6. ( Naravoslovje)

Pri tej uri me je učiteljica aktivno vključila v delo z učenci. Šlo je za praktično izvedbo ure na

učno snov Fotosinteza. Učenci so se razdeli v pet skupin po pet učencev. Fotosintezo so že

obravnavali in tako jim je bila ta vaja dobrodošla za ponavljanje ter za boljšo utrditev znanja

kar je zaželeno pri tako kompleksnih snoveh kot je npr.: fotosinteza. Učencem je bilo

naročeno, da po enačbi fotosinteze iz plastelina naredijo spojine, ki sodelujejo v procesu

fotosinteze. Enačbo so že imeli napisano v zvezkih. Ker je bilo po pet učencev v skupini, je

bil eden izmed učencev vodja skupine, ki je dajal navodila, druga dva para pa sta urejala vsak

svoj del enačbe, en par prvi del enačbe - reaktante, snovi, ki sodelujejo pri procesu

fotosinteze, drug par pa drugi del enačbe – produkte, snovi ki nastajajo v procesu fotosinteze.

Ko so to naredili sta se para zamenjala in delala obratno (kar je prej delal prvi par, je potem

delal drugi par).

Enačba fotosinteze je:

2612622 666 OOHCOHCO

(6 molekul ogljikovega dioksida reagira s 6 molekulami vode, pri čemer nastane 1 molekula

glukoze in 6 molekul kisika).

O (KISIK) = RDEČA (rdeča kroglic plastelina)

H (VODIK) = BELA (bela kroglica plastelina)

C (OGLJIK) = ČRNA (črna kroglica plastelina)

6 + 6 + 6

Ko so se učenci naučili pravilno sestaviti spojine, ki sodelujejo in nastajajo v procesu

fotosinteze smo imeli tekmovanje skupin za nagrado. S tem, ko smo jim obljubili nagrado

smo jih še bolj motivirali, spodbudili njihovo tekmovalnost. Tekmovanje se je odvijalo tako:

še vedno so imeli vodja skupine, ki je nadzoroval dogajanje poleg tega pa je bila njegova

naloga, da je šel iskat vodo in ogljikov dioksid ter svetlobo – skratka stvari brez katerih

fotosinteza ne bi mogla potekat.

Vodo so predstavljali listki s številkami skupin, ki so bili na učiteljičini mizi; po ogljikov

dioksid so morali iti tako, da so odprli ter zaprli vrata. Svetlobo pa tako, da so prižgali luč v

razredu.

Izvedba vaje:

1. vodja skupine je šel po vodo ali ogljikov dioksid; ko je prišel nazaj k skupini, so ostali

učenci v skupini začeli sestavljati vodo ali ogljikov dioksid (odvisno po kaj je vodja

skupine šel)

2. ko so sestavili prvi del enačbe, je šel vodja skupine še po svetlobo (torej prižgat luč) in

ostali učenci v skupini so lahko začeli sestavljati drugi del enačbe (se pravi 1 molekulo

glukoze in 6 molekul kisika). Tista skupina, ki je prva zaključila z vajo je bila

zmagovalna skupina.

Namen vaje je bil, da bi se učenci seznanili z molekulami, ki sodelujejo pri procesu

fotosinteze in pridobili na hitrosti ter organiziranosti med samo izvedbo vaje. Pri sami izvedbi

vaje je bilo potrebno timsko delo, kar pa se je pokazalo tudi navzven – po dobljenih rezultatih.

Skupina, ki je najbolj sodelovala, je najhitreje opravila nalogo. Pokazalo pa se je tudi precej

tekmovalnosti med skupinami. Moja naloga je bila, da sem učencem pomagala pri sami

izvedbi vaje – razložila, če jim kaj ni bilo jasno, ter svetovala kako naj se organizirajo pri

timskem delu, da bodo najhitreje in pravilno opravili nalogo. Pri samem tekmovanju pa sem

pazila, da je vse potekalo v pravilnem vrstnem redu in da ni prišlo do goljufanja med

skupinami. Mislim, da bi lahko izpopolnila svoje vodenje, če bi že v naprej vedela za kakšno

vajo gre, tako pa je vse prišlo spontano (vedela sem le, da bodo delali poskus s fotosintezo ter

da bodo pri tem uporabili plastelin). Sicer pa se pri spontanih vajah najbolje naučiš o sebi,

kakšno imaš sposobnost vodenja, organiziranja, itd, … in mogoče tudi sam sebe presenetiš.

Takšne vaje so pri poučevanju vedno dobrodošle, saj si učenci veliko lažje predstavljajo in

dojemajo, če jim snov približaš na njim ljub način – se pravi poučuješ s pomočjo praktičnih

vaj, ki pa jih učenci vidijo kot neke vrste igro in so s tem še toliko bolj zainteresirani.