Download - Moodle Wiki v izobraževanju

Moodle Wiki v izobra!evanju

Managerjeva knji!nica

Uredni"ki odborizr. prof. dr. Roberto Biloslavoprof. dr. "tefan Bojnecprof. dr. Slavko Dolin#ekdoc. dr. Justina Er$uljizr. prof. dr. Ton$i A. Kuzmani%prof. dr. Zvone Vodovnik

&''( )*++-,**-

Moodle Wikiv izobra!evanju

Viktorija Sul$i$

Management

Moodle Wiki v izobra!evanjuizr. prof. dr. Viktorija Sul$i$

Strokovni recenzent · izr. prof. dr. Matja! DebevcIzdala in zalo!ila · Univerza na Primorskem,

Fakulteta za management Koper,Cankarjeva +, -),. Koper

Oblikovanje · Alen Je!ovnik

© /,), Fakulteta za management Koper

0&1 – Katalo!ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji!nica, Ljubljana

23*.,4).-.:,,.(,.,2../)

'567&7, ViktorijaMoodle Wiki v izobra!evanju [Elektronski vir] / Viktorija

Sul$i$. – El. knjiga. – Koper : Fakulteta za management, /,),. –(Managerjeva knji!nica, &''( )*++-,**-)

Na$in dostopa (586): http://www.fm-kp.si/zalozba/&'9(/43*-4-)-/---,-3-2.pdf

&'9( 43*-4-)-/---,-3-20:9&'' .'& - &; /+)3++/-.

Kazalo

Seznam preglednic · 3Seznam slik · 4

) Uvod · ))

/ Wiki – okolje za urejanje nestrukturiranih podatkov · )+/.) Wiki od nastanka do danes · )+/./ Wiki v izobra!evanju · )3

2 Moodle Wiki pri skupinskem delu · /)2.) Skupinsko in sodelovalno delo v teoriji · /)2./ Skupinsko delo v praksi · //2.2 Mnenja #tudentov · /.

. Wiki – korak za korakom · /4..) Odpiranje wikija · /4../ Urejanje wiki strani na primeru predmeta poslovne #ole · 2.

+ Sklepno razmi#ljanje · .+

Literatura · .4

+

Seznam preglednic

2.) Poznavanje wikija · /-2./ Primernost wikija za pripravo in oddajo skupinskih nalog · /-2.2 Primernost wikija za predmet e-poslovanje · /3..) Urejanje in vidnost vsebin · 2)

3

Seznam slik

2.) Obvestilo o urejanju wiki strani · /+2./ Priljubljeni na$ini komuniciranja in sodelovanja · /+..) Odpiranje wikija – ). del · 2,../ Odpiranje wikija – /.del · 2,..2 Pogled wiki strani · 2/... Urejanje v besedilnem na$inu (<=>6) · 22..+ Uporaba MarkUp ozna$evalnega jezika · 22..- Nalaganje slike s svojega ra$unalnika · 2...3 Prikaz zgleda prve strani wikija · 2+..* Wiki v urejevalniku · 2-..4 Sklanjatve v wiki dokumentih · 23..), Wiki za podporo skupinske izdelave nalog · 2*..)) Izbiranje med razli$nimi wikiji · 2*..)/ Wiki – #tudijsko gradivo · 24..)2 Seznam vseh gradiv · 24..). Dostop #tudenta skupine B do gradiva za #tudente skupine A · 24..)+ Prehod med individualnimi wikiji · .)..)- Nastavitev oznak wiki strani · .2..)3 Odstranjevanje praznih in osirotelih wiki strani · .2

4

) Uvod

Z vzpostavitvijo svetovnega spleta v za$etku 4,. let prej#njega stoletjaje postal internet dostopen #ir#im mno!icam. Njegovo #iritev in lahko-tnost uporabe je pove$al razvoj t. i. Spleta /.,, o katerem govorimo poletu /,,.. Najbolj izpostavljena razlika med Spletom /., in njegovimpredhodnikom– Spletom ).,, ki sicer kot pojemni nikoli obstajal (Wha-tis.com /,,3), je ve$je sodelovanjemedponudniki vsebin ter uporabnikiinterneta. Pri Spletu /., lahko vsak uporabnik interneta postane tudiponudnik vsebin. Pojem Splet /., (O’Reilly /,,+) je bolj tr!ni kot teh-nolo#ki pojem, pa $eprav se pogosto govori o tehnologijah Spleta /.,. Vbistvu pa gre pri Spletu /., za druga$en na$in uporabe interneta in sple-tnih re#itev, predvsem pa za uporabo k uporabniku usmerjenim tehno-logijam (Nass in Levitt /,,3). Uporabniki interneta postajajo snovalcivsebin, ki jih brez posebnih zahtevnih ra$unalni#kih znanj sami obja-vljajo na internetu ter izmenjujejo z drugimi uporabniki. Splet /., torejomogo$a napredno uporabo internetne tehnologije in spletnih re#itev,kot so na primer spletni dnevniki (angl. blogs), wikiji, spletni viri (8'')in dru!abni zaznamki (angl. social bookmarking) (Whatis.com /,,3).Sonesh (/,,+) govori celo o drugi internetni revoluciji.Uporaba interneta postaja vedno bolj sodelovalna in interaktivna.

Splet /., je bil dobro sprejet tudi v poslovnih okoljih, saj sta na primerspletni dnevnik in wiki primerni re#itvi za urejanje in izmenjavo ne-strukturiranih vsebin (prav tam) in podporo sodelovalnega dela. Sple-tni dnevniki niso ve$ le domena posameznikov, saj spletne dnevnike da-nes pi#e vedno ve$ podjetij.) Tudi wiki je med podjetji vedno bolj raz#ir-jen. Richardson (/,,-, -/) navaja podjetja, kot soDisney,/ McDonalds,2

Sony. in 9>?,+ ki wiki sisteme uporabljajo za upravljanje dokumentovin informacij. Raz#irjenost orodij Spleta /.,, predvsem spletnih dnev-

). Http://www.asia.socialtext.net/bizblogs/index.cgi./. Http://disney.wikia.com/wiki/Main_Page.2. Http://mcdonalds.wikia.com... Http://sony.wikia.com/wiki/Main_Page.+. Http://www.bmwwikiwiki.com.

))

) Uvod

nikov in wikijev, nas je vodila k vklju$evanju orodij Spleta /., v izobra-!evalni proces #tudentov poslovne #ole. @e !elimo, da bodo diplomantiposlovnih #ol poznali orodja Spleta /.,, se morajo z njimi seznaniti !ev $asu svojega #tudija. Seveda to ni pomembno le za #tudente poslov-nih #ol, temve$ bi bilo poznavanje orodij spleta /., priporo$ljivo vklju-$iti tudi v druge formalne in neformalne oblike izobra!evanja in uspo-sabljanja na razli$nih ravneh in v razli$nih okoljih. Le tako bodo u$e$ise spoznali orodja, ki jim bodo olaj#ala sodelovanje v t. i. informacijskidru!bi. Glede na to, da si zapomnimo 4,A tistega, kar tudi sami na-redimo (Dale )4-4, ),*), smo orodja Spleta /., v izobra!evalni procesvklju$ili tako, da so #tudentje orodja spoznali prek prakti$ne uporabe inne le prek vsebin v #tudijskih gradivih. Ker se e-izobra!evanje na fakul-teti izvaja prek odprtokodnega spletnega u$nega okolja Moodle,- smoza spoznavanje orodij Spleta /., uporabili kar wiki dejavnost, ki jo naj-demo v naboru Moodle dejavnosti.V pri$ujo$i monografiji prikazujemo na$ine skupinskega in sodelo-

valnega dela na spletu, s poudarkom na uporabi Moodle Wiki dejavno-sti. Teoreti$ni del monografije temelji na pregledu literature v pisni inelektronski obliki. Analiza in sinteza sta bili pri tem osrednji uporab-ljeni metodi.Empiri$ni del monografije temelji na analizi anketnega vpra#alnika,

ki so ga izpolnjevali #tudenti po izvedbi predmeta v treh zaporednih#tudijskih letih (/,,3//,,*–/,,4//,),), pri katerem se je vsaj ena de-javnost izvajala prekMoodleWikija. Na anketo se je v treh letih odzvalo)34 #tudentov (odzivnost *.,.A). Poleg opisne statistike smopri analizipodatkov uporabili korelacijsko in regresijsko analizo. Pri analizi smouporabili program Calc, ki je sestavni del pisarni#ke zbirke NeoOBce3

ter program '1'', razli$ico )3.,. Podatke prikazujemo grafi$no in tabe-lari$no.Z raziskavo smo !eleli ugotoviti, ali:

• je wiki primerno orodje za skupinsko delo in, $e lahko nadomestiklasi$no izvedbo skupinskega dela v razredu,

• delo prek wikija izbolj#a sodelovanje med #tudenti in u$iteljem,• wiki zaradi svoje funkcionalnosti omogo$a izdelavo kakovostnej-#ih nalog in,

-. Http://www.moodle.org.3. Http://www.neooBce.org.

)/

Uvod )

• uporaba wikija #tudentom pribli!a uporabo spletne tehnologije inolaj#a spoznanje tehnologij Spleta /.,.

Ker !elimo, da monografija ne bi bila sama sebi namen, smo vmono-grafijo vklju$ili nazorno predstavitev mo!nosti uporabe Moodle Wikijapri izobra!evalnemdelu.Na tak#enna$in bomonografija v pomo$u$ite-lju pri vklju$evanju spletne tehnologije v izobra!evalni proces. Primeriso ve$inoma vzeti iz izvedbe predmeta e-poslovanje, ki se, kot izbirnipredmet dodiplomskega #tudija, izvaja na Univerzi na Primorskem, Fa-kulteti za management v Kopru. Monografija vklju$uje nekaj dodatnihidej, ki jih u$itelji/predavatelji lahko smiselno prilagodijo svojim ude-le!encem izobra!evanja in/ali usposabljanja ter posebnostim predme-tnega podro$ja. Ne glede na vsebine prikaza, bodo primeri uporabeMo-odle Wikija nedvomno v pomo$ uporabnikom Moodla v razli$nih oko-ljih – u$iteljem na razli$nih ravneh izobra!evanja, izvajalcem seminar-jev v spletnem u$nem okoljuMoodle ter tudi vodjem projektnega in so-delovalnega dela, ki za podporo svojega delovanja uporabljajo Moodle.Monografija je tako namenjena raziskovalcem za nadaljnje raziskova-

nje mo!nosti uporabe &C= pri izobra!evanju in tudi u$iteljem za prak-ti$no delo. Pri tem naj opozorimo, da smo menije in funkcije sistemaMoodle ozna$ili z druga$nim zapisom – na primer: Primer funkcije.

)2

/ Wiki – okolje za urejanjenestrukturiranih podatkov

!." Wiki od nastanka do danesPojem wiki, kot orodje za urejanje nestruktiranih podatkov, je leta )44+prvi uvedel Ward Cunningham. Beseda wiki izhaja iz havaj#$ine, kjer»wiki-wiki« pomeni »hitro« (Richardson /,,-, +4). Pojem odra!a na-ravo wikija, saj orodje omogo$a hitro urejanje vsebin. Wiki je dejan-sko spletno dostopna zbirka podatkov. Najbolj poznano wiki okolje jenedvomno prosta enciklopedija Wikipedija) (angl. Wikipedia), ki omo-go$a vnos in spreminjanje vsebin enciklopedije vsakomur, od kjer koliin kadar koli. Ravno ta odprtost marsikomu vzbuja dvom o verodostoj-nosti vnesenih vsebin, saj vsebine dejansko lahko popravlja, dopolnjujeali kakor koli spreminja kdor koli. Alex Halavais, profesor iz ameri#keuniverze v BuDalu, je /,,. v angle#ko Wikipedijo namensko vstavil )2napa$nih navedb ter sledil spremembam. Zanimivo je, da so bile vse na-pake odpravljene v nekaj urah (Richardson /,,-, -)). Prav odzivnost jeena od zanimivih zna$ilnosti Wikipedije. Richardson (/,,-, -)) navajaprimer cunamija iz leta /,,.. Prve besede o katastrofi so bile omenjenele 4 ur po nesre$i. V naslednjih /. urah je bil zapis o nesre$i popravljen.,, krat in se je iz za$etnih 3- besed pove$al kar na 2.,,, besed. Bese-dilo je bilo obogateno #e s slikami in video posnetki. V .* urah po prvemzapisu je bila prvotna objava dopolnjena )./,, krat in obseg besedila seje pove$al na -.+,, besed. Podoben primer, vezan na opredelitev plane-tov na#ega oson$ja, navaja Warlick (/,,3, 3*). Po sre$anju astronomovleta /,,- v Pragi se Pluton leminuto pozneje, ko so novico prvi$ objavilina 990-ju, v Wikipediji ni ve$ pojavil med planeti. V naslednjih ), urahpa je bila objava o Plutonu dopolnjena 4,-krat (prav tam). Kot vidimo,se vsaka novost v Wikipedijo vnese veliko hitreje kot v klasi$ne, pred-vsem tiskanemedije, kar ka!e na njeno prilagodljivost in odzivnost. Ra-zumljivo je, da je ta odzivnost vezana predvsem na angle#ko razli$icoWikipedije, ki pokriva #ir#i krog internetnih uporabnikov.Na ve$jo verodostojnost podatkovWikipedije bomogo$e vplivala pri-

). Http://www.wikipedia.org.

)+

/ Wiki – okolje za urejanje nestrukturiranih podatkov

merjava med Wikipedijo in enciklopedijo Britannica, ki jo je decembra/,,+ opravila revija Nature (Giles /,,+). Pri preverjanju .2 vnosov vobeh enciklopedijah so opazili le malo razlik v vsebinah oziroma napa-kah, ki se pojavljajo v vsebinah. Zanimivo pa je to, da so vse napake,vsaj v angle#ki razli$ici Wikipedije, odpravljene v kratkem, medtem koodprava napak v Britannici traja dalj $asa (Warlick /,,3, 33). OsnovniprincipWikipedije temelji na tem, da smo posameznikimo$nej#i in boljpametni, $e delujemo skupaj. Vsi skupaj opazujemo nove zapise in kotveliki brat vr#imonadzor, popravljamo, dopolnjujemo in tako je vsak za-pis proizvod nas vseh oziroma najbolje, kar lahko naredimo skupaj (Ri-chardson /,,-, -)). Temu pravimo modrost mno!ic (Surowiecki /,,+).Zanimivo je, da vsebine dopolnjujejo in spreminjajo ljudje, ki se medse-bojno sploh ne poznajo. Noben posameznik ali manj#a skupina ljudi nebi bila sposobna v tako kratkem $asu zbrati toliko vsebin, kot jih zbe-rejo uporabnikiWikipedije. "tevilo vnosov vWikipediji dnevnonara#$a.Tako je imela angle#ka Wikipedija aprila /,), 2./-3.4++ wiki strani (/.... /,),) ter ve$ kot )/milijonov registriranih uporabnikov. "tevilo wikistrani dnevno nara#$a – tako je na primer v -mesecih (od /,. ),. /,,4do /.. .. /,),) nastalo )44.)2* novih wiki strani. V tem $asu je angle#kaWikipedija pridobila skoraj /milijona novih registriranih uporabnikov.Slovenci imamo Wikipedijo od marca /,,/. Do aprila /,), je nastalo*-.+3/ prispevkov/ (/.. .. /,),). Slovensko Wikipedijo obiskuje -).*/)registriranih uporabnikov. V zadnje pol leta (oktober /,,4–april /,),)se je slovenskaWikipedia pove$ala za -..,2 strani in )/.22) registriranihuporabnikov.Ve$ina wikijev je odprta #iroki javnosti, kar pomeni, da wiki vse-

bine lahko ureja vsak uporabnik interneta. @eprav je wiki poznan pred-vsem preko Wikipedije, pa je v svetu poznanih kar nekaj drugih wiki-jev2 – Wiktionary,. Wikiquote,+ Wikibooks- itn. Obstajajo pa tudi wikiorodja, ki so odprta le o!jemu krogu uporabnikov.Za uporabowiki okolja imamona razpolago ve$ kot ),, razli$nih oro-

dij,3 ve$inoma odprtokodnih re#itev. Najbolj znan wiki sistem je nedvo-

/. Http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran.2. Http://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_NewsEWikipedias... Http://meta.wikimedia.org/wiki/Wiktionary.+. Http://meta.wikimedia.org/wiki/Wikiquote.-. Http://meta.wikimedia.org/wiki/Wikibooks.3. Http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_wiki_software.

)-

Wiki v izobra!evanju /./

mnoMediaWiki,* ki ga med drugimi uporablja tudi Wikipedija. @epravseMediaWiki uporablja kot infrastruktura prosto dostopneWikipedije,paMediaWiki lahko omogo$a dostop tudi le omejenemu #tevilu uporab-nikov. Tako na primerMediaWiki, ki so ga poimenovali Intellipedia,4 odleta /,,- uporablja ameri#ka Intelligence Community (&0). Njeni zapo-sleni Intellipedio uporabljajo za izmenjavo nestrukturiranih podatkovin podporo sodelovalnega dela.), Intellipedia nudi stro#kovno u$inko-vito platformo, prek katere imajo zaposleni dostop do vseh obstoje$ihekspertiz. Dresdner Kleinwort Wasserstein uporablja wiki namesto ob-ve#$anja o sestankih prek e-po#te – vwiki vpisuje napovedane sestanke.Poleg tega pa v svojem wikiju objavlja video vodi$e za novo zaposlene(Laudon in Laudon /,,., /*-).Med slovenskimi podjetji MediaWiki na primer uporablja Center od-

prte kode Slovenije (0:C'))) za prikaz odprtokodnih re#itev, med dru-gim tudi informacij o Moodlu,)/ o katerem bomo pisali v nadaljevanju.

!.! Wiki v izobra#evanjuVerodostojnost podatkov Wikipedije skrbi tudi u$itelje na vseh ravnehizobra!evanja. U$itelji #tudentom obi$ajno svetujemo, da Wikipedijouporabijo le kot izhodi#$e za nadaljnjo raziskavo, ne pa kot edini vir.Seveda je na ni!jih ravneh izobra!evanja Wikipedija lahko primernej#iu$ni vir. V nadaljevanju uporabljamo pojem u$e$i se, s katerim razu-memo tako u$ence osnovnih #ol kot tudi dijake v srednjih #olah ali pa#tudente vi#jih in visokih #ol. Z u$e$im se lahko opredelimo tudi vsa-kega udele!enca formalnega ali neformalnega usposabljanja v razli$nihokoljih.Warlick (/,,3, *,) predlaga uporabo wikija povsod tam, kjer u$enci,

u$itelji in tudi star#i sodelujejo – torej povsod, kjer udele!enci izobra!e-vanja zbirajo, izmenjujejo in zdru!ujejo podatke in znanje. Ne glede naraven izobra!evanja lahko Wikipedijo oziroma njene zapise vklju$imov izobra!evalni proces tako, da u#e#i se s pomo#jo drugih virov (na pri-mer u$benikov, skript ter drugih spletnih in tiskanih virov) preverijo,ali navedbe vWikipediji dr!ijo, ali ne, in Wikipedijine zapise ustrezno do-

*. Http://en.wikipedia.org/wiki/MediaWiki.4. Http://en.wikipedia.org/wiki/Intellipedia.),. Https://www.cia.gov/news-information/featured-story-archive//,,*-featured

-story-archive/intellipedia-marks-second-anniversary.html.)). Http://www.coks.si.)/. Http://www.coks.si/index.php+/Moodle_6>'.

)3


polnijo. S tem u$e$e se navajamo h kriti$ni presoji uporabljenih virov.Prav presoja prebranih virov je v dana#njem $asu, ob #tevilnih medijih,ki smo jim vsak dan izpostavljeni, pomembna kompetenca vsakega po-sameznika.U$e$i se lahko v Wikipediji napi"ejo prispevek o svojem kraju ali "oli, $e

ti zapisi #e ne obstajajo. Ko zapisi enkrat !e obstajajo, pa lahko u$e$i sezapise dopolnjujejo in izbolj#ujejo. Seveda lahko u$e$i se pi#ejo tudi odrugih vsebinah. S pisanjem prispevkov u$e$i se osvojijo tehniko pisa-nja wiki strani, kar jim bo pozneje, na delovnemmestu, prav pri#lo.U$e$i se lahko vWikipediji objavijo rezultate svojega raziskovalnega dela

in tako prispevajo k bogatenjuwiki zapisov. Richardson (/,,-, -+) u$ite-ljem priporo$a, naj u$e$im se pustijo ve$ avtonomije pri urejanju wikija,saj bodo vsebine tako bolj#e. U$e$i se namre$ lahko sami vr#ijo nadzornad vsebinami. Pri urejanju wikija se u$e$i se ne u$ijo le kako objavitivsebino, temve$ tudi kako razvijati in uporabljati spretnosti za delo vskupini, spretnosti argumentiranja zapisov ter spodbujanja dela dru-gih. U$e$i se tako za$nejo drug drugega u$iti (Richardson /,,-, -+), s$imer se nau$ijo !iveti skupaj, kar pa je eden od #tirih stebrov izobra-!evanja, ki ga predlaga 5(F'0: (Delors )44-, /,). Tak#en na$in delaomogo$a, da se u$e$i se nau$ijo ve$ (Ginnis /,,., /,; Bla!i$ idr. /,,2,*,).Uporaba wikija je enostavna, spodbuja sodelovanje med udele!enci

in tako pomeni mo$no orodje za ustvarjanje znanja.Diskusija prek inter-neta se lahko izvaja tudi prek razli$nih, najve$krat tematsko usmerje-nih forumov. Razlika med wikijem in forumom je v tem, da je objava vforumu obi$ajno kratka in podrejena temi foruma. Tak#ne objave upo-rabniki foruma berejo zaporedoma – od prve do zadnje objave in takosledijo zgodbi. In celotno zgodbo spoznajo le, ko preberejo vse objave vforumu. Za vse bralce, ki forumu ne sledijo od za$etka, zna biti tak#nobranje in sestavljanje zgodbe zelo naporno. Pri wikiju pa bralec takojdobi vpogled v celotno vsebino. Pomembna in uporabna vrednost wi-kija je tudi ta, da se starej#e vsebine wikija, ki jih je nekdo zbrisal alipopravil, v vsakem trenutku lahko povrnejo nazaj. Po wikiju lahko do-lo$eno besedilo, tako kot na drugih spletnih straneh, i#$emo (Rice /,,3,/-,).Wiki lahko postane tudinadomestilo za "olske u#benike.Vameri#ki zve-

zni dr!avi Kalifornija naj bi prek projekta 0:'=1 (angl. CaliforniaOpenSource Textbook Project) v #ole uvedli u$benike, ki temeljijo na odprto-kodnih re#itvah, kakr#na je Wikipedija. S tem naj bi na leto prihranili

)*

Wiki v izobra!evanju /./

..,,, milijonov dolarjev.)2 Projekt je namenjen predvsem douniverzi-tetnemu izobra!evanju (t. i. C-)/ izobra!evanju). Veliko prosto dosto-pnih knjig prek wiki sistema je dostopno tudi prekWikibooks.). Tak#enprost dostop do u$nih vsebin je zlasti zanimiv za manj razvite dr!ave,$eprav se pri tem sre$amo z jezikovnimi ovirami, saj je ve$ina prostodostopnih knjig v angle#$ini. O uporabi wiki orodja za u$benike na raz-li$nih podro$jih pi#e tudi Warlick (/,,3, */), ki poudarja prednost tovr-stnih pristopov. U$itelji lahko svoja u$na gradiva sproti dopolnjujejo inspreminjajo, kar pri klasi$nih tiskanih u$nih gradivih ni mogo$e. Wikiorodje se lahko uporablja tudi kot orodje za pisanje zapiskov in tako na-dome#$a klasi$ne zvezke. U$itelj ima tako sproti pogled v to, kar u$e$ise ustvarjajo, kako povezujejo dolo$ene pojme in ali so uspeli izlu#$itibistvo. Tega pri klasi$ni izvedbi pouka skoraj ni mogo$e slediti. Zapiskelahko u$e$i se medsebojno preverjajo in dopolnjujejo ali pa jih ustvar-jajo v skupini.Wiki lahko v #oli uporabljamo tudi na drugih podro$jih, na primer za

podporo sodelovalnega dela med u#itelji in/ali zaposlenimi. Wiki je upora-ben tako za delo v dolo$enem okolju – na primer na #oli, ali pa pri sode-lovanju med razli$nimi okolji (#olami), tudi med okolji razli$nih dr!av.Poleg omenjenih uporabnosti wikija pri izobra!evalnem delu pa je

uporaba wikija tudi dober na$in, da u$e$e se seznanimo s konceptomodprte kode, skupinskega sodelovanja, odnosa do idej drugih, intelek-tualne lastnine in javnega dobrega (Richardson /,,-, -3).Wikipedijo lahko pri pouku uporabimo kot:

• izhodi#$e za nadaljnje raziskovanje,• u$ni vir, ki ga je treba preveriti in dopolniti z drugimi bolj verodo-stojnimi viri,

• medij za objavo lastnih raziskav in dognanj ter drugih poljubnihvsebin.

Dodatna uporabnost wiki orodij:

• u$itelju okolje za izdelavo spletnega u$benika in drugih u$nih gra-div,

• u$e$emu se okolje za izdelavo zapiskov in drugih vsebin, na primerpisanje dnevnika ali eseja,

)2. Http://www.opensourcetext.org/index.htm.).. Http://en.wikibooks.org/wiki/Main_Page.

)4


• za podporo sodelovalnega dela v razredu, med razredi in tudi med#olami; med razli$nimi udele!eni izobra!evalnega procesa,

• orodje za ustvarjanje znanja.V nadaljevanju bomo predstavili izku#nje z uporabo Moodle Wi-

kija, ki ga lahko uporabljamo na razli$ne na$ine (Cole in Foster /,,3,)-+–)--), na primer za podporo skupinskega dela pri pripravi zapiskovpredavanj, vodenju projekta, mo!ganskih nevihtah (angl. brainstor-ming) ali pripravi prispevkov za objavo v drugih wikijih – na primerv Wikipediji. Moodle Wiki temelji na Erfurt Wikiju.)+

)+. Http://erfurtwiki.sourceforge.net.

/,

2 Moodle Wiki priskupinskem delu

$." Skupinsko in sodelovalno delo v teorijiU$e$i se lahko svoje #olske/#tudijske obveznosti opravljajo individu-alno, v paru ali v manj#ih oziroma ve$jih skupinah. Vsak na$in dela imasvoje prednosti in slabosti. V nadaljevanju se bomo usmerili le na delo vskupinah. Skupina je sestavljena iz posameznikov (povzeto in prirejenopo Smith /,,*), zdru!enih v medsebojno delovanje, pri katerem $laniskupine izmenjujejo mnenja in vrednote. Skupina deluje v smeri dose-ganja dolo$enih ciljev. Benson (v Smith /,,*) pravi, da so $lani skupineopredeljeni drug z drugim kot $lan skupine. Smith (/,,*) omenja triklju$ne zna$ilnosti skupine:

• so del ne$esa – skupine,• med posamezniki ($lani skupine) delujejo povezovalni odnosi,• skupina deluje na osnovi organizacijskega principa.

Skupina #tudentov je tako sestavljena iz posameznih #tudentov, kistremijo po skupnem cilju – na primer k izdelavi skupinske naloge.Smith (/,,*) razlikuje primarne in sekundarne skupine. Primarne

skupine temeljijo na relativno tesnih in vzajemnih odnosih med $laniskupine. Tak#ne skupine so na primer dru!ine ali skupine prijateljev.Pri sekundarnih skupinah so posamezniki v manj neposrednih stikihin zato so tudi medsebojni odnosi bolj rahli in neformalni. Skupinskodelo v izobra!evanju se uresni$uje prek sekundarnih skupin.Zaradi !e omenjene zna$ilnosti odnosov v sekundarnih skupinah

Marenti$ Po!arnikova (/,,,, /23–/2*) poudarja pomembnost medse-bojnega dialoga med u$e$imi se ter med u$e$imi se in u$iteljem. Dialogoziroma komunikacija med udele!enci izobra!evanja pozitivno vplivana razumevanje snovi in na konstruiranje znanja. Odnosi v skupinivplivajo na $lane skupine tako v spoznavnem kot v motivacijskem smi-slu (prav tam). Marenti$ Po!arnikova (prav tam, /.,) o sodelovalnemdelu govori, ko u$enci v manj#ih skupinah delujejo v smeri doseganjaskupnega cilja. Pri tem je pomembna interakcija med $lani skupine,ki vpliva na to, da vsak posameznik dose!e maksimalen u$ni u$inek.

/)

2 Moodle Wiki pri skupinskem delu

Pri organizaciji sodelovalnega dela je treba omogo$iti nekatere pogoje(Gousand in Villa )44+) oziroma upo#tevati osnovna na$ela skupin-skega dela (Peklaj )44* v Marenti$ Po!arnik /,,,, /.,; Peklaj /,,),*–),):

• $lani skupine naj bodo pozitivno povezani, da lahko dosegajo sku-pni cilj;

• $lani skupine naj skupaj na$rtujejo, se dogovarjajo in vrednotijorezultate;

• prispevek posameznika k skupini naj bo razviden, prav tako pa tudiodgovornost posameznika. Rezultat skupine se ocenjuje kot pov-pre$je individualnih rezultatov, kar posameznike sili v prizadeva-nje za skupinski rezultat, tudi v medsebojno pomo$ drugim $la-nom skupine;

• skupine so heterogene glede na sposobnosti in osebne zna$ilnostiposameznikov;

• delo skupine je porazdeljeno, s $imer ima vsak posameznik mo!-nost prevzemanja vodstvenih funkcij;

• pri sodelovalnem delu posamezniki razvijajo socialne spretnostikomuniciranja in sodelovanja ter tudi spretnosti, povezane s samonalogo.

U$e$i se morajo sodelovalno delo, kot tudi socialne spretnosti, ki jihtak#en na$in dela zahteva, #ele osvojiti. Uvajanje tak#nega na$ina delaspremeni u$iteljevo vlogo, ki postaja vse bolj spodbujevalna, manj pa jeu$itelj v vlogi posredovalca znanja (Marenti$ Po!arnik /,,,, /.,).

$.! Skupinsko delo v praksiMoodle, kot sistem za upravljanje u$nih vsebin (ang. 6>' – LearningManagement System), uporabljamo na Fakulteti za management Ko-per Univerze na Primorskem (v nadaljevanju H>), od #tudijskega leta/,,2//,,., ko smo z e-izobra!evanjem za$eli eksperimentirati pri izbir-nem predmetu Digitalna ekonomija in e-poslovanje. Z bolonjsko pre-novo visoko#olskega strokovnega #tudijskega programa in uvedbo ).bolonjske stopnje se predmet izvaja pod imenom E-poslovanje. Zaradivsebin predvidenih z u$nim na$rtom je predmet nadvse primeren zaizvedbo prek interneta, saj #tudentje e-poslovanje spoznajo preko svojelastne izku#nje. "e pred uporabo e-u$ilnice, kot na H> imenujemoMoo-dle okolje, so #tudentje pri predmetu izdelovali skupinske tedenske na-loge, ki so jih u$itelju po#iljali prek e-po#te. Priprava tak#nih nalog obi-

//

Skupinsko delo v praksi 2./

$ajno poteka na razli$nena$ine. "tudentje si obveznosti razdelijo na pri-mer v klasi$ni u$ilnici in jih potemopravijo doma – individualno. Samo-stojno pripravljene prispevke pozneje skupina kot celota uskladi, ali pato naredi en #tudent (vodja skupine) v imenu skupine. Skupinsko delo jelahko zasnovano tudi tako, da kon$no razli$ico naloge uredi vodja sku-pine. @e bi upo#tevali priporo$ila sodelovalnega dela (Gousand in Villa)44+; Peklaj /,,), *–),), vodja skupine ne bi smel biti stalen. Vsak tedenoziroma pri vsaki naslednji nalogi bi se vodja skupine moral zamenjati,da bi vsi $lani skupine dobili mo!nosti pridobivanja ve#$in vodenja inkoordiniranja. V praksi se seveda to le redko dogaja, saj ve$inoma vode-nje prevzemanajbolj aktiven #tudent. Dogaja se tudi, da kak#en #tudentne opravi svojega dela in njegove obveznosti nadomestijo drugi $lani alivodja skupine."tudentje lahko skupinske naloge pripravijo tudi ob so$asni priso-

tnosti vseh #tudentov v u$ilnici. Naloga tako nastaja ob medsebojni di-skusiji in usklajevanju.Pri klasi$nem skupinskem delu s #tudenti so se v praksi pokazale na-

slednje pomanjkljivosti:• Pasivni inmanjmotivirani #tudentje dobijo prilo!nost, da ne opra-vijo svojega dela. Njihova neaktivnost je skrita za aktivnostjo drugih#lanov skupine, tudi na ra$un medvrstni#ke la!ne solidarnosti.

• V primeru, ko so #tudentje skupinske naloge oddali po elektronskipo#ti (e-po#ta), so se pojavile te!ave s po"iljanjeme-po"te– #tudentjeso trdili, da so nalogo poslali, u$itelj pa naloge ni dobil, ali pa so#tudentje nalogo poslali prepozno in se pozneje sklicevali na izpadinternetnega omre!ja.

• Glede na to, da v praksi u$itelji delamo na razli$nih ra$unalnikih(doma in na #oli), so se pri odjemu po#te s programom za odjempo#te (na primer >' Outlook ali Gunderbird) pojavile te!ave sshranjevanjem prejetih datotek – u#itelj je lahko prejeto skupin-sko nalogo shranil na enem ali drugem ra$unalniku in tako izgubilpregled nad prispelimi nalogami. Seveda je bilo sporo$ilo lahko preu-smerjeno tudi v nabiralnik ne!elene po#te in tako zgre#ilo naslov-nika.

Zaradi navedenih pomanjkljivosti smo za$eli razmi#ljati o druga$nipodpori skupinskega dela, predvsem s pomo$jo orodij, ki nam jih nudispletna tehnologija. Ob uvedbi Moodla v izobra!evalni proces, je pri-prava nalog najprej potekala prek diskusijskega foruma v Moodlu, tako

/2


da je imel u$itelj pregled nad potekom diskusije – z vsebinskega vidikain z vidika udele!encev (lo$evanje aktivnih od neaktivnih udele!encev).Eden od $lanov skupine je nato tedensko diskusijo povzel in jo kot pov-zetek oddal v forum ali pa pod dejavnostNaloge. Glede na to, da je imelu$itelj pregled nad potekom diskusije, neaktivni #tudentje – #tudentje,ki v diskusiji na forumu niso sodelovali, ali pa je bil njihov prispevekminimalen, niso prejeli ocene (to$k). O tak#nem na$inu ocenjevanja sobili #tudentje seveda obve#$eni pred pri$etkom izvedbe predmeta, takoda ve$jih te!av, razen mogo$e v prvem tednu, ko so se soo$ili z izvedbodogovorjenih pravil v praksi, ni bilo.Pri skupinskemdelu prek diskusijskih forumov, posebno pri ve$jih ali

pa pri bolj aktivnih skupinah, se je pojavila te!ava manj#e preglednosti,ki jo je povzro$ilo ve$je #tevilo objav na forumu, in tudi odpiranje vednonovih in novih objav. Te!ave je na eni strani imel u$itelj, ki je !elel sle-diti diskusiji, na drugi strani pa tudi #tudentje, predvsem #tudent (vodjaskupine), ki je tedensko diskusijo povzel v nalogo za oddajo. Te!ave sonas zato vodile v iskanje novih re#itev, ki bi to nepreglednost odpravile.Za uporabo Moodle Wiki modula smo se odlo$ili v #tudijskem letu

/,,3//,,*, ko smouporabljaliMoodle razli$ico ).-.+. Takratniwiki (raz-li$ica ).-.+) je med uporabniki wikija povzro$al kar nekaj slabe volje, sajso se pri so$asnem urejanju posamezne wiki strani dveh ali ve$ #tuden-tov, shranile le spremembe #tudenta, ki je svoje spremembe shranil prvi.Vsi drugi prispevki #tudentov pa so bili izgubljeni. Osnovni problem jebi v tem, da #tudentje, ki so dokument so$asno urejali niso bili sezna-njeni s tem, da bi obstoje$o wiki stranmogo$e urejal #e kdo drug. V #tu-dijskem letu /,,*//,,4 smo namestili Moodle ).4.., ki vsebuje izbolj-#ano razli$icowikimodula, predvsemblokado urejanjawiki strani, ko toureja eden od uporabnikov – #tudent ali u$itelj (slika 2.)). Nezmo!nostso$asnega urejanja iste wiki strani, kot je na primer mo!no pri Googledokumentih,) je trenutno ena od ve$jih ovir za intenzivnej#o uporaboMoodle Wikija v praksi.

$.$ Mnenja %tudentovVsako izvedbo predmeta poglobljeno evalviramo na osnovi podatkovzbranih z e-anketo, ki jo #tudentje izpolnjujejo v zadnjem tednu izvedbepredmeta. Za #tudente izbirnega predmeta e-poslovanje smo v anketo oizvedbi predmeta vklju$ili tudi vpra#anja, ki se nana#ajo na uporabo wi-

). Http://www.google.com/google-d-s/intl/en/tour).html.

/.

Mnenja #tudentov 2.2

'6&CI 2.) Obvestilo o urejanju wiki strani

'6&CI 2./ Priljubljeni na$ini komuniciranja in sodelovanja

kija. V nadaljevanju podajamomnenja #tudentov, ki smo jih zbrali v #tu-dijskem letu /,,3//,,* je pri predmetu sodelovalo +- #tudentov (*2,4Aodziv na anketo), v #tudijskem letu /,,*//,,4 -, #tudentov (*),3A od-zivov) ter v #tudijskem letu /,,4//,), -2 #tudentov (*3,+A odziv).Pri izobra!evanju (in sodelovanju) prek interneta je komunikacija po-

memben dejavnik uspe#nega delovanja. Zato smo #tudente generacije/,,4//,), (n = -2 #tudentov) spra#evali o priljubljenem na$inu komu-niciranja ter sodelovanja, ki jim odgovarja pri skupinskem delu. "tu-dentom smo v razvr#$anje ponudili 4 razli$nih na$inov komuniciranjain sodelovanja (slika 2./). "tudentje so ponujene mo!nosti morali raz-vrstiti od najprimernej#ega (na ). mesto) do najmanj primernega (na 4.mesto). Zbrane podatke smo pozneje obdelali, in sicer smo na$inu ko-municiranja in sodelovanja, ki so ga #tudentje dali na ). mesto, dodelili4 to$k, na /. mesto * to$k in tako naprej do 4. mesta, ko je na$in komu-niciranja prejel ) to$ko. To$ke po na$inih komuniciranja smo se#teli inizra$unali dele! to$k posameznega na$ina komuniciranja v skupnih to$-kah. Kot je razvidno iz slike 2./, #tudentje najraje komunicirajo osebno

/+


18FJ6F;(&0I 2.) Poznavanje wikija

/,,3//,,* /,,*//,,4 /,,4//,),E A E A E A

Pred predmetom niste vedeli, kaj je wiki. 2) --,+ /, .,,* )- /+,.Pred predmetom ste si wiki druga$epredstavljali.

)/ /+,+ /, .,,* 2, .3,-

O wikiju ste ohranili enako mnenje kotpred izvedbo predmeta.

. *,+ 4 )*,. )3 /3,,

18FJ6F;(&0I 2./ Primernost wikija za pripravo in oddajo skupinskih nalog

/,,3//,,* /,,*//,,4 /,,4//,),E A E A E A

Wiki olaj#a skupinsko delo. 2) --,, 2- 32,+ +, 34,.Delo v wiki je la!je od priprave naloge vWordu.

)) /2,. ), /,,. * )/,3

Priprava naloge v Wordu bi bila la!ja. + ),,- ) /,, / 2,/Veliko raje bi delali v Wordu. / .,) 2 .,*

ali prek foruma v e-u$ilnici (Moodle forum) – oboje )+A to$k. Sledi ko-munikacija prek telefona ()2A) in prek sistemov za neposredno sporo-$anje (klepetanice) – v Moodlu ali >'( messenger ()/A). Zanimivo,da GoogleDocs (Google na sliki 2./) #e ni dovolj raz#irjen in priljubljenna$in za podporo skupinskega dela. Najbr! zaradi tega, ker tega na$inapri predmetu, vklju$enem v raziskavo, nismo vklju$ili v eno od #tudij-skih dejavnosti, pa tudi zato, ker se s tem na$inom sodelovanja do zdajve$inoma #e niso sre$ali.Pri #tudentih vseh treh generacij smo zbirali podatke o sprejemljivo-

sti wikija. Kot je razvidno iz preglednice 2.), je poznavanje wikija med#tudenti poslovne #ole vedno bolj prisotno. Medtem ko v #tudijskemletu /,,3//,,* --,+A anketiranih #tudentov ni poznalo wikija, jih jetak#nih v #tudijskem letu /,,4//,), le $etrtina (/+,.A). K temu je ne-dvomno prispevala uvedba wikija tudi pri predmetu poslovna informa-tika, je ga izvajamo kot obvezni predmet /. letnika. Pri poslovni infor-matiki se sicer wiki uporablja le kot dejavnost #tudentov v ). tednu, ko#tudentje v wikiju naredijo svojo kratko predstavitev.Iz leta v leto se pove$uje dele! #tudentov (od --,,A do 34,.A), ki

meni, da wiki olaj#a skupinsko delo (preglednica 2./), kar je najbr! po-sledica izbolj#av wikija, predvsem pa odprave te!av z izgubo podatkovob so$asnem urejanju istega dokumenta ve$ #tudentov, kar je med #tu-

/-

Mnenja #tudentov 2.2

18FJ6F;(&0I 2.2 Primernost wikija za predmet e-poslovanje

/,,3//,,* /,,*//,,4 /,,4//,),E A E A E A

Z wikijem naj se seznanijo tudi prihodnjegeneracije #tudentov.

2* *,,4 ., *),- +/ */,+

Urejanje wikija je primerna dejavnost,vendar bi potrebovali ve$ uvajanja (npr.delavnico).

- )/,3 * )-,. - 4,+

Urejanje wikija naj bi bila le izbirnadejavnost predmeta.

2 -,. / /,, + 3,4

Urejanje wikija ni primerna dejavnost zapredmet e-poslovanje.Urejanje wikija je za predmet prezahtevnadejavnost.

denti preteklega #tudijskega leta povzro$ilo veliko nejevolje. K odobra-vanju uporabewikija pripomore tudi so$asna uporabawikija pri !e ome-njenem obveznem predmetu /. letnika.Uporaba wikija je bila osrednja dejavnost #tudentov pri obravnava-

nem predmetu, saj so #tudentje prek wikija pripravljali vse z u$nim na-$rtom predvidene naloge. Ve$ina #tudentov vseh treh generacij (*,,4A,*),-A oziroma */,+A) (preglednica 2.2) meni, da je wiki primerna de-javnost za #tudente e-poslovanja. Nih$e od #tudentov pa ne meni, dabi wiki ne bi bila primerna dejavnost, ali pa da bi bila za #tudente tadejavnost prezahtevna.Poleg same vsebine nalog, so se #tudentje ukvarjali tudi z obliko wiki

strani. "tudentje so na strani posameznih nalog dodajali povezave nanovo ustvarjene wiki strani in tudi povezave na splet. Vstavljali so tudislike, besedilo oblikovali v preglednice, ga po !elji obarvali, sen$ili ipd."tudentje, ki so ve#$i uporabe <=>6 jezika, so posamezne strani lahkourejali tudi prek <=>6 urejevalnika, ki gaMoodle urejevalnik omogo$a.Tako so #tudentje lahko pokazali svojo kreativnost in tehni$no znanjein ustvarili zanimive in lepe strani.S kon$no podobo skupinskega wikija so bili #tudentje tudi sami za-

dovoljni, saj so zadovoljstvo s kon$no podobo wikija, na +-stopenjskilestvici/ v #tudijskem letu /,,3//,,* ocenili s povpre$no oceno .,/ (';= ,,4, 4+A interval zaupanja .,,–.,.), v #tudijskih letih /,,*//,,4 in/,,4//,), pa z ocenama .,2 ('; = ,,3, 4+A interval zaupanja .,)–.,+).

/. + = zelo zadovoljni, ) = nezadovoljni.

/3


"tudentje vseh treh generacij (/,,3//,,*, /,,*//,,4 in /,,4//,),)so kot pozitivno lastnost wikija izpostavili mo!nost nenehnega dopol-njevanja napisanega. Pohvaljena je bila tudi preglednost in preprost na-$in uporabe.Prva generacija je pripombe dala na nalaganje slik, saj niso mogli na-

lagati slik s svojega ra$unalnika, temve$ le z vstavljanjem povezav naslike, ki !e obstajajo na spletu. V novej#i razli$ici Moodla s tem ni te-!av, mora pa u$itelj paziti pri nastavitvi wikija, da dovoli nalaganje bi-narnih datotek. In seveda so se #tudentje /,,3//,,* prito!evali na !eomenjene te!ave z izgubo podatkov, $e je wiki stran urejal kolega in joshranil pred drugimi. Pri izbolj#ani razli$ici wikija v razli$ici ).4.. pa sopripombe letele na nezmo!nost urejanja wiki strani, $e je to stran urejalkolega. Je pa to obvestilo pozitivno vplivalo na varovanje vnosov, saj sepodatki niso izgubljali in #tudenti niso po nepotrebnem negodovali.Podatke #tudentov iz #tudijskega leta /,,4//,), (-2 odgovorov ozi-

roma *3,+A odziv) smo !eleli #e podrobneje analizirati, predvsem paugotoviti, ali obstajajo kak#ne medsebojne odvisnosti med prou$eva-nimi spremenljivkami. Tako smo ugotovili, da so #tudentje, ki se stri-njajo s tem, da jim skupinsko delo ne povzro$a te!av2 menili, da wikiolaj#a delo v skupini (!/ = /),43, p = ,,,.). Le trem #tudentom, ki wikijaniso sprejeli, skupinsko delo ne predstavlja te!av. Sprejemljivost pod-pore skupinskega dela v wikiju se je pokazala v povezavi tudi s spre-jemom tedenskih aktivnosti #tudentov (!/ = /-,4*, p = ,,,)) in s stri-njanjem s trditvijo, da tedenske aktivnosti dajejo predmetu prakti$nonaravnanost (!/ = .),2), p = ,,,,). Wiki se je torej pokazal kot ustreznoorodje za podporo skupinskega dela, ki lahko nadomesti oziroma celoizbolj#a klasi$no skupinsko delo v razredu. Anketirani #tudentje, ki sosprejeli wiki, so menili, da so si pri tak#ni izvedbi predmeta izbolj#alekomunikacijske sposobnosti (!/ = 2),./, p = ,,,,).Prek odprtih vpra#anj v anketi smo zbirali odziv #tudentov na po-

samezne dejavnosti, ki so jih #tudentje tedensko opravljali. Pri tem so#tudentje pohvalili u$iteljevo spremljanje nalog v nastajanju in njegovoopozarjanje, $e je opazil, da se naloga ne razvija v pravi smeri. Tako soimeli #tudentje #e dovolj $asa za popravek nalog. Ve$ja kakovost nalogje bila v zadovoljstvo ne samo u$itelju, temve$ tudi #tudentom, saj so zanaloge prejeli vi#je ocene.

2. Trditev, da s skupinskim delom nimajo te!av so #tudentje ocenjevali na +-stopenj-ski lestvici, kjer je + pomenilo popolno strinjanje, ) pa popolno nestrinjanje.

/*

. Wiki – korak za korakom

&." Odpiranje wikijaMoodle Wiki v svoj predmet dodamo kot dejavnost (Dodaj dejav-nost . . .). Wiki poljubno poimenujemo – npr. Predstavitev #tudentovali Skupinsko delo. @e v polje Ime strani (slika ...) ne vpi#emo ni$esar,se bo prva wiki stran imenovala tako kot sam wiki. To je dobro vedeti!e pri odpiranju wikija, saj $e bomo wiki pozneje preimenovali, se boprva wiki stran #e vedno imenovala tako, kot smo jo poimenovali obodprtju wikija. V Povzetek lahko napi#emo namen uporabe wikija alipa podamo osnovna navodila oziroma smernice za delo (slika ..)).Ker wiki omogo$a kar nekaj mo!nosti, moramo pred odpiranjem wi-

kija dolo$iti politiko urejanja in vpogleda v wiki. Najla!je to storimotako, da poi#$emo odgovora na vpra#anji:

). Kdo bo wiki urejal – izvajalec predmeta (u$itelj/mentor) ali #tuden-tje?

/. Kdo bo imel vpogled v wiki – vsi #tudentje ali le #tudentje posamez-nih skupin?

Pri prikazu mnenja #tudentov o uporabi wikija smo opozorili na na-stavitev wikija in zmo!nost wikija, da lahko u$e$i se v svojo wiki stransam dodaja slike s svojega ra$unalnika. To zmo!nost omogo$imo tako,da pri Dovoli binarne datoteke izberemo Da.Glede na to, kdo lahko wiki ureja, izberemo (Vrsta): Skupine (vna-

prej ponujeno) (slika ..)), Izvajalec aliUdele#enec. @e !elimo, da wikiureja le u$itelj/mentor, potem izberimo Izvajalec, kar pomeni, da bododrugi udele!enci (npr. #tudentje) tak wiki lahko le brali. Tak#en na$inlahko izberemo, $e na primer !elimo wiki uporabiti za urejanje #tudij-skega gradiva. Tak#no gradivo je lahko glede na izbor skupinskega dela(Skupinski na'in) dostopno vsem udele!encem (Brez skupin) ali pavsaki skupini drugo gradivo. Tako na primer za skupino A pripravimoeno gradivo, za skupino B drugo gradivo (Lo'ene skupine). Razli$nagradiva so lahko vidna vsem skupinam, ne glede na to, da smo za vsakoskupino predvideli drugo gradivo (Vidne skupine). @e kot vrsto do-

/4


'6&CI ..) Odpiranje wikija – ). del

'6&CI ../ Odpiranje wikija – /.del

lo$imo Udele#enec, bo wiki lahko urejal le vsak #tudent sam. Tak#enwiki bo potem viden le #tudentu in izvajalcu (u$itelju/mentorju). Gledena izbor skupine (Skupinski na'in), bo #tudentovwiki viden le $lanomnjegove skupine (Lo'ene skupine) ali pa tudi #tudentomdrugih skupin(Vidne skupine). Seveda bo wiki vrste Udele#enec vedno lahko poleg#tudenta urejal tudi izvajalec (u$itelj/mentor). Drugi #tudentje pa gledena nastavitev skupin njegov wiki le berejo. Uporaba wikija vrsteUdele-#enec je na primer primerna za pisanje dnevnika oziroma refleksij obizvedbi predmeta (izobra!evanja), pisanje esejev ipd. Tak#en wiki lahko#tudent uporablja tudi kot lastnen portfolijo in v njem zbira svoje iz-

2,

Odpiranje wikija ..)

18FJ6F;(&0I ..) Urejanje in vidnost vsebin

Vrsta Skupinski na$inBrez skupin Vidne skupine Lo$ene skupine

Izvajalec Ureja| Izvajalec |Bere | Vsi #tudentje | Vsaka skup. svoje |

Udele!. Ureja| Vsak svoje vsebine |Bere | Vsak svoje | Vsi | Vsaka skup. svoje |

Skupina Ureja| Vsak svoje | Vsaka skup. svoje |Bere | Vsi | Vsaka skup. svoje |

delke, povezave, razmi#ljanj ipd. Seveda je tak#na #tudentova dejavnostlahko tudi ocenjevana in v celoti, ali delno vpliva na kon$no oceno izpitaoziroma izobra!evanja.

Izvedba dejavnosti v lo#enih skupinah omogo#a skupinsko delo, pri kateremso skupine med seboj nevidne. $tudentom so nevidni tudi izdelki – dose!kidrugih skupin. Na ta na#in lahko v Moodlu so#asno izvajamo delo v ve# sku-pinah (npr. ve# razredov ali ve# skupin vaj) in komuniciramo z vsako skupinoposebej. Vsaka skupina ima tako lahko isto nalogo, saj so izdelki "tudentomrazli#nih skupin prikriti. U#itelj pa lahko na ta na#in primerja dose!ke posa-meznih skupin med seboj.

Glede na nastavitev skupine (slika ../), lahko wiki urejajo le $lani po-samezne skupine (Lo'ene skupine/Vidne skupine) ali pa vsi udele-!enci skupaj (Brez skupin). Nastavitev skupin seveda omogo$a vpo-gled v wikije vseh skupin (Vidne skupine) ali pa le v wiki skupine(Lo'ene skupine). Pregled vidnosti in pravic urejanja prikazujemo vpreglednici ..).Poglejmo si pomen #e drugih wiki nastavitev wikija (sliki ..) in ../).Prikaz imena na vsaki wiki strani – vsaka stran, ki jo ustvarimo

v wikiju ima svoje ime. Lahko izberemo, da se to ime prika!e, ali pa ne.()*+ na'in – $e uporabljamo brskalnike, ki podpirajo ?K'&?KJ

na$in urejanja (npr. Mozilla Firefox, Internet Explorer), lahko wikistrani enostavno urejamo in oblikujemo preko orodne vrstice (slika...). Seveda lahko uporabniki urejajo tak#no wiki stran urejajo tudi zneposrednim vnosom <=>6 kode. @e pa !elimo uporabljati wikiMar-kUp) ozna$evalni jezik, ki omogo$a hitro in enostavno urejanje besedilatudi v drugih wiki sistemih, kot na primerMediaWikiju, izberemoBrez

). Http://en.wikipedia.org/wiki/Markup_language.

2)


'6&CI ..2 Pogled wiki strani

()*+ oziroma Varen ()*+. Seveda moramo v tem primeru poznatiosnove wiki MarkUp ozna$evalnega jezika. Tak#en na$in urejanja bi naprimer bil primer za dejavnosti #tudentov, pri katerih se zahteva tovr-stno znanje in ve#$ine.Urejanje wiki strani prek ?K'&?KJ na$ina urejanja je enostavno

in zelo podobno temu, kar je obi$ajen uporabnik navajen iz urejevalni-kov besedil, kakr#en je na primer >' Word ali Writer iz zbirke OpenO-Bce.org, zato bo najbr! ve$ina uporabnikov wiki stran najla!je urejalaprek orodne vrstice v ?K'&?KJ na$inu.Tako lahko besedilo s slike ..2, glede na nastavitev na$ina urejanja

wikija, urejamo:• s pomo$jo ?K'&?KJ na$ina urejanja (slika ...). <=>6 na$in na-stavimo na Samo ()*+. Pri tak#ni nastavitvi wikija lahko eno-stavno preklapljamo med besedilnim na$inom (urejamo <=>6kodo) in ?K'&?KJ na$inom (ikona <>),

• s <=>6 ozna$evalnim jezikom (slika ...), kar smo vklju$ili s kli-kom na ikono <>,

• z MarkUp ozna$evalnim jezikom, kar je razvidno iz slike ..+.Omenili smo !e, da je vklju$itev binarnih datotek (Dovoli binarne

datoteke) potrebna, $e !elimo uporabniku brez uredni#ki pravic pred-meta, kot jih imata na primer u$itelj ali mentor, omogo$iti nalaganjeslik s svojega ra$unalnika. Izvajalec (u$itelj ali mentor) namre$ lahkoslike brez te!av nalaga s svojega ra$unalnika, medtem ko udele!enci,brez vklju$itve binarnih datotek, na svojo wiki stran lahko vklju$uje leslike, ki so na spletu (prek 586 naslova). Pri vklju$enih binarnih dato-tekah udele!enec sliko s svojega ra$unalnika nalo!i s klikom na gumbBrowse . . ./ in s klikom na gumb Nalo#i. Tako bi na primer nalo!ili

/. Primer je prikazan na Moodle namestitvi, pri kateri uporabni#ki vmesnik ni v

2/

Odpiranje wikija ..)

'6&CI ... Urejanje v besedilnem na$inu (<=>6)

'6&CI ..+ Uporaba MarkUp ozna$evalnega jezika

sliko konj.jpg. V novem oknu brskalnika se odpre pot povezave (pri-mer v rde$em okvirju na sliki ..-), ki jo uporabnik prekopira na svojowiki strani – v na#em primeru: [internal://konj.jpeg] (slika ..-).Mo#nosti samodejnega povezovanja – omogo$a povezovanje z

na$inom CamelCase,2 kjer imena wiki. strani pi#emo z veliko za$etnicoin brez vmesnega presledka (na primer MojaWikiStran). Na$in se upo-rablja pri pisanju kode programov v #tevilnih programskih jezikih (Rice/,,3, )-.), zato ne presene$a, da se je na$in zapisovanja prenesel tudiv razli$na wiki okolja. Zaradi te!av s sintakso, so #tevilni wikiji ta na$in

celoti poslovenjen. V nasprotnem primeru bi uporabnik namesto gumba Browse . . .moral imeti gumb Poi%'i . . .

2. V uporabi so tudi izrazi, kot so Bicapitalization, InterCase in MixedCase (Rice/,,3, )-.).

.. Originalno ime za wiki je WikiWiki.

22


'6&CI ..- Nalaganje slike s svojega ra$unalnika

zapisovanja opustili (tudi Wikipedija), zato se priporo$a, da se v Mo-odle Wikiju CamelCase povezovanje ne omogo$i (odkljukajte Onemo-go'i CamelCase povezovanje), razen v primeru, ko v Moodle Wiki!elimo uvoziti kak#ne starej#e wiki zapise.Skrbni%ke mo#nosti udele#encev je smiselno nastaviti le v wiki-

jih, ki jih lahko urejajo udele!enci, sicer nastavitev te mo!nosti nimau$inka. Udele!enci lahko tako nastavijo oznake strani, odstranijo posa-mezne strani, olu#$ijo starej#e razli$ice posameznih strani in povrnejomasovne spremembe.Kot smo !e omenili pri odpiranju wikija, $e ob odpiranju imena strani

ne vnesemo, se kot ime zapi#e ime wikija (Ime strani). Pozneje sevedalahko imewikija spremenimo, vendar se bo kot ime prve strani ohraniloprvotno ime. Za$etno stran lahko tudi nalo!imo s svojega ra$unalnika(Izberite za'etno stran).@eprav ob odprtjuwikija lahko izberemo ka-tegorijo ocen, pa wiki ocenjevanja ne omogo$a.

&.! Urejanje wiki strani na primeru predmeta poslovne %oleUvedba !tudentov vwikiPred prvo uporabo wikija smo pripravili pisna navodila za njegovo upo-rabo, ki so vsebovala #tevilne zaslonske zglede. Poudarek smo dali pred-

2.

Urejanje wiki strani na primeru predmeta poslovne #ole ../

'6&CI ..3 Prikaz zgleda prve strani wikija

vsem na uporabo pravilne sintakse. Poleg pisnih navodil smo posneli #evideo in avdio vodi$ (angl. screencast), kjer smo prikazali osnove ureja-nja wiki strani. Kratek uvod v urejanje wikija smo v prvem #tudijskemletu pokazali tudi na prvem predavanju oziroma na prvem sre$anju v!ivo, ko predmete izvajamo le prek interneta (angl. online). Od #tudij-skega leta /,,*//,,4 pri posameznih predmetih na prvem sre$anju neka!emo ve$ urejanje wikija, saj !elimo #tudente spodbuditi k samostoj-nemu delu in k samoiniciativnosti ter uporabi vnaprej pripravljenih na-vodil in vodi$ev.Wiki od #tudijskega leta /,,3//,,* dalje uporabljamo pri treh dodi-

plomskih predmetih – Poslovna informatika, E-poslovanje in E-izobra-!evanje ter pri predmetu Management e-izobra!evanja, ki se izvaja napodiplomskem #tudiju. Pri e-poslovanju smo wiki uporabili za pripravoskupinskih nalog, pri drugih predmetih pa le za predstavitve skupinin/ali posameznih #tudentov.

Urejanje posameznewiki straniNe glede na na$in uporabe wikija, v wikiju vedno nastavimo prvo stranin s tem #tudentom olaj#amo za$etek. Na sliki ..3 prikazujemo ureditevprve strani za skupinsko predstavitev #tudentov.Tak#en na$in je lahko dobra osnova za nadaljnji #tudij prek interneta,

saj imajo #tudentje prilo!nost se bolje spoznati. Odvisno od predmeta, vtak#ne predstavitve vklju$ujemo tudi predstavitev osebnega pogleda naposamezne vsebine predmeta, s $imer lahko u$itelj pozneje prilagaja iz-vedbo predmeta. V obi$ajnem klasi$nem razredu bi bila tak#na predsta-

2+


'6&CI ..* Wiki v urejevalniku

vitev #tudentov v u$ilnici, predvsem ob ve$jem #tevilu #tudentov, sko-rajda neizvedljiva. "tudentje bi seveda lahko napisali pisne predstavitvein jih oddali, ali prek e-po#te poslali u$itelju, vendar bi bile predstavitvevidne le u$itelju, ne pa tudi drugim #tudentom. Iz na#ih izku#enj uvo-dne predstavitve #tudentov pozitivno vplivajo na odnose #tudentov vskupini, kar se pozneje pozna tudi pri skupinskem delu.Vnaprej nastavljena prva wiki strani #tudentom olaj#a za$etno ureja-

nje, saj je #tudentom s klikomna znak »?« veliko la!je za$eti z urejanjemsvoje prve wiki strani kot pa da bi morali takoj na za$etku razmi#ljati ouporabi pravilne sintakse za vstavljanje povezav. Poprvemnastalemdo-kumentu se #tudentje opogumijo in sami nadaljujejo z ustvarjenjem inoblikovanjem novih wiki strani. Iz slike ..3 je razvidno, da je Skupina )!e za$ela urejati svojowiki stran (na besedi Skupina ) je !e vstavljena po-vezava), medtem ko druge skupine #e nimajo ustvarjenih svojih strani(znak »?« ob imenu skupine). Na sliki ..* prikazujemo urejanje straniSkupine ), predvsem pa preprosto sintakso za vstavljanje povezav nanove wiki strani."tudentje z urejanjem wiki strani obi$ajno nimajo te!av, saj je ure-

jevalnik enostaven. Orodna vrstica je podobna vrstici, ki jo #tudentjepoznajo iz obi$ajnih urejevalnikov besedil. "tudentje lahko besedilo po-ljubno urejajo in oblikujejo, vstavljajo povezave in slike.Ustvarjanje novih wiki strani je enostavno, saj je za vstavitev nove

strani treba vpisati ime strani med dva oglata oklepaja. Na primer zapis[Martin Krpan] bo ustvaril wiki stran z imenomMartin Krpan, oziroma$e stran s tak#nim imenom !e obstaja, vstavil povezavo nanjo. Sloven-ski jezik ima zaradi sklanjatev kar nekaj posebnosti, na katere moramopaziti, ko !elimo besede sklanjati. Tako v oklepaju najprej navedemo be-sedo, na katero !elimo vstaviti povezavo, za znakom »|« pa #e ime wiki

2-


'6&CI ..4 Sklanjatve v wiki dokumentih

strani. Zapis, ki je razviden iz slike ..4 bo ustvaril zapis »Sem Mojca,Martinova so#olka«, pri $emer bo za besedo Martinova vzpostavljenapovezava na wiki stran z imenomMartin Krpan.Poznavanje osnovne sintakse za urejanje dokumentov #tudentom

omogo$a oblikovanje #tevilnih medsebojno povezanih dokumentov.Kot smo !e omenili ?K'&?KJ na$in omogo$a, da #tudentje, ki jim<=>6 jezik ni tuj, dokumente urejajo tudi prek <=>6 urejevalnika(ikona <>), ali pa stran uredijo v poljubnem programu za urejanje sple-tnih strani in nato <=>6 kodo enostavno prenesejo v okno MoodleWikija.

Skupinsko delo vwikiju"tudentje so vMoodlu razdeljeni v razli$ne .-$lanske skupine, ki somedseboj nevidne (Lo'ene skupine). Po na$rtu izvedbe predmeta morajo#tudentje opraviti - razli$nih nalog. V lo$enih navodilih #tudentje prej-mejo podrobna navodila za vsako nalogo posebej, kot tudi to$no dolo-$ene roke, v katerih morajo biti naloge dokon$ane.Tako kot pri predstavitvi #tudentov, tudi za skupinsko delo pripra-

vimo prvo stran wikija (slika ..),). Ker so skupine lo$ene, moramo tak-#no wiki stran ustvariti (vsebino kopiramo) za vsako skupino.Ko ustvarimo wikije za vse skupine, lahko u$itelj/mentor izbira sku-

pino, katerewiki !eli pregledovati (slika ..))), medtemko imajo #tuden-tje vpogled le v wiki svoje skupine.Na prvi straniwikija imajo #tudentje seznamnalog, ki jih bodomorali

pri predmetu opraviti. Glede na to, da so #tudentomokvirne vsebine na-log predstavljene !ena za$etku izvedbe predmeta, lahko #tudentje ideje,na katere naletijo pri delu, na strani nalog zapisujejo tudi vnaprej. Tako#tudentje !e sproti pripravljajo osnutke bodo$ih nalog, saj wiki omo-go$a, da se vnosi kadarkoli popravijo in dopolnjeno. Ta zna$ilnostwikija

23


'6&CI ..), Wiki za podporo skupinske izdelave nalog

'6&CI ..)) Izbiranje med razli$nimi wikiji

je bila pri #tudentih zelo dobro sprejeta, predvsem zaradi odziva u$ite-lja. U$itelj ima namre$ sproten pregled nad tem kako naloga nastaja in#tudente lahko sproti usmerja in jim svetuje, kako naloge izbolj#ati ozi-roma jih opozarja, $e so #tudentje pri svojem delu za#li, oziroma se od-daljili odnavodil. Poleg tega imau$itelj v vsakem trenutku vpogled vpri-spevke posameznih #tudentov – preko zavihka Zgodovina v wikiju alipreko Poro'il predmeta, kjer lahko poi#$emo dejavnosti cele skupine,ali pa le dejavnost posameznega #tudenta. Poro$ila seveda omogo$ajotudi druge preglede povezane z dejavnostjo #tudentov. Na ta na$in u$i-telj lahko spremlja aktivnost oziroma neaktivnost posameznih $lanovskupine in to upo#teva pri motivaciji #tudentov in seveda pri ocenjeva-nju.Poleg opisanega na$ina bi wiki lahko uporabili #e za druga$no skupin-

sko delo – na primer skupinsko pisanje zapiskov ali za pripravo vsebine,ki se bodo pozneje prenesle v druge wiki sisteme – na primer v Wikipe-dijo (Cole in Foster /,,3, )-+–)--).Kljub navedenim prednostim, pa ima wiki v razli$ici ).4.. #e vedno

tudi pomanjkljivosti, predvsem:• Wiki #e vedno ne omogo$a so$asnega urejanja istega dokumentave$ uporabnikom.

• Wiki ne vklju$uje mo!nosti ocenjevanja, zato ocene vna#amo prekdejavnosti Naloga brez povezave.

2*


'6&CI ..)/ Wiki – #tudijsko gradivo

'6&CI ..)2 Seznam vseh gradiv

'6&CI ..). Dostop #tudenta skupine B do gradiva za #tudente skupine A

Wiki kot !tudijsko gradivoDa bi wiki uporabili kot orodje za izdelavo e-gradiva,moramo pod Vrstanastaviti Izvajalec. @e smo pripravili enotno gradivo za vse #tudente,potem pri Skupinski na'in nastavimo Brez skupin. Na sliki ..)/ pri-kazujemo #tudentski pogled na tak#en wiki. Kot je razvidno, #tudentnima mo!nosti urejanja wikija (ni zavihkov, kakr#nih so vidni na sliki..3), lahko pa wiki – gradivo le pregleduje.@e pa smo za razli$ne skupine pripravili razli$na gradiva, nastavimo

Vidne skupine, $e !elimo da imajo vsi #tudentje vpogled v vsa gradivaoziroma Lo'ene skupine, $e !elimo, da ima vsaka skupina vpogled le vgradiva, ki so jim namenjena.@e imamo za razli$ne skupine #tudentov razli$na gradiva, jih #tuden-

tje na strani predmeta – v seznamu virov, sicer vidijo (slika ..)2), vendarko na primer #tudent skupine B !elite pogledati gradivo, ki je name-njeno le #tudentom skupine A, do vsebin nima dostopa (slika ..).).Wiki vsebine lahko u$itelj v vsakem trenutku dopolni, bri#e ali doda.

Z vsako spremembo je spremenjeno gradivo takoj dostopno udele!en-cem. V primerjavi z na primer gradivom v obliki '0:8> paketa ali 1;Hdokumenta, je urejanje gradiva v wikiju zelo enostavno in ekonomi$no.

24


Pri gradivih v drugih oblikah, moramo najprej spremeniti izvorni vir,ga shraniti v na primer '0:8> paketu ali kot 1;H datoteko in ga po-novno nalo!iti v Moodle, kar je veliko bolj zamudno, kot samo urejanjewiki gradiva, ki poteka neposredno. Je pa tudi res, da wiki gradiva nemoremo tako enostavno in estetsko natisniti, kot to lahko naredimo zgradivom v obliki 1;H datoteke.

Wiki kot dejavnost posameznega !tudenta@eprav je najve$ja prednost in uporabnost wikija ravno v podpori so-delovalnega dela sodelujo$ih, pa wiki omogo$a tudi individualno delo(Vrsta =Udele#enec). Tak#enwiki lahko uporabimo za razli$ne strate-gije pou$evanja –na primer pou$evanje u$itelj–#tudent (angl.One-on-oneinstruction) in usmerjeno vodenje zapiskov (Rice /,,3, ),4).Pri pou#evanju u#itelj – "tudent,poznano tudi kot Sokratov dialog (Rice

/,,3, )3), u$itelj postavlja vpra#anja, na katera #tudent odgovarja z ar-gumentacijo. Tak#en na$in diskusije sili #tudenta v prou$evanje razli$-nih virov. V spletnem okolju lahko za tak#en na$in pou$evanja upora-bimo forume inwiki. Slednjega nastavimo naUdele#enec inBrez sku-pin, s $imer bo diskusija vidna le #tudentu in u$itelju/mentorju. U$iteljtako za vsakega #tudenta odpre svoj wiki in z vsakim #tudentom vodisvojo (zasebno) diskusijo. Seveda je tak#en na$in pou$evanja izvedljivle ob manj#em #tevilu udele!encev. V praksi tak#en individualni wikiuporabljamo tudi za na primer pisanje eseja, ki ga #tudentje napi#ejoneposredno v wiki, namesto da bi ga pisali v urejevalniku besedil in gapozneje oddali prek e-po#te ali pa v Moodlu nalo!ili podNaloge.Nekatere raziskave (Neef, McCord in Frreri /,,-) ka!ejo na to, da

#tudentje dosegajo bolj#e rezultate na preverjanju znanja, $e jim poma-gamo voditi zapiske predavanj.Spomo$jo alinej ali na pol izpolnjenih vse-bin #tudente spodbudimo, da ob sledenju predavanja ali ob branju raz-li$nih gradiv sami dopolnjujejo svoje zapiske. V spletnem okolju lahkov ta namen uporabimo individualni wiki vrste Udele#enec. Vsak #tu-dent ima odprt svoj wiki, v katerega zapisuje svoje zapiske. Lahko seseveda odlo$imo, da omogo$imo branje teh zapiskov tudi drugim #tu-dentom (Vidne skupine/Lo'ene skupine). Pri individualnem wikijuu$itelj/mentor nato prehaja od enega wikija do drugega (slika ..)+).

Skrbni!tvowikijaMo!nosti, ki jih skrbni#tvo wikija ponuja, se razlikujejo glede na vlogeuporabnikaMoodla (udele!enec ali izvajalec) ter glede na nastavitev wi-

.,


'6&CI ..)+ Prehod med individualnimi wikiji

kija. Vsi uporabniki, ne glede na vlogo in nastavitev wikija, lahko powikiju i#$ejo pojme (I%'i po wikiju) ter pregledujejo in upravljajo wikistrani (Izberite wiki povezave) (Sul$i$ in Sul$i$ /,,-, -3).

• Zemljevid strani prikazuje hierarhi$no strukturo wiki strani.• Kazalo strani prika!e seznam vseh Wiki strani.• Najnovej%e strani – seznam strani, ki so bile nazadnje dodane alispremenjene. Ob vsaki strani se izpi#e datum zadnje spremembe.

• Najbolj obiskane strani – seznam najbolj obiskanih strani v Wi-kiju z navedbo #tevila obiskov. Strani so razvr#$ene po padajo$emvrstnem redu.

• Najpogosteje spreminjane strani– seznamstrani, ki so bile naj-pogosteje urejene. Ob vsakem imenu strani je #e navedba koliko-krat je bila posamezna stran spremenjena.

• Posodobljene strani – seznam strani, ki so bile posodobljene, znavedbo datuma zadnje spremembe.

• Osirotele strani – seznam strani, na katero se ne navezuje no-bena od drugih Wiki strani.

• ,elene strani – seznam strani, ki so #e brez vsebine (strani, kiimajo ob imenu #e vedno vpra#aje). Te strani so lahko nastale tudinehote – ko so na primer #tudentje posamezno besedo vpisali meddva oglata oklepaja.

• Izvoz strani – omogo$a izvoz wikija v L&1 datoteko, ki si jo upo-rabnik lahko shrani na svoj ra$unalnik. Pri izvozu se uporabniklahko odlo$i zaGolo besedilo ali za <=>6 zapis. @e je wiki vsebo-val obogateno besedilo, se bo v Golo besedilo preneslo tudi <=>6oblikovanje. <=>6 zapis si potem lahko ogledamo v brskalniku,$eprav nekatere povezave ne delujejo. Pogosto se pojavi tudi te!avas prikazom #umnikov.

• Prenos datoteke – shrani datoteke, ki so bile nalo!ene vWiki. Tamo!nost je omogo$ena le, $e wiki dovoli binarne datoteke (prenosslik z ra$unalnika udele!enca).

.)


Nastavitevwikija vpliva tudi na prikaz zavihkov. Pri wikiju, ki ga lahkoureja le izvajalec (u$itelj/mentor), udele!enec ne vidi nobenega zavihka,saj lahko tak#en wiki le pregleduje. @e wiki udele!encem ne omogo$aprenos binarnih datotek, se udele!encem prika!ejo le #tirje zavihki –Ogled (omogo$a ogled posamezne wiki strani), Uredi (omogo$a ureja-nje trenutne wiki strani), Povezave (prikazujejo vse strani, ki vsebu-jejo povezavo na stran, ki jo trenutno pregledujemo) in Zgodovina, kiprikazuje zgodovino sprememb na trenutni strani. Tako se prika!e imeuporabnika ter podatki o dnevu kreiranja strani in dnevu zadnje spre-membe. Zgodovina omogo$a dostop do vseh sprememb, ki so bile na-rejene – tudi kdo je kaj prispeval (Razlika). @e uporabniku spremembeniso v#e$, lahko starej#o razli$ico obnovi (Prinesi nazaj).Pri vklju$eni mo!nosti prenosa binarnih datotek se med zavihki pri-

ka!e #e peti zavihek – Priloge, ki omogo$a dodajanje prilog v obliki po-ljubnih datotek. Prilogi je mo!no dodati tudi komentar in datoteko po-ljubno preimenovati.@e udele!encem dovolimo skrbni#ke funkcije (Skrbni%kemo#nosti

udele#encev) (slika ..)), lahko uporabniki iz padajo$ega menija Skrb-ni%tvo izbirajo (Sul$i$ in Sul$i$ /,,-, -3) tudi Nastavi oznake strani(slika ..)-) – omogo$a nastavitve prikaza oziroma na$ina urejanja posa-mezne wiki strani. V na#em primeru (slika ..)-) so tako vse wiki straninastavljene kot strani, ki vsebujejo le besedilo. Da bi uporabniku omo-go$ili nalaganje slik z njegovega ra$unalnika, bimorali vklju$itimo!nostnalaganja binarnih datotek (-./). Z vklju$itvijo Izklopljeno se wikistran ne prikazuje ve$. Klik na ()* vklopi/izklopi <=>6 urejanje, stem, da ima nastavitev samegawikija prednost pred nastavitvijo oznak.Tako na primer, $e je v wikiju (slika ..)) vklju$en ()*+ na'in, potemneozna$en ()* nima vpliva na na$in urejanja wiki strani. In obratno –$e smo nastavili, da wikija ni mo!no urejati preko <=>6 na$ina, lahkoprek oznak omogo$imo, da je <=>6 urejanje, kljub splo#ni nastavitviwikija, omogo$eno za posamezne strani. Z nastavitvijo oznake lahkotako izbrano stran predvidimo le za branje (Samo za branje) in takouporabnikom (tudi u$itelju ali mentorju) onemogo$imo urejanje.Prek skrbni#tva lahko uporabnik, glede na dolo$eno vlogo, odstra-

njuje wiki strani, na katere ni sklicevanja (Odstrani strani). Tak#nestrani so lahko prazne (uporabnik je shranil prazno stran) ali pa osiro-tele, kar pomeni, da stran #e ni ustvarjena, $eprav je bila na$rtovana(ime strani je vpisano med dva oglata oklepaja) (slika ..)3).

./


'6&CI ..)- Nastavitev oznak wiki strani

'6&CI ..)3 Odstranjevanje praznih in osirotelih wiki strani

Wiki omogo$a hranjenje vseh sprememb, ki so bile narejene od na-stankawikija.@e !elimo, lahko starej#e razli$ice tudi odstranimo (Olu%'istrani). S pomo$jo te funkcije se sicer sprosti prostor na stre!niku, ven-dar se tudi onemogo$i kasnej#i priklic starej#ih razli$ic, zato je pri izbirifunkcije potrebna previdnost.V primeru, da je posamezni uporabnik, v dolo$enem $asu, vnesel ve$

sprememb in s tem povzro$il zmedo, lahko te spremembe prek Povrnimasovne spremembe odstranimo.

.2

+ Sklepno razmi#ljanje

Pri na$rtovanju skupinskega dela v e-u$ilnici dajemo strategijampou$e-vanja prednost pred samo tehnologijo. Tehnologija – v na#em primeruMoodle Wiki – je samo orodje, ki podpira skupinsko delo #tudentov.Pri strategijah pou$evanja pazimo, da vklju$ujemo pogoje (Gousandin Villa )44+) oziroma upo#tevamo osnovna na$ela (Peklaj /,,), *–),)skupinskega dela. Tako !e na za$etku izvedbe predmeta skrbimo, da se#tudentje med seboj $im bolj pozitivno pove!ejo. Tak#nemu povezova-nju je namenjeno predvsem prvo sre$anje ter dejavnosti #tudentov vprvem tednu, ko se oblikujejo tudi skupine. K povezovanju #e dodatnovpliva usposobljen mentor, ki med #tudente vna#a pozitivno in sodelo-valno klimo.Dejavnosti #tudentov so zasnovane tako, damora skupina na za$etku

tedna narediti razpored, kdo bo kaj naredil in do kdaj. S tak#nim pristo-pom dosegamo priporo$eno skupno na$rtovanje in dogovarjanje med$lani skupine. Wiki nam omogo$a, da sledimo prispevku posameznika,s $imer uresni$ujemo tudi tretji pogoj skupinskega dela (poglavje 2.))."tudentom omogo$imo, da skupine oblikujejo po lastnih !eljah.

Glede na to, da pogosto izvajamo predmete skupaj za #tudente rednegain izrednega #tudija, so v skupinah skupaj mlaj#i in starej#i #tudentje,tisti, ki so !e zaposleni, ter tisti, ki #e ne delajo. Tak#na heterogenostskupine pozitivno vpliva na medsebojne odnose in pri #tudentih raz-vija spretnosti biti in !iveti skupaj ter delati skupaj, kar sta temeljnastebra izobra!evanja (Delors )44-, /,–/)). "tevilni #tudentje oblikujejoskupino, ko se osebno #e niso sre$ali (in se tudi med seboj ne poznajo),saj #tudente k oblikovanju skupine povabimo #e pred prvim sre$anjemv !ivo.Skupine spodbujamo k tedenski menjavi vodenja skupine, zaradi $e-

sar ima vsak #tudent mo!nost, da pridobiva spretnosti vodenja. Delona daljavo, prek e-u$ilnice, zahteva kar precej spretnosti dogovarjanja,usklajevanja, pogosto tudi re#evanja medsebojnih sporov, s $imer #tu-dentje razvijajo socialne spretnosti, $eprav so prostorsko in $asovno lo-$eni.

.+

+ Sklepno razmi#ljanje

Pozitivne izku#nje z uporabo wikija tako s strani u$itelja kot s strani#tudentov vplivajo na to, da wiki, kot orodje za urejanje nestrukturira-nih vsebin, uporabljamo pri vseh predmetih s podro$ja informatike, !e2. leto. Pri izvedbi predmetov sicer posku#amo tudi z drugimi tehnolo-gijami za podporo sodelovalnega dela, kot na primer z GoogleDocs, kiso$asno skupinskodelo podpira #e bolje kotMoodleWiki. Pogre#amopau$inkovito integracijo GoogleDocs v Moodlu. Tako da je Moodle Wiki,glede na to, da se tudi druge dejavnosti #tudentov odvijajo v Moodlu,enostavnej#i in preglednej#i za uporabo."iritev uporabe Moodle Wikija gre tudi na ra$un tega, da je Moodle

Wiki mogo$e uporabljati za dolo$en krog uporabnikov – na primer za#tudente predmeta, ali celo samo za #tudente posamezne skupine pripredmetu. S tako omejeno uporabo #tudentje pi#ejo bolj spro#$eno, kotbi to po$eli, $e bi bile vsebine javno dostopne – kot na primer v Wikipe-diji.Analiza podatkov zbranih z anketo ob koncu izvedbe predmeta je po-

kazala, da je wiki primerno orodje za skupinsko delo in lahko nadome-sti klasi$no skupinsko delo – takegamnenja je ve$ kot *,A anketiranih#tudentov. S pomo$jo!/ statistike smougotovili, da sonadwikijemnav-du#eni #tudentje, ki jim skupinsko delo ne povzro$a te!av, ki brez te!avsprejemajo tedenske dejavnosti, ki predmetu dajejo prakti$no naravna-nost. "tudentje z uporabljeno strategijo pou$evanja izbolj#ajo tudi svojekomunikacijske sposobnosti. Vse omenjene vrednosti !/ statistike sostatisti$no zna$ilne.S spremljavo izvedbe predmeta smo ugotovili, da delo prek wikija

izbolj#a sodelovanje med #tudenti in u$iteljem in, da wiki, ob predpo-stavki, da u$itelj sproti pregleduje naloge in #tudente usmerja k izbolj-#avi nalog, omogo$a izdelavo kakovostnej#ih nalog. Glede na to, da seiz leto v leto zmanj#uje dele! #tudentov, ki wikija ne pozna, lahko pred-postavljamo, da uporaba wikija pribli!a uporabo tehnologije Spleta /.,#tudentom.Po 2-letnih izku#njah z uporabo wikija, lahko trdimo, da je wiki

odli$no orodje za podporo skupinskega dela, saj uspe#no re#uje v pri-spevku predstavljene pomanjkljivosti klasi$no izvedenega skupinskegadela #tudentov, tako z vidika vsebine kot dejavnosti posameznikov. Od-krivanje neaktivnih $lanov skupine je bila s strani aktivnih #tudentovsprejeto z olaj#anjem in odobravanjem.Za #ir#o uporabo wikija v izobra!evalnem delu bi razvijalci Moodla

morali izbolj#ati uporabni#ki vmesnik, predvsem pa omogo$iti so$asno

.-

Sklepno razmi#ljanje +

urejanje wiki strani po zgledu Google dokumentov. Prav tako bi bila do-brodo#la funkcionalnost neposrednega ocenjevanja wiki vnosov.

.3

Literatura

Bla!i$, M.,M. Ivanu#Grmek,M. Kramar in F. Strmi$nik. /,,2.Didaktika.Novomesto: Visoko#olsko sredi#$e Novo mesto in In#titut za raziskovalno inrazvojno delo.

Cole, J., in H. Foster. /,,3. Using Moodle: teaching with the popular open sourcecourse management system. /. izd. Sebastopol, 0I: O’Reilly Media.

Dale, E. )4-4. Audiovisual methods in teaching. 2. izd. New York: Holt, Rinehartand Winston.

Delors, J. )44-. U#enje – skriti zaklad: poro#ilo Mednarodne komisije o izobra!eva-nju za enaindvajseto stoletje. Ljubljana: Ministrstvo za #olstvo in #port.

Ginnis, P. /,,.. U#itelj – sam svoj mojster. Kako vsakega u#enca pripeljemo douspeha. Ljubljana: Rokus.

Giles, J. /,,+. Internet encyclopaedias go head to head. Nature, December.Laudon, K. C., in J. P. Laudon. /,,.. Essentials of management information sy-

stems:managing the digital firm, -. izd. EngelwoodCliDs,(M: PrenticeHall.Nass, G., in M. Levitt. /,,3. Web /., benefits the enterprise. Http://whatis

.bitpipe.com/detail/RES/))**2.2/)-_23.html?src=wis_/,,3),&asrc=wis_/,,3),.

Neef, N. A., B. E. McCord in S. J. Frreri. /,,-. EDects of guided notes versuscompleted notes during lectures on college students’ quiz performance.Journal of Applied Behavior Analysis 24 ()): )/2–)2,.

Marenti$ Po!arnik, B. /,,,. Psihologija u#enja in pouka. Ljubljana: ;L'.O’Reilly, T. /,,+. Design patterns and businessmodels for the next generation

of software. Http://www.oreilly.com/pub/a/oreilly/tim/news//,,+/,4/2,/what-is-web-/,.html.

Peklaj, C. /,,). Sodelovalno u#enje ali Kdaj ve# glav ve# ve. Ljubljana: ;L'.Rice, W. /,,3. Moodle teaching techniques: creative ways to use Moodle for con-

structing online learning solutions. Birmingham: Packt.Richardson,W. /,,-. Blogs, wikis, podcasts, and other powerful web tools for clas-

srooms.Gousand Oaks, 0I: Corwin.Smith, M. K. /,,*. What is a group?Ge encyclopaedia of informal education.

Http://www.infed.org/groupwork/what_is_a_group.htm.Sonesh, A. /,,+. How the second internet revolution will change customer

interaction. Http://www.contactcenterworld.com/static/ar/ar_A3BD44B)+D,-4*A+-.A,*-BE**-42)CC+.FD,C,A3D.asp.

.4

Literatura

Sul$i$, V., in A. Sul$i$. /,,-. Navodila za uporabo e-u#ilnice H>: Navodila za u#i-telje. Koper: Fakulteta za management.

Surowiecki, J. /,,+.Ge wisdom of crowds. Anchor, August )-.Gousand, J. S., in R. A. Villa. )44+. Creativity and collaborative learning: a prac-

tical guide to empowering students and teachers. Baltimore, >;: Brookes.Warlick, D. /,,3.Classroomblogging: a teacher’s guide to blogs,wikis,&other tools

that are shaping a new information landscape. Raleigh, (0:Ge LandmarkProject.

Whatis.com. /,,3. Web /.,. Http://whatis.techtarget.com/definition/,„sid4_gci))-4+/*,,,.html.

+,

Download - Moodle Wiki v izobraževanju

Top Related