22.11.2014
1
Vzmeti Vir: M. Medič. Lesarsko strojništvo. 2001
Vzmeti so elastično deforamabilni strojni elementi, ki se pod vplivom zunanje
obremenitve deformirajo, po razbremenitvi pa vrnejo v osnovni položaj.
Glede na karakteristiko
ločimo:
a) progresivne vzmeti (za
enako spremembo
povesa je potrebna vedno
večja sprememba sile);
b) linearne vzmeti (za
enako spremembo
povesa je potrebna vedno
enaka sprememba sile);
c) degresivne vzmeti (za
enako spremembo
povesa je potrebna vedno
manjša sprememba sile);
Glede na deformacijo vzmeti ločimo:
a) natezno/tlačne vzmeti;
b) upogibne vzmeti;
c) torzijske vzmeti;
22.11.2014
2
Upogibna listnata vzmet
Večlamelna upogibna listnata
vzmet in načelo njenega
oblikovanja (konstantne upogibne
napetosti po dolžini vzmeti)
Vijačne vzmeti:
a) tlačna
b) natezna
c) upogibna
V žicah nateznih in
tlačnih vijačnih vzmeti se
pojavi torzijska napetost.
V žici upogibnih vijačni
vzmeti se pojavi upogibna
napetost.
22.11.2014
3
Kombiniranje vzmeti:
a) dve vzmeti togosti k,
postavljeni zaporedno
b) dve vzmeti togosti k,
postavljeni vzporedno
c) dve vzmeti togosti k1 in
k2, postavljeni
vzporedno. Notranja
vzmet je krajša. Gornja
plošča naleže nanjo šele
po deformaciji zunanje
vzmeti za x=a.
Togost kombiniranih vzmeti:
a) kc=k/2
b) kc=2k
c) (i) x ≤ a → kc=kz,
(ii) x > a → kc=kz + kn.
Sila pri kombiniranih vzmeteh:
a) F=kc x
b) F=kc x
c) (i) x ≤ a → F=kz x,
(ii)x > a → F=kz a + kc (x-a).
Opomba: Ordinatna os f na diagramih predstavlja tlačno deformacijo
vzmeti, ki je v enačbah označena z x.
Ležaji
Delitev glede na sile, ki jih prenašajo:
- radialni ležaji
- aksialni ležaji
- ležaji s poševnim nošenjem (radialno/aksialni)
Delitev glede na vrsto trenja:
- drsni ležaji
- kotalni ležaji
22.11.2014
4
Radialni ležaji
Vir: Roloff/Matek.
Maschinen-elemente.
Radialni drsni ležaj je podpora gredi, ki omogoča vrtenje gredi okoli
njene geometrijske osi ter aksialni pomik gredi. Pomik v radialni smeri
preprečuje reakcijska sila F v radialni smeri.
Aksialni ležaji
Vir: Roloff/Matek.
Maschinen-elemente.
a) Aksialni drsni ležaj sestavljata končni
prečni presek gredi ter ploščica iz
ležajnega materiala, ki je na spodnji
strani kroglaste oblike, da se lahko
neprestano prilagaja trenutni poziciji
konca gredi.
Aksialni ležaj je kombiniran z radialnim
ležajem, v katerem se pojavljaje
radialna reakcijska sila Fr.
b) Aksialno radialni drsni ležaj
sestavljajo končni del gredi kroglaste
oblike ter zgornja in spodnja ploščica iz
ležajnega materiala, ki sta prav tako
kroglasto oblikovani, da konec gredi
lepo nalega vanju.
22.11.2014
5
Ležaji s poševnim nošenjem/dotikom
Vir: Roloff/Matek.
Maschinen-elemente.
Enoredni kroglični ležaj s
poševnim nošenjem lahko
poleg radialnih sil prenaša tudi
relativno velike aksialne sile.
Aksialne sile lahko prenaša le
v eni smeri (v primeru na sliki
sile na notranji obroč v smeri
od leve proti desni).
Kadar je potrebno zagotoviti
omejitev gibanja v obe smeri,
se uporabi par takih ležajev, ki
sta na gredi nameščena
zrcalno simetrično.
Drsni ležaji
Vir: M. Medič.
Lesarsko strojništvo. 2001
V drsnih ležajih se pojavlja drsno trenje.
Trenje v tehniki največkrat zmanjšujemo
z uporabo maziv. V takih primerih se
lahko med ležajnim čepom in ležajno
pušo pojavi mešano trenje ali pa
tekočinsko trenje.
Tekočinsko trenje se lahko pojavi le pri ustrezno
oblikovanih hidrodinamičnih ležajih, ob prisotnosti
ustreznega maziva in ob dovolj velikih vrtilnih hitrostih.
a) mirujoči čep počiva na spodnjem delu ležajne puše.
b) pri počasnem vrtenju (proti gibanju urinih kazalcev) se čep rahlo povzpne po levi
strani puše,
22.11.2014
6
Drsni ležaji
Vir: M. Medič. Lesarsko
strojništvo. 2001
Drsne razmere pri hidrodinamičnih ležajih popisuje Stribeckova krivulja, kjer
vidimo, da se s povečevanjem hitrosti vrtenja gredi koeficient drsnega trenja
zmanjšuje, daj med drsne površine čepa in puše prihaja vedno večja količina olja.
Debelina oljnega filma se povečuje in kovinskega kontakta med drsečima
površinama je vedno manj. V trenutku, ko se čep povsem odlepi od puše, je
koeficient trenja najmanjši. Pri nadaljnjem povečevanju hitrosti vrtenja se trenje
nekoliko povečuje, saj se povečuje razlika v hitrosti med drsnima površinama in s
tem upor zaradi striga v oljnem filmu.
Primer večjega drsnega ležaja, ki ima
mazanje urejeno s pomočjo lastnega
vsebnika z oljem ter obročem, ki na zgornji
strani visi z gredi, na spodnji strani pa je
namočen v olje. Med vrtenjem gredi se vrti
tudi omenjen obroč, ki na ta način
transportira olje iz vsebnika do gredi, tam
pa z obroča steče po gredi in na ta način
kontinuirano maže ležajne površine.