);
7. zonobiom borealnih gozdov (tajga);
8. zonobiom tundre.
Tropski deževni gozd
• Uspevajo v tropskem pasu;
• Povprečne mesečne T od 25 do 30 °C;
• Dežuje vse leto; 2000 do 4000 mm/m2 letnih padavin
• Zračna vlažnost od 90 – 100%;
• Največji tropski gozdovi:
Območja Amazonije, Kameruna; Konga, Madagaskarja, Malija, Sunskih otokov, Nove Gvineje
• Značilna velika pestrost organizmov;
• Močno poudarjena slojevitost – več slojev drevesnih krošenj;
• Problem krčenja tropskih gozdov;
• Pokrivajo manj kot desetino površine kopne Zemlje, vsebujejo več kot 50% celotne biomase Zemlje (kmetijski pridelki predstavljajo le 0,5% rastlinske biomase na Zemlji)
Tropski deževni gozd
• Vir: Tropski deževni gozd; pridobljeno 12. 3. 2013;
http://www.drustvo-geografov-pomurja.si/arhiv2009/predavanje/prispevek_predavanje.htm
Tropski deževni gozd
• Vir: Tropski deževni gozd; pridobljeno 12. 3. 2013;
Travišča tropskega pasu (savane)
• Traviščna združba s posamezno rastočim drevjem;
• Menjujejo se deževna in sušna obdobja; sušno obdobje traja 5 in več mesecev;
• V deževne obdobju pade od 500 do 2000 mm padavin na m2;
Velika področja savan
• Afrika; v področju med Saharo in tropskim deževnim gozdom; od Senegala do Sudana, v Somaliji ter Keniji;
• Južna Amerika: Ob Orinoku in v centralni Braziliji
Savana
• Vir: savana; pridobljeno 12. 3. 2013;
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Paesaggio_savana_con_termitai_in_Guinea-Bissau.JPG
Savana
• Vir: savana; pridobljeno 12. 3. 2013;
http://www.misteria.org/index_file/copia%20di%20index_file/misteria/keniaelefanti.htm
Savana
• Vir: savana; pridobljeno 12. 3. 2013; http://www.trekearth.com/gallery/Africa/Kenya/West/Rift_Valley/photo315214.htm
Organizmi savan
• Rastlinski organizmi: travnate vrste, nebinovke, metuljnice, redki grmi, akacije...rast drevja onemogočajo nehranljiva in trda tla (laterina).
Organizmi savan
• Živalski organizmi: mravlje, termiti, kobilice, ptiči tkalci, sodoprsti kopitarji (bradavičaste svinje, žirafe, gazele, antilope, bivoli) in lihoprsti kopitarji (zebre, nosorogi, sloni), plenilci savanskih kopitarjev (levi, leopardi, gepardi, hijene, hijenski psi, šakali, jastrebi, krokodili)…
Puščave
• Značilna dolga sušna obdobja brez padavin (npr. Sahara – dežuje vsaki dve do tri leta);
• Sušenje tal pospešujejo suhi vetrovi;
• Tla so neporasla zaradi velikega dnevno-nočnega nihanja temperature zraka;
• Za tla je značilna povečana slanost, zaradi površinskega izparevanja vode
Puščava
• Vir: puščava Gobi; pridobljeno 12. 3. 2013;
http://www.facka.si/gradiva/geo/azija/podnebje/gobi.html
Puščava
• Vir: puščava; pridobljeno 12. 3. 2013;
http://www.siol.net/data/fotogalerije/svet/2008/11/naj_fotke-zanimivosti.aspx
Organizmi puščav
• Rastlinski organizmi; redki,
pritlikave akacije ob suhih rečnih koritih t.i. vadijih;
slanuše;
sočnice (sukulenti; kakteje, drevesasti mlečki);
čebulice, gomolji korenike, ki zrastejo samo, ko pade dež.
Organizmi puščav
• Živalski organizmi: mravlje, termiti, škorpijoni, plazilci skinki, pajki, hrošči, podgane mošnjičarke, zajci, dolgouhi ježi, puščavske lisice, progasti dihurji, skokonoga gazela…
Nastanek puščav
posledica pretoka zračnih mas, ki se spuščajo k tlom severno in južno ob ekvatorialnem pasu, posledično odvzemanje vlage v okolju in preprečitev padavin – (primer: puščave v Sahari, Somaliji in Arabskem polotoku);
v padavinskih sencah za gorskimi grebeni (primer: južnoameriške in severnoameriške puščave, celinske puščave (Gobi v osrednji Aziji) ter avstralske puščave; obalne puščave v Namibiji in Mehiki)
Sredozemsko rastje (makija in čaparal)
• to so zimzeleni trdolistnati gozdovi;
• makija je značilna za obalo Sredozemskega morja,
• čaparal se pojavlja v Kaliforniji, ob južni obali Južne Afrike - Kap, zahodni obali Avstralije in Čilu ;
• meje sovpadajo z mejami rasti oljke;
• klimatski pogoji: poleti dolgotrajne suše z vročino, padavine so pozimi;
Razširjenost vednozelenega trdolistnatega gozda
• Vir: Razširejenost vednozelenega trdolistnatega gozda; pridobljeno 10. 3. 2013;
http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Macchia_mediterranea_map.jpg
Organizmi zimzelenih trdolistnatih gozdov
• Rastlinski organizmi:
različne vrste hrastov, lovor, pušpan, mirta, oleander, žuka, ruj, bodeči slak, rožmarin…;
• Živalski organizmi:
želve kornjače, žoltoplaz (sorodnik slepca), bogomoljka, paličnjak, termiti.
Spremembe v kulturno krajno
• nasadi oljk, vinske trte, smokvovcev, dateljevih palm;
• zasaditve v parkih in vrtovih; cedra, agava, opuncija
Makija
• Vir: Makija; pridobljeno 10.4.2013; http://s463.photobucket.com/user/Danciora/media/MAKIJA.jpg.html
Travišča zmernega pasu (stepa ali pampa ali prerija)
• so naravne traviščne pokrajne;
• premalo vode, da bi uspevali gozdovi;
• tla so običajno temnejše barve- humusna;
• pojavljajo se v področjih: Vzhodne Evrope, Vzhodne Azije, Severne Amerike (prerije)
Organizmi travišč zmernega pasu
• divji konji, svizci, bizoni (v rezervatih), hrčki, volkovi, stepska lisica, stepski dihur, ptiči: stepski tekači (nanduji), velike droplje, stepski orli, sokol morilec,
Gozdovi zmernega pasu
• uspevajo v področju z mrzlimi zimami, toplim poletjem, s precej padavinami;
• listopadni gozdovi so se prilagodili na zimsko sušo z jesenskim odpadanjem listja;
• poglavitne listopadne vrste: bukev, javor, brest, jesen, gaber in lipa;
Razširjenost listopadnega gozda
• Osrednji del Evrope;
• Severna Amerika – pogorje Apalačev;
• Azija – vzhodna Kitajska, Koreja, Japonska.
Ohranjanje gozdov
• s poseljevanjem človeka – problem velikega krčenja listopadnih gozdov;
Ohranjanje:
• kot narodni parki in rezervati;
• v Sloveniji: pragozd Pečka, pragozd Šumik, Rajhenavski gozd, pragozd Ravna Gora;
Organizmi listopadnih gozdov
V srednjeevropskih gozdovih:
• 4000 rastlinskih vrst (alge, glive, cvetnice);
• 7000 živalskih vrst (talne gliste, stonoge, strige, pajkovci, žuželke, ptiči duplarji: sinice, brglez, detel, žolne)…
Borealni gozdovi (tajga)
• je največji kopenski biom obširnih gozdov iglavcev;
• področja: severna Evropa, velik del Sibirije, sever Severne Amerike in Kanade;
• podnebje: zime so dolge in zasnežene, poletje so hladna in kratka;
• na severu prehaja tajga v tundro;
Tajga - organizmi
• Rastlinski organizmi:
bor, jelka, smreka, macesen, listavci: breza, jelša, vrba, topol;
• Živalski organizmi:
navadne veverice, veverice poletuše, gozdne voluharice, ptice: zlovešče šoje, divji petelin, ruševec, barjanski jereb, plenilci: medved, lisica, kuna, volk…
Tundra
• biom v področju severne Skandinavije, severnega obrobja Sibirije, severne Kanade in Alaske;
• podnebje: doge zime z zelo nizkimi temp., poletja kratka in mrzla, zemlja ostaja zamrznjena tudi poleti (permafrost), odmrzne samo površina, ki se spremeni v močvirje;
Tundra - organizmi • Rastlinski organizmi:
šotni mahovi, munci, lišaji, vresa, alpska velesa,, šaši, pritlikave breze, v poletnem času (žužkocvetke): pogačice, zlatice, krvomočnice, spominčice, kamnokreči.
• Živalski organizmi:
čmrlji, komarji, ptice: race, pobrežniki, prodniki, govnačke, rastlinojedi sesalci: lemingi, polarni zajci, moškatno govedo, losi, severni jeleni, plenilci: polarne lisice, koconoge kanje, snežne sove.
Orobiomi
So biomi, ki nastanejo kot posledica značilnih klimatskih razmer na posameznih nadmorskih višinah gore.
Razporejeni so v štirih osnovnih pasovih:
1. kolinski pas (nižji pas; uspevajo tropski gozdovi, savane, gozdovi zmernega pasu ali stepe)
2. montanski pas iglavcev; ima podobne ekološke razmerekakor zonobiom tajge;
3. alpinski pas pritlikavih lesnih rastlin in travišč, ima podobne ekološke razmere kot zonobiom tundre;
4. nivalni pas kamenišč, snežišč in ledenikov, ima podobne ekološke razmere,kot so na skrajnem južnem ali severnem polu.
Vrstna pestrost in biodiverziteta
• Vrstna pestrost; število različnih vrst na določenem prostoru,
• Bodiverziteta; pestrost v najširšem pomenu.
Ravni biodiverzitete
1. GENOMA; razlike v ferkvenci in razporeditvi alelov;
2. OSEBKOV in razlik v njihovih življenjskih strategijah;
3. POPULACIJ; različni ekotipi in podvrste;
4. VRST; vrstna pestrost;
5. ZDRUŽB;
6. EKOSISTEMOV;
Poenostavljene ravni biodiverzitete
(Gaston, 1996):
Tri glavne ravni pestrosti:
- GENSKA;
- VRSTNA;
- EKOSISTEMSKA.