Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN
Uvajanje medpredmetne kompetence učenje učenja v pouk
BRALNE UČNE STRATEGIJE mag. Mojca Zupan Zadravec, Gimnazija Šiška
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru
Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseţivljenjsko učenje;
prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraţevanja in usposabljanja.
Ob vstopu v gimnazijo dijaki …
• kaţejo veliko odvisnost od učitelja
(pričakujejo ga v vlogi “natakarja”);
• od učitelja pričakujejo narekovanje;
• teţko delijo pozornost na poslušanje
in zapisovanje;
• ne pričakujejo, da je potrebno veliko
zapisovanja;
• niso vešči pisanja zapiskov, slabo
poznajo različne oblike izpiskov;
• teţko kombinirajo učenje iz zapiskov
in učbenikov hkrati;
• kaţejo teţave pri ločevanju
bistvenega od nebistvenega v
besedilu.
Fotografije: Projektna dokumentacija Gimnazije Šiška – osebni arhiv
Zakaj so učne strategije pogosto bralne učne strategije? (Vesel, 2010)
• Učenje v šoli je praviloma učenje z
razumevanjem in verbalno/besedno učenje.
• Srednja šola:
- samostojno učenje iz zapiskov, učbenikov,
delovnih zvezkov idr.;
- kombiniranje različnih virov pri učenju;
- obseţnejša besedila;
- različno organizirana besedila;
- večja abstraktnost besedil.
• Poznavanje in spretna raba:
- splošnih bralno učnih strategij za učenje iz
besedil;
- predmetno specifičnih učnih strategij za
učenje iz besedil.
Fotografije: Projektna dokumentacija Gimnazije Šiška – osebni arhiv
Učne strategije (Wild, 2000; Po Pečjak in
Gradišar, 2002)
• Kognitivne (primarne – obdelava
informacij)
• strategije organiziranja informacij ali
učne vsebine
• strategije pomnjenja, ohranjanja in
najdenja informacij
• strategije za poglabljanje znanja
(konstruiranje, integracija in
• transfer znanja)
• strategije kritičnega mišljenja
• strategije ustvarjalnega mišljenja
• Metakognitivne (kontrolne –
spremljanje učenja) Fotografije: Projektna dokumentacija Gimnazije Šiška – osebni arhiv
Bralne učne strategije glede na namen (Weinstein in Hume, 1998; po Pečjak in
Gradišar, 2002):
• Zapomnitev informacij - strategije ponavljanja:
glasno ponavljanje informacij;
oblikovanje zapiskov;
podčrtovanje pomembnih informacij;
označevanje delov besedila (npr. z markerji).
• Povezava novih informacij s predznanjem - elaboracijske strategije:
povzemanje učnega gradiva s svojimi besedami;
postavljanje vprašanj in odgovarjanje nanje;
poučevanje drugih o prebrani temi/gradivu;
iskanje podobnosti in razlik v gradivu;
analiziranje odnosov med informacijami ali deli besedila.
• Zmanjšati število informacij - organizacijske strategije:
grafični organizatorji
Kako poučevati bralne učne strategije?
Vir slike: Pečjak, S. In Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: ZRSŠ
Bralne učne strategije glede na namen
Weinstein in Hume (1998; po Pečjak in Gradišar, 2002):
• Strategije ponavljanja – zapomnitev informacij
• Elaboracijske strategije – povezava novih informacij s
predznanjem
• Organizacijske strategije – zmanjšati število informacij
GRAFIČNI ORGANIZATORJI
Grafični organizatorji
Kaj so?
• Grafični organizatorji so različni grafični
prikazi
… bistva + pomembnih podrobnosti
… odnosa pomembnih podrobnosti
do bistva (Pečjak in Gradišar, 2002).
Čemu sluţijo?
- Poenostavitvi bolj kompleksnega
učnega gradiva v manj kompleksno.
- Pretvarjanju abstraktnega gradiva v bolj
konkretno.
Miselni vzorec
Vir slike: Mapping Experts (sneto 16. 10. 2011, 10.00). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mapping-experts.com/Should-we-actualize-the-Laws-of-Mind-Mapping_a48.html
Anthony P. Buzan (1974)
Hierarhična pojmovna mreţa
UPORABA:
• za urejanje informacij na
nadrejene in podrejene
pojme;
• za iskanje stičnih točk in
razlik med pojmi;
• za boljše pomnjenje
informacij;
• za poglabljanje
razumevanja.
Vir slike: Learning Strategies Database (sneto: 16. 10. 2011; 12:13). Dostopno na
spletnem naslovu: http://www.muskingum.edu/~cal/images/hierhist.gif
Vennov diagram
• John Venn (1880)
UPORABA:
• prvotno: pri teoriji mnoţic, verjetnosti,
logiki, računalništvu;
• za prikaz podobnosti in razlik med
dvema bitjema, dogodkoma,
stališčema …
VPRAŠANJA ZA POGOVOR:
• Katere pojme/osebe/predmete … smo
primerjali?
• Katere so specifične značilnosti
primerjanih pojmov/oseb/predmetov
…?
• Kaj je skupno obema
pojmoma/predmetoma …?
Vir slike: Learning Strategies Database (sneto: 16. 10. 2011; 11:33).
Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.muskingum.edu/~cal/images/vennhist.gif
Primerjalna matrika
UPORABA:
• omogoča primerjavo dveh
ali več enot (dogodkov,
ljudi, skupin,…) po dveh ali
več značilnostih;
• izhodišče za bolj
poglobljeno spoznavanje
oseb, idej, predmetov ipd.
VPRAŠANJA ZA POGOVOR:
• Katere pojme/predmete/ …
smo primerjali?
• Po katerih značilnostih smo
jih primerjali?
• V čem so si podobni?
• V čem se razlikujejo?
Vir slike: Learning Strategies Database (sneto: 16. 10. 2011; 11:49). Dostopno na
spletnem naslovu: http://www.muskingum.edu/~cal/images/tabsoc1.gif
“Ribja kost”
UPORABA:
• za prikaz vzročno
posledičnih
odnosov
• prikazovanje
prednosti in
pomanjkljivosti
• prikazovanje
pozitivnih in
negativnih lastnosti
določenega pojava
Vir slike: Projektna dokumentacija Gimnazije Šiška - izdelki dijakov
Zaporedje dogodkov
UPORABA:
• pri opisovanju in razlaganju
določenih postopkov,
stopenj razvoja, poti,
dogajanja v romanih ipd.
VPRAŠANJA ZA POGOVOR:
• Kateri je začetni dogodek?
• Kateri so ključni dogodki v
tem procesu, zgodbi …?
• Kako vsaka stopnja/dogodek
vpliva na naslednjo
stopnjo/dogodek?
• Kakšna je končna
stopnja/dogodek?
Vir slike: Learning Strategies Database (sneto: 16. 10. 2011; 12:00). Dostopno
na spletnem naslovu: http://www.muskingum.edu/~cal/images/flowhist.gif
Bralne učne strategije glede na namen
Weinstein in Hume (1998):
• Strategije ponavljanja – zapomnitev informacij
ZAPISKI
• Elaboracijske strategije – povezava novih informacij s
predznanjem
• Organizacijske strategije – zmanjšati število informacij
Miti o zapiskih – miti dijakov (po Vesel, 2009)
• zapiski niso potrebni, imam učbenik
• to uro ne pišem zapiskov, ker sem prejšnjo uro manjkal
• grdo pišem, zato sploh ne pišem zapiskov
• ne znam pisati zapiskov
• ne pišem, ker učitelj ne zahteva od mene, da pišem
• dobri zapiski so lepi zapiski
• lepi zapiski zagotavljajo visoko oceno
• ne morem hkrati poslušati, misliti in zapisovati
• način zapisovanja pri pouku je drugačen kot ga zahteva test
• pred testom si naredim izpiske iz učbenika
• lahko se učim iz tujih zapiskov,…
Miti o zapiskih – miti učiteljev (po Vesel, 2009)
• dijaki znajo delati zapiske
• dijakom ni potrebno delati zapiskov (vse zapisano v
učbeniku)
• zapiski se zdijo pomembni vsem dijakom
• dijaki se bodo sčasoma sami naučili delati zapiske
• učenje zapiskov ni učiteljevo delo
• dijakom je treba narekovati zato, da v zapiskih ni napak
• lepi zapiski so tudi dobri zapiski
• učiteljeva dolţnost je, da poskrbi, da imajo dijaki zapisano
vso učno snov …
CILJ IN SMISEL ZAPISKOV (po Ažman, 2008)
Pripomoček za:
• laţje učenje, zapomnitev,
razumevanje snovi, povezavo
znanja, ponavljanje;
• učenje razčlenjevanja učiteljeve
razlage, zapisovanja bistva;
• izboljšanje bralne sposobnosti;
• izboljšanje urejenosti učenja;
• izboljšanje aktivnosti in
zbranosti pri pouku;
• organiziranost, učenje
samostojnosti;
• racionalno izrabo časa ipd.
Vir slike: Projektna dokumentacija Gimnazije Šiška - izdelki dijakov
ZAPISKI – SKUPINE
(1.B razred, 13. 9. 2011)
Ali so zapiski potrebni?
• Da. Ţe s tem, ko delaš
zapiske, si veliko
zapomniš. Vizualni tipi si
stvari laţje zapomnijo in
vse imaš zbrano na enem
kupu, imaš povzetek,
spomniš se razlage v šoli,
s svojimi besedami
razloţiš stvari, povzameš
bistvo.
• Kakšni so dobri zapiski?
ZAPISKI – SKUPINE
(1.B razred, 13. 9. 2011)
Kakšni so dobri zapiski?
• So čitljivi, obarvani,
pregledni, pomembne
stvari so podčrtane,
zavzeto je bistvo, pisava
mora biti lepa in čitljiva,
kratki in razumljivi, takšni
kot so Katrini, lahko so
opremljeni s slikami,
grafi.
• Kakšni so dobri zapiski?
Strategije ponavljanja – zapomnitev informacij
Elaboracijske strategije – povezava s predznanjem
Organizacijske strategije – zmanjšati število informacij
KOMPLEKSNE BRALNE UČNE STRATEGIJE
Paukova strategija
Strategija VŢN
Strategija PV3P
Paukova strategija
• Walter Pauk (1973)
Uporaba:
• pri samostojnem učenju iz
učbenikov;
• pri besedilih, ki vsebujejo veliko
podrobnosti.
Koraki:
1. Branje besedila.
2. Zapis pomembnih informacij v
desno kolono.
3. Zapis ključnih besed v levo
kolono.
4. Povzetek (na dnu) s svojimi
besedami.
5. Ponavljanje.
Strategija PV3P
ponovno pregledati
- pojasnimo pomen besed
- razdelimo dele besedila na
manjše enote, izluščimo
bistvene pojme (grafični
organizatorji)
ponoviti
- obnovimo s svojimi besedami
- odgovorimo na vprašanja (iz
2. stopnje)
- poveţemo snov učnega
sklopa v celoto
- celotno snov še enkrat
dejavno obnovimo po svojem
spominu
preleteti gradivo
- preberemo naslov
- pregledamo besedilo
- pozorni smo na podnaslove, slikovno gradivo, karte
vprašati se
- naredimo seznam vprašanj
- poskušamo napovedati, kaj bi se radi naučili
prebrati gradivo
- pozorno preberemo celo besedilo
- sproti zapisujemo nove, neznane besede
• Francis P. Robinson (1970) – SQ3R
Strategija VŢN
• Donna M.Ogle (1989): K-W-L
Uporaba:
• delo s celotnim razredom;
• tudi pri slabo strukturiranih
besedilih;
• nudi model aktivnega branja pri
samostojnem učenju iz
podobnih besedil;
• primerna za vsebine, o katerih
učenci ţe veliko vedo.
Koraki:
1. Ugotovimo predznanje dijakov.
2. Dijaki postavljajo vprašanja o
tem, kaj jih zanima.
3. Po koncu obravnave snovi
izdelajo povzetek (npr. grafični
organizator)
1. Kaj ţe vem? 2. Kaj ţelim
izvedeti?
3. Kaj sem se
naučil/a?
Učinkovito učenje (1. letnik – 16. 12. 2010)
Kaj ţe vem o učinkovitem učenju? Kaj še ţelim izvedeti?
Urejen prostor pri učenju Kako dobiti veselje do učenja?
Sodelovanje pri pouku Kako pridobiti motivacijo za učenje?
Redno delanje domačih nalog Kaj naj naredim, da se naučim SLO?
Podčrtovanje ključnih besed Kako si predmet pribliţati, če imaš do
njega odpor?
Uporaba barv pri izpiskih Kako se učiti posamezne predmete?
Uporabljamo oznake in okrajšave Kako se v kratkem času naučiti veliko
snovi?
Pomembni so dobri izpiski Kako si razporediti čas za učenje?
Učimo se sproti Katere vrste izpiskov so najbolj
učinkovite?
Pomembna je zbranost Kako naj se odločim za učenje, ko me
bolj mika biti zunaj?
V svetu prihodnosti ne bodo nepismeni
tisti, ki ne znajo brati, ampak tisti, ki se ne
bodo naučili učiti se. (Alvin Toffler)
Literatura in viri (besedilo in slike):
• Aţman, T. (2008). Učenje učenja – kako učiti in se naučiti spretnosti vseživljenjskega učenja. Ljubljana: ZRSŠ;
• Marentič – Poţarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS;
• Pečjak, S. in Gradišar, A. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: ZRSŠ;
• Pečjak, S. in Košir, K. (2002). Poglavja iz pedagoške psihologije: izbrane teme. Ljubljana: Filozofska fakulteta;
• Vesel, J. (2009) – Zapiski. Predstavitev za svetovalne delavce srednjih šol.
• Vesel, J. (2010). Vrste učnih strategij in direktno poučevanje bralno učnih strategij. Predstavitev na srečanju projektnih skupin za učenje učenja;
• Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy;
• Mind Maps are the New Corporate Strategy tool. (sneto 16. 10. 2011, 10.56). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mindmap.com/
• Learning Strategies Database. (sneto 15. 10. 2011, 15.05). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.muskingum.edu/~cal/database/general/
• Mapping Experts (sneto 16. 10. 2011, 10.00). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mapping-experts.com/Should-we-actualize-the-Laws-of-Mind-Mapping_a48.html