-
1
UNI NART
PSIHOLOGIJA Gimnazija
Splona, klasina in strokovna gimnazija
Obvezni predmet (70 ur)
-
2
UNI NART
PSIHOLOGIJA
Gimnazija; Splona, klasina in strokovna gimnazija
Obvezni predmet (70 ur)
Predmetna komisija za posodabljanje unega narta za psihologijo:
mag. Tanja Rupnik Vec, Zavod RS za olstvo, predsednica
dr. Cirila Peklaj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, lanica
mag. Alenka Kompare, Srednja ola Sreka Kosovela Seana, lanica
mag. Jasna Vuradin Popovi, Gimnazija Murska Sobota, lanica
Pri posodabljanju unega narta je predmetna komisija za posodabljanje unega narta za
psihologijo izhajala iz obstojeega unega narta za psihologijo iz leta 1998, upotevala je
mnenja in nasvete uiteljev, svetovalcev in drugih strokovnjakov ter doslej objavljena dela
slovenskih in tujih avtorjev v zvezi s pouevanjem psihologije.
Recenzenta:
dr. Drago agar
mag. Barbara Debeljak
Uredila: Nataa Purkat Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 14. 2. 2008.
-
3
Kazalo
1 OPREDELITEV PREDMETA............................................................................................ 4 2 SPLONI CILJI/KOMPETENCE ...................................................................................... 4 3 CILJI IN VSEBINE .............................................................................................................. 5
3.1 Psihologija kot znanost..................................................................................................... 5 3.1.1 Predmet in metode psihologije .................................................................................. 5
3.2 ustva in motivacija......................................................................................................... 6 3.2.1 ustva........................................................................................................................ 6 3.2.2 Motivacija.................................................................................................................. 7
Izbirno:...................................................................................................................................... 8 3.3 Spoznavanje ..................................................................................................................... 8
3.3.1 Obutenje in zaznavanje............................................................................................ 8 3.3.2 Uenje in pomnjenje.................................................................................................. 9 3.3.3 Miljenje.................................................................................................................. 10
3.4 Osebnost ......................................................................................................................... 11 3.4.1 Osebnost in razvoj osebnosti................................................................................... 11 3.4.2 Sposobnosti ............................................................................................................. 12
3.5 Medosebni odnosi .......................................................................................................... 12 3.5.1 Socializacija in skupine........................................................................................... 12 3.5.2 Medosebni odnosi in komunikacija......................................................................... 13 3.5.3 Stalia, predsodki in moralni razvoj ...................................................................... 14
4 PRIAKOVANI DOSEKI............................................................................................... 15 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE..................................................................................... 16 6 DIDAKTINA PRIPOROILA ....................................................................................... 16
6.1 Vrstni red obravnave unih vsebin................................................................................. 16 6.2 Doseganje razlinih ciljev in razlinih ravni znanja pri pouku...................................... 17 6.3 Spodbujanje in razvoj kompetenc .................................................................................. 19
6.3.1 Uenje uenja .......................................................................................................... 19 6.3.2 Socialne in dravljanske kompetence ..................................................................... 19 6.3.3 Sporazumevanje v maternem jeziku ....................................................................... 19 6.3.4 Samoiniciativnost in podjetnost .............................................................................. 20 6.3.5 Matematine kompetence in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji ......... 20 6.3.6 Kulturna zavest in izraanje .................................................................................... 20 6.3.7 Digitalna pismenost in informacijsko-komunikacijska pismenost.......................... 21
6.4 Metode pouevanja in uenja......................................................................................... 21 7 VREDNOTENJE DOSEKOV......................................................................................... 22
-
4
1 OPREDELITEV PREDMETA
Psihologija je splono izobraevalni predmet, ki zajema temeljna znanstvena spoznanja o
lovekovi duevnosti, osebnosti, vedenju in ivljenju v drubi. Pri predmetu se dijakinje in
dijaki seznanijo s temeljnimi metodami psiholokega prouevanja ter povezujejo in primerjajo
psiholoka spoznanja z ustreznimi spoznanji na drugih znanstvenih podrojih.
Temeljni namen predmeta je posredovanje celostnega psiholokega pogleda na loveka in na
njegovo ivljenje v drubi kot sestavino splone izobrazbe posameznika v sodobnem svetu.
Psihologija tudi omogoa in spodbuja uporabo psiholokih spoznanj v ivljenju posameznika
in njegovih odnosih z drugimi.
2 SPLONI CILJI/KOMPETENCE
Pri uenju psihologije bodo dijakinje/dijaki:
spoznavali temeljne pojme in zakonitosti v psihologiji,
povezovali psiholoka teoretina spoznanja z vsakodnevnimi izkunjami in
situacijami,
razvijali sposobnost kritine presoje rezultatov znanstvenega raziskovanja in
sposobnost njihovega povezovanja z drugimi psiholokimi spoznanji,
razvijali zmonost samorefleksije ter spreminjanja samega sebe in svojega ravnanja,
razvijali strategije vseivljenjskega uenja,
razvijali spretnosti v medosebnih odnosih, se uili uinkovitega sporazumevanja,
sodelovanja ter kakovostnih in odgovornih medsebojnih odnosov,
razvijali zavest o razlinih nainih ohranjanja psihinega blagostanja posameznika in
se jih uili uporabljati.
-
5
3 CILJI IN VSEBINE
Uni nart navaja delitev znanj na splona znanja in posebna znanja. Splona znanja so
opredeljena kot znanja, potrebna za splono izobrazbo in so namenjena vsem
dijakom/dijakinjam, zato jih mora uitelj/uiteljica obvezno obravnavati. Posebna znanja
opredeljujejo dodatna ali poglobljena znanja, ki jih uitelj/uiteljica obravnava glede na
zmonosti in interese dijakov. Posebna znanja so pri vsakem poglavju zapisana v sklopu
ciljev oz. vsebin, oznaenih s pojmom izbirno
.
3.1 PSIHOLOGIJA KOT ZNANOST
3.1.1 Predmet in metode psihologije
CILJI
Dijakinje/dijaki:
Opredelijo psihologijo in jo razmejijo od drugih znanosti ter razlikujejo poklic
psihologa od drugih sorodnih poklicev.
Opiejo znanstveno metodo, razlikujejo znanstveno od neznanstvenega spoznavanja in
ga ponazorijo s primeri.
Razumejo pomen psihologije za posameznika in drubo ter zmorejo kritino presojati
monost zlorabe psiholokih spoznanj.
Izbirno:
Razumejo cilje psihologije in razlikujejo glavne psiholoke panoge.
Razumejo in razlikujejo eksperimentalne in opisne ali neeksperimentalne metode.
Poznajo razline raziskovalne tehnike.
Razlikujejo in kritino vrednotijo razline psiholoke smeri.
Poznajo razvoj psihologije v Sloveniji.
VSEBINE
opredelitev psihologije: duevni procesi, osebnost, vedenje,
znanstvena metoda, znanstveno in neznanstveno spoznavanje,
opazovanje (ekstraspekcija in introspekcija),
Izbirno:
cilji psihologije, panoge psihologije (teoretine in praktine),
-
6
eksperimentalne in opisne ali neeksperimentalne metode,
raziskovalne tehnike: intervju, vpraalnik, ocenjevalne lestvice, psiholoki test,
psihoanaliza, vedenjska smer, humanistina smer, kognitivna smer.
3.2 USTVA IN MOTIVACIJA
3.2.1 ustva
CILJI
Dijakinje/dijaki:
Opredeljujejo pojem ustva ter opisujejo in s primeri ponazarjajo znailnosti ustev.
Razvrajo ustva po razlinih merilih, jih opisujejo in ponazarjajo s primeri (temeljna
in kompleksna ustva, afekti in razpoloenja).
Poznajo nebesedno izraanje posameznih ustev ter ta znanja uporabljajo pri
sporazumevanju.
Analizirajo in interpretirajo ustvovanje v konkretnih ivljenjskih situacijah.
Razumejo ustveno zrelost ter se uijo ozaveati in razumevati lastna ustva,
razvijajo zmonost uravnavanja ustev, obutljivost in empatijo za druge ljudi.
Izbirno:
Presojajo pomen ustev v razlinih ivljenjskih situacijah.
Razumejo povezanost ustvovanja z drugimi duevnimi procesi in vedenjem.
Razumejo bioloko podlago ustvovanja.
Poznajo tehnike sproanja, jih kritino vrednotijo in uporabljajo.
Poglabljajo razumevanje nekaterih ustev in razvijajo sposobnost njihovega
uravnavanja: ljubezen, zaljubljenost, jeza, ljubosumje, alost
Razume motnje povezane s ustvovanjem.
VSEBINE
pojem ustva, sestavni elementi ustva,
znailnosti ustev: veselja, jeze, strahu, ljubezni, alosti,
temeljna in kompleksna ustva, afekti in razpoloenja,
nebesedno izraanje ustev (nain govorjenja, govorica telesa),
ustvena zrelost: ustreznost ustev, uravnavanje ustev, raznolikost ustev,
-
7
Izbirno:
vloga ustev,
fizioloko vzburjenje, moganska aktivnost, poligraf,
tehnike sproanja (avtogeni trening, joga, meditacija ),
ljubezen in zaljubljenost, ljubosumje
razpoloenjske motnje, anksiozne motnje.
3.2.2 Motivacija
CILJI
Dijakinje/dijaki:
Razumejo motivacijski proces ter analizirajo in interpretirajo ravnanje posameznika z
vidika njegove motivacije.
Ozaveajo lastno motivacijo in razvijajo strategije samo-motiviranja za razline
dejavnosti ter razumejo povezanost med motivacijo in uspenostjo na razlinih
ivljenjskih podrojih.
Razlikujejo frustracijo, konflikt in stres ter analizirajo njihov nastanek in posledice.
Razumejo razline dejavnike, ki vplivajo na naine spoprijemanja z obremenitvami.
Analizirajo ustvovanje, razmiljanje in ravnanje v konkretnih obremenjujoih
situacijah in presojajo njihovo konstruktivnost ter razvijajo bolj uinkovite naine
spoprijemanja z obremenitvami.
Izbirno:
Razumejo vplive zavestne in nezavedne motivacije na lovekovo delovanje.
Razlikujejo razline obrambne mehanizme in jih prepoznavajo v ravnanju ljudi.
Razumejo razline naine zadovoljevanja potreb in jih ponazori s primeri.
Razumejo razline teorije motivacije, jih medsebojno primerjajo, kritino vrednotijo
ter uporabljajo pri interpretaciji motivacije posameznika v vsakodnevnih ivljenjskih
situacijah.
VSEBINE
motivacijski proces (potrebe, motivacijska dejavnost, cilji, vrednote),
notranja in zunanja motivacija,
hierarhija motivov po Maslowu,
-
8
frustracija, vrste konfliktov, stres - potek in posledice stresa,
dejavniki spoprijemanja z obremenitvami (osebnostna vrstost ), naini
spoprijemanja: konstruktivno in nekonstruktivno,
Izbirno:
zavestna in nezavedna motivacija,
obrambni mehanizmi (npr. potlaitev, projekcija, racionalizacija, kompenzacija),
naini zadovoljevanja potreb: homeostatino in progresivno,
teorije motivacije (psihodinamine, humanistine teorije itd.).
3.3 SPOZNAVANJE
3.3.1 Obutenje in zaznavanje
CILJI
Dijakinje/dijaki:
Razumejo proces obutenja in zaznavanja ter presojajo pomen zaznavanja za loveka.
Pojasnjujejo in s primeri ponazarjajo naela zaznavne organizacije.
Spozna zmotne zaznave in razume njihov nastanek.
Izbirno:
Opredeljujejo pozornost, na primerih razlagajo in presojajo pomen notranjih in
zunanjih dejavnikov pozornosti, uporabljajo ta znanja pri analizi in presoji ivljenjskih
situacij, npr. oglaevanja.
Analizirajo in presojajo vpliv razlinih dejavnikov na zaznavanje.
Razumejo bioloko podlago procesov obutenja in zaznavanja.
VSEBINE
proces obutenja, proces zaznavanja, elementi zaznavnega procesa (draljaj, utilo,
utnice, zaznavna sredia v moganih),
zaznavna organizacija, naela zaznavne organizacije,
zmotne zaznave: iluzije in halucinacije,
Izbirno
pozornost, notranji in zunanji dejavniki pozornosti,
psiholoki dejavniki zaznavanja (motivacija, ustva, znanje in izkunje),
-
9
struktura utnih organov, razline utnice, primarna in sekundarna sredia v
moganih.
3.3.2 Uenje in pomnjenje
CILJI
Dijakinje/dijaki:
Razumejo proces uenja in pomnjenja in pojasnjujejo njun pomen v ivljenju.
Pojasnijo, razlikujejo in s primeri ponazorijo razline oblike uenja ter presojajo
uinkovitost posamezne oblike.
Pojasnjujejo in s primeri ponazarjajo koliinske in kakovostne (vsebinske) spremembe
pri zapomnitvi gradiva.
Razlagajo in ocenjujejo pomen sposobnosti, motivacije, ustev in unih stilov za
uenje.
Poznajo in uporabljajo razline strategije za izboljanje zapomnitve in uspeneje
uenje.
Uporabljajo pridobljeno znanje o dejavnikih in strategijah uenja za uravnavanje
lastnega procesa uenja: prepoznavajo lastne strategije uenja, ugotavljajo njihove
prednosti in pomanjkljivosti ter nartujejo izboljave.
Izbirno:
Pojasnjujejo proces pomnjenja in priklica informacij s tristopenjskim modelom
spomina.
Razumejo pojem kompetenca in presojajo pomen razlinih kompetenc v razlinih
ivljenjskih situacijah.
Poglabljajo poznavanje raznovrstnih strategij uenja in samoregulacije, jih
uporabljajo, sistematino spremljajo in vrednotijo njihovo uinkovitost.
VSEBINE
pojmi uenje, pomnjenje,
oblike uenja: klasino pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, modelno uenje,
besedno uenje,
koliinske in kakovostne spremembe v zapomnitvi,
-
10
strategije uenja (npr. ponavljanje, elaboracija, organizacija, nartovanje, spremljanje,
vrednotenje in uravnavanje),
uni stil (npr. vidni, sluni, kinestetini),
Izbirno:
tristopenjski model spomina (trenutni spomin, kratkotrajni spomin, dolgotrajni
spomin),
kompetence (medosebne, uenje uenja ),
strategije uenja in samoregulacije.
3.3.3 Miljenje
CILJI
Dijakinje/dijaki:
Opredeljujejo pojem miljenje, razlikujejo razline vrste miljenja in presojajo njihov
pomen v olskih situacijah ter vsakdanjem ivljenju.
Opredeljujejo in s primeri ponazarjajo ustvarjalnost ter pojasnjujejo in vrednotijo
dejavnike ustvarjalnosti.
Izbirno:
Pojasnjujejo faze ustvarjalnega procesa in uporabljajo razline tehnike za spodbujanje
ustvarjalnega miljenja pri svojem delu.
Razumejo razline strategije reevanja miselnih problemov, jih uporabljajo in ob tem
razvijajo kritino miljenje.
Razumejo stopnje razvoja miljenja po Piagetu.
Razvijajo zmonost argumentiranja: analizirajo in presojajo kakovost lastnih in tujih
argumentov; izgrajujejo lastne argumente.
VSEBINE
pojem miljenje, vrste miljenja: divergentno in konvergentno, realistino in
domiljijsko, konkretno in abstraktno,
ustvarjalnost in dejavniki ustvarjalnosti: divergentno miljenje, znanje, avtonomnost,
notranja motivacija, izkunje, radovednost, osebnostne lastnosti
Izbirno:
faze ustvarjalnega procesa, tehnike ustvarjalnosti (npr. moganska nevihta, PMI),
-
11
strategije reevanja miselnih problemov, zaprti in odprti problemi,
stopnje razvoja miljenja po Piagetu, proces miselne adaptacije,
argument, vrste razlogov, s katerimi podpiramo trditve (posamini primeri, konkretne
izkunje, znanstvena spoznanja ), zmote v argumentaciji
3.4 OSEBNOST
3.4.1 Osebnost in razvoj osebnosti
CILJI
Dijakinje/dijaki:
Razumejo pojem osebnost in osebnostna lastnost ter opiejo podroja samopodobe;
presojajo pomen realne samopodobe za loveka.
Razumejo pomen vplivov dednosti in vplivov okolja pri razvoju osebnosti in njihovo
medsebojno povezanost.
Poznajo razvojne znailnosti v razlinih obdobjih ivljenja in jih znajo povezati s
svojim ivljenjem.
Razumejo, da posameznikov psihini razvoj traja celo ivljenje.
Izbirno:
Razumejo in vrednotijo temeljne znailnosti razlinih teorij osebnosti.
Razumejo monosti samo-uravnavanje lastnega ivljenja (nartovanje, odloanje) in
jih uporabljajo pri ohranjanju psihinega blagostanja.
Razumejo kompleksnost pojma duevno zdravje, poznajo najpogosteje duevne
motnje in razline pristope za njihovo obravnavo.
VSEBINE
osebnost, osebnostna lastnost, samopodoba,
vplivi dednosti in vplivi okolja, interakcija med dednostjo in okoljem, raziskave
dvojkov,
razvojna obdobja (otrotvo, adolescenca, odraslost).
Izbirno:
-
12
teorije osebnosti: strukturne, psihoanalitine, humanistine, kognitivne, vedenjske
teorije,
pojem duevno zdravje, duevne motnje (depresija, anksiozne motnje, motnje
hranjenja, odvisnost od drog ), psiholoko svetovanje in psihoterapija.
3.4.2 Sposobnosti
CILJI
Dijakinje/dijaki:
Opredeljujejo pojem inteligentnost ter pojasnjujejo in presojajo pomen inteligentnosti.
Razumejo eno od teorij inteligentnosti in ponazarjajo njeno uporabnost na razlinih
podrojih posameznikovega delovanja.
Razlagajo odnos med inteligentnostjo in ustvarjalnostjo.
Izbirno:
Razumejo in presojajo medosebne in medskupinske razlike v inteligentnosti.
Presojajo pomen merjenja inteligentnosti.
Razumejo koncept ustvene inteligentnosti.
VSEBINE
sposobnosti, inteligentnost,
teorije inteligentnosti (npr. Thurstone, Gardner ),
Izbirno:
medosebne in medskupinske razlike v inteligentnosti,
IQ, merjenje inteligentnosti, testi inteligentnosti,
ustvena inteligentnost.
3.5 MEDOSEBNI ODNOSI
3.5.1 Socializacija in skupine
CILJI
Dijakinje/dijaki:
-
13
Opredeljujejo pojem socializacija ter razlagajo in ocenjujejo vpliv socializacije na
lovekovo osebnost.
Izbirno:
Razlagajo in ocenjujejo psiholoke funkcije druine ter opisujejo in s primeri
ponazarjajo naine vzgajanja (vzgojne stile).
Reflektirajo in pojasnjujejo pomen razlinih socialnih vlog in vpliv pripadnosti
razlinim skupinam na lastno doivljanje in vedenje.
Razumejo temeljne znailnosti strukture in dinamike majhnih skupin ter uporabljajo to
znanje pri interpretiranju dogajanja v majhnih skupinah.
VSEBINE
socializacija (primarna, sekundarna, terciarna),
Izbirno:
druina: funkcije, vzgojni stili (avtoritarni, permisivni, avtoritativni, brezbrini),
socialna skupina (formalna in neformalna) in socialne vloge,
struktura skupine, procesi v skupini, faze razvoja skupine.
3.5.2 Medosebni odnosi in komunikacija
CILJI
Dijakinje/dijaki:
Razumejo in s primeri ponazarjajo razline vrste vedenja v medosebnih odnosih ter
ocenjujejo njegove posledice.
Razumejo komunikacijske veine in jih uinkovito uporabljajo pri sporazumevanju.
Analizirajo in presojajo kakovost in uinkovitost komunikacije udeleencev v
konkretni ivljenjski situaciji.
Izbirno
Poznajo znailnosti socialnega zaznavanja in razumejo vpliv socialnega zaznavanja na
medosebne odnose.
Razumejo agresivno vedenje in razlagajo njegov razvoj z razlinimi teorijami.
VSEBINE
-
14
prosocialno vedenje (altruistino vedenje, sodelovanje), proindividualno vedenje
(egoistino vedenje, tekmovanje, asertivno vedenje), disocialno vedenje,
komunikacijske veine (npr. sprejemanje in oddajanje sporoil, dajanje podpore,
reevanje konfliktov itd.)
Izbirno:
socialno zaznavanje, napake pri socialnem zaznavanju,
agresivno vedenje, teorije agresivnosti: bioloka, vedenjska oz. socialna, frustracijska.
3.5.3 Stalia, predsodki in moralni razvoj
CILJI
Dijakinje/dijaki:
Razumejo stalia, stereotipe in predsodke ter njihov nastanek in vpliv na vedenje in
medosebne odnose.
Se uijo argumentirano zagovarjati lastna stalia, ozaveajo lastne predsodke in
razvijajo strpnost in spotovanje do drugih ljudi.
Razumejo vrednote, njihov razvoj in vpliv vrednot na doivljanje in ravnanje
posameznika.
Izbirno:
Razumejo razvoj moralnega presojanja in interpretira moralne presoje z vidika
Kohlbergovih stopenj moralnega razvoja.
VSEBINE
stalia (komponente stali, oblikovanje in spreminjanje stali), stereotipi, predsodki
(vrste predsodkov, stopnje izraanja predsodkov),
vrednote (kategorije vrednot, razvoj vrednot),
Izbirno:
stopnje razvoja moralnega presojanja po Kohlbergu.
-
15
4 PRIAKOVANI DOSEKI
Dijakinja/ dijak:
Pozna in razume nekatere temeljne pojme in modele s podroja psihologije in jih
uporablja pri analizi in interpretaciji ravnanja ljudi v vsakodnevnih situacijah (osnovne
kompetence v znanosti in tehnologiji).
Zmore samorefleksijo in uravnavanje lastnega razmiljanja, doivljanja in ravnanja v
raznovrstnih situacijah:
v unih situacijah: razume zakonitosti procesa uenja, raznovrstnih strategije uenja ter dejavnike, ki vplivajo na uenje; to znanje uporablja pri nartovanju, zavestnem
nadzoru in samostojnem uravnavanju lastnega procesa uenja (kompetenca uenje
uenja),
v medosebnih situacijah: pozna raznovrstne socialne veine (npr. posluanje, spraevanje, samorazkrivanje, empatija, reevanje konfliktov itd.) in jih uporablja;
razmilja o svojih socialnih veinah, identificira njihove prednosti in pomanjkljivosti
in jih sistematino nadgrajuje (socialne kompetence, iniciativnost in podjetnost).
Razpravlja o doloenem psiholokem problemu: oblikuje stalie in ga utemelji z vidika
psiholokih spoznanj (teorija, raziskave). Analizira lastne in tuje utemeljitve in jih
vrednoti. Ko razpravlja, upoteva kriterije kakovostnega sporazumevanja
(sporazumevanje v maternem jeziku, osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji,
kritino miljenje)
Kompetence dokazuje dijakinja ali dijak z raznovrstnimi preizkusi znanja in spretnosti ter z
raznovrstnimi izdelki (npr. tudije primera, analize, predstavitve, miselni vzorci, seminarske
naloge, refleksije, portfolio itd.).
-
16
5 MEDPREDMETNE POVEZAVE
tevilne vsebine, ki so vkljuene v uni nart za psihologijo, so interdisciplinarne in se lahko
povezujejo s spoznanji drugih znanosti, npr. sociologijo (socializacija, druina, vrednote),
filozofijo (smeri v psihologiji, miljenje, osebnost ), biologijo (ivni sistem, mogani,
dednost), matematiko (razumevanje in interpretiranje rezultatov psiholokih raziskav),
slovenskim jezikom in knjievnostjo (interpretacija doivljanja, razmiljanja in ravnanja
literarnih junakov skozi prizmo psiholokih pojmov), tujim jezikom (branje preprostejih
strokovnih besedil v tujem jeziku) itd. Posebej pomembno pa se nam zdi povezovanje s
knjinico in knjiniarjem, ki lahko uencem nudi dodatne usmeritve in podporo pri iskanju,
izbiranju in uporabi virov.
6 DIDAKTINA PRIPOROILA
6.1 VRSTNI RED OBRAVNAVE UNIH VSEBIN
Uiteljica/uitelj je v okviru unega narta avtonomna/ avtonomen pri doloanju tevila ur
namenjenih obravnavi une teme in pri doloanju zaporedja une snovi. Predlagano zaporedje
unih vsebin predstavlja zgolj priporoilo, v okviru katerega nartuje uitelj vse aktivnosti v
razredu (obravnava snovi, ponavljanje in utrjevanje snovi, preverjanje in ocenjevanje znanja).
Temeljno vodilo in pogoj je, da se program realizira ob upotevanju strokovnih in didaktinih
nael.
Uni nart predvideva tudi doloeno tevilo ur (30 %) za obravnavo vsebin po strokovni
presoji uitelja in v skladu z interesi dijakov. Izbirne vsebine v unem nartu predstavljajo
zgolj predlog, uitelj pa lahko obravnava tudi vsebine izven predlaganega okvira, po lastni
presoji in v skladu z morebitnimi specifinimi interesi dijakov.
14 % ur (10 ur) je namenjenih laboratorijskim vajam, ki se izvajajo v okviru prvih 70 ur
pouka psihologije (v prvem letu). Kompetence, ki jih spodbujamo pri predmetu psihologija,
vkljuujejo tudi pomembna proceduralna, ne le deklarativna znanja. Proceduralna znanja pa
lahko razvijamo edino tako, da jih uenci vadijo v razlinih situacijah, to pa zadeva delo v
-
17
majhnih skupinah (do 16 uencev). Zgolj delo v manjih skupinah namre omogoa
kakovostno izvedbo dejavnosti, ki omogoajo realizacijo naslednjih splonih ciljev: Uenci
razvijajo zmonost samorefleksije ter spreminjanja samega sebe in svojega ravnanja ter
odgovornost za lastno razmiljanje, doivljanje in ravnanje, Uenci razvijajo spretnosti v
medosebnih odnosih, se uijo uinkovitega sporazumevanja, sodelovanja ter kakovostnih in
odgovornih medsebojnih odnosov, Uenci razvijajo zavest o razlinih nainih ohranjanja
psihinega blagostanja posameznika in se jih uijo uporabljati, zato je delo v majhnih
skupinah v minimalnem obsegu 10 ur obvezno. Pri vajah skozi interakcijske vaje, socialne
igre, ponovitve psiholokih eksperimentov in z drugimi aktivnimi metodami povezujejo
spoznanja psihologije z neposredno izkunjo in tako sistematino dosegajo zgoraj zapisane
cilje ter razvijajo nekatere temeljne kompetence, predvsem socialne kompetence, uenje
uenja ter samoiniciativnost in podjetnost.
6.2 DOSEGANJE RAZLINIH CILJEV IN RAZLINIH RAVNI ZNANJA PRI
POUKU
Pri predmetu psihologija dosegamo razline cilje in razvijamo razline kompetence, ki
vkljuujejo psiholoka spoznanja, veine (medosebna komunikacija ), stalia in vrednote
(pozitiven odnos do sebe, drugih ljudi in kultur). Ker poleg znanja spodbujamo tudi druge
vidike kompetenc lahko to dosegamo zgolj z aktivnimi metodami dela, razlinimi vajami in
praktinim izvajanjem.
Spoznavne kompetence dosegamo na treh ravneh: 1. poznavanje, 2. razumevanje in uporaba
in 3. viji cilji. Vse tri spoznavne ravni so med seboj tesno prepletene: vijih ciljev ni mogoe
dosegati, e uenci ne poznajo in razumejo temeljnih konceptov, na drugi strani pa je
razvijanje razumevanja temeljnih konceptov bolj uinkovito, e jih uenci konstruirajo skozi
in skupaj z procesnimi znanji.
Raven poznavanja obsegajo naloge, ki uenca usmerjajo v obnavljanje in prepoznavanje
navajanje, natevanje, opisovanje, prepoznavanje, opredeljevanje, poimenovanje. Poznavanje
dejstev in principov, eksperimentov itd. je nujen predpogoj za doseganje ciljev na vijih
ravneh.
-
18
Raven razumevanje in uporabe zajema odgovore na vpraanja 'zakaj' in 'kako' oz. naloge, ki
usmerjajo uenca v navajanje svojih primerov, razlago odnosov med pojavi, uporabo
nauenih principov v neznanih situacijah.
Viji cilji pa obsegajo analizo, sintezo in vrednotenje raznovrstnih pojavov (situacij, trditev,
besedil, eksperimentov, ravnanja, perspektive govorcev itd.). Analiza predpostavlja lenitev
na sestavne dele (razlikuj, razleni, primerjaj, interpretiraj ), sinteza izgradnjo novih celot
(povei, sestavi, izpelji, napovej ), vrednotenje pa presojo na temelju jasno opredeljenih
kriterijev.
Pri nartovanju dejavnosti in miselnih izzivov naj uitelj/uiteljica razmilja tudi o temeljnih
miselnih procesih, ki jih posamezna dejavnost oz. problemska situacija izzove. Tako naj
dijakinji/dijaku omogoi, da v dejavnostih primerja, razvra, razmilja induktivno in
deduktivno, reuje probleme, eksperimentira, napoveduje, argumentira in izgrajuje podporo
lastnim staliem.
Druga dva vidika kompetenc (spretnostni in vrednotni) se nanaata na razvijanje razlinih
ustvenih, motivacijskih, unih, miselnih in socialnih spretnosti ter kompetenc
dijakinje/dijaka, npr. sposobnosti sporazumevanja, reevanja medosebnih konfliktov,
konstruktivnega sooanja z obremenitvami, ustreznega uravnavanja ustev, uinkovitega
nartovanja uenja in razvijanja unih strategij ter ustvarjalnega in kritinega miljenja.
Njihovo uresnievanje predpostavlja uenje, ki temelji na refleksiji osebne izkunje
posameznika, umeene v kontekst strokovnih pojmov in izvajanju (treningu) teh vein.
Psihologija ima velik potencial za spodbujanje socialnega in osebnostnega razvoja dijakov.
Pomembno je, da uitelj upoteva individualne potrebe, interese in zmonosti uencev, kar je
e posebej pomembno pri pouevanju uencev s posebnimi potrebami. Pouevanje in
preverjanje ter ocenjevanje znanja naj v teh primerih uitelj individualizira oz. v celoti
prilagodi posebnostim uenca, pri tem pa upoteva veljavni pravilnik ter individualni program
uenca s posebnimi potrebami.
Uitelj psihologije lahko z ustreznimi naini dela spodbuja razvoj raznovrstnih kompetenc
uenca. Spodaj navajamo nekaj primerov.
-
19
6.3 SPODBUJANJE IN RAZVOJ KOMPETENC
Uitelj psihologije lahko z ustreznimi naini dela spodbuja razvoj raznovrstnih kompetenc
uenca. Spodaj navajamo nekaj primerov.
6.3.1 Uenje uenja
Uitelj psihologije omogoa uenje uenja, kadar dijakinje in dijake usmerja v refleksijo o
lastnem procesu uenja, k spoznavanju lastne une strategije in naravnanosti ter jih spodbuja,
da se uijo lastno uenje nartovati, zavestno nadzirati in samostojno uravnavati. e posebej
pomembno izhodie za razvoj te kompetence predstavlja obravnava unega poglavja Uenje
in pomnjenje oziroma obravnavanje zakonitosti procesa uenja, ki je eden temeljnih duevnih
procesov. Ob obravnavi tega poglavja dijaki in dijakinje usvajajo temeljne pojme s tega
podroja, izgrajujejo razumevanje zakonitosti procesa uenja, raznovrstnih oblik uenja ter
dejavnikov, ki vplivajo na uenje (strategije, metode in tehnike uenja, stili uenja,
motivacijske in ustvene znailnosti uenca itd.) v konkretni uni situaciji in se uijo vsa ta
znanja uporabljati. V tem procesu izgrajujejo temeljni teoretski okvir, ki lahko predstavlja
orodje za nadaljnjo samorefleksijo in samoregulacijo uenja pri tem predmetu, pri drugih
unih predmetih ter v unih situacijah v ivljenju. S tem uitelj psihologije spodbuja procese
vseivljenjskega uenja.
6.3.2 Socialne in dravljanske kompetence
Uitelj psihologije omogoa uenje socialnih kompetenc, kadar spodbuja dijakinje in dijake v
refleksijo o lastnih socialnih veinah v konkretnih ivljenjskih situacijah, v analizo lastnih
prednosti in pomanjkljivosti ter v preseganje slednjih. Ob obravnavi razlinih tematskih
sklopov (npr. osebnost, medosebni odnosi, motivacija, miljenje itd.) izgrajujejo dijaki in
dijakinje razumevanje temeljnih pojmov in zakonitosti v razmiljanju, doivljanju in ravnanju
posameznika, s tem pa pojmovno mreo, ki usmerja in olajuje samorefleksijo. V
samorefleksijo in samoregulacijo socialnih vein usmerja dijakinje in dijake tudi pri delu v
skupinah in s sistematinim treningom vein pri laboratorijskih vajah.
6.3.3 Sporazumevanje v maternem jeziku
Uitelj psihologije omogoa uenje sporazumevalnih zmonosti, kadar spodbuja dijake v
branje raznovrstnih besedil, ki obravnavajo psiholoko problematiko, oz. kadar dijake
-
20
spodbuja v analizo in kritino presojo teh besedil. Razvoj te kompetence omogoa tudi takrat,
kadar organizira razprave o obravnavani snovi. Dijake/dijakinje usmerja v izmenjevanje
izkuenj, kar predstavlja izhodie za izpeljavo raznovrstnih sklepov, vasih ugotavljanje
zakonitosti. Uitelj dosega cilje pouevanja z razlinimi aktivnimi metodami uenja, ki
dijake/dijakinje spodbujajo k dejavnostim, ki razvijajo sposobnosti pisnega in ustnega
sporazumevanja. Sporazumevalne zmonosti lahko razvijamo z omenjenimi dejavnostmi ob
obravnavi vseh poglavij predmeta psihologije in pri laboratorijskih vajah.
6.3.4 Samoiniciativnost in podjetnost
Uitelj psihologije omogoa (spodbuja) razvoj podjetnikih spretnosti (vein) in
naravnanosti, kadar usmerja dijake/dijakinje v reevanje problemov, nartovanje,
organiziranje in odloanje: kadar jih spodbuja, da si npr. ob obravnavi neke psiholoke
tematike postavljajo raznovrstna vpraanja, nato pa jih usmerja, da samostojno iejo
odgovore nanje; kadar jih spodbuja k iskanju reitev za doloene probleme, izdelavi narta
reevanja tega problema (npr. pri nartovanju raziskovalne naloge, projekta) ter uresnievanju
nartovanih dejavnosti (npr. izvedbi projekta, izdelavi avtentine naloge). Pomembno je, da
dijake/dijakinje usmerja v samorefleksijo o razmiljanju, doivljanju in ravnanju v teh
dejavnostih in jim omogoi, da spremljajo svoj napredek glede na jasno predstavljene in
vnaprej oblikovane kriterije (npr. kakovostne komunikacije, uporabe virov, uinkovitega
sodelovanja z drugimi).
6.3.5 Matematine kompetence in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji
Uitelj psihologije spodbuja dijake in dijakinje k razvoju matematine kompetentnosti ko jih
usmerja v analizo in interpretacijo rezultatov, ki so podani z matematinimi sredstvi
(diagrami, tabele itd.), ter v primerjavo svoje interpretacije z interpretacijo avtorja. Temeljno
razumevanje statistike razvija in spodbuja tudi v primeru, ko dijaki/dijakinje ugotavljajo in
interpretirajo svoje rezultate na izbranem psiholokem testu (vpraalniku) ter jih primerjajo z
rezultati soolcev.
6.3.6 Kulturna zavest in izraanje
Uitelj psihologije spodbuja razvoj medkulturne kompetence, kadar usmerja dijakinje in
dijake v preuevanje razlik v razmiljanju, doivljanju in ravnanju pripadnikov razlinih
kulturnih okolij, npr. v raziskovanje kulturno pogojenih razlik v nainih izraanja ustev, v
-
21
vrednotnih sistemih, staliih, naravnanostih v komunikaciji. Dijake/dijakinje ob obravnavi
psihinih procesov, osebnosti in vedenja spodbuja k analizi lastnega doivljanja in ravnanja.
Dijake/dijakinje spodbuja, da kritino razmiljajo o znailnostih vekulturnih in ve-etninih
skupnosti v poglavjih Socializacija in skupine, Medosebni odnosi in komunikacija, Stalia
predsodki in moralni razvoj, ter da sistematino razmiljajo in ozaveajo lasten odnos do
raznovrstnih kultur.
Kulturna vzgoja je sestavni del vseh predmetov in predstavlja enega od temeljev za
posameznikov ustvarjalni pristop do kulturnega, estetskega, etinega. Zato naj tudi uitelj
psihologije spodbuja uence k spremljanju kulturnih dejavnosti in k aktivnemu vkljuevanju
vanje ter k raziskovanju vloge umetnikega izraanja posameznika v njegovem osebnostnem
razvoju in ivljenju v skupnosti.
6.3.7 Digitalna pismenost in informacijsko-komunikacijska pismenost
Uitelj psihologije omogoa razvoj digitalne ter informacijsko-komunikacijske pismenosti,
kadar dijake in dijakinje spodbuja, da z namenom razvoja poglobljenega razumevanja
psiholokih zakonitosti raziskujejo razline podatkovne baze in druge vire. V ta namen je
smiselno sistematino sodelovanje s knjiniarjem, kjer dobijo uenci dodatne usmeritve in
podporo pri iskanju, izbiranju in uporabi virov. To kompetenco spodbuja uitelj tudi, kadar jih
usmerja, da s pomojo informacijske tehnologije iejo, zbirajo, obdelujejo podatke, jih
kasneje analizirajo in kritino ovrednotijo ter nazadnje s pomojo informacijske tehnologije
tudi oblikujejo in predstavijo. Pri tem jih spodbuja, da pripravijo predstavitev referata,
seminarske naloge ipd. ob podpori elektronskih prosojnic, obdelajo podatke s statistinimi
programskimi orodji, kot je npr. Excel itd. Pomembno je, da uitelj uence usmeri
6.4 METODE POUEVANJA IN UENJA
Pouk psihologije naj bo pester in dinamien, tako z vidika uporabljenih unih metod, kot z
vidika uporabljenih organizacijskih oblik.
Pouk naj bo aktiven, taken, da omogoa dijakinjam in dijakom refleksijo izkustva,
avtonomijo v razmiljanju, kritino analizo in ustvarjalnost: reevanje problemov, debato,
delo z besedili (analiza, evalvacija, primerjava), igranje vlog in simulacije, interaktivne igre,
-
22
tudije primera, projektno uno delo, eksperimentiranje in vaje v izvajanju. Razlaga naj bo
problemsko obarvana, temelji naj na raziskavah. Frontalno delo naj se izmenjuje z
individualnim in skupinskim (sodelovalno uenje). Kljunega pomena je tudi navezovanje
novih psiholokih pojmov na predznanje dijakov/dijakinj, prepoznavanje njihovih lainih
pojmovanj in spreminjanje le-teh, ko so zmotna (neutemeljena, nasprotujoa znanstvenim
spoznanjem).
7 VREDNOTENJE DOSEKOV
Pri predmetu Psihologija uitelj uporablja razline naine preverjanja znanja vrednotenja
dosekov: pisne in ustne preizkuse, ocenjuje veine in samostojne izdelke.
Pri pisnem preverjanju uitelj uporabi razline tipe nalog. S samostojnimi in skupinskimi
izdelki dijakov (npr. z referati, raziskovalnimi nalogami, raznovrstni projekti in razlinimi
avtentinimi nalogami) uitelj/-ica preverja razline veine (veine sodelovanja in
komunikacije, argumentacije, uporabo raziskovalne metodologije).
Uitelj preverja obvladovanje doloenih kompetenc pri vajah in nastopih. Dijake in dijakinje
spodbuja k zavestni refleksiji lastnega napredovanja na podroju vseh teh kompetenc.
Usmerja jih v samorefleksijo in samoocenjevanje, s tem pa v ozaveanje in prevzemanje
(so)odgovornosti za lastne doseke in razvoj.