1

UNI NART

PSIHOLOGIJA Gimnazija

Splona, klasina in strokovna gimnazija

Obvezni predmet (70 ur)

2

UNI NART

PSIHOLOGIJA

Gimnazija; Splona, klasina in strokovna gimnazija

Obvezni predmet (70 ur)

Predmetna komisija za posodabljanje unega narta za psihologijo:

mag. Tanja Rupnik Vec, Zavod RS za olstvo, predsednica

dr. Cirila Peklaj, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, lanica

mag. Alenka Kompare, Srednja ola Sreka Kosovela Seana, lanica

mag. Jasna Vuradin Popovi, Gimnazija Murska Sobota, lanica

Pri posodabljanju unega narta je predmetna komisija za posodabljanje unega narta za

psihologijo izhajala iz obstojeega unega narta za psihologijo iz leta 1998, upotevala je

mnenja in nasvete uiteljev, svetovalcev in drugih strokovnjakov ter doslej objavljena dela

slovenskih in tujih avtorjev v zvezi s pouevanjem psihologije.

Recenzenta:

dr. Drago agar

mag. Barbara Debeljak

Uredila: Nataa Purkat Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 14. 2. 2008.

3

Kazalo

1 OPREDELITEV PREDMETA............................................................................................ 4 2 SPLONI CILJI/KOMPETENCE ...................................................................................... 4 3 CILJI IN VSEBINE .............................................................................................................. 5

3.1 Psihologija kot znanost..................................................................................................... 5 3.1.1 Predmet in metode psihologije .................................................................................. 5

3.2 ustva in motivacija......................................................................................................... 6 3.2.1 ustva........................................................................................................................ 6 3.2.2 Motivacija.................................................................................................................. 7

Izbirno:...................................................................................................................................... 8 3.3 Spoznavanje ..................................................................................................................... 8

3.3.1 Obutenje in zaznavanje............................................................................................ 8 3.3.2 Uenje in pomnjenje.................................................................................................. 9 3.3.3 Miljenje.................................................................................................................. 10

3.4 Osebnost ......................................................................................................................... 11 3.4.1 Osebnost in razvoj osebnosti................................................................................... 11 3.4.2 Sposobnosti ............................................................................................................. 12

3.5 Medosebni odnosi .......................................................................................................... 12 3.5.1 Socializacija in skupine........................................................................................... 12 3.5.2 Medosebni odnosi in komunikacija......................................................................... 13 3.5.3 Stalia, predsodki in moralni razvoj ...................................................................... 14

4 PRIAKOVANI DOSEKI............................................................................................... 15 5 MEDPREDMETNE POVEZAVE..................................................................................... 16 6 DIDAKTINA PRIPOROILA ....................................................................................... 16

6.1 Vrstni red obravnave unih vsebin................................................................................. 16 6.2 Doseganje razlinih ciljev in razlinih ravni znanja pri pouku...................................... 17 6.3 Spodbujanje in razvoj kompetenc .................................................................................. 19

6.3.1 Uenje uenja .......................................................................................................... 19 6.3.2 Socialne in dravljanske kompetence ..................................................................... 19 6.3.3 Sporazumevanje v maternem jeziku ....................................................................... 19 6.3.4 Samoiniciativnost in podjetnost .............................................................................. 20 6.3.5 Matematine kompetence in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji ......... 20 6.3.6 Kulturna zavest in izraanje .................................................................................... 20 6.3.7 Digitalna pismenost in informacijsko-komunikacijska pismenost.......................... 21

6.4 Metode pouevanja in uenja......................................................................................... 21 7 VREDNOTENJE DOSEKOV......................................................................................... 22

4

1 OPREDELITEV PREDMETA

Psihologija je splono izobraevalni predmet, ki zajema temeljna znanstvena spoznanja o

lovekovi duevnosti, osebnosti, vedenju in ivljenju v drubi. Pri predmetu se dijakinje in

dijaki seznanijo s temeljnimi metodami psiholokega prouevanja ter povezujejo in primerjajo

psiholoka spoznanja z ustreznimi spoznanji na drugih znanstvenih podrojih.

Temeljni namen predmeta je posredovanje celostnega psiholokega pogleda na loveka in na

njegovo ivljenje v drubi kot sestavino splone izobrazbe posameznika v sodobnem svetu.

Psihologija tudi omogoa in spodbuja uporabo psiholokih spoznanj v ivljenju posameznika

in njegovih odnosih z drugimi.

2 SPLONI CILJI/KOMPETENCE

Pri uenju psihologije bodo dijakinje/dijaki:

spoznavali temeljne pojme in zakonitosti v psihologiji,

povezovali psiholoka teoretina spoznanja z vsakodnevnimi izkunjami in

situacijami,

razvijali sposobnost kritine presoje rezultatov znanstvenega raziskovanja in

sposobnost njihovega povezovanja z drugimi psiholokimi spoznanji,

razvijali zmonost samorefleksije ter spreminjanja samega sebe in svojega ravnanja,

razvijali strategije vseivljenjskega uenja,

razvijali spretnosti v medosebnih odnosih, se uili uinkovitega sporazumevanja,

sodelovanja ter kakovostnih in odgovornih medsebojnih odnosov,

razvijali zavest o razlinih nainih ohranjanja psihinega blagostanja posameznika in

se jih uili uporabljati.

5

3 CILJI IN VSEBINE

Uni nart navaja delitev znanj na splona znanja in posebna znanja. Splona znanja so

opredeljena kot znanja, potrebna za splono izobrazbo in so namenjena vsem

dijakom/dijakinjam, zato jih mora uitelj/uiteljica obvezno obravnavati. Posebna znanja

opredeljujejo dodatna ali poglobljena znanja, ki jih uitelj/uiteljica obravnava glede na

zmonosti in interese dijakov. Posebna znanja so pri vsakem poglavju zapisana v sklopu

ciljev oz. vsebin, oznaenih s pojmom izbirno

.

3.1 PSIHOLOGIJA KOT ZNANOST

3.1.1 Predmet in metode psihologije

CILJI

Dijakinje/dijaki:

Opredelijo psihologijo in jo razmejijo od drugih znanosti ter razlikujejo poklic

psihologa od drugih sorodnih poklicev.

Opiejo znanstveno metodo, razlikujejo znanstveno od neznanstvenega spoznavanja in

ga ponazorijo s primeri.

Razumejo pomen psihologije za posameznika in drubo ter zmorejo kritino presojati

monost zlorabe psiholokih spoznanj.

Izbirno:

Razumejo cilje psihologije in razlikujejo glavne psiholoke panoge.

Razumejo in razlikujejo eksperimentalne in opisne ali neeksperimentalne metode.

Poznajo razline raziskovalne tehnike.

Razlikujejo in kritino vrednotijo razline psiholoke smeri.

Poznajo razvoj psihologije v Sloveniji.

VSEBINE

opredelitev psihologije: duevni procesi, osebnost, vedenje,

znanstvena metoda, znanstveno in neznanstveno spoznavanje,

opazovanje (ekstraspekcija in introspekcija),

Izbirno:

cilji psihologije, panoge psihologije (teoretine in praktine),

6

eksperimentalne in opisne ali neeksperimentalne metode,

raziskovalne tehnike: intervju, vpraalnik, ocenjevalne lestvice, psiholoki test,

psihoanaliza, vedenjska smer, humanistina smer, kognitivna smer.

3.2 USTVA IN MOTIVACIJA

3.2.1 ustva

CILJI

Dijakinje/dijaki:

Opredeljujejo pojem ustva ter opisujejo in s primeri ponazarjajo znailnosti ustev.

Razvrajo ustva po razlinih merilih, jih opisujejo in ponazarjajo s primeri (temeljna

in kompleksna ustva, afekti in razpoloenja).

Poznajo nebesedno izraanje posameznih ustev ter ta znanja uporabljajo pri

sporazumevanju.

Analizirajo in interpretirajo ustvovanje v konkretnih ivljenjskih situacijah.

Razumejo ustveno zrelost ter se uijo ozaveati in razumevati lastna ustva,

razvijajo zmonost uravnavanja ustev, obutljivost in empatijo za druge ljudi.

Izbirno:

Presojajo pomen ustev v razlinih ivljenjskih situacijah.

Razumejo povezanost ustvovanja z drugimi duevnimi procesi in vedenjem.

Razumejo bioloko podlago ustvovanja.

Poznajo tehnike sproanja, jih kritino vrednotijo in uporabljajo.

Poglabljajo razumevanje nekaterih ustev in razvijajo sposobnost njihovega

uravnavanja: ljubezen, zaljubljenost, jeza, ljubosumje, alost

Razume motnje povezane s ustvovanjem.

VSEBINE

pojem ustva, sestavni elementi ustva,

znailnosti ustev: veselja, jeze, strahu, ljubezni, alosti,

temeljna in kompleksna ustva, afekti in razpoloenja,

nebesedno izraanje ustev (nain govorjenja, govorica telesa),

ustvena zrelost: ustreznost ustev, uravnavanje ustev, raznolikost ustev,

7

Izbirno:

vloga ustev,

fizioloko vzburjenje, moganska aktivnost, poligraf,

tehnike sproanja (avtogeni trening, joga, meditacija ),

ljubezen in zaljubljenost, ljubosumje

razpoloenjske motnje, anksiozne motnje.

3.2.2 Motivacija

CILJI

Dijakinje/dijaki:

Razumejo motivacijski proces ter analizirajo in interpretirajo ravnanje posameznika z

vidika njegove motivacije.

Ozaveajo lastno motivacijo in razvijajo strategije samo-motiviranja za razline

dejavnosti ter razumejo povezanost med motivacijo in uspenostjo na razlinih

ivljenjskih podrojih.

Razlikujejo frustracijo, konflikt in stres ter analizirajo njihov nastanek in posledice.

Razumejo razline dejavnike, ki vplivajo na naine spoprijemanja z obremenitvami.

Analizirajo ustvovanje, razmiljanje in ravnanje v konkretnih obremenjujoih

situacijah in presojajo njihovo konstruktivnost ter razvijajo bolj uinkovite naine

spoprijemanja z obremenitvami.

Izbirno:

Razumejo vplive zavestne in nezavedne motivacije na lovekovo delovanje.

Razlikujejo razline obrambne mehanizme in jih prepoznavajo v ravnanju ljudi.

Razumejo razline naine zadovoljevanja potreb in jih ponazori s primeri.

Razumejo razline teorije motivacije, jih medsebojno primerjajo, kritino vrednotijo

ter uporabljajo pri interpretaciji motivacije posameznika v vsakodnevnih ivljenjskih

situacijah.

VSEBINE

motivacijski proces (potrebe, motivacijska dejavnost, cilji, vrednote),

notranja in zunanja motivacija,

hierarhija motivov po Maslowu,

8

frustracija, vrste konfliktov, stres - potek in posledice stresa,

dejavniki spoprijemanja z obremenitvami (osebnostna vrstost ), naini

spoprijemanja: konstruktivno in nekonstruktivno,

Izbirno:

zavestna in nezavedna motivacija,

obrambni mehanizmi (npr. potlaitev, projekcija, racionalizacija, kompenzacija),

naini zadovoljevanja potreb: homeostatino in progresivno,

teorije motivacije (psihodinamine, humanistine teorije itd.).

3.3 SPOZNAVANJE

3.3.1 Obutenje in zaznavanje

CILJI

Dijakinje/dijaki:

Razumejo proces obutenja in zaznavanja ter presojajo pomen zaznavanja za loveka.

Pojasnjujejo in s primeri ponazarjajo naela zaznavne organizacije.

Spozna zmotne zaznave in razume njihov nastanek.

Izbirno:

Opredeljujejo pozornost, na primerih razlagajo in presojajo pomen notranjih in

zunanjih dejavnikov pozornosti, uporabljajo ta znanja pri analizi in presoji ivljenjskih

situacij, npr. oglaevanja.

Analizirajo in presojajo vpliv razlinih dejavnikov na zaznavanje.

Razumejo bioloko podlago procesov obutenja in zaznavanja.

VSEBINE

proces obutenja, proces zaznavanja, elementi zaznavnega procesa (draljaj, utilo,

utnice, zaznavna sredia v moganih),

zaznavna organizacija, naela zaznavne organizacije,

zmotne zaznave: iluzije in halucinacije,

Izbirno

pozornost, notranji in zunanji dejavniki pozornosti,

psiholoki dejavniki zaznavanja (motivacija, ustva, znanje in izkunje),

9

struktura utnih organov, razline utnice, primarna in sekundarna sredia v

moganih.

3.3.2 Uenje in pomnjenje

CILJI

Dijakinje/dijaki:

Razumejo proces uenja in pomnjenja in pojasnjujejo njun pomen v ivljenju.

Pojasnijo, razlikujejo in s primeri ponazorijo razline oblike uenja ter presojajo

uinkovitost posamezne oblike.

Pojasnjujejo in s primeri ponazarjajo koliinske in kakovostne (vsebinske) spremembe

pri zapomnitvi gradiva.

Razlagajo in ocenjujejo pomen sposobnosti, motivacije, ustev in unih stilov za

uenje.

Poznajo in uporabljajo razline strategije za izboljanje zapomnitve in uspeneje

uenje.

Uporabljajo pridobljeno znanje o dejavnikih in strategijah uenja za uravnavanje

lastnega procesa uenja: prepoznavajo lastne strategije uenja, ugotavljajo njihove

prednosti in pomanjkljivosti ter nartujejo izboljave.

Izbirno:

Pojasnjujejo proces pomnjenja in priklica informacij s tristopenjskim modelom

spomina.

Razumejo pojem kompetenca in presojajo pomen razlinih kompetenc v razlinih

ivljenjskih situacijah.

Poglabljajo poznavanje raznovrstnih strategij uenja in samoregulacije, jih

uporabljajo, sistematino spremljajo in vrednotijo njihovo uinkovitost.

VSEBINE

pojmi uenje, pomnjenje,

oblike uenja: klasino pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, modelno uenje,

besedno uenje,

koliinske in kakovostne spremembe v zapomnitvi,

10

strategije uenja (npr. ponavljanje, elaboracija, organizacija, nartovanje, spremljanje,

vrednotenje in uravnavanje),

uni stil (npr. vidni, sluni, kinestetini),

Izbirno:

tristopenjski model spomina (trenutni spomin, kratkotrajni spomin, dolgotrajni

spomin),

kompetence (medosebne, uenje uenja ),

strategije uenja in samoregulacije.

3.3.3 Miljenje

CILJI

Dijakinje/dijaki:

Opredeljujejo pojem miljenje, razlikujejo razline vrste miljenja in presojajo njihov

pomen v olskih situacijah ter vsakdanjem ivljenju.

Opredeljujejo in s primeri ponazarjajo ustvarjalnost ter pojasnjujejo in vrednotijo

dejavnike ustvarjalnosti.

Izbirno:

Pojasnjujejo faze ustvarjalnega procesa in uporabljajo razline tehnike za spodbujanje

ustvarjalnega miljenja pri svojem delu.

Razumejo razline strategije reevanja miselnih problemov, jih uporabljajo in ob tem

razvijajo kritino miljenje.

Razumejo stopnje razvoja miljenja po Piagetu.

Razvijajo zmonost argumentiranja: analizirajo in presojajo kakovost lastnih in tujih

argumentov; izgrajujejo lastne argumente.

VSEBINE

pojem miljenje, vrste miljenja: divergentno in konvergentno, realistino in

domiljijsko, konkretno in abstraktno,

ustvarjalnost in dejavniki ustvarjalnosti: divergentno miljenje, znanje, avtonomnost,

notranja motivacija, izkunje, radovednost, osebnostne lastnosti

Izbirno:

faze ustvarjalnega procesa, tehnike ustvarjalnosti (npr. moganska nevihta, PMI),

11

strategije reevanja miselnih problemov, zaprti in odprti problemi,

stopnje razvoja miljenja po Piagetu, proces miselne adaptacije,

argument, vrste razlogov, s katerimi podpiramo trditve (posamini primeri, konkretne

izkunje, znanstvena spoznanja ), zmote v argumentaciji

3.4 OSEBNOST

3.4.1 Osebnost in razvoj osebnosti

CILJI

Dijakinje/dijaki:

Razumejo pojem osebnost in osebnostna lastnost ter opiejo podroja samopodobe;

presojajo pomen realne samopodobe za loveka.

Razumejo pomen vplivov dednosti in vplivov okolja pri razvoju osebnosti in njihovo

medsebojno povezanost.

Poznajo razvojne znailnosti v razlinih obdobjih ivljenja in jih znajo povezati s

svojim ivljenjem.

Razumejo, da posameznikov psihini razvoj traja celo ivljenje.

Izbirno:

Razumejo in vrednotijo temeljne znailnosti razlinih teorij osebnosti.

Razumejo monosti samo-uravnavanje lastnega ivljenja (nartovanje, odloanje) in

jih uporabljajo pri ohranjanju psihinega blagostanja.

Razumejo kompleksnost pojma duevno zdravje, poznajo najpogosteje duevne

motnje in razline pristope za njihovo obravnavo.

VSEBINE

osebnost, osebnostna lastnost, samopodoba,

vplivi dednosti in vplivi okolja, interakcija med dednostjo in okoljem, raziskave

dvojkov,

razvojna obdobja (otrotvo, adolescenca, odraslost).

Izbirno:

12

teorije osebnosti: strukturne, psihoanalitine, humanistine, kognitivne, vedenjske

teorije,

pojem duevno zdravje, duevne motnje (depresija, anksiozne motnje, motnje

hranjenja, odvisnost od drog ), psiholoko svetovanje in psihoterapija.

3.4.2 Sposobnosti

CILJI

Dijakinje/dijaki:

Opredeljujejo pojem inteligentnost ter pojasnjujejo in presojajo pomen inteligentnosti.

Razumejo eno od teorij inteligentnosti in ponazarjajo njeno uporabnost na razlinih

podrojih posameznikovega delovanja.

Razlagajo odnos med inteligentnostjo in ustvarjalnostjo.

Izbirno:

Razumejo in presojajo medosebne in medskupinske razlike v inteligentnosti.

Presojajo pomen merjenja inteligentnosti.

Razumejo koncept ustvene inteligentnosti.

VSEBINE

sposobnosti, inteligentnost,

teorije inteligentnosti (npr. Thurstone, Gardner ),

Izbirno:

medosebne in medskupinske razlike v inteligentnosti,

IQ, merjenje inteligentnosti, testi inteligentnosti,

ustvena inteligentnost.

3.5 MEDOSEBNI ODNOSI

3.5.1 Socializacija in skupine

CILJI

Dijakinje/dijaki:

13

Opredeljujejo pojem socializacija ter razlagajo in ocenjujejo vpliv socializacije na

lovekovo osebnost.

Izbirno:

Razlagajo in ocenjujejo psiholoke funkcije druine ter opisujejo in s primeri

ponazarjajo naine vzgajanja (vzgojne stile).

Reflektirajo in pojasnjujejo pomen razlinih socialnih vlog in vpliv pripadnosti

razlinim skupinam na lastno doivljanje in vedenje.

Razumejo temeljne znailnosti strukture in dinamike majhnih skupin ter uporabljajo to

znanje pri interpretiranju dogajanja v majhnih skupinah.

VSEBINE

socializacija (primarna, sekundarna, terciarna),

Izbirno:

druina: funkcije, vzgojni stili (avtoritarni, permisivni, avtoritativni, brezbrini),

socialna skupina (formalna in neformalna) in socialne vloge,

struktura skupine, procesi v skupini, faze razvoja skupine.

3.5.2 Medosebni odnosi in komunikacija

CILJI

Dijakinje/dijaki:

Razumejo in s primeri ponazarjajo razline vrste vedenja v medosebnih odnosih ter

ocenjujejo njegove posledice.

Razumejo komunikacijske veine in jih uinkovito uporabljajo pri sporazumevanju.

Analizirajo in presojajo kakovost in uinkovitost komunikacije udeleencev v

konkretni ivljenjski situaciji.

Izbirno

Poznajo znailnosti socialnega zaznavanja in razumejo vpliv socialnega zaznavanja na

medosebne odnose.

Razumejo agresivno vedenje in razlagajo njegov razvoj z razlinimi teorijami.

VSEBINE

14

prosocialno vedenje (altruistino vedenje, sodelovanje), proindividualno vedenje

(egoistino vedenje, tekmovanje, asertivno vedenje), disocialno vedenje,

komunikacijske veine (npr. sprejemanje in oddajanje sporoil, dajanje podpore,

reevanje konfliktov itd.)

Izbirno:

socialno zaznavanje, napake pri socialnem zaznavanju,

agresivno vedenje, teorije agresivnosti: bioloka, vedenjska oz. socialna, frustracijska.

3.5.3 Stalia, predsodki in moralni razvoj

CILJI

Dijakinje/dijaki:

Razumejo stalia, stereotipe in predsodke ter njihov nastanek in vpliv na vedenje in

medosebne odnose.

Se uijo argumentirano zagovarjati lastna stalia, ozaveajo lastne predsodke in

razvijajo strpnost in spotovanje do drugih ljudi.

Razumejo vrednote, njihov razvoj in vpliv vrednot na doivljanje in ravnanje

posameznika.

Izbirno:

Razumejo razvoj moralnega presojanja in interpretira moralne presoje z vidika

Kohlbergovih stopenj moralnega razvoja.

VSEBINE

stalia (komponente stali, oblikovanje in spreminjanje stali), stereotipi, predsodki

(vrste predsodkov, stopnje izraanja predsodkov),

vrednote (kategorije vrednot, razvoj vrednot),

Izbirno:

stopnje razvoja moralnega presojanja po Kohlbergu.

15

4 PRIAKOVANI DOSEKI

Dijakinja/ dijak:

Pozna in razume nekatere temeljne pojme in modele s podroja psihologije in jih

uporablja pri analizi in interpretaciji ravnanja ljudi v vsakodnevnih situacijah (osnovne

kompetence v znanosti in tehnologiji).

Zmore samorefleksijo in uravnavanje lastnega razmiljanja, doivljanja in ravnanja v

raznovrstnih situacijah:

v unih situacijah: razume zakonitosti procesa uenja, raznovrstnih strategije uenja ter dejavnike, ki vplivajo na uenje; to znanje uporablja pri nartovanju, zavestnem

nadzoru in samostojnem uravnavanju lastnega procesa uenja (kompetenca uenje

uenja),

v medosebnih situacijah: pozna raznovrstne socialne veine (npr. posluanje, spraevanje, samorazkrivanje, empatija, reevanje konfliktov itd.) in jih uporablja;

razmilja o svojih socialnih veinah, identificira njihove prednosti in pomanjkljivosti

in jih sistematino nadgrajuje (socialne kompetence, iniciativnost in podjetnost).

Razpravlja o doloenem psiholokem problemu: oblikuje stalie in ga utemelji z vidika

psiholokih spoznanj (teorija, raziskave). Analizira lastne in tuje utemeljitve in jih

vrednoti. Ko razpravlja, upoteva kriterije kakovostnega sporazumevanja

(sporazumevanje v maternem jeziku, osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji,

kritino miljenje)

Kompetence dokazuje dijakinja ali dijak z raznovrstnimi preizkusi znanja in spretnosti ter z

raznovrstnimi izdelki (npr. tudije primera, analize, predstavitve, miselni vzorci, seminarske

naloge, refleksije, portfolio itd.).

16

5 MEDPREDMETNE POVEZAVE

tevilne vsebine, ki so vkljuene v uni nart za psihologijo, so interdisciplinarne in se lahko

povezujejo s spoznanji drugih znanosti, npr. sociologijo (socializacija, druina, vrednote),

filozofijo (smeri v psihologiji, miljenje, osebnost ), biologijo (ivni sistem, mogani,

dednost), matematiko (razumevanje in interpretiranje rezultatov psiholokih raziskav),

slovenskim jezikom in knjievnostjo (interpretacija doivljanja, razmiljanja in ravnanja

literarnih junakov skozi prizmo psiholokih pojmov), tujim jezikom (branje preprostejih

strokovnih besedil v tujem jeziku) itd. Posebej pomembno pa se nam zdi povezovanje s

knjinico in knjiniarjem, ki lahko uencem nudi dodatne usmeritve in podporo pri iskanju,

izbiranju in uporabi virov.

6 DIDAKTINA PRIPOROILA

6.1 VRSTNI RED OBRAVNAVE UNIH VSEBIN

Uiteljica/uitelj je v okviru unega narta avtonomna/ avtonomen pri doloanju tevila ur

namenjenih obravnavi une teme in pri doloanju zaporedja une snovi. Predlagano zaporedje

unih vsebin predstavlja zgolj priporoilo, v okviru katerega nartuje uitelj vse aktivnosti v

razredu (obravnava snovi, ponavljanje in utrjevanje snovi, preverjanje in ocenjevanje znanja).

Temeljno vodilo in pogoj je, da se program realizira ob upotevanju strokovnih in didaktinih

nael.

Uni nart predvideva tudi doloeno tevilo ur (30 %) za obravnavo vsebin po strokovni

presoji uitelja in v skladu z interesi dijakov. Izbirne vsebine v unem nartu predstavljajo

zgolj predlog, uitelj pa lahko obravnava tudi vsebine izven predlaganega okvira, po lastni

presoji in v skladu z morebitnimi specifinimi interesi dijakov.

14 % ur (10 ur) je namenjenih laboratorijskim vajam, ki se izvajajo v okviru prvih 70 ur

pouka psihologije (v prvem letu). Kompetence, ki jih spodbujamo pri predmetu psihologija,

vkljuujejo tudi pomembna proceduralna, ne le deklarativna znanja. Proceduralna znanja pa

lahko razvijamo edino tako, da jih uenci vadijo v razlinih situacijah, to pa zadeva delo v

17

majhnih skupinah (do 16 uencev). Zgolj delo v manjih skupinah namre omogoa

kakovostno izvedbo dejavnosti, ki omogoajo realizacijo naslednjih splonih ciljev: Uenci

razvijajo zmonost samorefleksije ter spreminjanja samega sebe in svojega ravnanja ter

odgovornost za lastno razmiljanje, doivljanje in ravnanje, Uenci razvijajo spretnosti v

medosebnih odnosih, se uijo uinkovitega sporazumevanja, sodelovanja ter kakovostnih in

odgovornih medsebojnih odnosov, Uenci razvijajo zavest o razlinih nainih ohranjanja

psihinega blagostanja posameznika in se jih uijo uporabljati, zato je delo v majhnih

skupinah v minimalnem obsegu 10 ur obvezno. Pri vajah skozi interakcijske vaje, socialne

igre, ponovitve psiholokih eksperimentov in z drugimi aktivnimi metodami povezujejo

spoznanja psihologije z neposredno izkunjo in tako sistematino dosegajo zgoraj zapisane

cilje ter razvijajo nekatere temeljne kompetence, predvsem socialne kompetence, uenje

uenja ter samoiniciativnost in podjetnost.

6.2 DOSEGANJE RAZLINIH CILJEV IN RAZLINIH RAVNI ZNANJA PRI

POUKU

Pri predmetu psihologija dosegamo razline cilje in razvijamo razline kompetence, ki

vkljuujejo psiholoka spoznanja, veine (medosebna komunikacija ), stalia in vrednote

(pozitiven odnos do sebe, drugih ljudi in kultur). Ker poleg znanja spodbujamo tudi druge

vidike kompetenc lahko to dosegamo zgolj z aktivnimi metodami dela, razlinimi vajami in

praktinim izvajanjem.

Spoznavne kompetence dosegamo na treh ravneh: 1. poznavanje, 2. razumevanje in uporaba

in 3. viji cilji. Vse tri spoznavne ravni so med seboj tesno prepletene: vijih ciljev ni mogoe

dosegati, e uenci ne poznajo in razumejo temeljnih konceptov, na drugi strani pa je

razvijanje razumevanja temeljnih konceptov bolj uinkovito, e jih uenci konstruirajo skozi

in skupaj z procesnimi znanji.

Raven poznavanja obsegajo naloge, ki uenca usmerjajo v obnavljanje in prepoznavanje

navajanje, natevanje, opisovanje, prepoznavanje, opredeljevanje, poimenovanje. Poznavanje

dejstev in principov, eksperimentov itd. je nujen predpogoj za doseganje ciljev na vijih

ravneh.

18

Raven razumevanje in uporabe zajema odgovore na vpraanja 'zakaj' in 'kako' oz. naloge, ki

usmerjajo uenca v navajanje svojih primerov, razlago odnosov med pojavi, uporabo

nauenih principov v neznanih situacijah.

Viji cilji pa obsegajo analizo, sintezo in vrednotenje raznovrstnih pojavov (situacij, trditev,

besedil, eksperimentov, ravnanja, perspektive govorcev itd.). Analiza predpostavlja lenitev

na sestavne dele (razlikuj, razleni, primerjaj, interpretiraj ), sinteza izgradnjo novih celot

(povei, sestavi, izpelji, napovej ), vrednotenje pa presojo na temelju jasno opredeljenih

kriterijev.

Pri nartovanju dejavnosti in miselnih izzivov naj uitelj/uiteljica razmilja tudi o temeljnih

miselnih procesih, ki jih posamezna dejavnost oz. problemska situacija izzove. Tako naj

dijakinji/dijaku omogoi, da v dejavnostih primerja, razvra, razmilja induktivno in

deduktivno, reuje probleme, eksperimentira, napoveduje, argumentira in izgrajuje podporo

lastnim staliem.

Druga dva vidika kompetenc (spretnostni in vrednotni) se nanaata na razvijanje razlinih

ustvenih, motivacijskih, unih, miselnih in socialnih spretnosti ter kompetenc

dijakinje/dijaka, npr. sposobnosti sporazumevanja, reevanja medosebnih konfliktov,

konstruktivnega sooanja z obremenitvami, ustreznega uravnavanja ustev, uinkovitega

nartovanja uenja in razvijanja unih strategij ter ustvarjalnega in kritinega miljenja.

Njihovo uresnievanje predpostavlja uenje, ki temelji na refleksiji osebne izkunje

posameznika, umeene v kontekst strokovnih pojmov in izvajanju (treningu) teh vein.

Psihologija ima velik potencial za spodbujanje socialnega in osebnostnega razvoja dijakov.

Pomembno je, da uitelj upoteva individualne potrebe, interese in zmonosti uencev, kar je

e posebej pomembno pri pouevanju uencev s posebnimi potrebami. Pouevanje in

preverjanje ter ocenjevanje znanja naj v teh primerih uitelj individualizira oz. v celoti

prilagodi posebnostim uenca, pri tem pa upoteva veljavni pravilnik ter individualni program

uenca s posebnimi potrebami.

Uitelj psihologije lahko z ustreznimi naini dela spodbuja razvoj raznovrstnih kompetenc

uenca. Spodaj navajamo nekaj primerov.

19

6.3 SPODBUJANJE IN RAZVOJ KOMPETENC

Uitelj psihologije lahko z ustreznimi naini dela spodbuja razvoj raznovrstnih kompetenc

uenca. Spodaj navajamo nekaj primerov.

6.3.1 Uenje uenja

Uitelj psihologije omogoa uenje uenja, kadar dijakinje in dijake usmerja v refleksijo o

lastnem procesu uenja, k spoznavanju lastne une strategije in naravnanosti ter jih spodbuja,

da se uijo lastno uenje nartovati, zavestno nadzirati in samostojno uravnavati. e posebej

pomembno izhodie za razvoj te kompetence predstavlja obravnava unega poglavja Uenje

in pomnjenje oziroma obravnavanje zakonitosti procesa uenja, ki je eden temeljnih duevnih

procesov. Ob obravnavi tega poglavja dijaki in dijakinje usvajajo temeljne pojme s tega

podroja, izgrajujejo razumevanje zakonitosti procesa uenja, raznovrstnih oblik uenja ter

dejavnikov, ki vplivajo na uenje (strategije, metode in tehnike uenja, stili uenja,

motivacijske in ustvene znailnosti uenca itd.) v konkretni uni situaciji in se uijo vsa ta

znanja uporabljati. V tem procesu izgrajujejo temeljni teoretski okvir, ki lahko predstavlja

orodje za nadaljnjo samorefleksijo in samoregulacijo uenja pri tem predmetu, pri drugih

unih predmetih ter v unih situacijah v ivljenju. S tem uitelj psihologije spodbuja procese

vseivljenjskega uenja.

6.3.2 Socialne in dravljanske kompetence

Uitelj psihologije omogoa uenje socialnih kompetenc, kadar spodbuja dijakinje in dijake v

refleksijo o lastnih socialnih veinah v konkretnih ivljenjskih situacijah, v analizo lastnih

prednosti in pomanjkljivosti ter v preseganje slednjih. Ob obravnavi razlinih tematskih

sklopov (npr. osebnost, medosebni odnosi, motivacija, miljenje itd.) izgrajujejo dijaki in

dijakinje razumevanje temeljnih pojmov in zakonitosti v razmiljanju, doivljanju in ravnanju

posameznika, s tem pa pojmovno mreo, ki usmerja in olajuje samorefleksijo. V

samorefleksijo in samoregulacijo socialnih vein usmerja dijakinje in dijake tudi pri delu v

skupinah in s sistematinim treningom vein pri laboratorijskih vajah.

6.3.3 Sporazumevanje v maternem jeziku

Uitelj psihologije omogoa uenje sporazumevalnih zmonosti, kadar spodbuja dijake v

branje raznovrstnih besedil, ki obravnavajo psiholoko problematiko, oz. kadar dijake

20

spodbuja v analizo in kritino presojo teh besedil. Razvoj te kompetence omogoa tudi takrat,

kadar organizira razprave o obravnavani snovi. Dijake/dijakinje usmerja v izmenjevanje

izkuenj, kar predstavlja izhodie za izpeljavo raznovrstnih sklepov, vasih ugotavljanje

zakonitosti. Uitelj dosega cilje pouevanja z razlinimi aktivnimi metodami uenja, ki

dijake/dijakinje spodbujajo k dejavnostim, ki razvijajo sposobnosti pisnega in ustnega

sporazumevanja. Sporazumevalne zmonosti lahko razvijamo z omenjenimi dejavnostmi ob

obravnavi vseh poglavij predmeta psihologije in pri laboratorijskih vajah.

6.3.4 Samoiniciativnost in podjetnost

Uitelj psihologije omogoa (spodbuja) razvoj podjetnikih spretnosti (vein) in

naravnanosti, kadar usmerja dijake/dijakinje v reevanje problemov, nartovanje,

organiziranje in odloanje: kadar jih spodbuja, da si npr. ob obravnavi neke psiholoke

tematike postavljajo raznovrstna vpraanja, nato pa jih usmerja, da samostojno iejo

odgovore nanje; kadar jih spodbuja k iskanju reitev za doloene probleme, izdelavi narta

reevanja tega problema (npr. pri nartovanju raziskovalne naloge, projekta) ter uresnievanju

nartovanih dejavnosti (npr. izvedbi projekta, izdelavi avtentine naloge). Pomembno je, da

dijake/dijakinje usmerja v samorefleksijo o razmiljanju, doivljanju in ravnanju v teh

dejavnostih in jim omogoi, da spremljajo svoj napredek glede na jasno predstavljene in

vnaprej oblikovane kriterije (npr. kakovostne komunikacije, uporabe virov, uinkovitega

sodelovanja z drugimi).

6.3.5 Matematine kompetence in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji

Uitelj psihologije spodbuja dijake in dijakinje k razvoju matematine kompetentnosti ko jih

usmerja v analizo in interpretacijo rezultatov, ki so podani z matematinimi sredstvi

(diagrami, tabele itd.), ter v primerjavo svoje interpretacije z interpretacijo avtorja. Temeljno

razumevanje statistike razvija in spodbuja tudi v primeru, ko dijaki/dijakinje ugotavljajo in

interpretirajo svoje rezultate na izbranem psiholokem testu (vpraalniku) ter jih primerjajo z

rezultati soolcev.

6.3.6 Kulturna zavest in izraanje

Uitelj psihologije spodbuja razvoj medkulturne kompetence, kadar usmerja dijakinje in

dijake v preuevanje razlik v razmiljanju, doivljanju in ravnanju pripadnikov razlinih

kulturnih okolij, npr. v raziskovanje kulturno pogojenih razlik v nainih izraanja ustev, v

21

vrednotnih sistemih, staliih, naravnanostih v komunikaciji. Dijake/dijakinje ob obravnavi

psihinih procesov, osebnosti in vedenja spodbuja k analizi lastnega doivljanja in ravnanja.

Dijake/dijakinje spodbuja, da kritino razmiljajo o znailnostih vekulturnih in ve-etninih

skupnosti v poglavjih Socializacija in skupine, Medosebni odnosi in komunikacija, Stalia

predsodki in moralni razvoj, ter da sistematino razmiljajo in ozaveajo lasten odnos do

raznovrstnih kultur.

Kulturna vzgoja je sestavni del vseh predmetov in predstavlja enega od temeljev za

posameznikov ustvarjalni pristop do kulturnega, estetskega, etinega. Zato naj tudi uitelj

psihologije spodbuja uence k spremljanju kulturnih dejavnosti in k aktivnemu vkljuevanju

vanje ter k raziskovanju vloge umetnikega izraanja posameznika v njegovem osebnostnem

razvoju in ivljenju v skupnosti.

6.3.7 Digitalna pismenost in informacijsko-komunikacijska pismenost

Uitelj psihologije omogoa razvoj digitalne ter informacijsko-komunikacijske pismenosti,

kadar dijake in dijakinje spodbuja, da z namenom razvoja poglobljenega razumevanja

psiholokih zakonitosti raziskujejo razline podatkovne baze in druge vire. V ta namen je

smiselno sistematino sodelovanje s knjiniarjem, kjer dobijo uenci dodatne usmeritve in

podporo pri iskanju, izbiranju in uporabi virov. To kompetenco spodbuja uitelj tudi, kadar jih

usmerja, da s pomojo informacijske tehnologije iejo, zbirajo, obdelujejo podatke, jih

kasneje analizirajo in kritino ovrednotijo ter nazadnje s pomojo informacijske tehnologije

tudi oblikujejo in predstavijo. Pri tem jih spodbuja, da pripravijo predstavitev referata,

seminarske naloge ipd. ob podpori elektronskih prosojnic, obdelajo podatke s statistinimi

programskimi orodji, kot je npr. Excel itd. Pomembno je, da uitelj uence usmeri

6.4 METODE POUEVANJA IN UENJA

Pouk psihologije naj bo pester in dinamien, tako z vidika uporabljenih unih metod, kot z

vidika uporabljenih organizacijskih oblik.

Pouk naj bo aktiven, taken, da omogoa dijakinjam in dijakom refleksijo izkustva,

avtonomijo v razmiljanju, kritino analizo in ustvarjalnost: reevanje problemov, debato,

delo z besedili (analiza, evalvacija, primerjava), igranje vlog in simulacije, interaktivne igre,

22

tudije primera, projektno uno delo, eksperimentiranje in vaje v izvajanju. Razlaga naj bo

problemsko obarvana, temelji naj na raziskavah. Frontalno delo naj se izmenjuje z

individualnim in skupinskim (sodelovalno uenje). Kljunega pomena je tudi navezovanje

novih psiholokih pojmov na predznanje dijakov/dijakinj, prepoznavanje njihovih lainih

pojmovanj in spreminjanje le-teh, ko so zmotna (neutemeljena, nasprotujoa znanstvenim

spoznanjem).

7 VREDNOTENJE DOSEKOV

Pri predmetu Psihologija uitelj uporablja razline naine preverjanja znanja vrednotenja

dosekov: pisne in ustne preizkuse, ocenjuje veine in samostojne izdelke.

Pri pisnem preverjanju uitelj uporabi razline tipe nalog. S samostojnimi in skupinskimi

izdelki dijakov (npr. z referati, raziskovalnimi nalogami, raznovrstni projekti in razlinimi

avtentinimi nalogami) uitelj/-ica preverja razline veine (veine sodelovanja in

komunikacije, argumentacije, uporabo raziskovalne metodologije).

Uitelj preverja obvladovanje doloenih kompetenc pri vajah in nastopih. Dijake in dijakinje

spodbuja k zavestni refleksiji lastnega napredovanja na podroju vseh teh kompetenc.

Usmerja jih v samorefleksijo in samoocenjevanje, s tem pa v ozaveanje in prevzemanje

(so)odgovornosti za lastne doseke in razvoj.