LET
KORUZA2018
LUCERNA | SONČNICE | SOJA | JARI JEČMEN | KRMNI GRAH
Semestar
2 | SEMESTAR.SI
V letošnjem letu praznuje Poljoprivredni Institut Osijek 140 let obstoja. Ta visok jubilej predstavlja kakovost njihovega dela na področju žlahtnjenja glavnih kmetijskih rastlin, ki so v veliki meri prisotne tudi na naših površinah. Kontinuirano delajo na izboljšanju odpornosti na bolezni in škodljivce, višini pridelka in kakovosti.
V teh 140 letih so ustvarili veliko število sort in hibridov, ki so zelo razširjeni ne samo pri njih in pri nas temveč tudi po svetu. Njihovi strokovnjaki s področja žlahtnjenja sodelujejo tako s strokovnimi službami pri nas kot tudi z vami. Vsako leto se udeležujejo naših dnevov polj in upoštevajo vaša opažanja in nasvete v nadaljnjem delu. To je tudi garancija da se ustvarijo materiali, ki zadoščajo vašim potrebam tako okoli pridelka kot tudi kakovosti. Tako oseben odnos med kmetovalci in Poljopridrednim Institutom Osijek je zagotovilo za kakovostno delo tudi v prihodnosti. Sprememba zunanje podobe njihovih embalaž se sovpada z 140 letnico. Naj vas ne zmoti nova podoba, saj je ostala kakovost enaka oziroma celo boljša.
Hibridi POLJOPRIVREDNEGA INSTITUTA OSIJEK so vedno bolj prisotni na naših njivah. Predstavljajo odlično kombinacijo pridelka, kakovosti in cene. V tem katalogu so predstavljeni rezultati iz letošnjega leta, ki so kljub neugodnim vremenskim razmeram odlični. Treba je poudariti, da v nekoliko sušnejših razmerah dosegajo odlične rezultate, saj so genetsko prilagojeni takšnim razmeram.
VSI HIBRIDI SO TRETIRANI PROTI STRUNAM S PRIPRAVKOM FORCE CS 20 GRATIS!
Spoštovani kmetovalci!
Silaža cele rastline
Zrnje
Stay GREEN
Začetna rast
Odpornost na sušo
Višina rastline
SEMESTAR.SI | 3
SOJA, kot zanimiva metuljnica, se vse več pojavlja na naših njivah. V naši ponudbi so tri sorte
LUCIJA, KORANA in IKA, ki so primerne za naše klimatske razmere. Dajejo odlične pridelke z visoko vsebnostjo beljakovin in predstavljajo odlično krmo za živali, poleg tega pa fiksirajo v tla tudi velike količine dušika in izboljšujejo rodovitnost tal.
JARI KRMNI GRAH spada tudi med metuljnice. V ponudbi sta dve sorti GOLD in URAN. Uporabljata se za zrnje in predstavljata odlično beljakovinsko krmilo. Pred sojo imata prednost, da ju ni treba termično obdelati.
LUCERNA OS 99 panonski tip z visokimi pridelki, kakovostjo in hitro regeneracijo po košnji. Odlično prenaša sušo in se priporoča za setev na lažjih tleh ki jih redno prizadene suša. Odlikuje jo tudi nizka setvena norma, ker se koreninski šopi dobro razrastejo.
V letošnjem letu smo v MAGNUM TRETIRANJE dodali še SLAVOL S, ki je rastni stimulator in spodbudi hitrejši in izenačen vznik tudi v neugodnih razmerah, močnejši koreninski sistem in močnejšo rastlino v začetnih fazah rasti.
MAXIM XL 035 FS – fungicid
FORCE CS 20 – insekticid
MESUROL FS 500 – odvračalo za ptice
SLAVOL S – rastni stimulator
MAGNUM TRETIRANJE
Celoten sortiment POLJOPRIVREDNEGA INSTITUTA OSIJEK je GSO free in dokaz, da se tudi s klasičnim žlahtnjenjem doseže VISOKE PRIDELKE, ODPORNOST in KAKOVOST.
Ob 140 letnici POLJOPRIVREDNEGA INSTITUTA OSIJEK OSTAJA CENA NESPREMENJENA kljub izboljšani ponudbi.
V tem katalogu je predstavljen hibrid sončnic LUKA.
Gre za hibrid sončnic, ki ima vsebnost maščob preko 50% in tako odličen izkoristek pri stiskanju olja.
OS 378DRAVA 404
4 | SEMESTAR.SI
Stabilnost in visoki pridelki
OS 3
78
FAO 350 Hiter in enakomeren vznik in mladostni razvoj.
Odlična odpornost na lom in poleganje.
Storž je krajši, cilindrično oblikovan in dobro
nasajen na rastlini.
16 – 18 vrst zrnja v tipu trde zobanke.
Odlično sprošča vlago.
Visoka tolerantnost na bolezni storža.
Namenjen predvsem za proizvodnjo suhega zrnja
in silaže iz mletega zrnja.
OS 3
98
FAO 390 Odlično prenaša rane roke setve.
Rastlina srednje visoka z visoko odpornostjo na lom in poleganje.
Močno razvit koreninski sistem, zaradi česar je primeren tudi za proizvodnjo na lažjih tleh.
Storž je nižje nasajen na rastlini, srednje velik in cilindrično oblikovan.
16 – 18 vrst zrnja v tipu zobanke.
Visoka toleranca na najbolj razširjene bolezni in škodljivce.
Namenjen za proizvodnjo suhega zrnja, siliranega zrnja in silaže iz cele rastline.
Zelo prilagodljiv na različne pogoje proizvodnje.
Odlično sprošča vlago
Pridelovalec Vlaga %
Svež pridelek
Pridelek s 14% vlage
Gaberc Rajko, Stara Nova Vas 21,5 17.424 15.904
Pridelovalec Vlaga %
Svež pridelek
Pridelek s 14% vlage
Gaberc Rajko, Stara Nova Vas 20,8 18.465 17.005
GRATIS GRATIS
SEMESTAR.SI | 5
Izražen ima stay green efekt
OSSK
403
FAO 410 Odlično prenaša rane roke setve.
Rastlina je čvrsta, visoka in odporna na lom in
poleganje.
Storž je valjasto oblikovan z globokim zrnjem.
16 – 18 vrst zrnja v tipu zobanke.
Visoka toleranca na najbolj razširjene bolezni
in škodljivce.
Ob redkejšem sklopu tvori po dva storža.
Primeren za setev na slabših tleh tudi z nekoliko
nižjim pH.
Odlična odpornost na lom in poleganje
DRAV
A 40
4
FAO 420 Hiter in enakomeren vznik in mladostni razvoj.
Rastlina je visoka, bujno olistana z izraženim stay green efektom.
Storž je velik, cilindrične oblike dobro zapolnjen.
16 – 18 vrst zrnja v tipu zobanke.
Visoka toleranca na najbolj razširjene bolezni in škodljivce.
Vsestransko uporaben (suho zrnje, siliranje mletega zrnja, storžev in silaže iz cele rastline).
Dobro sproščanje vlage v fiziološki zrelosti.
Pridelovalec Vlaga %
Svež pridelek
Pridelek s 14% vlage
Pečar Vinko, (Črna Vas) 22,1 18.352 16.623
Pridelovalec Vlaga %
Svež pridelek
Pridelek s 14% vlage
Gaberc Rajko, Stara Nova Vas 22,8 17.216 15.454
GRATIS GRATIS
6 | SEMESTAR.SI
Odlična prilagodljivosti in visoki pridelki
TOM
ASOV
FAO 450 Rastlina visoka, stabilna z odlično odpornostjo na
lom in poleganje.
Bujno olistana z močno izraženim stay green efektom.
Daje visoke pridelke kakovostne silaže in zrnja.
Močno razvit in globok koreninski sistem omogoča boljše izkoriščanje hranil in vlage v tleh.
Storž je velik odlično zapolnjen in nižje nasajen na rastlini.
14 – 16 vrst v tipu zobanke, rdečkasto obarvan na osnovi.
Povečana tolerantnost na neugodne vremenske pogoje (visoke temperature in pomanjkanje vode).
Pridelovalec Vlaga %
Svež pridelek
Pridelek s 14% vlage
Pečar Vinko, (Črna Vas) 20,3 20.973 19.437
Pridelovalec Vlaga %
Svež pridelek
Pridelek s 14% vlage
Černe Franc, Razvanje 28,9 15.210 12.574
Visoka in bujno olistana rastlina
OSSK
515
FAO 490 Močno razvit koreninski sistem in visoka
toleranca na poleganje.
Odličen stay green efekt.
Storž je velik, cilindrične oblike.
16 – 18 vrst zrnja v tipu zobanke.
Daje visoke pridelke silaže z visoko vsebnostjo
zrnja v silaži in s tem tudi odlično prebavljivostjo.
GRATIS GRATIS
SEMESTAR.SI | 7
OSSK
617
FAO 610
HIBRIDA ZA POSEBNE NAMENE
DOBAVA SAMO PO NAROČILU.
DOBAVA SAMO PO NAROČILU.
Visoka rastlina z močno razvitim koreninskim sistemom in odpornostjo na poleganje.
Bujno olistana rastlina z močno izraženim stay green efektom.
16 – 18 vrst zrnja v tipu zobanke.
Visoka toleranca na najbolj razširjene bolezni in škodljivce.
Visoki pridelki kakovostne silaže iz cele rastline.
Za Primorsko primeren tudi za zrnje.
Visok pridelek in tolerantnost na sušo.
Rastlina srednje visoka, čvrsta in stabilna.
Globok in močno razvit koreninski sistem.
Visoka tolerantnost na sušne pogoje.
Odlična prilagodljivost na tla in vremenske pogoje.
Visoki pridelki zrnja in visoka kakovost pokovke.
Zrnje je oranžne barve in srednje veliko
(48 – 52 zrn/10g).
Metuljasta oblika pokovke, volumen pokovke
(39 – 42 cm3/g).
Visoka toleranca na razširjene bolezni in škodljivce.
Srednje zgodnja sorta z visokim pridelkom.
Rastlina srednje visoka, bujno olistana.
Srednje zgodnji hibrid sladke koruze z vegetacijo 80 – 82 dni od vznika do spravila.
Visok in kakovosten pridelek zrnja.
Storž je izenačen, dolžine 18 cm, cilindrično oblikovan z 18 – 20 vrst zrnja in dobro ovit z ličjem.
Namenjen je za svežo uporabo in industrijsko predelavo.
Hiter vznik in mladostni razvoj.
Zelo prilagodljiv.Storž je cilindrične oblike
Pridelovalec Vlaga %
Svež pridelek
Pridelek s 14% vlage
Černe Franc, Razvanje 32,6 16.250 12.735
Reko
rder
sila
že 2
017
GRATIS
Koruza pokovka FAO 500
Sladka koruza FAO 200
OS 255 SU
OSSK 504 PC
8 | SEMESTAR.SI
Uporaba: za proizvodnjo sena in silaže
OS 9
9
LUCERNA Dolžina vegetacije: srednje zgodnja
Rastlina: visoka, temno zelena, bujno olistana z odlično odpornostjo na poleganje
Barva cvetov: temno vijolična
Uporaba: dobra prenaša intenzivno košnjo
Prilagodljivost: tolerantnost na sušo in nizke temperature
Pridelek: visok preko 20 ton sena na hektar z 23 % beljakovin v SS (preko 3,5 t/ha)
Rok setve: 15.3. do 30.4 in 1.8. do 15.9.
Absolutna masa: 1,9 g
Priporočena gostota setve: 350 – 400 rastlin/m2
Setvena norma: 15 – 18 kg/ha
TEHNOLOGIJA PRIDELAVE LUCERNE
TLA: Optimalna so srednje težka do lahka tla s ph 6 – 7 na katerih vzdrži lucernišče do 6 let. Na težjih z ph 5 ali manj pa v povprečju 2 – 3 leta. Slabo prenaša visoko podtalnico saj dosežejo korenine v dveh letih globino 1,5 m.
KOLOBAR:: Zelo dober predposevek in zapusti bogata in strukturna tla.
OBDELAVA TAL: Oranje 30 – 40 cm globine in predsetvena obdelava da dobimo mrvičasto strukturo.
GNOJENJE:: V tla zaorjemo 400 kg N:P:K 7:20:30. Ob setvi dodamo 300 kg N:P:K 15:15:15. To je zadostna količina gnojila za celoten življenjski ciklus lucerne.
SETEV: Setev spomladi ali jeseni do 15.9. tako da pred mrazom doseže višino 10 cm. Lahko z žitno sejalnico plitvo nekje do globine 1 – 2 cm v količini 15 – 18 kg/ha. Seme obdelamo z Rizolom za lucerno (vsebuje nitrifikacijske bakterije). Pospeši vznik in pospeši simbiozo in s tem tvorbo dušika. Vznikne nekje v 7- ih dneh. Po setvi ne valjati površine.
ZAŠČITA:: Pred pleveli
SPRAVILO: Košnja 4 – 5 krat na leto pred cvetenjem. Prvi in zadnji odkos siliramo ostale pa sušimo. Pridelek je nekje 60 – 100 t sveže mase oziroma 12 – 20 t SS na leto in beljakovin 2500 – 4000 kg/ha leto.
SEMESTAR.SI | 9
Hibrid z visoko vsebnostjo olja
LUKA
HIBRID Dolžina vegetacije: 110 – 115 dni
Rastlina: višina 150 – 170 cm, odporna na
poleganje.
Privlačnost za opraševalce: visoka proizvodnja
nektarja in cvetnega prahu, dobra oplodnja tudi v
neugodnih vremenskih pogojih.
Tolerantnost na bolezni: zelo visoka (Phomopsis
helianthi, Sclerotinia sclerotiorum, Botrytis
cinerea).
Genetski potencial: 5-5,5 t/ha
Vsebnost olja: nad 52%
Prilagodljivost: visoki pridelki zrnja in olja tudi v
slabših vremenskih pogojih (tolerantnost na sušo).
GSOFREE
TEHNOLOGIJA PRIDELAVE SONČNIC
TLA: Globoka strukturna tla z dosti organske mase rahlo
kisla do nevtralna.
KOLOBAR: 5 – 6 letni (optimalno), odlična predkultura so strna žita (pšenica). Sončnice so dobra predkultura za pšenico in koruzo.
OBDELAVA TAL: Plitvo zaoravanje žetvenih ostankov pri ranejši predkulturi in globoko jesensko oranje.
GNOJENJE: Potrebuje dosti dušika in fosforja. Kalij zelo dobro izkorišča iz tal. Fosfor je pomemben za tvorbo generativnih organov, cvetenje in oplodnjo. Na srednje založenih tleh je treba zagotoviti: dušika 100 kg/ha, fosforja 120 kg/ha, kalija 140 kg/ha. V jeseni se ob oranju doda polovica kalija in fosforja in 20% količin dušika. Ostalo se doda ob predsetveni obdelavi. V času vegetacije priporočamo uporabo Slavola (poveča količino in kakovost pridelka).
SETEV: Ko so tla ogreta na 8°C (20.4 – 15.5), globina na 5 cm (maksimalno 8 cm). Setev se opravi s koruzno sejalnico. Medvrstna razdalja 70 cm in v vrsti 22 cm.
ZAŠČITA: Pred pleveli.
SPRAVILO: S kombajnom, ko spodnji del glave porjavi. Seme je treba posušiti pod 10%, še bolje pa pod 8%, ker ima veliko vsebnost olja in se lahko kvari. Po spravilu poškropimo njivo z Unikerjem za hitrejšo razgradnjo žetvenih ostankov.
10 | SEMESTAR.SI
MAT
EJ
JARI DVOREDNI JEČMEN
Dolžina vegetacije: zgodnja
Višina (cm): 66
Pridelek: Visok
Odpornost na nizke temperature: Odlična
Odpornost na sušo: Odlična
Odpornost na poleganje: Odlična
Odpornost na bolezni: Odlična
Hektoliterska masa (kg): nad 70
Masa 1000 zrn (g): 50
Optimalni rok setve: 1.2 – 15.3
Priporočena norma setve kaliva zrna/m2: 400 - 450
Priporočena setvena norma (kg/ha): 200 – 225 kg/ha
Visoka rodnost, kakovost in prilagodljivost
TEHNOLOGIJA PRIDELAVE JAREGA JEČMENA
TLA: Kakovostna strukturna tla, kjer ne zastaja voda in je pH preko 5.8 (optimalno je 6,5 – 7,2).
KOLOBAR:: odličen predposevek so enoletne metuljnice (soja grah), krompir, sončnice, ne priporoča se setev za strnimi žiti in večletnimi DTM.
OBDELAVA TAL: Žetvene ostanke poškropimo z Unikerjem 5l/ha in zaorjemo v tla. Spomladi opravimo predsetveno obdelavo tal da ustvarimo fino mrvičasto strukturo da omogočimo čim boljši in hitrejši vznik.
GNOJENJE: Jari ječmen porabi za 100 kg pridelka zrnja z slamo 1,5 – 2,5 kg N, 0,8 – 1,2 kg P2O5 in 2 – 2,5 kg K2O.
Zaorjemo 300 kg /ha NPK formulacije 7:20:30, pred setvijo zadelamo v tla 150 kg/ha NPK 15:15:15 in 200 kg/ha KAN-a v fazi razraščanja.
Brez jesenskega gnojenja pa damo 600 kg/ha NPK 15:15:15 in dognojimo z 150 -200 kg/ha KAN-a.
SETEV: Optimalni rok setve je med 1.2 in 15.3. z setveno normo 200 – 225 kg/ha certificiranega semena (400 - 450 kalivih zrn/m2). Globina setve je 3 – 4 cm. Setev se opravi z žitno sejalnico na medvrstno razdaljo 12,5 cm. Pri kasnejših rokih setve moramo povečati setveno normo.
ZAŠČITA: Zatiranje plevelov, bolezni in škodljivcev.
SPRAVILO: Z žitnim kombajnom, ko je vlaga pod 14%. Zrelost se nekje sovpada z zrelostjo pšenice. Višina pridelka je odvisna od pravočasne setve in od intenzivnosti agrotehnike.
SEMESTAR.SI | 11
Pridelovalec Vlaga % Pridelek v kg/ha
Slavko Krpič, Gornji Slaveči 14,0 3.819
LUCI
JA
SOJA 0/00 Barva cvetov: vijolična Barva dlačic: rumena Rastlina: srednje visoka, čvrsta, odporna na poleganje,
optimalna višina prve plodne etaže. Stroki: čvrsti, odporni na pokanje v času zrelosti,
velik delež strokov s štirimi zrni po rastlini. Tolerantnost na glavne bolezni: visoka Tolerantnost na sušo: dobro prenaša visoke
temperature v času oplodnje in nalivanja zrnja. Potencial rodnosti: zelo visok za zgodnji sortiment;
do 5 t/ha Kakovost zrnja: beljakovine do 42%,
vsebnost olja 22 - 23% Prilagodljivost: široka; hiter in izenačen vznik in
mladostni razvoj ob nižjih temperaturah in težjih tleh. Optimalni rok setve: začetek maja Setvena norma: 135 – 145 kg/ha Priporočen sklop: 600.000 – 700.000 rastlin/ha
Kraljica zgodnjega sortimenta
KORA
NA
SOJA 00 Zrelostni razred: 00 Barva cvetov: vijolična Barva dlačic: rumena Rastlina: srednje visoka, čvrsta, odporna na poleganje,
optimalna višina prve plodne etaže. Stroki: čvrsti, odporni na pokanje v času zrelosti. Tolerantnost na glavne bolezni: visoka, posebej
še na belo gnilobo stebla (Sclerotinia sclerotiorum). Tolerantnost na sušo: dobro prenaša visoke
temperature v času oplodnje in nalivanja zrnja. Potencial rodnosti: zelo visok za zgodnji sortiment;
do 5 t/ha. Kakovost zrnja: beljakovine do 42%, vsebnost olja
22 - 23%. Prilagodljivost: široka Optimalni rok setve: začetek maja Setvena norma: 135 – 145 kg/ha Priporočen sklop: 600.000 – 700.000 rastlin/ha
Najzgodnejša OS sorta
GSOFREE
GSOFREE
Pridelovalec Vlaga % Pridelek v kg/ha
Slavko Krpič, Gornji Slaveči 13,9 4.044
12 | SEMESTAR.SI
IKA
SOJA 0/1 Zrelostni razred: 0/1 Barva cvetov: vijolična Barva dlačic: siva Rastlina: srednje visoka, odporna na poleganje,
optimalna višina prve plodne etaže Stroki: čvrsti, odporni na pokanje v času zrelosti Tolerantnost na bolezni: zelo visoka Tolerantnost na sušo: dobro prenaša visoke
temperature v času oplodnje in nalivanja zrnja Potencial rodnosti: preko 5 t/ha Kakovost zrnja: beljakovine 39 – 41%, vsebnost olja
20 – 22% Prilagodljivost: široka, stabilni pridelki v različnih
pogojih proizvodnje Optimalni rok setve: v začetku maja Setvena norma: 100 – 120 kg/ha Priporočen sklop: 580.000 – 600.000 rastlin/ha
Visoko rodna sorta
GSOFREE
TEHNOLOGIJAPRIDELAVE SOJE
TLA: Globoka strukturna tla z dosti organske mase in urejenim vodno zračnim režimom, pH 6,8 - 7.
KOLOBAR: 2- 4 letni, odlična predkultura so strna žita (pšenica) in koruza. Soja je odlična predkultura za številne posevke.
OBDELAVA TAL: Globoko jesensko oranje in spomladanska predsetvena obdelava.
GNOJENJE: Potrebe po hranilih se povečujejo od cvetenja, tvorbe strokov in nalivanja zrnja. Maksimalne količine dušika so potrebne v fazi cvetenja in formiranja strokov, fosforja in žvepla pa v času formiranja in nalivanja zrnja. Za formiranje 100 kg SS potrebuje 6 – 9 kg dušika, 4 kg fosforja in 4 kg kalija. Na rodovitnih tleh se z gnojenjem doda 30 – 60 kg dušika, 60 – 90 kg fosforja in 40 – 60 kg kalija. Preostanek dušika se zagotovi s pravilno bakterizacijo. Na slabših in težjih tleh se doda 60 – 100 kg dušika, 90 – 120 kg/ha fosforja in 100 – 120 kg/ha kalija. V času vegetacije priporočamo uporabo Slavola za povečanje pridelka in kakovosti zrnja.
SETEV: Ko so tla ogreta na 8°C - 10°C do globine 8 cm, to je v času setve koruze, ker ima podobne temperaturne zahteve za kalitev. Nekaj dni pred setvijo seme obdelamo z Rizolom za sojo. Pospeši vznik in vzpostavi simbiozo z nitrifikacijskimi bakterijami in s tem tvorbo dušika. Setev z žitno sejalnico: zapremo vsako drugo enoto na medvrstno razdaljo 25 cm (kemično zatiranje plevelov).
Setev s koruzno sejalnico na medvrstno razdaljo 70 cm nato, marker prestavimo za 5 cm in zravem posejemo še eno vrsto (mehansko in kemično zatiranje plevelov). V vsakem primeru pa posejemo 65 - 70 kalivih zrn/m2. Seme na njivi pred setvijo tretiramo z nitrifikacijskimi bakterijami za vzpostavitev simbioze za tvorbo dušika.
ZAŠČITA: Medvrstna kultivacija, ko so vidne vrste. Kemična zaščita pred škodljivci, boleznimi in pleveli.
SPRAVILO: Z žitnim kombajnom z do 50% manjšo močjo kot pšenico. Optimalno je, ko je vlaga med 14 in 16%. Po spravilu poškropimo njivo z Unikerjem za hitrejšo razgradnjo žetvenih ostankov.
Pridelovalec Vlaga % Pridelek v kg/ha
Slavko Krpič, Gornji Slaveči 15,0 4.310
SEMESTAR.SI | 13
Uporaba: proizvodnja suhega zrnja
URAN
JAR
I
KRMNI GRAH Dolžina vegetacije: srednje pozni
Visok genetski potencial rodnosti. Povečana je odpornost na najpomembnejše bolezni in poleganje. Višina rastline: 60 – 80 cm (kratki internodiji na spodnjem delu).
List je normalno oblikovan. Stroki se nahajajo predvsem na zgornji tretjini rastline, kar zmanjšuje izgube ob spravilu.
Zrnje je srednje veliko, okroglo, rumene barve in odlične kakovosti (24 – 26% beljakovin).
Optimalni rok setve: sredina marca do sredine aprila.
Povprečni pridelek: 3,5 – 4,5 t/ha
Absolutna masa (masa 1000 zrn): 200 – 220 g
Priporočena gostota setve: 1.000.000 – 1.300.000 rastlin/ha
Uporaba: proizvodnja suhega zrnja
GOLD
JAR
I
KRMNI GRAH Dolžina vegetacije: srednje zgodnja
Visok genetski potencial rodnosti. Povečana je odpornost na najpomembnejše bolezni in poleganje. Višina rastline: 50 – 70 cm (indeterminiran tip rasti kratkih internodijev).
List je vitičast od najzgodnejših faz in omogoča povezovanje rastlin med seboj in s tem se preprečuje poleganje posevka. Stroki se nahajajo predvsem na zgornji tretjini rastline. Zrnje je srednje veliko, okroglo in odlične kakovosti (23 – 25% beljakovin).
Optimalni rok setve: sredina marca do sredine aprila.
Povprečni pridelek: nad 3,5 t/ha
Absolutna masa (masa 1000 zrn): 170 – 200 g
Priporočena gostota setve: 1.000.000 – 1.300.000 rastlin/ha
14 | SEMESTAR.SI
TEHNOLOGIJA PRIDELAVE JAREGA KRMNEGA GRAHATLA: Globoka strukturna tla. Dobro uspeva na lažjih peščeno-ilovnatih tleh.
KOLOBAR: 3 – 4 letni, odličen predposevek za strna žita in okopavine. Dobri predposevk so sončnice, strna žita in koruza. Ugodno vpliva na povečanje pridelka naslednje kulture od 10 – 30%.
OBDELAVA TAL: Jesensko globoko oranje in predsetvena obdelava.
GNOJENJE: Z gnojenjem se doda 40 – 80 kg/ha dušika, 70 – 80 kg/ha fosforja in 80 – 120 kg/ha kalija. Fosfor in kalij se dodata ob osnovni obdelavi tal, dušik pa 2 – 3 tedne pred setvijo.
SETEV: Med 20.2 in 30.3. je setvena norma 200 – 250 kg/ha. Globina setve je 4 – 6 cm. Seme obdelamo z Rizolom za grah (nitrifikacijske bakterije) s katerim spodbudimo hitrejši vznik in vzpostavitev simbioze za tvorbo dušika. Setev se opravi z žitno sejalnico z zaprtjem vsake druge enote. Medvrstna razdalja 25 cm.
SPRAVILO: Konec junija – konec julija, ko ima zrnje 13 – 15% vlage z žitnim kombajnom s 600 obrati bobna. Zrnje se uporablja kot beljakovinsko krmilo brez termične obdelave. Po spravilu poškropimo žetvene ostanke z Unikerjem za hitrejšo razgradnjo žetvenih ostankov.
SEMESTAR.SI | 15
Pridelovalec Pridelekkg/ha
Število rastlin/ha
Šmid Aleš, Mlače 95.238 85.800Pernat Andrej, Zgornja Gorica 94.094 94.094Rižnik Maks, Janževski Vrh 90.189 100.200Rakun Ivan, Rečica ob Paki 85.800 85.800Arzenšek Nejc, Šoštanj 84.942 77.220Videčnik Branko, Gaberke 82.940 82.940Horvat Marija, Sakušak 80.366 77.220Capuder Franc, Prapreče 80.080 77.220Karničnik Igor, Prekopa 79.508 68.640Kavčič Anka, Spodnja Ščavnica 79.222 88.660Priteržnik Peter, Šmartno pri Sl. Gradcu 78.824 73.480Grabar Martin, Plitvički Vrh 77.792 82.940Neuvirt Bojan, Nasova 77.506 74.360Šantl Ivan, Jakobski dol 76.362 80.080Žlebnik Jože, Grušovlje 76.362 68.640Ločan Damjan, Topolšica 74.360 91.520Uratnik Edi, Braslovče 72.168 81.480Kolar Anton, Polzela 72.072 77.220Žogan Matej, Bodrišna vas 72.070 60.060Vogrin Vojko, Jakobski Dol 68.640 77.220Zorman Tone, Pameče 67.782 85.800Jaušovec Tomaž, Nasova 65.780 77.220Očko Tomaž, Žiče 64.922 91.520Skodlar Peter, Brezovica 64.921 62.920Šenk David, Primskovo 64.800 104.000Černe Franc, Razvanje 64.064 85.800Arzenšek Nejc, Šoštanj 64.061 82.940Rečnik Bojan, Žiče 60.346 71.500Žerjav Davorin, Žerjavci 59.488 77.220Šnajder Marko, Zgornji Jakobski Dol 57.772 65.780Bitenc Primož, Zgornje Pobrežje 57.200 85.800Končina Peter, Polje pri Tržišču 57.198 77.220Fabijan Vlado, Drankovec 55.484 77.220Pleteršek Zvonka, Dobrovce 54.912 82.940Turk Andrej, Roje 54.054 94.380Stiplošek Edvard, Sela pri Podčetrtku 54.052 65.780Blekač, Rečica ob Savinji 52.624 88.660Herič Janez, Sladka Gora 51.194 82.940Brezner Jure, Rogoza 49.478 94.380Pernat Andrej, Zgornja Gorica 49.192 77.220Markuš Boštjan, Jakobski Dol 49.190 82.940Kos Branko, Matrinja Vas 44.330 74.360Junc Franc, Pristava pri Šentjerneju 44.044 77.220Stadler Janez, Bistrica ob Sotli 42.900 41.500
DRAVA 404 FAO 420
Pridelovalec Pridelekkg/ha
Število rastlin/ha
Karničnik Igor, Prekopa 76.362 88.660Šenk David, Primskovo 71.200 92.000Somer Marta, Lešane 68.068 65.780Kavčič Anka, Spodnja Ščavnica 65.208 88.660Žerjav Davorin, Žerjavci 63.206 71.500Pivec Branko, Draža Vas 62.920 77.220Černe Franc, Razvanje 58.916 77.220Neuvirt Bojan, Nasova 57.200 74.360Skodlar Peter, Brezovica 53.482 60.060Blekač, Rečica ob Savinji 50.050 91.520Stiplošek Edvard, Sela pri Podčetrtku 49.478 71.500Preložnik Vlado, Podova 48.620 71.500Fabijan Vlado, Drankovec 48.618 74.360Očko Tomaž, Žiče 43.758 65.780
OS 378 FAO 350
Pridelovalec Pridelekkg/ha
Število rastlin/ha
Karničnik Igor, Prekopa 84.656 91.520Skodlar Peter, Brezovica 77.220 68.640Videčnik Branko, Gaberke 74.074 85.800Pintarič Natalija, Zbigovci 72.930 88.660Rečnik Bojan, Žiče 72.644 80.080Klavž Marko, Požeg 71.500 68.640Pleteršek Zvonka, Dobrovce 69.784 74.360Žlebnik Jože, Grušovlje 69.212 80.080Kolar Anton, Polzela 68.640 85.800Žerjav Davorin, Žerjavci 68.638 71.500Rincinger Tomaž, Lešane 67.782 77.220Uratnik Edi, Braslovče 65.960 85.360Kavčič Anka, Spodnja Ščavnica 65.208 88.660Černe Franc, Razvanje 64.922 74.360Markuš Boštjan, Jakobski Dol 63.778 88.660Žnidar Janez, Dolga Gora 61.204 102.960Šnajder Marko, Zgornji Jakobski Dol 58.344 77.220Pivec Branko, Draža Vas 56.056 82.940Neuvirt Bojan, Nasova 55.484 77.220Brglez Jožica, Draža Vas 54.054 80.080Tropenauer Oto, Lešane 52.624 77.220Stiplošek Edvard, Sela pri Podčetrtku 49.192 65.780Junc Franc, Pristava pri Šentjerneju 38.324 74.360
OS 398 FAO 390
SILAŽA 2017
16 | SEMESTAR.SI
Pridelovalec Pridelekkg/ha
Število rastlin/ha
Šmid Aleš, Mlače 89.804 77.220
Priteržnik Peter, Šmartno pri Sl. Gradcu 84.168 73.480
Pivec Boris, Kraberk 83.512 82.940
Žlebnik Jože, Grušovlje 80.938 85.800
Uratnik Edi, Braslovče 80.704 85.360
Klavž Marko, Požeg 80.080 77.220
Neuvirt Bojan, Nasova 77.792 85.880
Videčnik Branko, Gaberke 77.220 82.940
Rečnik Bojan, Žiče 76.362 80.080
Žnidar Janez, Dolga Gora 74.932 85.800
Capuder Franc, Prapreče 72.930 68.640
Černe Franc, Razvanje 68.640 80.080
Tropenauer Anton, Plitvica 64.636 82.940
Preložnik Vlado, Podova 63.492 74.360
Pintarič Natalija, Zbigovci 60.632 88.660
Pivec Branko, Draža Vas 55.484 77.220
Stiplošek Edvard, Sela pri Podčetrtku 51.766 71.500
Žogan Matej, Bodrišna vas 51.766 60.060
Turk Andrej, Roje 49.764 82.940
Zorman Tone, Pameče 48.620 80.080
Jaušovec Tomaž, Nasova 45.760 68.640
Brezner Jure, Rogoza 43.472 82.940
Stadler Janez, Bistrica ob Sotli 43.186 68.640
Kos Branko, Matrinja Vas 37.466 74.360
Pleteršek Zdenka, Razvanje 35.178 85.800
Junc Franc, Pristava pri Šentjerneju 31.460 77.220
Pridelovalec Pridelekkg/ha
Število rastlin/ha
Šmid Aleš, Mlače 94.094 80.080
Capuder Franc, Prapreče 85.800 80.080
Žnidar Janez, Dolga Gora 84.656 91.520
Rakun Ivan, Rečica ob Paki 81.244 85.800
Priteržnik Peter, Šmartno pri Sl. Gradcu 79.826 70.140
Povh Franc, Loče 79.508 71.500
Arzenšek Nejc, Šoštanj 78.650 82.940
Žlebnik Jože, Grušovlje 74.074 80.080
Rečnik Bojan, Žiče 72.644 74.360
Klavž Marko, Požeg 71.500 68.640
Černe Franc, Razvanje 70.928 77.220
Rančigaj Ivo, Gomilsko 70.356 80.080
Pivec Boris, Kraberk 70.072 91.500
Tropenauer Anton, Plitvica 69.784 74.360
Rincinger Tomaž, Lešane 68.926 77.220
Uratnik Edi, Braslovče 67.124 89.240
Pivec Boris, Kraberk 62.920 80.080
Zorman Tone, Pameče 62.634 88.660
Bitenc Primož, Zgornje Pobrežje 61.776 68.640
Pivec Branko, Draža Vas 59.774 77.220
Sagadin Ivan, Zlatoličje 59.488 62.920
Pintarič Natalija, Zbigovci 57.486 77.220
Šnajder Marko, Zgornji Jakobski Dol 57.200 60.060
Pernat Andrej, Zgornja Gorica 52.338 74.360
Neuvirt Bojan, Nasova 52.052 57.200
Stadler Janez, Bistrica ob Sotli 48.620 71.500
Kos Branko, Matrinja Vas 46.904 76.680
Junc Franc, Pristava pri Šentjerneju 45.188 88.600
Brezner Jure, Rogoza 41.470 74.360
OSSK 403 FAO 410 OSSK 515 FAO 490
SEMESTAR.SI | 17
Pridelovalec Pridelekkg/ha
Število rastlin/ha
Rižnik Maks, Janževski Vrh 110.220 90.180
Šmid Aleš, Mlače 98.956 62.920
Videčnik Branko, Gaberke 89.346 82.940
Arzenšek Nejc, Šoštanj 87.516 71.500
Capuder Franc, Prapreče 85.228 71.500
Pivec Branko, Draža Vas 83.798 65.780
Bitenc Primož, Zgornje Pobrežje 79.794 71.500
Priteržnik Peter, Šmartno pri Sl. Gradcu 79.659 70.140
Pintarič Natalija, Zbigovci 78.364 77.220
Klavž Marko, Požeg 78.078 62.920
Rakun Ivan, Rečica ob Paki 77.506 71.500
Rečnik Bojan, Žiče 75.218 82.940
Pivec Boris, Kraberk 72.358 68.640
Brezner Jure, Rogoza 71.500 68.640
Rančigaj Ivo, Gomilsko 69.784 74.360
Vogrin Vojko, Jakobski Dol 68.068 71.500
Sagadin Ivan, Zlatoličje 67.469 62.920
Neuvirt Bojan, Nasova 65.780 60.060
Herič Janez, Sladka Gora 62.920 82.940
Brglez Jožica, Draža Vas 62.916 77.220
Štamcar Mitja, Martinja Vas 62.348 74.360
Černe Franc, Razvanje 61.490 71.500
Nanut Marjan, Vrtojba 58.344 65.780
Pernat Andrej, Zgornja Gorica 56.628 62.920
Stadler Janez, Bistrica ob Sotli 54.912 68.640
Rustja David, Skrilje 53.196 94.380
Šnajder Marko, Zgornji Jakobski Dol 52.052 77.220
Hrovatin Jordan, Ozeljan 42.042 80.080
Pridelovalec Pridelekkg/ha
Število rastlin/ha
Rižnik Maks, Janževski Vrh 94.520 86.840
Capuder Franc, Prapreče 92.378 68.640
Uratnik Edi, Braslovče 92.344 85.360
Pintarič Natalija, Zbigovci 88.374 85.880
Videčnik Branko, Gaberke 87.400 80.080
Šmid Aleš, Mlače 85.880 74.360
Žlebnik Jože, Grušovlje 81.510 80.080
Priteržnik Peter, Šmartno pri Sl. Gradcu 81.162 86.840
Žnidar Janez, Dolga Gora 80.088 80.080
Rančigaj Ivo, Gomilsko 80.078 65.780
Klavž Marko, Požeg 77.792 77.220
Černe Franc, Razvanje 75.218 74.360
Neuvirt Bojan, Nasova 74.360 80.080
Pivec Boris, Kraberk 74.358 85.800
Arzenšek Nejc, Šoštanj 74354 77.220
Šenk David, Primskovo 72.000 122.000
Pleteršek Zvonka, Dobrovce 66.638 77.220
Zorman Tone, Pameče 63.778 80.080
Stadler Janez, Bistrica ob Sotli 60.006 74.360
Stiplošek Edvard, Sela pri Podčetrtku 57.486 74.360
Turk Andrej, Roje 55.198 74.360
Pernat Andrej, Zgornja Gorica 54.054 74.360
Štamcar Mitja, Martinja Vas 48.734 82.940
OSSK 617 FAO 610 TOMASOV FAO 450
Pridelovalec Vlaga % Pridelek v kg/ha
Slavko Krpič, Gornji Slaveči 14,0 3.819
LUCIJA
Pridelovalec Vlaga % Pridelek v kg/ha
Slavko Krpič, Gornji Slaveči 13,9 4.044
KORANA
Pridelovalec Vlaga % Pridelek v kg/ha
Slavko Krpič, Gornji Slaveči 15,0 4.310
IKA
SOJA 2017
18 | SEMESTAR.SI
ZRNJE 2017
Pridelovalec Vlaga %
Sveže zrnje
Suho zrnje v kg/ha
Gaberc Rajko, Stara Nova Vas 21,5 17.424 15.904
Pečar Vinko, (Črna Vas) 22,8 17.636 15.831
Damjan Kuzma, Skakovci 21,3 15.802 14.406
Tropenauer Franc, Nasova 29,0 16.778 13.852
Srečko Prendl, Gaberje 23,1 15.411 13.780
Dejan Sarjaš, Gaberje 20,6 14.815 13.678
KIS - IC Jable 25,65 14.300 12.363
Biotehniška šola Ptuj 24,2 13.950 12.290
Černe Franc, Razvanje 24,4 13.780 12.113
Bojan Neuvirt, Nasova 30,3 12.722 10.311
Stiplošek Edvard, Sela 25,4 11.300 9.802
Davor Bauman, Rače 22,0 8.955 8.123
Biotehniška šola Rakičan 24,0 7.111 6.370
OS 378 FAO 350
Pridelovalec Vlaga %
Sveže zrnje
Suho zrnje v kg/ha
Gaberc Rajko, Stara Nova Vas 20,8 18.465 17.005Srečko Prendl, Gaberje 23,4 17.148 15.273Pečar Vinko, (Črna Vas) 23,1 16.922 15.131Štefan Bertalanič, Gornji Slaveči 23,8 16.303 14.445Dejan Sarjaš, Gaberje 20,3 14.815 13.730Tropenauer Franc, Nasova 29,4 16.397 13.461Černe Franc, Razvanje 26,5 15.470 13.221Biotehniška šola Ptuj 25,7 14.150 12.230Bojan Neuvirt, Nasova 26,6 11.829 10.096Stiplošek Edvard, Sela 27,6 11.150 9.387Davor Bauman, Rače 25,2 8.884 7.727Biotehniška šola Rakičan 26,1 8.338 7.310
OS 398 FAO 390
Pridelovalec Vlaga %
Sveže zrnje
Suho zrnje v kg/ha
Pečar Vinko, (Črna Vas) 22,1 18.352 16.623
Srečko Prendl, Gaberje 23,9 16.346 14.464
Černe Franc, Razvanje 26,6 15.275 13.037
Bojan Neuvirt, Nasova 27,8 11.383 9.556
Stiplošek Edvard, Sela 26,8 9.652 8.215
OSSK 403 FAO 410
Pridelovalec Vlaga %
Sveže zrnje
Suho zrnje v kg/ha
Černe Franc, Razvanje 28,9 15.210 12.574
Bojan Neuvirt, Nasova 34,0 13.838 10.619
OSSK 515 FAO 490
Pridelovalec Vlaga %
Sveže zrnje
Suho zrnje v kg/ha
Černe Franc, Razvanje 32,6 16.250 12.735
Bojan Neuvirt, Nasova 34,0 14.508 11.134
Biotehniška šola Rakičan 28,3 9.064 7.772
OSSK 617 FAO 610
Pridelovalec Vlaga %
Sveže zrnje
Suho zrnje v kg/ha
Pečar Vinko, (Črna Vas) 20,3 20.973 19.437
Černe Franc, Razvanje 28,3 17.745 14.794
Štefan Bertalanič, Gornji Slaveči 25,9 16.400 14.131
Dejan Sarjaš, Gaberje 21,1 15.213 13.957
Bojan Neuvirt, Nasova 31,8 12.946 10.266
Stiplošek Edvard, Sela 27,4 12.025 10.151
TOMASOV FAO 450
Pridelovalec Vlaga %
Sveže zrnje
Suho zrnje v kg/ha
Gaberc Rajko, Stara Nova Vas 22,8 17.216 15.454Damjan Kuzma, Skakovci 21,3 16.228 14.850Srečko Prendl, Gaberje 23,1 15.143 13.541Černe Franc, Razvanje 26,5 15.535 13.277Dejan Sarjaš, Gaberje 20,5 12.830 11.860Bojan Neuvirt, Nasova 27,7 12.387 10.414Biotehniška šola Rakičan 23,7 10.086 8.943Stiplošek Edvard, Sela 25,9 8.612 7.420
Drava 404 FAO 420
SEMESTAR.SI | 19
Neglede na to, da je Slovenija zelo travnata dežela, velik odstotek molznic v svojem dnevnem krmnem obroku dobi koruzno silažo. V Sloveniji se koruzo za silažo v veliki večini primerov silira prepozno. Razlog za to so novi hibridi s poudarjenim efektom dolgozelenosti ali tako imenovanim »Stay Green« efektom, ki največkrat zavedejo starejše kmetovalce, ki so bili vajeni, da mora biti koruznica že skoraj suha predno se koruzo silira. Koruza za silažo mora biti še zelena, ko se jo silira, saj je optimalna vsebnost suhe snovi v koruzni silaži med 30-33%.
V kolikor siliramo prepozno imamo lahko velike težave pri tlačenju silosa. Da določimo optimalen čas za siliranje koruze ni dovolj le obisk njive in pregled enega storža z roba njive. Za pravilno odločitev, kdaj bomo silirali, je potrebno opraviti več pregledov znotraj ene njive, da dobimo dejansko stanje, kako je koruza dozorela. Zavedati se je potrebno, da koruza dnevno izgubi od 0,5 do 0,6% vlage na dan, po tem ko doseže 30% sušino, v primeru hude vročine je lahko ta odstotek še višji.
Pri spravilu koruze za silažo je zelo pomembno tudi s kakšnim strojem jo siliramo. Priporočljivo je uporabiti samohodne silažne kombajne, kjer to teren dopušča. V kolikor te možnosti nimamo, moramo poskrbeti, da bodo traktorski kombajni pravilno vzdrževani in nastavljeni. Pri višini rezi se velikokrat pojavi problem, ker nekateri kmetje žanjejo prenizko. S tem v silos vozijo spodnje dele rastlin, ki so zelo slabo prebavljivi. Višje kot se koruza žanje, kakovostnejša je kasneje silaža v silosu. Višina rezi naj bo vsaj 40 cm, saj od nekakovostne krme krave ne dajejo mleka. Dolžino rezi določamo na podlagi sušine in stroja s katerim siliramo. Teoretične dolžine rezi so lahko od 6-25 mm. Če imamo koruzo, ki ima optimalno sušino (30-33%) potem je lahko rez nastavljena tudi na 20 mm, vendar je potrebna previdnost v silosu da se masa dobro stlači. Če smo s siliranjem zamudili in se je koruza preveč posušila, se poslužujemo čim krajše rezi. Bolj suho maso je zelo težko stlačiti, prav tako pa je takšna silaža zelo občutljiva na naknadno fermentacijo. Po odprtju silosa takšne silaže hitro zaplesnijo in se pričnejo greti, še posebej, če nimamo dovolj velikega dnevnega odvzema, ki bi naj v poletnih mesecih
znašal vsaj 30 cm na dan po celotni širini silosa. Če vemo, da smo s siliranjem zamudili se je priporočljivo poslužiti silirnih dodatkov, ki nam pripomorejo k stabilnejši silaži po odprtju silosa.
Sama tehnika siliranja v koritastih silosih je različna, a vendar le ena prava. Pravilno siliranje je v obliki črke U, gledano po širini silosa, saj s tem zagotovimo primerno zbitost mase tudi ob steni. Pri siliranju pazimo, da plasti silaže niso večje od 15 cm, saj le na ta način zagotovimo čim boljšo zbitost silirane mase (vsaj 250 kg SS/m3). Zelo priporočljivo je uporabljati pod folijo, saj ta znatno pripomore k dobremu tesnjenju in prepuščanju zraka. V kolikor ne moremo posilirati vse koruze naenkrat zaradi takšnih in drugačnih razlogov, je potrebno silos obvezno po končanem siliranju in tlačenju zapreti in ga ponovno odpreti, ko pričnemo s ponovnim siliranjem. Tudi če pustimo silos ne pokrit samo čez noč se nam lahko pokažejo posledice, ki so vidne na sliki.
Splošno se govori, da je bolje da je koruza za silažo malenkost prezrela, kot pa premalo. S tem se sam ne strinjam, saj je bolj kot vsebnost škroba v koruzni silažo pomembna prebavljivost! Bolj kot je rastlina mlada bolj je prebavljiva in takšna silaže je potem tudi finančno dostopna. Koruzne silaže, ki so bolj prebavljive jih krave konzumirajo več in s tem priredijo več mleka. Prav tako pa na drugi strani velike vsebnosti škroba v krmnem obroku krav znižujejo % maščobe v mleku, kar finančno prizadene, tiste rejce, ki imajo odkupno ceno mleka vezano na % maščobe v mleku.
(Viš. pred. Tadej Virk, mag. kmet)
Smernice spravila koruze za kakovostno silažo
Setvene norme
Hibrida za posebne namene
Hibrid Proteini (%/SS) Maščobe (%/SS) Škrob (%/SS) Energija (MJ/kg v SS)
OS 378 8,25 4,90 71,65 17,55
OS 398 9,05 5,20 70,30 18,75
OSSK 403 8,70 5,50 70,45 18,55
DRAVA 404 8,35 5,25 71,20 19,00
TOMASOV 8,90 5,15 7,30 18,69
OSSK 515 8,75 5,10 70,75 20,65
OSSK 617 8,25 5,15 70,45 24,70
Hibrid FAOZRNJE
Razdalja v vrsti
Zrn/haSILAŽA
Razdalja v vrsti
Zrn/ha FORCE Magnum tretiranje
Proizvodnja suhega zrnja
Proizvodnja storžev Silaža zrnja Silaža cele
rastline
OS 378 350 18 cm 79.444 16 cm 89.375 gratis
OS 398 390 18 cm 79.444 16 cm 89.375 gratis
OSSK 403 410 19 cm 75.263 18 cm 79.444 gratis
DRAVA 404 420 19 cm 75.263 18 cm 79.444 gratis
TOMASOV 450 19 cm 75.263 18 cm 79.444 gratis
OSSK 515 490 20 cm 71.500 19 cm 75.263 gratis
OSSK 617 610 20 cm 71.500 19 cm 75.263 gratis
Mariborska cesta 53c, SI - 2327 Rače
semestar
Andrej KIRN, uni.dipl.ing.kmet.+386 (0)41 629 058
Bojan NEUVIRT, vodja komerciale+386 (0)31 268 760
Semestar
Hibrid FAO Zrnje razdalja v rsti Zrn/ha Proizvodnja suhega zrnja Proizvodnja storžev
OS 255 SU 200 20 cm 71.500
OSSK 504 500 22 - 24 cm 60.000 - 65.000
SOJA Zrelostni razred Setvena norma Rastlin/ha
Korana 00 135 - 145 kg/ha 700.000 - 750.000
Lucija 0/00 135 - 145 kg/ha 600.000 - 700.000
Ika 0/1 100 - 120 kg/ha 580.000 - 600.000
SONČNICE Razdalja v vrsti Rastlin/ha
Luka 22-24 cm × 70 cm 60.000 - 65.000
JARI KRMNI GRAH Setvena norma Rastlin/ha
Uran 200 - 250 kg/ha 1.000.000 - 1.300.000
Gold 200 - 250 kg/ha 1.000.000 - 1.300.000
LUCERNA Setvena norma Rastlin/ha
OS 99 15 - 18 kg/ha 3.500.000 - 4.000.000
JARI DVOREDNI JEČMEN Setvena norma Rastlin/ha
Matej 200 - 225 kg/ha 4.000.000 - 4.500.000